P sitni na plačana v gstcvini.
Številka 40.	V Ljubljani, dne 6. oktobra 1921.	IIL leto.
Gla&Ho Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev = za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
,NAS GLAS“ izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100'—
Polletna naročnina..........K	50 —
Četrtletna naročnina .... S 25’— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ■■	po ceniku. .... 1
Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži mamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Zborovanje delegatov pokrajinskih zvez državnih službenikov v Beogradu.
BeosTad. 1. okt. 1921.	;
Zastopniki vseh pokrajinskih zvez (deloma tudi poedinih strokovnih organizacij) so se 30. septembra sestali v Beogradu da v sporazumu z beograjskim / Udruženjem srbskih činovnika i poslužitelja« prouče načrt zakona o novi službe- i ni Pragmatiki ter poclado k nekaterim členom. ki so načelne važnosti, svoje izpre- j minievalne predloge. Pridržujoč si po- i drobneie poročilo o poteku tega zborovanja za prihodnjo številki) našega glasili. nai orišemo na kratko za zdaj .to. kar ie naša O. Z. po svojem predsedniku profesorju Reisnerui glede tega vprašanja doslei ukrenila.
Pred vsem ie bilo gledati na to. da se načrt zakona, o katerem so se izrekle , \se strokovne organizacije, združene v Posameznih pokrajinskih zvezah, da v načelih odgovarja našim zahtevam, poslovi za osnovno nadaljega razpravljanja, 'o ugotovitev se ie dognala na predkonfe-rt-‘nei dne 30. septembra v kavarni »Mo- | skva«. katere so se udeležili vsi delegati j pokrajinskih zvez. Seji ie predsedoval predsednik srbskega udruženja prof. An-donovič. Na predlog predsednika naše O. | z., prof. Reisncria se ie sklenilo, naj se za ; drugj dan določeno zborovanje omeji 1 'jn-ed vsem na načelno debato, ki naj ji ^°do predmet splošni in načejno važni ^""islcki. Pred vsem — in kor se je bati. j ('a It od o mnenja delegatov različna — iLii se določi uvrstitev posameznih strok !
v plačilne kategorije (1.—VI.) s posebnimi pravilniki za vsako stroko posebej. Izdelava teh pravilnikov ie pridržana posameznim resornim ministrstvom. Za uslužbence, ki v razmerju s svojo pred-izobrazbo niso kvalificirani za izvrševanje službe, ustanovljene za višjo katego-i-ijo. (kategorija V.—III.) pa to službo vendarle vrše z odličnim uspehom in v popolno zadovoljnost, naj bo že v zakonu dana možnost, da ne napredujejo samo avtomatično v dotični kategoriji, kamor so zbog svoje šolske predizobrazbe postavljeni, marveč da prestopijo tudi v prvo višio plačilno stoonjo naslednje kategorije. Druga najvažnejših zahtev, ki sc mora zrcaliti v zakonu, je ta. da se pokojnine vsem desedaniirn vpokojencem na novo odmerilo.
Za bazo nove odmere nai služi načelo. da ie te vpokoience smatrati tako. ka-K(— bi veljal zakon žc v tistem času. ko so stopili v pokoj. Te dve od naše O. Z. noudanani načeli sta bili na predkonfe-renci soglasno odobreni.
1. oktobra se ie na to v se.iniei občinske hiše vršilo zborovanje delegatov. 60 po številu.
Predsednik prof. Andonovič je stavil na dnevni red kot prvo točko ustanovitev Centralnega Saveza za državne uslužbence vse. kraljevine. Po daljši debati se ie C. S. načeloma ustanovil, razpravljanje in. sklepanje o pravilih, ki iih ie pripravil prof. Katunarič (Split), na ie bilo pridržano posebnemu petčlanskemu odboru, i ki se sestane danes ob 14.
Soglasno ie bil pri dopoldanskem ' zb/ rovn.m sprejet predlog prof. Reisner-
ia. nai se sestavi resolucija, ki nai obsega temeljno revizijo vseh dosedanjih, gmotnega vprašanja drž. uslužbencev ti-čočih se uredb. Mišljeni so tu pred vsem členi 4. in 7. uredbe D K br. 60.000. čl. 4. ! ali 2. uredbe D K br. 6Q.001. čl. 8. in 23.
1 uredbe I) K br. 80.000. čl. 42. uredbe o i potnih stroških in dietah D K br. 96.000 ■ in še druge določbe, ki niso v soglasju z j našo še vedno veljavno službeno pragma-| liko iz leta 1914. lin ako se bo sprejela v I resolucijo zahteva, da se na novo določijo ! draginjske doklade in dnevnica za tiste | uslužbence, ki so prejemali dinarske pfa-| če že pred splošnim izenačenjem.
i
K tem našim zahtevam bodo stavili j delegati ostalih pokrajin še posebne predloge. Resolucija bo izročena zakonodajnemu odseku (Joči Jovanoviču in (ponovi ;n) ki bo imela seio v četrtek (6. X. t. L). Kolikor moremo doslej ugotoviti, je raša O. Z. s posebnim prizadevanjem prsds. prof. Reisneria o ravnokar navedenih vpcašaniih dosegla z ostalimi zvezami in Udruženjem srbskih činovnika popolno soglasje. (O.'Z. za Slovenijo zastopajo pooblaščeni delegati preds. prof. Reisner, h podpreds. Česnik, tajnik Bekš in za štajersko drž. davč. naduor. Meglič. So pa tudi zastopane še druge strokovne organizacije. včlanjene pri O. Z.: Špende za zomljeknjižno uradništvo. Schildenfeld za pisarniško uradništvo in oficijantke, i Poe ta k za nižje uslužbence ter Urbančič, Uiepič in Otoničar za poštne uslužbence.) Popoldne ob 16. zborovanje nadaljujemo in upamo da pride do druge točke dnevnega reda t. j. do razprave o službeni pragmatiki.
LISTEK.
Krsta Cicvarič:
Dva poštarja in pet ministrov.
(Konec.)
l ako ie. ne kriv ne dolžan, po mini-S1,ski kaprici ostal brez službe eden iz-!"Lti najsposobnejših poštarskih činovni-'u,v.y našem kraljestvu.
I ako grade gospodje ministri držav-
n° hišo ...
Dfug-j poštar se zove g. (hura Jova-uovtč.
U(,.^l*čajrio sem se ž niini seznanil v KoJ h:i^ailsKe vojne. Našel sem ga na čitrn Vu l>r' v<)|11‘ telegrafski postaji v Vu-''olk 1ii	’e marširal moj polk (IV.
K od, ; Poziva). Bil je toliko uslužen, da bile , UlVi* bekai molih brzojavk, ki so zelo važne.
Nedav no se ie zglasil pri meni. Toda nisem ga spoznal dokler me ni domislil, da ie bil volni telegrafist v Vnčitrnu leta 1912.	.
Zadela ga ie velika nesreča. Njegovu gospa, revmatična, je bila na zdravijemu v Koviljači skunai s svojo 131etno iičerko in s svojo sestro in njenimi otroki. Tistega dne. ko ie nameravala iz kopališča odpotovati v Beograd, sta prosili njena hčerka in sestrična, da bi se smeli iti kopat v Drino, Dobro«, je rekla gosmi: »idita. a takoj se vrnita!« — Deklica sta odšli in se vrnili. To ie bilo dopoldne. — Popoldne sta prosili znova, da bi se smeli kopati v Drini. »Dobro, le pojdita, a hitro se vrnita!« — »Bova. mama!« — In sta odšli, a vrnili se nista več. Deroča Drina iu ie požrla ter ju naslednjega dne na drugem mestu vrgla mrtvi na obalo.
O. Jovanovič je imel več otrok, a so mu pomrli; la hčerka ie bila edino dete. ki mu ie ostalo, a zdai je bilo še to izgubljeno na tako tragičen način.
O. Jovanovič seje bil udeležil vseh. naših poslednjih vojen, a po osvobojenju ie bil postavljen za izvrševalca upravni-ške službe v Vel. Gradištu. Tam je pod najtežjimi okolnostmi organiziral pošto, ki je na io odlično poslovala, tako da se ie g. Jovanovič, ki ima 26 let neomadeže-vane službe lahko nadejal, da bo imenovan za upravnika.
Namesto tega pa ga ic g. Drinkovie dvignil iz te službe ter. ga ie poslal kot navadnega poštarja v Niš. Zakaj? Neko nismo, ki ga ie g. Jovanovič poslal g. Drinkovieu o priliki nekega velikega poštnega ukaza, ie bilo vzrok. O. Jovanovič ic v tem pismu poročal, da so napredovali nekateri činovniki. katerih nc-koreknost in nesposobnost je bila dokazima že nred vojno, medtem ko je on. g. Jovanovič, dasi docela sposoben in korekten. ponolnoma zapostavljen.
O. Prinkovič se ie na to o trditvah pobliže informiral ter se ve prepričal, da so povsem točne.
Draginja in žetev.
S i^ndanjcni naše valute na svetovnem trai rastejo neprenchoiiia v /elo (»hilni mori luidelane /ivl.ienske notreb-ščiue, sosebno živila. S strahom zremo lavni nameščenci v neposredno bodočnost; morali bomo. dasiravno ne radi. o' države zopet zahtevati povišanje naših dravinjskih doklad, oziroma zaščito pired izkoriščevalci, temi brezvestnimi špekulanti naivečjinii sovražniki države.
Kje vendar tiči vzrok, da se naša va-lu a. ki bi morala z ozirom na bogatost naše države že davno prekašati Italijo, ne stabilizira? — in zakaj pripušča država. na rastejo v ceni s padanjem valute tudi živila. Pridobljena v državi, sa-mo za nas izkoriščevane državljane? j Ako nas država pred temi bisagami ne zna ali ne more ščititi, potem bodemo j pač morali zahtevati da nas plačuje po valutni varijanti, drugače ne umremo izhajati. Ali bi se pri nas ne dal vpeljati znani in priznani angleški sistem? Kje nai vzamemo in s čim nai krijemo primanjkljaj — razliko — od i udruženih živilenskih potrebščin?
Začetkom leta smo plačali za 1 jajce I K. danes i dinar, za 1 kg moke 14 K. danes Ib K. za mast -10 K, danes 70 K itd. Vse to gre danes na račun suše!
Smelo pa trdim, da je naša letošnja | želev. sosebno žita — razim koruze — i vsaj v Sloveniji poprečno za 40 do SO'z olvlne.iša kot ie bila lanii. Mol oče. last- j nik malega posestva v Savinjski dolini. | ;e pridelal letos na enako, velikem pro- i Stoni kot lansko leto. 20 mernikov pse- ! niče proti 1? mernikom lani. Enak pri ra- j stek ie imela na vseli žitnih pridelkih vsa i Savinjska dolina in. kakor slišim, tudi ! ostala Slovenija. In vendar se drznejo ; gotovi elementi prodajati pšenico kg po 12 K in več. Ali ni to verižništvo oziroma oderuštvo?
Izšla ie naredba proti draženju in ve-riženjii. a nihče ie ne upošteva, nihče poklicanih organov se ne zgane, da bi bila ; upoštevana. Enako kot z. žitom je s krom- : piriem. Niti enega kilograma krompirja | se ne bode letos v krajih s težko zemljo. ! in ta te v pretežni večjni v vsei naši državi. manj pridelalo kot lani. In vendar postaja krompir, fa naša dnevna »špiža«. drag kot delikatesa. Res je. da ho fižola in koruze nekaj mani kot lani. a radi teh dveh. pri katerih se suša res nožna, vendar ni treba dražiti drugih živil, katerih ie. kakor rečeno več kot dovolj.
Ako bodemo imeli toplo jesen in še enkrat izdatno dežja, potem bo tudi do-
Toda kakor je on. kar se tiče Srbije, v vsem poslušal svoje činovnike v ministrstvu. je. namesto da bi bil nekorektne-že in nesposobneže takoj odpustil, a g. Jovanoviča unapredil, po nasvetu svojih činovnika g. Jovanoviča — degradiral!
(i. Jovanovič, ogorčen, ie prišel v Beograd protestirat, (i. Drinkovič. ki se njegovega posuta ni nadejal, jo bil zbegan tor io začel, po svoji navadi mežikati. Priznal je. da ie to storil po nasvetu g. Tomo lovanoviča. sekrotaria. in g. Joče Jovanoviča pomočnika general, direktorja, toda da bi so rešil iz te situacije, je pogledal na žepno uro ter ie dejal g. Jovanoviču :
"Prosim Vas. zdajle moram na ministrsko sejo. Pridite jutri k meni. pa bomo videli, kako bi se to popravilo.«
O. Drinkovič je preslepil g. Jovanoviča. Okolina g. Drinkoviča je mučila g. Jovanoviča. Ali v tem se ie ministrstvo premenilo. Na mesto g. Drinkoviča je prišel g. Slavko Miletič, zdravnik iz Vrš-
volj zelja in krmil za prešičerejo. Repa kot korenje od zadujega deževja vidno napredmeUi. Naravnost krasno pa kaže ; ajda. Le kratek čas nai se še ne shladi, nai ne bo slane in računati smejo na naj-, boljši pridelek ajde.
I	' / ,
Suša nam torej ul naredila toliko ško-! de. kolikor se kriči in pod katero krinko sc cene navijajo. Resničen ie torej kmetski pregovor:	Moča vzame tri »tale«,
suša pa le enega Merodajni činitelji, izvrševalci vladinih naredb. zganite se in ščitite nas' Odborniki »Nabyvljalne zadruge« pa gleite. Ja začne zadruga prej ko možno s svojim rednim in urejenim poslovanjem1
Uradni lokali in tuberkuloza.
Naivečja ognjišča tuberkulozne zalege so poštni lokali zaradi zanikrnosti poštne uprave, nekaterih poštnih predstojnikov in nadzorovalnih uradnikov, kakor tudi zaradi skrajne nemarnosti posamezni!! poštnih uslužbencev, dola dejstva so. da ie veliko uradov brez. pljuvalnika in da se v teli uradih pljuva na tla kakor v kaki beznici. Pri nekaterih uradi!) se pometa med službo. Polne pisemske vreče se drsajo po umazanih, opljuvanih tleh dvigajo se potem na mizo in se tam stresajo So tudi taki zanikrueži. ki si s taklmi umazanimi vrečami brišejo roke iu čistijo čevlje. Nekateri uradi se samo enkrat na leto očistilo in še takrat trav slabo. Prah. napojen z milijoni tuberkuloznih bacilov, se briše le površno. Odeje, blazine, slamniki, na katerih počivajo v nočni službi uslužbenci, so zamazani in se nialokdai ali pa sploh nič ne zračilo in čistijo. Na eni in isti rjuhi spi vsako noč drug uslužbenec. Rjuhe se pa tudi po dva meseca ne operejo. Še slabše ie v ambulančnih vozovih. Tla. ki sc ne otirajo nikdar, so boli črna kakor tla naj-zakptnejše beznice. To so vidna dejstva, katerih, ne more nihče izpodbiti. Nadzore vajni uradniki (komisarji) opazijo navadno tudi najmanjšo, brezpomembno stvarico. a ne vidijo ali pa nočejo videti te strahovite nesnage, ki povzroča dr-, žavi nenadomestljivo škodo z uničevanjem predagoeenega človeškega zdravja! Uradna in sveta dolžnost poštnega ravnateljstva, kateremu načeluje jako trda in energična roka. je pač ta. da nemudoma poseže v to st-iroveško. v icbo i vpijočo zanikrnost ter z. odločno potezo j naredi konec tej ostudnosti, ki letno za-: hteva vse polno žrtev.
Poštni uslužbenci pa tudi vemo. da le v zdravem telesu biva zdrava duša. Telo pa ne more biti zdravo, ako je ved-j no v dotiki z nesnago in z milijardami I njeni!i bacilov. Zahtevajmo tedai umno i remediuiro. a glejmo na tudi. da bomo sami ; vzor čistosti in čednosti. Kdor se sam j zanemarja, ne spada v naš krog in ! proč ž njim! Skrbimo tedai v prvi vrsti j za zdravic, da bomo z veseljem uspešno ! delali za svojo lopo novo domovino.
To je odlomek iz članka glasila j Zveze poštnih organizacij za Slovenijo, j Clankar ie prav drastično naslikal Avgi-i jev hlev v poštni upravi Toda vsi gra-j umi nedostatki so petrifitiraui tudi po j drugih javnin uradih v Ljubljani in naših j mestih. Povsod so pisarne prenapolnjene i in vlada zato v ulili ostudno gost zrak ter marsikje neverjetna umazanost.
Prostore snaži io večinoma sluge, ki nimaio niti sposobnosti nbi volje, da bi ' vzdrževali pisarne v zares higijenskciii I stanju. Prah brišejo le površno, a pod vsakim aktom ga leži debele milimetre; tla se snažiio le za silo. šipe na oknih so ; le napol presojne, a po vseh voglih in za i vsem: omarami ie prahu in paičevin več i ko preveč. To ni očitanje slugam, zakaj ; Pospravljali ie ni * moško delo. Marsikdo bi rad dobro snažil. a ne zna. marsikdo uiti ne vidi nesnage, ker ie ie vajen, mar-; sikdo je že prestar, da bi mogel uri sna-1 ženili razvijati potrebno elastičnost marsikdo pa ie z drugim uradnim delom tako preobložen, da mu za temeljito snaženje j ne ostaja niti potrebne energije niti '.!• volj časa. Da se najdejo tudi taki. ki s<> zanikam! in leni. bi bilo smešno taiui
Gotovo pa i'.'. da so pisarno vobče ‘ skrain ) nedosmno sna žene.
So pa tudi rrenatrpane: uradnik lici i ob uradniku, drug za drugim; včasih se ! stoli skoraj dotikam. In zdai si mislite ta j vzduh to tnešaiiico vseli možnih plinov,
! dimov, smradov po cigarah in cigaretah, potu...! Le redek uradnik ie tako srečen. da ima sam svojo sobo.
Zlasli pa so žrtve razmer tipkarice ir pisarji. Ti so stlačeni kakor slaniki, a navadno v iiajslabših sobah. Ves dan poslušajo in delajo hrup s svojimi pisalnimi stroii. tiče sključeno na stolih ena polev druge, vdihavalo gosti zrak in trvc-nevajo kakor rože v kleti. Saj kjer ie mnogo oseb skupai. ima skoraj vsaka drugačno željo, zato se ne zadovolji nobeni, Ena bi imela rada odprta okna. a druge ugovarjajo, ker se s ceste prasi in prihaja hrup: ta predlaga, juh se.odiuo vrata, a druga protestira, češ da ii potem vlače in da jo že itak vsak hip trga-
ča, sin velikega Svetozarja Miletiča. G. Jovanovič ie šel k njemu, mu razložil vso i stvar in ga prosil, nai popravi pogreško ! g. Drinkoviča.
G. Miletič, po svoi navadi, je poslu-: šni in kimal, a ni govoril ničesar. Vendar | ie končno rekel. Ju hoče stvar 'preiskati.
G. Jovanovič je po nekaj dneh zopet prišel k njemu. Takrat mu ie g. Miletič i rekel, da nai le odide v Niš. a on mu v najkrajšem roku, tekom desetih dni. pošlje napredovanie. Poštar ga je poslušal.
| Mine deset, dvajset, trideset dni. dva meseca trije micscci; o napredovanju pa I niti sluha.
Videti ie. kakor hi ministri hoteli tu-
l ui lagati. G Jovanovič napiše pismo g.
Miletiču in ga spomni dane besede. In je i n;sal. da minister mora biti mož beseda!
(i. Miletič je izročil to pismo svojim i najbližnjim činovnikom.
»Gospod minister«, pravi eden iz-■ med njih (g. Toma Jovanovič), »to je I žaljivo za vas .
»Pa kaj naj storim?« pravi g. M'
letič.
»Morate ga penzionirati!«
»Storite, kakor mislite, da je i,l‘lV<‘’ odgovori jadni g. Miletič.
Stilizira se brzojavka:	^'"j!
Jovanovič stavlja se v penziju. Duznos neka preda odmah. Obratiti pažnju. ca ne primi plahi za iduči mesce.«
c en poštar, povsem sposoben /a »vanje, ne kriv ne dolžan, se o'« „a ulico. Kai storiti?	^;.* 1 ' I
:e v tej zemlji, pride g. ,oV.am;\
'ad in prinese .prošnjo za odme . nine. Njegovi »pri.iatelu«.	’
tarstva (Srbi imajo strasei j .j^
Ministrstvi, da ih' i'^0’0 .vsa, ' n telico! Opomba prevajalca). O -c je ne vzemo v rešitev.	„d-
meseeev njegova pokoiunu
Že i>red vojno smo imeli javni uslužbenci nedostatne uradne or ost (sre. po pievratu pa so zaradi prenapolnjenosti iradi še strašneiše klavnice uradništva. Še najsrečnejši so sIukc: gibljejo se vsaj in hodijo po svežem zraku. Uradnik pa te na stol oribit kakor z žeblji cele ure...
Skrajni ča^- ie. da se uradi v hitfi-ienskem oziru radikalno preurede. Treba je. da se začne energična akcija za iz.praznienje insaren in njih temejito čiščenie: treba graditi nove pisarne, stare pa obnoviti. Osrednja zveza bi morala končno posvečati svoje zanimanje tudi '.cimi vnrašaniti. zakaj ka' nam pomaga vse. plača, doklada, pragmatika i. dr., ako Pa poginjamo v Avgiieuh hlevih!
it. Trtnik.
LI-:o VIDOVIČ. ČRNOMELJ:
Uradnik in Koroška.
Naš Glas je veliko pisal o grehih, ki -so jih zakrivili naši ljudje z.a časa plebiscita in ivrav je imel: nedavno pa je spisal neki Korošec uvodnik v slov. dnevniku in naravnost očital neuspeh popivajočim izvcnkoroškini uradnikom: to pa je le deloma res Ostro obsojamo znani slučaj s samostanskimi konji v Dohrli vasi in čas bi že bil, da se krivca primerno nagradi:	enako obsojamo mahinacije pri
raznih prireditvah, kjer koncem koncev "i bilo blaga ne denarja: enako obsojamo 'betodo pri razdeljevanju daril, najsi bo sladkor, kava, oblačilo, kolo ali navadna Otlica. J oda pri teh dejanjih niso bili v prvi vrsti izvenkoroški uradniki, temveč Korošci sami. Pove nai se vendar, kako je z. računi in blagom narodnih svetov, kako je s sladkorjem in podobnimi dobrotami, ki so se delile lani obsorej in so nekatere gospodične Korošice imele tako polne usta sladkorja, da jim je odpovedal želodec. Judi naj uvodni člankar bove, kdo je največ popival v gostilni pri ■kigiijctii v Pliberku leta 1918—1919: aii 111 bii med tistimi tudi člankar sam? Enako v Nar. domu v Velikovcu, pri Cičma-nu y Dob. vasi. dalje v Žel. Kaplji, Bo-royljah, Rožeku itd. Ali niso v prvi vrsti ''(•jeni Korošci sleparili pri aprovizacijali in nc le v Sinči vasi temveč tudi drugod? Kako ie z raznimi Ferjančiči? Zato nc zvonite po toči, ker ste jo zavozili sami: dve milijardi je dala Jugoslavija za Ko-'•oško, denar je bil povečini v koroških 'okali, pa kako sc je porabil! Vprašajte Ur- Hočevarja, kako je lani obsorej delil tisoča^ med ljudstvo, ki ni bilo ne kranj-sko nc štajersko, temveč koroško: bilo dovolj drzno vzeti denar, volilo pa je
G. Pera Milovanovič in Giufa Jo-vanovie sta pretrpela velike krivice, ka-.V^be se morejo dogoditi menda samo na pnlkaiui. Ali s tem so oškodovani tudi dr-'uvni interesi. Medtem ko zaradi po-"lanfkania poštnega osobja držimo v Niižh:	Madžare ki jedva znajo ziniti
■ uksno srbsko besedo, mečeio brez s|varne krivde iz službe dvojico Srbov 'Ojnikov, dvojico, ki spada med najspo-S(d)iicise poštne činovnike v Kraljestvu. .	' a*<() na^* ministri grade državno
v-hadbn! ['ak() deiaio politični nasledniki lcf 'T'-'-iu M^ovića in Svetozarja Mi-oca! Po se pri nas zove moderna de-1|(>k racija!
^ (Beogradski Dnevnik, br. 2.15.)
°u/irisi ‘ Zahtevajte po Vseh /okatih. ^ln,n' zahajate. „Naš Glas«; Nahav-,a,t< sl)oje potrebščine te pri tnnlkah, w 'ns?rirajo v „Našem Glasu*':
. zeleno. Častna izjema je onih 16000 kmetov, ki so bili trikrat volili za nas, vse l drugo je . . . . !
In nič bolje ni dandanes! Vedno so j klicali Koroško Korošcem, a prav tisti so j dobili nižje doli v Jugoslaviji prav mastne službe. Zavozila jo je diplomacija, ker so bili vmes ne samo nesposobni, temveč naravnost leni in brezbrižni ljudje, medtem ko sp Nemci delali. Povejte, kako jo je zavozil Jrunk! Povejte, kako so sc hvalili do zadnjega trenotka z. visokimi odstotki, končno pa domačini sami niso spoznali hinavsko-potulmjcne narave ljudi, ki so jedli našo moko, a z istimi usti pljuvali na Jugoslavijo, ljudi, ki so jemali z eno roko od nas, z drugo pa dajali i Nemcem in nemškutarjem. J’akili znača-! jev Jugoslavija ue potrebuje! Primorcem (in Prekmurcem) bi ne bilo treba dese-i tiiic te opore, kakor jo je imela Koroška, i pa bi se bili sami osvobodili. Zato ne ja-: dikujte po listih, ue dolžite drugih, ko je vaša mehka, pravilno mevžasta narava ! sama vse zakrivila! Koroška je podobna | gospodu, ki ga gostilničar streže, hrani, daje stanovanje, z.a zalivalo pa ta samo zabavlja in konci meseca še dolžan ostane. Vsi namreč vemo, da je dežela gospodarsko pasivna: žita in sočivja jej manjka in kakor je Avstrija plačala zanjo „gori", tako bi se bilo godilo Jugoslaviji: venomer bi bili imeli sitnosti, razna razburjanja, nerganje razvajenih ljudi in ogromno plačevanje. Še danes poznamo javne nameščenec Korošce, ki imajo polno plačo od nas, žive pa v Avstriji, dasi so med plebiscitom štirikrat v dveh letih menjali svoje prepričanje. In kakor nam pišejo kolegi od severa meje, je lepo število takih, ki pohajkujejo pri mastnih di-jetah; kamor ga pošlješ, nikjer mu ni všeč, delati se mu ne ljubi, v gostilni bi najraje sedel in obiral tiste neumnosti, K jili prineso preko meje; čas pa beži in državi beže tisočaki iz blagajne.
Končno pa zahtevamo od vlade, da nam zasigura mejo! Siti smo že .tistih dragih, ošabnih in lenih razmejitvenih neumnosti, medtem, ko se ljudstvo bega z namišljenimi napadi, prihajajo preko meje obljube, da bodo „poselili4* dravsko dolino, in imajo dobro skrito orožje v Pliberku, Globasnici. Dob. vasi itd., kakor nam pišejo poročila od severa. Država naj zasede z močno stražo vso mejo in skrbi za strogo carinsko iu finančno poslovanje; lačni hajloVci pa naj gobezdajo onkraj meje dalje. Ugled naše države in varnost ljudstva zahtevata resno delo: tisto večno jadikovanje o meji ob Dravi in Gosposvetskem polju pa naj se konča, ker so ga ljudje do grla siti. Kdor je naš, ostani naš: komur ne ugaja, naj odide: ne bomo se za njim jokali! Najbolje pa bi bilo, ob najmanjšem izzivanju Celovec zasesti, potem bo mir.
A. S. (l.iubtjana):
Stanovanjska mizerija v Ljubljani.
Časopisje nam že zopet napoveduje novo stanovanjsko naredbo, ki naj bi bila tako hišnim posestnikom kakor naprain najemnikom enako pravična. Seveda o »pravičnosti« ie danes kaj težko govoriti in imajo najemniki o tem že svoje mnenje.
Ako se hoče pravičnost, nai se pri sestavi nove stanovanjske nareube zasliši vse prizadete kroge, ki bodo povedali pri tepi svoje mnenje. Do tega imaio najemniki kot državljani tudi pravico.
Vedno sc kaj rado poudarja, da so lastniki hiš davkoplačevalci. To je istina, koda prav tako plačujejo davke najemniki Ako se poviša davek lastniku hiše.
ga ta takoj razdeli na najemnike; ako mestni magistrat sklene zvišati vodarino in gostaščino in druge doklade, se to zopet razdeli med najemnike; ako lastnik hiše poviša najemnino trgovcem in obrtnikom za poslovne prostore, pa zopet ti slednji zvišajo cene živilom i. dr., ki jili k::p dejo najemniki.
Najemniki \ prvi vrsti javni nameščenci lojalno priznavamo, da celokupna najelriščina hiš jedva zadošča za davke in najmiinejše hišne poprave: zato priznavamo tudi potrebo, da sc lastnikom hiš odmerjajo take nravice. ki odgovarjajo razmeram sedamega časa. Jodu zavarujemo se proti temu da bi nova naredba nudila nekaterim lastnikom hiš priliko za izkoriščanje najemnikov, kakor se je to godno .zadnji čas zlasti pri povišanju naiemniiie poslovnim prostorom. To pmišame so trgovci iu obrtniki izirabiii po s\ oie ni ga z groznim povišanjem cen živilom, blagu i. dr. zvrnili na rame na-iciunikov.
' edno se čnjcio tožbe o pom.in.ika-niu stanovanj za uradništvo. delavstvo in sploh za ljudi, ki so potrebni za državo, da stanujejo v Ljubljani. Kaj je temu deloma vzrok? Člen 7. sedanje stanovanjske naredbe se glasi, tla se prepušča lastnikom novozgrajenih hiš prostost, se pogoditi za najemnino; nikjer pa ni rečeno da mora lastnik novozgrajene hiše oddati stanovanje le onim. katerih bivanje v Ljubljani ie iz državnih ozirov potrebno. Zato santo en primer:
Na periferiji mesta ie zgradil nekdo enonadstropno hišo z dvema stanova-' ujema po tri sohe. Za eno teli stanovanj so kar tekmovali, seveda ne domačini. Končno ie dobil to stanovanje neki P„ ki baje ‘niti naš državljan ni.* za ceno 30.000 K letno. Vpraša se. kateri javni nameščenec zmore tako najemnino plačati?
Ako se bo na ta način prakticiralo z oddajo san ('Vani. bomo imeli v Ljubljani vse nolno ljudi, reete verižnikov. ki bodo tako visoko najemnino lahko plačevali, a kivni nameščenci bodo še vedno obsojeni stanovati po vagonih in barakah.
Dri tem se nehote spominjam Gove-karjevih beguncev in »beguncev«; prvi od teli. so bili primorani zapustiti lastno grudo iu so se večinoma že davno vrnili . na svoj dom; ostali so pa pri nas »begunci«, ki javnim nameščencem iz gotovega vzroka ne morejo hiti simpatični.
Javni nameščenci pri ureditvi nove stanovanjske naredbe ne bodo zahtevali, da Iti se lastnikom hiš kratila pravica glede svobodne odpovedi stanovanja; Pač pa se iim ne bo smela odrekati pravica po zahtevi, da vlada poskrbi za zadostno število stanovanj za one. ki bodo brez povoda vrženi na cesto. Hišni gospodarji morajo imeti pravico, da se iz-nebe strank, ki so zanikamo in nemirne, strank, ki so v nadlego in nesrečo vsem ostalim: ne smejo pa imeti pravice da bi stranke iz gole lakomnosti, zlobe in Špekulacije zlorabljali, izkoriščali ali sekirali. Nova naredba mora biti torej pravična na obe strani: današnje stanje je večkrat neznosno za gospodarje in najemnike. Stanovanjska mizerija se povsem odpravi le z zidanjem novih hiš: zida nai jili predvsem država za svoje urade in uradnike! Danes je še cela vrsta hiš zasode-
* Taka trditev je brez pomena. Pojdite v zgluševalni urad mestnega magistrata. kjer Vam povedo, je ii i5. domačin al: tuicc. Ako ie tujce, ga javite stanovanjskemu uradu! Bržčas ie vendarle domačin.	Op. ured.
L
,.N A $ O L A S"
Štev. 40.
?::an 4,
na po uradih. Ko dobe uradi svoja poslopja. bo takoj jmiosfo stanovanj za uradnike na razpolago. Velika bančna poslopja ki se tirade, trotovo tudi olajšajo današnjo stisko. Treba je torej le še. da se iznebimo nepotrebnih tujcev in da stori država svojo dolžnost.
Vestnik.
Samopomoč. »Poštni Glasnik« piše: Pred nekaj tedni smo izdali zadnje krajcarje. ki so nam ostali od prejetega zviška povodom reguliranja in pomanjkanje uka že zopet na vrata kakor še nikoli. Podražila so se \ sn živila in istočasno nam ic zagrenila življenje nova stanovanjska naredba. Danes smo kljub povišanim prejemkom veliko na slabšem kakor smo bili I januarja t. 1. Ugled urad-mštva nada rapidno. Vsak zvišek dohiti draginja najkesneje v štirinajstih dneh. V ujno ie potrebno, da se zajezi draginia na katerikoli način, Menda je prišla do tega nazirania tako vlada kakor tudi ^občinske uprave. Vsi predlogi so izzveneli v enakem tonu: »Pomagaj si sam in pomagal ti bo Uidi bog!« Mojemu ušesu ta ton nikakor ne prija. Raje bi. da dobim za pošteno delo pošteno plačilo, a draginjo rni bi pobijala različna ministrstva. Ista vlada, ki nam ie dala nasvet, ki nas je z 10 odstotnimi odtegljaji prisilila, da se gospodarsko organiziramo, nam meče prva f tem boju polena pod noge. Koliko hrupa in vika ie bilo. ko se ie letos v ja-nuarju odtegovalo za potrošačko zadrugo! Mi smo ukrep vlade pozdravljali, ker smo vedeli, da z lastno zadrugo lahko vplivamo iut cene cele države. Da smo imeli prav. so nam dokazali holiši računarji kakor smo mi. Trgovci in kapitali-sii so vedeli, da hi izgubili sami lahko precei na teži. če bi se nebogljeno dete - javni nameščenec — postavilo na lastne noge. Ti dobri računarji imajo izborne zveze in so prisilili finančnega ministra, da ni smel izplačati predujma že ustanov lienim in pravilno protokoli ranim zadrugam. V Beogradu *e ie baje nabralo 270 milijonov kron na odtegljajih za potrošačko. K tet vsoti smo prispevali prečam sigurno nad polovico, a nismo preidi do danes niti vinarja. Kolikor mi ic znano, se niti Srbijancem ne godi veliko noiiše. Meseca januarja pa. ko bomo plačali zopet 10 odstotkov, bomo doživeli morje razburjenja in zabavljanja, ki se bo poleglo v februarju in zaspalo v marcu. Gospod finančni minister že sluti nevihto in je oživel potrošačko zadrugo v Beogradu. V ■Ljubljani sta bila predsednik in P'.'dpredsednih zadruge iz Beograda. Pehala sta se v Trst. da tam nakupita kolo-niialno blago. Z njima le govoril naš izve-stiieli in in vprašal, kai ie s petmilijonskim
prispevkom, za katerega je zaprosila liublianska zadruga. Gosnoda sta se naši naivnosti smejala. K večjemu pol milijona bi nam lahko posodili, a le proti osebnemu jamstvu načelstva. Še prej bi morali revidirati našo zadrugo, ki pa obstoji samo na papirju. Cernu so se odtegnili odstotki, ako ne zato. da se finansirajo naša gospodarska podjetja? Kako je mogoče oživotvoriti zadrugo, ako nimamo ne kapitala, ne kredita in končno niti inventarja. niti lokala? Zakaj se nam ie začetkom leta toliko obetalo in zakaj so se I zdrave »Samopomoči« kakor Maribor, ; Kranj itd. speljale na led. da so likvidi-! rale? Zastopniki zagrebačke potrošačke ; so bili pri finančnem ministru v zadevi iz-! plačila 10 odstotnih odtegljajev. Bratje | Hrvatje so gorke krvi in so se razgreli j tako. tla jih ic moral gospod minister ; opcmniii na dostojno obnašanje. Uprli so | b:oe kakor pastirji na paši. V Mariboru je i bil sestanek .IDS.na katerem je dr.Feitler ; interpcliral navzočega ministra Kukovca j radi draginje s posebnim ozirom na javne I nameščence. Gospod minister ic odgovo-: ril. da ne smemo pozabiti, da živimo v agrarni državi, ki mora podpirati poljedelca. Zato. uradnik, pomagaj si sam! Saj imaš »Samopomoč«! Z odgovorom navzoči niso bili zadovoljni in je postal se-: stanek hrupen. Agrarci res niso' toliko krivi kakor bankirji, ki diktirajo cene.
Discipliniranje. Kazensko so bili premeščeni prvoboritelii zagrebške poštne organizacije, tovariši Milan Serbedžija. Nikola Mihordin. Franjo Sabljar in Martin Denich. ‘šelilni stroški se jim ne j>o-vrnejo. Novi službeni kraj se jim naznani, ko postane odlok pravoinočeu. Kai tim očitajo? Dne IS. februarja t. 1. je tovariš Serbedžija ro izčrpanem dnevnem redu poročal, da hočejo neke osebe, ki pripadajo naši stroki, vplivati potom političnih | klubov ;n stranJc na ministrstvo, pošta i telegrafa, da bi izmenjalo iz političnih
razlogov nekatere ravnatelje in druge višje funkcijonarje. Tovariš Sabljar je oddal tovarišu, ki ie opravljal službo na htighcsu. notico za organizacijo v Sarajevu. V notici je bil obrazložen naklep politikov ter izraženo ogorčenje nad takim početjem. Sabljar je rekel telegrafistu. da pristojbino naknadno poravna pri oknu za predajo brzojavk, a ie na to po-i zabil... Kaj sta zagrešila Mihordin in I Denich o tem »P. G.« ne poroča. Vodi-j tebi zagrebške poštne organizacije imajo i shiolo. Lansko leto so sedeli v zaporih, j sedaj imajo skrbi in težave zaradi pre-! mestitve. Upamo, da druga instanca ugo-! di prizivu.
, Si že |>>'Wlobi! novega naročnika?' * i
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« i so darovali: (i. R. pl. Schildenteld nabral
i p.•vodom obiska 'i. tovariša Rus-a v veseli družbi pri Mraku v Ljubljani a 40 K 2-1 n K. g Reši Rado v Žalcu daroval 25 K. g. Berne Jakob. Metlika daroval 20 K, c. Majcen Martin. Ljubljana daroval 20 K. g. Videčnik Rudolf. Celje daroval I0 K,
| g. Kogej Anton. Vel. Lašče daroval 5 K. i Srčna hvala vsem! Tovariši, tovarišice., r.osnemajte!	Uprava.
A. Mihelič, Ljubljana
■	Šelenburgova ulica 1. ■
■	•■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■»■■•• ■
:	i5-3 ;
: Trgovina s ščetinastimi iz- S ; deiki. Galanterija in par- ■ fumerija. Edina zaloga jugoslovanskih • K V A R T kakor tarok,
• marijaš, whist„ primorka*. ;
■ ■

M. ZADRUGI 2 0. J J UMI
doioljvje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit preti porottvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi življnskib polit na daljšo dobo in profi malim mesetnim odplatilom :: 7%> obresti.
KRDU VLOGE SE OBRESTUJEJO PO
47.-
Prošnje se rešujejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt I

■
S
■
■
■
:
B
B:
VELIKA N“ .“til, cene'0*1"0* B0GATA
ZALOGA
PM KifflJSKI SKPDSIUIU1«
IZBIRA
rsss	sr ts
modnega blaga. Srajte, sameveinite(kravate),nogavice i.t.d. novejšem kroju.
85-
i SCHWAB & BIZJAK
: LJUBLJANA, Dvorni trg, pod Narodno kavarno.
BB1...............
IB
I
■	i
a
a
B
B
B
j
■
■	i
■	'
a
■
'mm
■| Najstarejša spedicijska tvrdka v Sloveniji _
I R. RANZINGER |
mm m mm	... _	■ m • _ ■ 9_mm eM
I
I
Ljubljana spedicijska pisarna Ljubljana |
Podjetje za prevažanje blaga juž. železnice. Brzo-vozni in tovorni nabiralni promet iz in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s poseb. zaprtimi kabinami za pohištvo. Brzojavi: Kanzinger. 24—2 Interurban telefon b0.
I
Izdaja Osrednja Zvera javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Dachs. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.