@©SMqMM glas
Leto XLV - št. 24 - CENA 35 SLT
Kranj, petek, 27. marca 1992
V hribih prek meter novega snega
Kranj, 27. marca - Napovedi vremenoslovcev se te dni uresničujejo. Pomlad je namesto sonca prinesla sneg. V nižinah ga je zapadlo le nekaj centimetrov, v hribih pa celo meter in več. Najbolj so se ga razveselili smučarji, saj se bo sezona podaljšala do velikonočnih praznikov, morda pa celo do prvega maja. Tako je bilo na Voglu danes že okoli meter snega, na Pokljuki in Soriški Planini je snega dobre pol metra, okrog 60 centimetrov ga je na Zelenici, okrog 30 centimetrov novega snega pa je zapadlo tudi na Krvavcu. • (vs) Foto: Peter Kozjek
Nogometna tekma med slovenskimi politiki in kranjskimi direktorji.
Ručigajeva priznanja najboljšim športnikom
Kranj, 27. marca - Danes se v dvorani na Planini obeta zanimivo športno popoldne, ki se bo začelo ob 17.30 uri z nogometnim srečanjem med ekipama slovenske vlade in kranjskimi direktorji. V odmoru med tekmo pa bo ZTKO iz Kranja pripravila že 16. tradicionalno podelitev priznanj Borisa Ručigaja. To so priznanja športnikom, športnim delavcem in športnim organizacijam iz Kranja za športne uspehe. Plaketi Borisa Ručigaja bosta prejela Kegljaški klub Triglav in Tine Oman, značko za organizacijsko delo bo prejel Bojan Šmid, poleg teh pa bo prejelo značko za športne uspehe v minulem letu še 39 športnikov, športnic in klubov. Vstopnine za prireditev ni! • V. Stanovnik
..............
V nedeljo bomo premaknili ure
Ljubljana, 26. marca - Po Odloku o prehodu na poletni čas, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela prejšnji petek, bomo v noči s sobote na nedeljo (z 28. na 29. marec) morali svoje ure premakniti za eno uro naprej, saj bo uradno od 2. ure začel veljati poletni Čas. Za uro krajšo noč ob koncu tega tedna bomo "nadomestili" v noči med 26. in 27. septembrom, ko bo poletni čas prenehal veljati. • S. Z.
Natečaj Phare
Radovljica s sedmimi projekti
Radovljica, 24. marca - Predstavniki gorenjskih občin so se na nedavnem sestanku z ministrom za malo gospodarstvo Viktorjem Bre-*arjem in njegovim namestnikom dr. Načetom Potočnikom dogovorili, da bo Gorenjska kandidirala na natečaju Phare, ki kot sklad Evropske gospodarske skupnosti pomaga vzhodni Evropi pri prestrukturiranju gospodarstva. Program Phare obsega malo gospodarstvo, gostinstvo in turizem ter nego in varovanje kmetijstva in podeželja.
Radovljiška občina bo na natečaju kandidirala s sedmimi Projekti: razvoj turizma v Bohinju, razvoj vasi Gorje, prestrukturiranje kovinsko-predelovalne in tekstilne industrije, obnova kul-turno-zgodovinskih objektov (grad Kamen), izgradnja gostinsko-turističnega objekta na Bledu in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah..Predstavniki sklada naj bi najprej strokovno pomagali Pri priprl »očrtov, na podlagi katerih bo mogoče kasneje pridobiti ugodnaVnednarodna posojila.© C. Z.
Lord Peter Carrington v Sloveniji - "Že predsedniku Kučanu sem povedal, da bi bil tukaj že prej, vendar Slovenija ni povzročala nobenih težav. Problemi so bile drugod, ne pa tu, kjer je bilo sodelovanje in prijateljstvo," je dejal ne sredini časnikarski konferenci predsednik mirovne konference o Jugoslaviji lord Peter Carrington, ki je obiskal Slovenijo in se pogovarjal s predsednikom republike Milanom Kučanom, predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem in predsednikom vlade Lojzetom Peterletom, sodeloval pa je tudi na skupščinski komisiji za mednarodne odnose. Carrington je povedal, da so sedaj za zagotovitev miru, ko sta Slovenija in Hrvaška priznani, potrebni bilateralni pogovori in se bo zato sestal s Tudjmanom in Miloševicem glede prihoda mirovnih sil ter zagotovitve pravic Srbov na Hrvaškem in Albancev na Kosovu, kar kaže, da Evropa problema Albancev ni odpisala. Za Carringtona je Jugoslavija v razdruževanju, ne bo avtomatične naslednice bivše države, ampak so naslednice vse bivše republike. Nasilnih sprememb meja ne bo, Slovenija pa bo lordu poslala seznam problemov, ki jih mora Evropa najprej rešiti za lažje življenje in preživetje Slovenije. Na sliki: Kučan in Carrington na Strmolu. J. Košnjek, slika J. Ci-gler
V Planici finale svetovnega pokala
Kranj, 27. marca - Stodvajsetmetrska skakalnica v Planici bo od danes do nedelje prizorišče letošnjega finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. Prireditev se bo danes začela s treningom, slovesna otvoritev pa bo jutri ob pol desetih. Po otvoritvi bo na sporedu ekipno tekmovanje. Nedeljska posamična tekma pa se bo začela ob 9.45. # (vs)
PARTNER
Kranj, Koroška c. 2
Od ponedeljka, 30. marca, NOVI PROGRAM:
- menjalnica, - zlatarstvo,
- borzno posredništvo, - prodaja ur.
SPREJEM ZA KRANJSKA ALPINISTA - Minuli torek popoldne je vodstvo planinskega društva Kranj povabilo v tamkajšnji planinski klub kranjska alpinista Toma Česna in Andreja Štremflja, kjer jima je izreklo priznanje za njune lanske vrhunske dosežke. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi slovenski minister za šolstvo in šport Peter Vencelj, podpredsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar in strokovni sodelavec kranjske športne zveze Zdrav-ko Sajovec, so se pogovarjali predvsem o prilagajanju društvene organiziranosti spremembam v družbi, usmeritvah za financiranje rekreativnega in vrhunskega športa ter planinskem izobraževanju. Ob tej priložnosti so predstavili tudi nove vodje društvenih odsekov. S. S. - Foto: S. Saje
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj		
GORENJCin FORMULfTfN	BANI PRIH	KA IRANKA
S trebuhom za kruhom
Kriza, ekonomska in socialna, danes v vseh pojavnih oblikah tako značilna za Slovenijo, je prizadela tudi prebivalstvo obmejne jeseniške občine. V trenutku, ko je padla proizvodnja v največji firmi. Železarni, je bila tudi kovinska predelava na kolenih. Menda v vseh povojnih letih niso bile Jesenice v takih težavah kot prav danes, še posebej, ker pošteno omahuje tudi turizem v zgornjesavski dolini.
Socialna slika današnjih Jesenic je naravnost grozljiva, kajti po podatkih prejema občasno ali stalno socialno pomoč vsak tretji prebivalec! Najbrž ni treba posebej poudarjati, da gre za alarmantne razmere, kajti ljudje so malodane lačni! Po šolah vam bodo povedali, kako otroci ob ponedeljkih v šolskih kuhinjah prosijo za kruh!
Najhuje od vsega pa je, da ni nobene ne kratkoročne in ne dolgoročne perspektive; ni gospodarskih programov, ki bi vzbujali vsaj malo upanja. V takih razmerah se vedno poraja neizbežno: brezposelni ali »na delo čakajoči«, kot temu lepše pravimo, si iščejo zaslužek preko meje, v obmejnih italijanskih in avstrijskih občinah. Vedno več jih je, ki odhajajo in zelo malo je med njimi takih, ki si najdejo redno delo. Cenena ali zastonj delovna sila iz gorenjskih obmejnih občin dela «na črno«, ob vsakršnih delovnih pogojih in delodajalčevih zahtevah. Treba je živeti in preživeti, pa naj bo še tako ponižujoče!
Dejstvo, da imamo danes v Sloveniji toliko brezposelnih, za kolikor je padla proizvodnja, pomeni, da nikakor še ne gre za prestrukturiranje proizvodnje. Ta proces se pri nas niti začel še ni! Zato je čista iluzija, da nam bo v dveh, treh letih bolje. In tisti, ki se tega zavedajo, so se po svoje pripravili tudi na to boleče dejstvo: začeli so svoje otroke pošiljati tako na tečaje nemškega jezika čez mejo kot tudi že vpisovati otroke v avstrijske srednje šole!
Vsak po svojih najboljših močeh in zmožnostih rešuje sebe in svojo družino! Ti otroci, ki se bodo izšolali v avstrijskih šolah, ne bodo gojili nobenih domoljubnih čustev in se ne bodo zaposlovali doma. Najboljše strokovnjake bo posrkala Evropa kot rudi že danes velikodušno in brez omejitev sprejema naše zdravstvene delavce iz šol in zdravstvenih ustanov.
Oblasti, ki bi morala pri priči reagirati in na ta »pojav« gledati iz narodnogospodarskega vidika, noče zaboleli glava. Nas bo začela boleti kot ponavadi: tedaj, ko bo prepozno.% D. Sedej
SOSEDJE OBISKALI KRANJSKO VOJAŠNICO - Minulo sredo popoldne so si ogledali kranjski učni center prebivalci iz bližnje okolice. Po ogledu prostorov, v katerih bodo bivali bodoči slovenski vojaki, so goste sprejeli v obnovljeni restavraciji. Vodstvo centra in gorenjskega štaba TO jim je predstavilo namen prenove vojašnice in novosti pri služenju vojaškega roka. Odgovorilo jim je tudi na nekatera vprašanja o načinu prihodnjega dela. Sosedje so se zahvalili, da so si lahko kot prvi ogledali učni center, obenem pa so izrazili željo po ohranjanju stikov. S. S. - foto: S. Saje
S T Y L l£
TRGOVINA
s perilom in kozmetiko
Gregorčičeva 8, KRANJ
SPORT V
Na dvorišču hotela Jelen v Kraniu, tel. 211-466/33
VELIKA IZBIRA TRENIRK
I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Danes usklajevanje republiškega proračuna
Vlada naj najprej položi lanske račune
Ali se je vlada lani res zadolžila na tujem za 117 milijonov dolarjev, zakaj naj bi Slovenija odplačevala dolgove, ki jih je najela bivša Jugoslavija, ali je prometni minister Krajne dajal Pomur-cem lažne obljube, mora denar od prodaje vojaških stanovanj res v obrambni proračun, so med drugim spraševali vlado na zasedanju skupščine.
Ljubljana, 27. marca - Vlada je zavrnila večino dopolnil k predlogu letošnjega proračuna, ki ga je s 171,3 milijarde tolarjev na račun napovedane prodaje vojaških stanovanj povečala na 173.3 milijarde tolarjev. Poslanci pa so na drugi strani te izglasovali vrsto dopolnil, ki naj bi jih danes uskladili (na dnevni red naj bi prišlo danes tudi usklajevanje zakona o učiteljskih plačah) in so mnoga v nasprotju s stališči vlade. Vsem, tako vladi kot poslancem, zmanjkuje časa, saj mora biti proračun do konca marca sprejet, saj je začasnega financiranja v torek konec in potem nas čakajo hudi problemi. DZeleni Slovenije in Socialdemokratski prenovitelji so že pred sredinim začetkom seje skupščine odrekli podporo proračunu. Zeleni zaradi zmanjšanih sredstev za varstvo okolja, prenovitelji pa zato, ker postavlja vlada parlament v podrejen položaj in ni kontrole nad uresničevanjem proračuna. So tudi proti pravici vlade, da lahko vlada prerazporeja denar. V tem ugovoru niso osamljeni. Odbor za proračun in javne finance, ki je bil v sredo vendarle sklepčen, je zavrnil povišanje proračuna, denar od prodaje vojaških stanovanj pa naj gre za pokrivanje javnega dolga in za zmanjševanje zadolževanja proračuna. Za policijo naj se postavka zmanjša, za ceste pa poveča. DPoslanci so na predlog zakona o proračunu vložili nad 160 dopolnil. Odbor za kulturo je zavrnil predlog proračuna, pomurski poslanci pa so zagrozili s popolno cestno blokado, če minister Krajne ne bo dal obljubljenega denarja za njihove ceste. S prometnega ministrstva so pojasnili, da je dal minister obljubo pomotoma. Mnogo poslancev je terjalo od vlade, naj najprej poroča o rabi lanskega proračuna, kar je v parlamentarnih sistemih normalno, trošenje letošnjega pa naj nadzira posebna neodvisna komisija. Izza govornic smo slišali očitke, da skuša obrambno ministrstvo s prodajo stanovanj skozi stranska vrata priti do več denarja, da je v proračunu premalo denarja za razvoj, za mlade, za pomoč družini, za delovanje občin, za ribiče, ki bodo po zapletu s Hrvaško ostali brez dela, za kmetijstvo in pomoč gospodarstvu, za otroške dodatke itd. Liberalna stranka je terjala odgovor vlade, ali se je lani res zadolžila za 117 milijonov dolarjev, sicer za proračun ne bo glasovala, predlagala pa je tudi, da Slovenija do delitvene bilance ne plačuje jugoslovanskih dolgov. Zanimiva polemika se je v zboru občin razvila med gorenjskima poslancema inž. Vitomirjem Grosom (Kranj) in Tonetom Kramaričem (Tržič). Gros je protestiral, ker je iz proračuna izpadel denar za financiranje javne svetovalne službe za pospeševanje malega gospodarstva, čeprav je to določeno v zakonu o pospeševanju malega gospodarstva, za kar je odgovoren predsednik Demokratske stranke in notranji minister Igor Bavčar, ki je nastopal s pozicije moči, obrazložitve za izločitev tega denarja pa stranka ni dala. Tone Kramarič iz Demokratske stranke pa je temu ugovarjal in dokazoval, da je Bavčar nastopal le kot strankarski prvak in da je bila obrazložitev dana. # J. Košnjek
Ob poškodovanju spomenika NOB in spominske lipe na Slovenskem trgu v Kranju
Dobrih trideset let je tega, ko smo v našem mestu takratni Park svobode - današnji Slovenski trg preuredili in se s postavitvijo Dolincu jevih kiparskih umetniških stvaritev odločili počastiti in ohraniti trajni spomin na boj tekstilnih delavcev za njihove pravice in na več kot tisoč dvesto slovenskih rodoljubov, ki so žrtvovali svoje življenje v boju za svobodo kot borci NOB ali kot žrtve fašističnega nasilja. To smo storili v prepričanju, da ho to tudi trajni opomin sodobnikom in novim rodovom, da je bila svoboda težko priborjena in zelo drago plačana ter da se je nujnosti upora, kot edinega izhoda iz stiske za svoj obstanek globoko zavedal tudi tukaj v tistem usodnem času živeči del slovenskega naroda.
To. kar se je V noči med lH. in 19. marcem letos zgodilo na Slovenskem trgu v Kranju - vandalsko poškodovanje spomenika NOB. z nasilno odstranitvijo reliefa, ki simbolizira "vstajo" ter kakšen dan prej, izruvanje spominske lipe - predstavlja izjemno grob napad na tiste vrednote slovenskega in evropskega protifašističnega in osvobodilnega boja, zaradi katerega je civilizirana in svobodoljubna Evropa danes to. kar je. A ne le to. ne gre le za oceno, da je to skrajni vandalizem zgolj zaradi opisane simbolike, saj gre hkrati za uničevanje objekta kulture visoke umetniške vrednosti. Tako in samo tako lahko razmišlja vsakdo, ki so mu blizu resnične in trajne vrednote kulturnega človeka.
Nam. udeležencem NOB - aktivistom Osvobodilne fronte slovenskega naroda, borcem NOV. političnim zapornikom, intemiran-cem in izgnancem - pomeni tako ravnanje le vrh ledene gore. ki ga v širšem smislu predstavlja pogrom zoper simbole NOB. bodisi, da gre za nekatere že doslej poškodovane ali odstranjene spomenike boja za svobodo, bodisi za neutemeljeno in že skoraj nasilno preimenovanje ulic. šol in ustanov ter za razna "preurejanja trgov", ki so bili poimenovani po organizatorjih ali posebej zaslužnih udeležencih, institucijah in enotah NOB. Tako ravnanje legalnih institucij "pluralne družbe" ni nič dnigega. kot idejna podlaga in vzvod sodobnega revanšizma, ki nima primere v Evropi, na katero se v/< cr tako radi sklicujemo. Prav ti in taki poskusi razvrednotenja NOB so torej moralna podstat in spodbuda za taka in podobna nasilna dejanja, kakršno je to zločinsko početje na Slovenskem trgu v Kranju.
Ko se udeleženci NOB občine Kranj pridružujemo hvalevrednemu protestu nekaterih političnih strank v Kranju, želimo spodbuditi globlji, temeljit in z nikakršnim politikantstvom obremenjen razmislek o politični praksi, ki ne vidi ali noče videti, kam vodi tak, žal marsikje tolerirani pohod zoper zgodovinski pomen in simbole spomina evropskega boja proti fašizmu.
Kranj, 20. marca 1992 Predsedstvo občinskega odbora
ZB NOV občine Kranj
SALON
I™
POHIŠTVA
KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308
Kdo je kriv za zamudo pri obnovi Upniške ceste
Občina zavrača očitke
V radovljiški upravi za urbanizem poudarjajo: republiška uprava za ceste bi po 16. septembru lani lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje, za pripravljalna dela bi ga lahko že tudi pridobila.
Radovljica, 23. marca - Nekaj upanja, da bodo cestarji z obnovo ceste po Lipniški dolini vendarle začeli letos, je še: republiška uprava za ceste je v predlog za dopolnitev načrta ministrstva za ceste oz. republiškega proračuna uvrstila Upniško cesto na prvo mesto. Zakaj naenkrat kar na prvo mesto? Verjetno zato, ker je spoznala napako in ker želi z obnovo ceste pripraviti "ugodna tla" za pogajanja o odprtju novega kamnoloma v Kamni Gorici. Sicer pa tudi to prvo mesto nič ne pomeni, če poslancem, ki v slovenski skupščini zastopajo radovljiško občino in Gorenjsko, predloga ne bo uspeli spraviti v proračun.
Krajani Lipniške doline so na maja ne bodo začeli obnavljati nedavni javni tribuni v Podnartu ceste ali se vsaj pripravljati na jasno in glasno povedali, da bodo dela. Predstavnik republiške grožnjo o popolni zapori ceste uprave za ceste Andrej Berčič je uresničili, če cestarji do prvega   tedaj tudi dejal, da naj bi bila za
Soglasje kranjske vlade
Dražje komunalne storitve in mestni promet
Kranj, 25. marca - Na današnji seji Izvršnega sveta občine Kranj je bilo dano soglasje k letos že drugemu povišanju cen komunalnih storitev v občini Kranj. Kot je znano, je republiška vlada določila, da se lahko komunalne storitve v občinah povečujejo z 20-odstotnim zaostankom za rastjo cen življenjskih potrebščin, pri čemer je javno podjetje Komunala pri predlaganju teh podražitev zelo dosledna in ažurna. K februarski inflaciji je namreč prištela še razliko za napačno izračunano inflacijo v januarju (to napako je, kot je znano, objavil Zavod RS za statistiko). Voda, kanalščina, čiščenje odpadne vode, odvoz odpadkov in druge komunalne storitve bodo od 1. aprila dražje za 11,2 odstotka.
Na isti seji pa je Sekretariat za gospodarstvo obvestil Izvršni svet tudi o povečanju cen v mestnem prometu, kjer velja, da občinski organi le spremljajo gibanja cen. Alpetour jih je namreč obvestil, da od 16. marca veljajo nove višje cene: vožnja za gotovino 45 SLT, žeton 35 SLT, dijaška vozovnica 875 SLT, delavska 1.190 SLT, itd. Kljub očitnemu dejstvu, da so prevozi v Kranju dražji od 50 pa celo do 100 odstotkov (dijaške vozovnice!) glede na cene v Ljubljani in Mariboru, pa seje vlada zadovoljila z lako-nično ugotovitvijo, da nima denarja za intervencijo in da je zaradi tega nemočna. Temeljitejše primerjave s kraji, kjer tudi taki prevozi niso subvencionirani, pa bi pokazali, ali ne gre morda za izkoriščanje monopola. • Š. Ž.
Proračun in več poročil
Škofja Loka, 26. marca - V ponedeljek, 30. marca, ob 16. uri se bodo na 21. skupni seji sestali vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine. Po obravnavi poročil o delu Javnega pravobranilstva Gorenjske, občinskega sodnika za prekrške, o varnostnih razmerah in delu Policijske postaje. Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko in o delu izvršnega sveta in upravnih organov v minulem letu ter programskih usmeritvah izvršnega sveta in organov občine'za letos bo na dnevnem redu najpomembnejša točka zasedanja: predlog proračuna in predlog odloka o proračunu za letos. V nadaljevanju seje, ki jo sklicuje predsednik občinske skupščine Peter Hawlina, pa so na dnevnem redu še predlog odloka o ustanovitvi javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja ter vzgoje in varstva otrok, informacija o gospodarjenju v občini v minulem letu, informacija o plinifikaciji ter osnutek odloka o reji in registraciji psov ter reji drugih živali. • (až)
Jutri proslava na Planici
Kranj, 27. marca - Danes, v petek, 27. marca, mineva 50 let od dne, ko je v sovražnem obroču v Rovtu nad Crngrobom padel Stane Žagar, član glavnega poveljstva slovenskih narodnoosvobodilnih čet in CK KPS, z njim pa še 14 borcev Selške čete Cankarjevega bataljona. Tako, kot že vrsto let, bo tudi jutri, v soboto, 28. marca, ob 10. uri pri osrednjem spomeniku na Planici tradicionalna slovesnost.
Borci Cankarjevega bataljona so se veliko zadrževali prav na območju Križne gore in Jošta. Po vsaki večji akciji so se vračali sem v zavetje zavednih domačij v Bukovščici, na Lavtarskem vrhu, Čepu-Ijah. Javorniku. v Pševem. na Mohorju in drugod. Tiste dni so načrtovali nove mobilizacije in premik pod Jelovico, v bližino Jamnika, od koder bi organizirali akcije. Ker je bilo na Hrastniku, kjer so se zadrževali nekaj dni. še veliko snega, so za premik iskali že kopna prisojna pobočja nad Sorskim poljem. S Hrastnika so odrinili navsezgodaj 26. marca 1942 in si za začasno taborišče poiskali jaso v Rovtu, od koder je bil dober pregled po okolici in tudi primeren kraj za umik. Tu. naj bi se jim priključil Bičkov vod. Četa. ki seje tu utaborila, je štela 30 ali 33 borcev. Med njimi je bilo eno samo dekle. 21 -letna Francka Basaj. ki je partizanila že od začetka avgusta 1941. Med njimi sta bila tudi Jože Gregorčič in Matija Udvanc - Vajs, oba španska borca. Skupinica je bila kar dobro oborožena, saj so imeli poleg treh zbrojevk tudi dve brzostrelki, dobre puške in kar precej ročnih bomb. Najmlajši med njimi je bil 18-letni Janko Ravnihar. Kalanov s Križne gore. eden od štirih bratov - partizanov. V Dražgošah je tako ozebel. da so mu s čevlji vred z nog potegnili tudi nohte in kožo s podplatov... Pomlad mu bo ozdravila noge. je upal. Na lepo. toplo pomlad so najtežje čakali, ko jih ne bodo več izdajale sledi v snegu, ko ne bodo več zmrzovali. ne bodo preganjani kot divje zveri... A našla seje prodana duša. ki jih je izdala. Ovaduh je bil železničar iz Zabni-ce. Da nabira trie /a butare, se je izgovarjal, a ker ga je eden od borcev poznal, ni pa vedel, da dela za Nemce, so ga partizani izpustili. Naslednje jutro so bili obkoljeni z vseh strani. V neenakem boju je padlo petnajst borcev: vodja gorenjskih partizanov in narodni heroj Stane Žagar. Matija Udvanc - Vajs. komandir Selške čete. Francka Basaj, doma iz Selc. Alojz Golob s Praprolna. Jože Jeruc iz Zabnice. Stane Kovačič iz Mosta na Soči. Niko Podlesnik s Kokrice. Franc Pavšič iz Železnikov. Jože Ravnihar s Križne gore. Bogomil Rotar iz Kranja. Mirko Stular iz Ljubnega. Ivan Tomazin iz Bukovščice. Mirko Vadnov. doma iz Postojne. Anton Vidic s Srednje Dobrave pri Kropi in Rudolf Zorman iz Šenčurja. Vsi zavedni prvoborci.
Jutri bomo pri spomeniku na Planici obudili spomin na njihov zadnji boj. Ne pozabimo: Za svobodno Slovenijo so padli! • D. Dolenc
to, da ceste niso začeli obnavljati že lani, kriva predvsem občina, ki naj bi bila prepočasna pri urejanju zemljiških zadev in pripravljanju dokumentacije.
Ko je radovljiški izvršni svet na ponedeljkovi seji obravnaval poročilo o pripravah na obnovo lipniške ceste, je načelnik uprave za urbanizem Janez Urbane zavrnil očitek republiške uprave za ceste in izrecno poudaril, da je občinska uprava storila vse in da bi cestarji lani že lahko začeli z deli, če bi to le hoteli. Republiška uprava za ceste bi namreč po 16.
septembru, ko je občina izdala lokacijsko dovoljenje, že lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje, vendar pa tega iz neznanih razlogov ni storila. Ce bi pridobila dovoljenje za pripravljalna dela, bi formalno že lahko odprla gradbišče in naložbo "podaljšala" v letošnje leto.
Kot poudarjajo v upravi za urbanizem, občina na različne načine pomaga republiški upravi za ceste, da bi čimprej pridobila tudi gradbeno dovoljenje. Ko je republiška uprava zaprosila za odlog plačila odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, jo je občina plačala z
denarjem iz sklada stavbnih zemljišč. Sklad stavbnih zemljišč je za republiško upravo za ceste pridobil vsa zemljišča, zadnje pogodbe z lastniki so bile podpisane 2. decembra lani, 8. januarja letos jih je potrdilo tudi javno pravobranilstvo v Kranju, še isti dan pa radovljiška davčna uprava.• C. Zaplotnik
Kranjska vlada o delu upravnih organov
Denar bo zahteval racionalizacijo
Kranj, 25. marca • Poročilo o uresničevanju finančnega načrta za delo upravnih organov je pokazalo, da bo obseg razpoložljivega denarja, hoteli ali ne, zahteval smotrnejše delo upravnih organov in nadaljnje zmanjševanje zaposlenih. V pogledu načina priprave gradiv za občinske odbornike in potrebi po oblikovanju informacijskega centra pa ni enotnih pogledov niti pravih predlogov.
Poročilo o uresničevanju finančnega načrta za delo upravnih organov občine Kranj je kranjsko vlado na današnji seji postavilo pred kruto resničnost, da denarja tudi za delovanje upravnih organov ne bo dovolj in daje edina možnost dosledno varčevanje in načrtovano zmanjševanje zaposlenih. Ta pregled finančnega stanja je namreč pokazal, da. podobno kot v številnih zavodih na področju družbenih dejavnosti (v šolah, vrtcih, kulturnih organizacijah), kjer denar povečan le za polovico lani pridelane inflacije, nikakor ne bo zadoščal za dosedanji obseg dejavnosti. Upravni organi so pri tem v nekoliko posebnem položaju: zakonodaja in ostali predpisi, po katerih so dolžni delati, se še zdaleč niso spremenili in zahtevajo pogosto skrajno nesmotrno delo po starem, na nekaterih področjih se jim nalagajo celo nove naloge (n.pr. postopki v zvezi z denacionalizacijo), po drugi strani pa je zelo prisotno odvzemanje nalog in pristojnosti, ki jih država centralizira. Se veliko bolj pa je seveda vprašljiva usoda zaposlenih v upravnih organih z vidika bodočega oblikovanja velikega števila novih manjših občin in njihovega morebitnega povezovanja v regije oziroma v upravnem smislu v upravne okraje. Na seji je bilo ugotovljeno, da bo potrebno napraviti načrt zmanjševanja števila zaposlenih - pri tem je cilj tudi za leto 1992 zmanjšanje za 10 odstotkov -in uvedba strožjega varčevanja ter večje delovne discipline.
Kako pa se lahko ta načela zapletejo na konkretni ravni, je takoj nato pokazala razprava o predlogu vsebinske zasnove in tehnične izvedbe glasila Kranjčan. Znano je, da je tiskani bilten z delegatskimi gradivi pod tem imenom z novim mandatom prenehal izhajati in občinski poslanci ponovno dobivajo gradiva za seje občinske skupščine v "klasični" obliki fotokopij tipkanih materialov. Vodja tako imenovanega Indok (informacijsko dokumentacijskega) centra je predlagal ponovno tiskanje Kranjčana, ki bi omogočil preglednejše gradivo in precejšnje prihranke, vendar je bila zahtevana petdnevna zamuda prevelika ovira za tako odločitev. Razprava pa je že drugič pokazala, da pogledi na potrebo po centralnem zbiranju in obdelavi informacij na občini, niso enotni in tako se bo stanje, ko zaposleni v indok službi že dobro leto nimajo nobenega dela, očitno nadaljevalo. Da se o tem težko sploh pogovarjajo, kaj šele dogovorijo, je bilo na seji jasno razvidno.     • S. Ž.
Tebi mati
Kranj, 25. marca - V čast materinskega dne so se ta teden po gorenjskih krajih vrstile številne prireditve. V kranjski občini je bila prva na predvečer praznika. 24. marca, v Predosljah. V sredo so slavili v Kranju (na sliki slavnostni govornik Vladimir Mohorič), za konec tedna pa jih krajevni odbori krščanskih demokratov pripravljajo še nekaj. Tako bosta v soboto, 28. marca, prireditvi še v Besnici (ob 16. uri v tamkajšnji osnovni šoli) in v Šenčurju (ob 19. uri), priložnostna govornika pa bosta Berta Golob in Nace Polajnar. • D. Z. Z. '
SKROMEN ŠOPEK ZVONČKOV NAMESTO NAGELJČKA
Skromen šopek zvončkov, oris zgodovine materinskega dne na slovenskem kulturnem prostoru, ki ga je podal predsednik kranjske vlade g. Mohorič. srčni izvajalci kulturnega programa (mešani pevski zbor Skrjančki pod vodstvom prof. Angele Primožič, solistka gdč. Branka Bukovec, flavtistka ga. Helena Klanjšek, citrar g. Aleksander Primožič ter povezovalka ga. Tina Primožič) so značilnost globoko doživetega kulturnega večera, ki so ga ob materinskem dnevu imenitno organizirali člani krajevnega odbora SKD Planina, Huje. Cirče v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju. Hvala izvajalcem in organizatorjem.
Informacije kranjskih sindikatov za delo in življenje
V četrti številki Iksa ne prezrite:
• Kakšne so plače v kranjskih podjetjih
• Se Kovinsko podjetie da rešiti7
• Stavkovne zahteve delavcev v Mercator Kmetijstvu
• Več kot 6000 izgubljenih delovnih mest
• Kaj delata sindikata v kranjski Pekarni in LIP Bled
• Priloga Iksa: Kako se pripravi stavka
Nova številka IKSA vaš čaka v kioskih. Lahko ga dobite tudi pri sindikalnih zaupnikih. •
GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjelje GORENJSKI GLAS KRANJ
Uredniška politika: neodvisni nestran^trski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bi/jak Direktor in glavni urednik: Marko Valjavec Odgovorna urednica: l.eopoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. JoJe Košnjek. Lea Mencinger. Slojan Saje. Darinka Sedej. Vilma Stanovnik. Mariia Volčjak. Cveto Zaplotnik. Danica Zav rl-Zlebir. Andrej Žalar. Štefan Zargi Oblikovanje: Igor Pokorn Tehnično urejanje: ho Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prevc Lektoriranje: Marjeta Voz lic: Fotografija: Gora/d Sinik Tisk: Podjetje DETLO - TCR. Tisk časopisov in revij. Ljubljana / Uredništvo: Mole Pijadeja I. telefon: 211-860. 211-835. lelefav 213-163 Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveisova 16. telefon: 218-463. telefa.v (064) 215-366 Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan 7,—17.00. Časopis i/haja oh torkih in petkih. Cena i/voda 35 SI.T Naročnina: trimesečni obračun — naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23 27-42)
Presenetljiv razplet dogovarjanja o novem vladnem mandatarju
Za Bavčarjem se dr. Drnovšek
Čeprav smo včeraj po medstrankarskem usklajevanju pričakovali usklajeno ime novega mandatarja ali pa po-P°ln polom dogovarjanja sredinske koalicije, se je marsikaj od tega zgodilo že v sredo. Dobili nismo enega Mandatarja, ampak dva. Konstruktivna nezaupnica z Bavčarjevim mandatarstvom je bila vložena že v sredo, Drnovškova pa včeraj. Dr. Pučnik je iz kombinacij odpadel, prav tako pa za zdaj Ljudska stranka.
Mubljana, 27. marca - Sredinska koalicija v ponedeljek ni našla ^kupnega jezika, zato so bila veli-*;i pričakovanja od včerajšnjega fcstanka, kjer naj bi bilo dosežejo soglasje o novem mandatarju !v igri so bili dr. Pučnik, Bavčar j!1 dr. Drnovšek) ali pa bi se koa-'c'ja razšla. Vse se je zgodilo že £ sredo. Demokrati, socialdemokrati, socialisti, zeleni in neodvisni Poslanci so predsedniku skupščine ur. Francetu Bučarju izročili predug konstruktivne nezaupnice sedanji vladi in za mandatarja pred-■*gali Igorja Bavčarja. Ljudska franka je bila že prej izločena iz 'pe, ker je vztrajala, da je man-f*atar Pučnik, sodelovati pa mo-j**Jo tudi krščanski demokrati, ^.'neralno-demokratska stranka, *' je bila doslej v tej koaliciji Večkrat obtožena cincanja in netočnosti in se je v sredo dopoldne tudi pogovarjala o man-Jatarstvu, pa pri predlogu za Ovčarja ni bila zraven. Kot najmočnejša parlamentarna stranka s° potegnili svojo potezo. Predlagali so konstruktivno nezaupnico Najavljena je bila za včeraj), Mandatar pa bo dr. Janez Drno-v»*k, novi šef stranke.
Predsednik skupščine dr. Bu-Cftr mora sedaj sklicati skupščino 'n dati na glasovanje predlog ne-^Opnice Peterletovi vladi. Od v'ožitve predloga do sklepanja ^ora preteči najmanj 48 ur. To P°rneni, da bi bila seja lahko že ^nes ob 14. uri, po vrstnem redu [laganja predlogov pa bi skupšči-W najprej glasovala o Bavčarju, nato pa o Drnovšku. Oba predlagatelja imata problem skupščinske večine. Bavčarjevi predlaga-
telji imajo skupno 81 glasov in jim jih manjka 40, zadosti pa jih nima niti Liberalno-demokratska stranka. Obe strani gresta v lov za zavezniki.
Zanimivi so bili prvi odmevi prizadetih.
Lojze Peterle, predsednik sedanje vlade je ponovil svojo ugotovitev: čimveč je mandatarjev, bolje je zame in za vlado. Huje pa bi bilo, če bi zeleni, demokrati in socialdemokrati potegnili ministre iz vlade. Vendar je Peterle pripravljen tudi na tako varianto, ima rešitev tudi za tak priemer in če bo potrebno, bo svojo rešitev tudi predlagal.
Igor Bavčar je napovedal, da bo k sodelovanju potegnil še druge stranke, saj sedanja predlaga-teljska koalicija ni dovolj velika, da bi s to pobudo uspela. To bo korak, ki nam bo omogočil, da pridobimo tudi druge stranke, je dejal Bavčar. Program vlade je sestavni del dogovora strank, ki so že vložile konstruktivno nezaupnico, in strank, ki se nam bodo morda pridružile. O tem je prezgodaj govoriti, interesi so tu logično različni, vendar je bila osnova dana že v dosedanjih pogovorih.
Dr. Janez Drnovšek je dejal, da ima Liberalno-demokratska stranka kot največja parlamentarna stranka legitimno možnost in pravico, da predlaga svojega mandatarja in v tem primeru sem to jaz. Menimo, da tudi podpora javnosti govori v tej smeri. Pri tem predlogu ostajamo. Naša stranka ima samostojno kandidaturo in ne more podpirati dveh kandidatur. • J. Košnjek
Bralcem, ki bodo v ponedeljek praznovali verski praznik, čestitamo. Objavljamo tudi praznični nagovor jeseniškega imama Nediada Grabusa.
Uredništvo
Najpomembnejša noč za muslimane!
"V imenu Allaha, Vsemogočnega, Milostnega!" "Objava Kurana (Korana), se je začela v noči Kadr." Kaj ti veš o noči Kadr?
noč Kadr je boljša kot tisoč mesecev, meleki (angeli), Džibril
(Gabrijel) se z dovoljenjem svojega Gospodarja (Allaha) spuščajo
"a zemljo po njegovih ukazih.
■ noči Kadr je rešitev vse do svitanja."
Poglavje - Al - Qadr, 97
Spoštovani bralci!
Pišemo vam o noči Kadr, ki ima podoben pomen za muslimane, kot polnočnica za rimskokatolike.
Noč Kadr nastopa 27. noč v mesecu ramadanu 1412. leta. oziroma 30. marca 1992 leta.
Zaradi lažjega razumevanja, bi povedal, da se je ramadan zQčel 4. marca 1992 in traja do 3. aprila 1992. V tem času muslimani izpolnjujejo versko dolžnost - post. Post je obveznost vsakega muslimana in muslimanke, ki se kaže v distanciranosti od hrane, pijače, kajenja, intimnih odnosov in ostalih dejanj, ki kvarijo post (kraja, laž, kletvice, ...) od sončnega vzhoda do njegovega zahoda. To seveda ne pomeni, da lahko po sončnem zahodu počenjajo zla dela.
Upoštevajoč, da muslimani računajo čas po lunarnem koledarju, se noč Kadr vsako leto proslavlja deset dni prej, ker je lunarno leto krajše za deset dni od solarnega leta.
V noči Kadr muslimani organizirajo vsepovsod po svetu svečanosti, berejo Kur'an, molijo Allaha Vsemogočnega za odpuščanje grehov, ki so jih storili v preteklem letu.
V 97. poglavju Kurana je navedeno, da je noč Kadr bolj \redna od 83,3 leta. Njen pomen je v tem, da je Allah Vsemogočni začel objavljati Kuran Muhammedu.
Na to blagoslovljeno noč muslimani v džamijah poslušajo govore in verske nasvete - nauke svojih duhovnih vodij - ima-mov.
Upoštevajoč, da muslimani verujejo v Kuran kot Božjo be-Sedo, je obvezno, da se duhovno in moralno očistijo, spoznajo tVoje postopke in odnose s svojimi najbližnjimi, prijatelji in osta-'"M/ ne glede na versko pripadnost.
Naslednja stvar, s katero vas želimo seznaniti, je ramazanski Bajram - blagdan. Ta nastopi 1. ševvala po lunarnem koledarju, oziroma neposredno po izteku ramadana in traja tri dni. Letos ramadanski Bajram nastopi 4. aprila 1992. Na ta dan se Muslimani veselijo in proslavljajo, ker so opravili veliko delo (v minulem mesecu). Po vzoru Muhammeda odhajajo v džamije v Zgodnjih jutranjih urah, opravijo bajramsko molitev, nakar se Vrnejo domov in se veselijo s svojimi domačimi.
Jeseniški imam (duhovnik): Nedžad Grabus
Dva različna pogleda
Kaj sta povedala za Gorenjski glas Viktor Žakelj, predsednik Socialistične stranke, ki je med Bavčarjevimi predlagatelji, in Ivan Oman, predsednik Ljudske stranke, ki je dogovarjanje o novem mandatarju zapustila.
ŽAKELJ: "Mi že od konca novembra dalje ugotavljamo, da se razmere znotraj vlade slabšajo, vendar mi ne razpravljamo več, kdo je za to kriv. ali gospod Peterle ali demokratski ministri. Mi ugotavljamo, da stvari ne gredo tako. kot bi morale iti in je to tudi razumljivo, saj so se velike teme izčrpale in nastopa drug čas formiranja gospodarskega in socialnega sistema. Od takrat mi sodelujemo v vseh poskusih, da bi prišli do neke nove vlade. Socialisti nismo imeli zadržkov ne na eno ne na dru-\go stran in tako smo podprli Drnovška, nato Voljča in tako sodelujemo tudi sedaj v teh pogovorih. Jaz sem upal, da bo v ponedeljek koalicija našla moč in postavila neko ime. Ker tega ni bilo, smo včeraj in danes prevzele iniciativo Demokratska stranka, socialdemokrati, zeleni, socialisti in neodvisni ter skušali ugotoviti, če lahko nii prevzamemo pobudo. Mi smo sedaj načelno poenotili okrog programa in okrog podpore Igorja Bavčarja. Mi smo se danes (sreda) že sestali, ponovno se bomo ob enih. pa jutri na volilni zakonodaji in morda jutri ob enajstih, če ne bomo tega že danes absolvirali." Ne omenjate Ljudske stranke in Li-beralno-demokratske sthtnke.
"Gospod Oman je postavil pogoj, da razširimo našo koalicijo s krščansko demokracijo in sodelovanje pogojeval z mandatarstvom gospoda Pučnika. Mi smo menili, da pomeni to odstop od naših prvotnih dogovorov in to ni bilo sprejeto. Socialdemokrati so se tudi sporazumeli na točki Bavčar, seveda pa želijo participirati z nekim dostojnim statusom v sami vladi. To je logično in bo treba dobiti za vse stranke mesta v tej morebitni vladi. Je pa vprašanje poslanskih rok. Mi v tej skupini ne pridemo skozi in bo treba to razširiti. Treba bo pretehtali, kaj je z drugimi strankami, tudi prenovitelji. Liberalni demokrati so bili v prejšnji fazi nejasni, kar je zanje zelo značilno. Mislim, da so tekom današnjega dne doumeli, da morajo tu igrati pomembnejšo vlogo. Če sem prav obveščen, so se odločili, da bodo kot mandatarja ponudili dr. Janeza Drnovška. Če bi se odločili v ponedeljek, bi bilo drugače in tu mislim, da niso dobro odigrali svoje vloge. V ponedeljek je bilo njihovo mnenje zelo megleno in nedieidirano."
WM*J*M HH IVAN OMAN: "Mi smo zadnjič povedali.
\če bi prišlo do lega, da je treba nujno ne-\kaj ukreniti, potem naša stranka podpira dr. Pučnika pod pogojem, da so v koaliciji tudi krščanski demokrati. Vse pa kaže, da dr. Pučnik ni več listi, ki bi bil .sprejemljiv za to. naš pogoj pa je tudi sodelovanje krščanskih demokratov v vladi. Če njih ne bo, tudi nas ne bo zraven. " Je to dokončno stališče stranke? "Tako je naše stališče. Če hi ga bilo trt-\ba spremenili, potem je treba sklicati konferenco stranke. Drugi tega ne more odločiti. "
Ali lahko pride do dogovora o novem mandatarju?
"Domnevam, da težko. Tudi potrebe po tem ne vidim. Tisto o slabi gospodarski koordinaciji je seveda privlečeno za lase. Namen je skorajda prozoren: zrušiti tega Peterleta."
Kaj pa nove volitve?
"Volitve so po mojem mnenju edina rešitev. Naša stranka je močno zainteresirana, da čimprej do volitev pride in da pridemo do parlamenta, ki ho te stvari solidno reševal. Zakaj se zavlačuje, pa je treba vprašati stranke, ki se že dva meseca sestajajo na tej koor-dinaeiji pri gospodu Plutu, vendar smo se sedaj .še zmeraj razšli brez kakršnegakoli pametnega sklepa. Mi smo iskreno za volitve in upam. da je gospod Drnovšek ludi. in upam, da se bo kaj premaknilo. "
Pri vas na sončni strani
Dr. Janez Drnovšek na Bohinjski Beli
Bohinjska Bela, 25. marca - Časopisno založniško podjetje Kmečki glas prireja jutri, v soboto, skupaj s krajani Bohinjske Bele zanimivi prireditvi. Ob pol šestih se bo začel pogovor o demografski ogroženosti, denacionalizaciji, gozdarstvu, pašništvu, o tem. kaj bo v nekdanji vojašnici JLA. Pogovora se bodo udeležili tudi predstavniki republiškega ministrstva za obrambo, radovljiške občine, kmetijskih in gozdarskih organizacij. Gost prireditve Pri vas na sončni strani (na Bohinjski Beli), ki se bo r 'i ob 20. uri v kulturnem domu, pa bo dr. Janez Drnovšek, novi preosednik liberalno-demokratske stranke, ki bo odgovarjal na vprašanja novinarjev ter bralcev Kmečkega glasa, ki so vprašanja zanj poslali v uredništvo. Program bodo popestrili domači kulturniki.© C. Z.
Narkomanija v Kranju
Kranj, 27. marca - Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov iz Kranja drevi ob 19.30 v sejni sobi 15 kranjske občinske skupščine prirejajo okroglo mizo o narkomaniji v Kranju. K besedi so povabili dr. Janeza Krašovca, Franca Prelca, župnika iz Portoroža. Miho Jera-ša iz Centra za socialno delo Vič. strokovnjake kranjskega centra za socialno delo, predstavnike Uprave za notranje zadeve Kranj in druge, sodelovali pa bodo tudi ozdravljeni narkomani. Razpravljala bodo iskali odgovore na vprašanja, kako odvrniti nevarnost, da bi mlad človek podlegel omami mamil, kako naj reagira sam, kako šola in kako družina.
Socialdemokratska stranka
Janez Janša novi član
Ljubljana, 25. marca - Po pristopu poslancev Marije Lončar in Emila Milana Pintarja je k Socialdemokratski stranki Slovenije pristopil tudi minister za obrambo Janez Janša. Tako je v sredo sporočil predsednik stranke dr. Jože Pučnik. Janšo so že uvrstili na listo kandidatov za predsedstvo stranke, ki bo imela kongres 3. in 4. aprila V Mariboru. • J. K.
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
MARKO JENŠTERLE
Delitev premoženja, dolgov in ugleda
Sprejem Slovenije v KVSE (Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju) je zdaj le še eden od vedno številnejših kazalcev našega dejanskega vključevanja v Evropo in sodelovanja pri kreaciji njene nove podobe.
Preobrat je bil seveda storjen tedaj, ko se je Evropska skupnost odločila družno priznali novo državo v Evropi, temu so nato sledile skoraj vsa Južna Amerika, Kanada, Avstralija in druge države, razen naših nekdanjih velikih prijateljev, v okviru Jugoslavije seveda, v Afriki. Tu se je pokazalo, da je bilo tudi nekdanje slovensko gospodarsko sodelovanje s tem delom sveta bolj političnega, kot gospodarskega pomena. Danes so ljudje skorajda že pozabili na nekoč tako opevano podjetje Slovenia bois. redki popotniki, ki prihajajo iz Centralnoafriške republike pa v glavnem poročajo o razočaranju tamkajšnjih prebivalcev, ki so, tako kot v zgodovini že ničkolikokrat, spet nasedli belim osvajalcem. Te je najprej zanimal čisto političen posel, za njim pa najbolj enostavno izkoriščanje poceni delovne sile, čeprav je bilo ravno iz Jugoslavije mogoče slišati največ besed o spoštovanju človeka in njegovega dela.
Ta razočaranja so tako globoka, da tamkajšnjim ljudem niti na misel ne pride, da bi zdaj do samostojne Slovenije gojili kakšna bolj simpatična čustva.
Ker se je čas našega sprejema v KVSE pokrival z obiskom lorda Petra Carringtona v Sloveniji in ker se je z našimi politiki pogovarjal ravno o sukcesiji Jugoslavije, je treba v luči prej zapisanega primera dodati, da v jugoslovansko zapuščino ne spada samo tisto ubogo bogastvo iz državnih rezerv skupaj z velikim dolgom, ki ga je Jugoslavija imela na tujem, ampak tudi ugled, ki si ga je država ustvarila zunaj svojih meja. Še nekaj let nazaj, na primer v času razcveta neuvrščenosti, da bi se jugoslovanske republike še kako teple za to, katera bo pobrala večje zasluge za jugoslovansko zunanjo politiko. Ta je bila garant novih posojil bogatega zahoda, pa tudi novih eksotičnih trgov v tretjem svetu. Danes je v interesu politike posameznih republik, da se to obdobje čimprej pozabi, saj so očitno neuvrščeni ob ZDA še glavna prepreka za sprejem novih držav v OZN. Neuvrščeni morajo najprej preboleti šok, ki so ga doživeli, ko se jim je pred očmi razsula država, zvezda vodnica tudi njihove politične vizije, ob tem pa morajo pozabiti tudi spoznanje, da so bili v bistvu le kmetje na šahovnici, za katero sta svoje moči preverjali dve velesili (ZDA in SZ), Jugoslaviji pa je v tej igri za razliko od njih vendarle pripadala ta čast, da sta ji dodeljevali vlogo pomembnejših šahovskih figur, kot so na primer kmetje.
Slovenija se mora, kot že rečeno, v strategiji svoje politike torej dobro zavedati vse te bližnje, a nikakor ne kratke, zgodovine, ki smo jo vendarle pomagali soustvarjati tudi mi. Zaradi tega so vsa tista razmišljanja, ki pogajanja in sodelovanje z neuvrščenimi gledajo le kot na potrebo aktualne zunanje politike, precej kratkoročnega daha, vprašanje pa je, ali konkretno sploh še lahko računajo na uspeh. Izkušnje iz zadnjega časa nam kažejo, da se praktično še nobena neuvrščena država v Afriki ali Aziji ni dala prepričati o naših dobrih namenih. Večina jih sluti, da so za nas zanimivi le toliko časa, dokler nam ne bodo dali potrebnega glasu za vstop v OZN.
Svet se spreminja in to smo Slovenci nedvomno najbolje občutili. Huda zabloda pa je, če mislimo, da se spreminja samo naš svet, tisti preko morja pa ne in potem skušamo z njim komunicirati s pomočjo starih in že preživetih obrazcev.
Prestruktuiranje Evrope je le del mnogo širšega procesa, s katerim se soočajo tudi na drugih koncih sveta. Tudi zaradi tega so v ZDA na moč previdni in počasni pri svojih odločitvah, saj se je na primer njihovi nekdanji protiuteži Sovjetski zvezi zgodilo, da je kar čez noč izgubila ves vpliv, česar pa si Amerika nikakor ne želi.
STRANKARSKE NOVICE
Socialdemokratski večer
Ženska med delom in materinstvom
Kranj, 25. marca - Ob materinskem dnevu je občinski odbor socialdemokratske stranke pripravil tematski večer. Za okroglo mizo so gostje dr. Jože Pučnik, dr. Ivan Svetlik, mag. Franc Belčič in prof. Doris Kr-zar besedovali o ženski med delom in materinstvom.
Socialdemokrati po svetu se različno opredeljujejo do razpetosti žensk med delo in materinstvo. Medtem ko v skandinavskih deželah, Angliji in Ameriki bolj poudarjajo delo, v Nemčiji in Belgiji večji pomen pripisujejo materinstvu. Pri nas je "komunistični obrazec*1 V preteklosti poskrbel za polno zaposlenost obeh spolov, kar je pripeljalo do visoke stopnje delovne aktivnosti, pa tudi obremenjenosti prebivalstva. Z zanimivimi podatki je postregel dr. Ivan Svetlik z Inštituta za filozofijo in sociologijo. Za Slovenijo jo značilna visoka stopnja aktivnosti žensk, saj je med ženskami zaposlenih več kot 63 odstotkov. Še najbližja nam je po tej značilnosti Danska, ki ima blizu 60 odstotkov aktivnih žensk. Od razvitih dežel pa nas loči /lasti dejstvo, da so vse ženske polno zaposlene, medtem ko po svetu poznajo tako imenovane "part-time" zaposlitve. Na Nizozemskem je. denimo, kar tretjina delovnih mest za skrajšan delovnik. uveljavlja pa se tudi med moškimi. Na račun veliko dela imamo v Sloveniji sicer nekoliko boljši standard, ne pa tudi kvalitete življenja. Po vojni smo namreč zaposlovali na vrat na nos. medtem ko nas je zahodni svet z zaposlovanjem žensk dohajal počasnejših korakov in ob tem postopno dograjeval vse potrebne servise, ki so ženski olajšali delo izven doma. Ko je ocenjeval vpliv zaposlenosti na kvaliteto življenja družine, vzgojo in demografska gibanja, je dr. Svetlik dejal, naj bi žensk ne izrinili nazaj v gospodinjstvo, pač pa jim omogočili različne oblike zaposlitve ali pa šli v skrajševanje delovnika za oba spola. Socialdemokratska gibanja v Evropi se v tem pogledu zavzemajo tudi za prerazdelitev funkcij v gospodinjstvu.
Zal v razpravi, ki se je dotikala različnih vidikov zaposlenosti (in zadnje čase tudi nezaposlenosti) žensk, feminizacije nekaterih poklicev, vzpenjanja žensk na družbeni lestvici, nismo slišali odgovora na vprašanje iz naslova tematskega večera. Odgovora nanj očitno ne ve niti slovenska politika. Poslanka \ slovenskem parlamentu Marija Lončar je namreč dejala, da ženski še ni bila ponujena izbira v zaposlitvenih možnostih, pa naj gre za polovični delovnik (kot ga poznajo razvite dežele), delo na domu ali kaj tretjega, ob čemer naj bi bil seveda ustrezno urejen tudi materialni status.• D. Z. Zlebir
^SMM^GLAS 4. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: ANDREJ ŽALAR
Petek, 27. marca 1992
Pošten in odkrit odgovor
Kar pogosto, nekateri so že prepričani, da veliko prepogosto in da je razlog pravzaprav drugje, se dogaja, da so odgovori na vprašanja, ki jih postavljajo krajani v krajevnih skupnostih na zborih, ali odborniki v občinskih skupščinskih klopeh, opremljeni z razlago, da gre za problem, kije v pristojnosti te ali one republiške službe, ministrstva in s tem seveda tudi državne blagajne. Še pred časom so začudenega spraše-valca takšni odgovori in razlage prvi hip pomirili; tudi zaradi pričakovane rešitve, ki da bo zaradi postavljenega vprašanja torej pač prišla "od zgoraj", ne pa iz občine. Celo samozadovoljstvo se je oglašalo, da je nekdo uspel zastaviti vprašanje in terjal ukrepanje od samega "državnega" vrha.
Zdaj pa se vse bolj kaže prava slika tovrstnega poštenega in odkritega odgovarjanja na zastavljena vprašanja in terjano ukrepanje. Če ne drugega, potem ima občina prav gotovo organe in službe in zato tudi drugačne možnosti, da zadevo prenese in terja rešitev od ustreznih in odgovornih služb ali ministrstev države. Nevzdržno je namreč, da na ponovno vprašanje odbornik dobi odgovor, da naj se krajevna skupnost obrne kar na to ali ono republiško ministrstvo ali državno službo.
Ali to pomeni nesposobnost občinske službe ali uradnika, občinske vlade in njenih organov, ali pa vnaprej dogovorjeno časovno zavlačevanje, po nekakšnem scenariju opredeljeno dogovarjanje občine z republiko, ali... Če gre za nekakšna pravila igre v odgovarjanju, potem je spoznanje jasno, kot pri polemiki recimo o proračunu, ko se ne redko prav zdaj dogaja, da na primer občinski predstavnik vpraša krajana, katero postavko in komu naj črta v občinskem proračunu, zato da bo ustregel njegovi. Takšno "odkrito in pošteno odgovarjanje" vodi k odgovoru, da je čas, da občinski uslužbenec in spraše-valec zamenjata mesti in vlogi. • A. Žalar
KRATKE GORENJSKE
Šport in turizem ali prašičja farma - Visoko - v krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini bo danes, 27. marca, na internem kanalu kabelske televizije zanimiva kontaktna oddaja z naslovom Športno turistični center na Visokem ali prašičja farma. Razlog za oddajo je nezakonit gradbeni poseg v zemljišče krajevne skupnosti na območju Športno rekreacijskega centra na Visokem. Oddaja bo od 17. do 19. ure, krajani pa bodo med oddajo lahko po telefonu na številko 43-205 povedali svoja mnenja ali postavljali vprašanja. Vodstvo krajevne skupnosti vabi k sodelovanju na oddaji. • (až)
Čajanka: Vpliv svetlobe na človeka - Kokrica - Turistično društvo
na Kokrici pri Kranju vabi na zadnjo, šesto Čajanko po vrsti v tej jesensko-zimski sezoni. Tokrat bo o vplivu svetlobe na človeka in o načinih sproščanja govoril Janez Lesar iz Ljubljane. Po predavanju bo marsikomu od udeležencev z obraza razbral zdravstvene težave. Zadnja Čajanka v sezoni bo jutri, 28. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Čeprav naslov predavanja sicer ne pove veliko, bodo udeleženci nad vsebino prav gotovo presenečeni. Zato je lahko vsakomur žal, ki bo zamudil to zadnjo Čajanko v tej sezoni. Seveda bodo prireditelji tudi tokrat ob sproščenem pogovoru postregli s čajem in pecivom. • (až)
Danes ples, jutri družabno Srečanje - Šenčur - Danes, 27 marca, ob 19. uri bo v Domu Kokrške čete v Šenčurju zaključni nastop Kranjske plesne šole, v kateri nastopajo predvsem mladi iz Šenčurja. Jutri, 28. marca, ob 19.30 pa bo v dvorani doma družabno srečanje s kulturnim programom ob letošnjem materinskem dnevu. Priložnostni govor bo imel republiški poslanec in predsednik odbora za družinsko problematiko v skupščini Republike Slovenije Nace Polajnar. Prireditelj obeh prireditev je Kulturno društvo Šenčur, na jutrišnjo, pri kateri sodelujejo tudi Slovenski krščanski demokrati iz Šenčurja, pa so vabljeni tudi možje. • (až)
Prinesite ročna dela - Šenčur - Turistično društvo Šenčur bo tudi letos pripravilo tradicionalno razstavo ročnih del. Že deveta prireditev po vrsti bo v avli in sejni sobi Doma Kokrške čete v Šenčurju od I. do 5. aprila. Poleg najrazličnejših izdelkov oziroma ročnih del bo na razstavi sodeloval tudi zbiratelj razglednic, prikazali bodo 40 let športa v Šenčurju, različne vrste kruha in velikonočnih jedi, načrtujejo pa tudi modno revijno. Idejni vodja razstave je tokrat Jana Strajnar. Prireditelji vabijo krajane, ki se lahko predstavijo z različnimi ročnimi deli oziroma izdelki drobne obrti, da le-te prinesejo danes, 27. marca, od 17. do 19. ure ali jutri, 28. marca, od 10. do 12. ure v Dom Kokrške čete v Šenčurju. Na letošnji razstavi bodo obiskovalcem postregli tudi s "Šenčursko godlo in budeljnom". • (až)
Avtonega V PodnartU - V Domu Avto moto društva v Podnartu so v začetku tega tedna odprli novo poslovalnico Avtonega. Lastniki motornih vozil bodo v poslovalnici lahko kupili ali menjali olja. oljne filtre in umerjali gume. Poslovalnica pa ima tudi avtopralni-co. Poslovalnica Avtonega bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. • (cr)
Zbor gasilcev V Kranju - Kranj - Danes ob 17. uri bo v domu krajevne skupnosti Stražišče redni občni zbor Gasilske zveze občine Kranj. Na srečanju bodo ocenili svoje lansko delo in sprejeli program letošnjih aktivnosti.© S. S.
Igral bo citrar - Kranj - V Društvu upokojencev v Kranju pripravljajo 1. aprila veselo prireditev, na kateri bodo pregledali in nagradili najbolj domiselne prvoaprilske potegavščine. Lažnive domislice že zbirajo. Sicer pa bo na prireditvi nastopil tudi citrar Marjan Beton z Rupe pri Kranju. • (ip)
Hotelsko turistično podjetje HOTEL JELOVICA BLED p.o. BLED, Cesta svobode 8
Na podlagi sklepa pristojnega organa z dne 18. 3. 1992 razpisuje imenovanje DIREKTORJA PODJETJA
Pogoji za imenovanje direktorja so:
— visoka ali višja šolska izobrazba
— najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu,
— sposobnosti organiziranja in vodenja
— znanje dveh tujih jezikov
Mandatna doba imenovanja je 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Kandidati morajo ob prijavi predložiti še program dela za mandatno obdobje.
Kandidati naj prijavo, dokaze o izpolnjevanju pogojev in program pošljejo na naslov Hotelsko turistično podjetje HOTEL JELOVICA p.o. Bled, Cesta svobode 8, s pripisom "imenovanje direktorja", v roku 8 dni od dneva objave v časopisu.
Krajevna skupnost Gorje
Dela veliko, denarja malo
Jože Antonič, predsednik sveta KS: "Med drugim bi radi uredili in asfaltirali nekaj cest > vendar se je samoprispevek z novim letom iztekel. Morda bi kazalo še enkrat "vprašati" krajane, afi so za dodatno zbiranje denarja.77
Gorje, 26. marca - Za krajevno skupnost Gorje v radovljiški občini velja, da bi pri primerjavah z drugimi krajevnimi skupnostmi lahko večkrat pripisali pred razlago besedo naj... Po razsežnosti je na primer med največjimi na Gorenjskem, tudi po številu prebivalcev (blizu tri tisoč) spada v zgornjo polovico, po dolžini krajevnih cest prav tako, pa po vgrajenem telefonskem kablu v nedavni telefonski akciji in nenazadnje, tudi na društvenem področju je med tistimi krajevnimi skupnostmi, ki imajo zelo dolg seznam le-teh.
V zadnjem obdobju sta na podlagi krajevnega samoprispevka potekali v trinajstih naseljih v krajevni skupnosti dve veliki akciji in sicer telefonija ter urejanje cest. Vendar pa, kot ugotavlja sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Antonič je iz minulega obdobja ostalo še nekaj del, še več pa jih je v načrtih za sedanje obdobje.
Med takšnimi, ki so v krajevni skupnosti zanje nemočni, so predvsem cesta od Spodnjih Gorij do Krnice in izgradnja pločnika ob njej. Nič manj ni potreben vodovod Grabče -Laze, saj vaščani Grabč nimajo vode in jim jo morajo v sušnem obdobju dovažati gasilci, na Lazah pa je je premalo. V Pod-homu pa bi bilo treba zgraditi vsaj 300 metrov kanalizacije.
"Na cesto in vodovod ter kanalizacijo smo opozorili in zdaj upamo, da bomo uspeli. Predvsem za vodovod in kanalizacijo so obljube, da se bo gradnja vodovoda začela spomladi, v Spodnjih Gorjah naj bi Komunala še
do velike noči uredila dolgoletni problem zaradi gnojnice. Sicer pa kar zadeva ceste, bi bila nujna tudi ureditev ceste v Vintgar. Radi pa bi uredili in asfaltirali tudi nekaj lokalnih oziroma krajevnih cest. To pa bo težko, ker se je krajevni samoprispevek z novim letom iztekel, zdaj pa denarja ni. Najbolje bi bilo, da bi se krajani še enkrat odločili za takšno zbiranje denarja. V
svetu KS razmišljamo ob tem, čeprav vemo, da časi za to niso najbolj ugodni. Morda pa bi vseeno veljalo krajane še enkrat "vprašati", ali so za dodatno zbiranje denarja."
V programu imajo tudi dodatno zbiranje denarja za obnovo cerkvice Sv. Miklavža v Mevkušu. Sicer pa v razvoju v morebitni ponovni občini Gorje vidijo predvsem v turizem in kmetijstvo. Zdaj, ko imajo urejeno telefonijo, in če bi oživili še domačo obrt in nekatere dejavnosti, bi ob lepi naravni legi lahko turizem veliko pomenil. Na področju kmetijstva se kmetje prav zdaj zavzemajo, da bi pridobili poslopje kmetijske zadruge. Na tem dela posebna
Pokrita avtobusna postajališča v krajevni skupnosti urejajo v Spodnjih in Zornjih Gorjah in v Krnici.
komisija, ki jo vodi Anton Zu; pan. Prepričani so tudi, da bi morali v kraju več imeti od divjadi, ki je na območju njihove katastrske občine ni malo. V tujini pomeni divjad za neko občino veliko bogastvo in dohodek. Ob izredno raznoliki in živahni društveni dejavnosti pa pravzaprav nimajo primernih prostorov. Zato načrtujejo primeren kulturni* dom. Za olep; šavo in ureditev kraja so lani postavili predstavitvene table, zdaj pa urejajo pokrita avtobusna postajališča, ob njih pa lične kozolce za razna obvestila.
"Turizem je sploh osnovna iztočnica naše krajevne skupnosti. Ni nam na primer všeč, da je zdaj Vintgar tako rekoč zaprt Upamo, da bo nova lastnica poskrbela, da ne bo v sramoto. Si' cer pa se med krajani kaže zavzetost za turistično dejavnost. Vinko Kunšič, ki je v krajevni skupnosti zadolžen za kulturo (sicer pa na tem področju dobro sodelujemo tudi s šolo), pripravlja oživitev Jurijevega sejma-Letos 23. aprila naj bi spet v Gorjah ponudili domačo hrano, izdelke domače obrti, vse skupaj pa seveda obogatili z glasbo in petjem. Ob 100-letnici Vintgar-ja in turizma pa pripravljamo tudi Kroniko Gorij." • A. Žalar
Škofjeloške ekološke razglednice
Dve plati urejanja in ohranjanja prostora
Eni bi radi ohranili urejeno in čimbolj neokrnjeno naravo, drugi pa bi radi čimveč podrli in si naredili prostor.
Škofja Loka, marca - Med nedavnim pogovorom z Jankom Brodarjem v Strokovni službi krajevnih skupnosti mesta Škofja Loka o letošnjih javnih delih na komunalnem in drugih področjih smo si tudi ogledali nekatere dele mesta in zabeležili zadnja dogajanja. Ob prizadevanju in skrbi za ohranitev in za urejeno okolje, smo po drugi strani naleteli tudi na "očitke", kako se nekateri obnašajo ne oziraje se na kraj in urejeno okolico.
Strokovna služba krajevnih skupnosti si z javnimi deli pri- Xudi tole «do , a» ^ n0 zadeva, da bi bile mestne povr- drevo , Novem svet|J je delo „e_ šine čiste, urejene, da bi bih poučenega in samozvanega ure-nortikulturni posegi na zeleni- jevalca.
Nekaj več kot deset posekanih dreves ob Sori na robu naselja Novi svet v Škofji Loki pa kaže drugo plat (morda iste) medalje. Stanovalci v stanovanjskem objektu Novi svet 10 pravijo, da so si med Livarno LTH in naseljem ves čas želeli vsaj zeleni pas. Zdaj pa se je (menda nekdanja) lastnica odločila in drevesa posekala ter jim "odprla" razgled na livarno. Ogorčeni so nad tistim, ki je dal Koširjevi dovoljenje za posek dreves.
Za tole uresničitev ideje pa je poskrbela strokovna služba krajevni!1 skupnosti mesta Škofja Loka. Če ne drugega, bi najbrž lahko ugo' tovili vsaj skrb in smisel za urejenost.
Bo lipa pred pošto Opomin? - Ko so iz strokovne službe krajevnih skupnosti v Škofji Loki preko lokalnega radia obvestili krajane, da bodo nekatera drevesa v mestu sanirali in med drugim že skoraj suho lipo pred pošto v Škofji Loki na podlagi strokovnega in komisijskega ogleda podrli ter nadomestili z novo, se je oglasil krajan z zanimivo idejo. Predlaga, da drevesa ne odstranijo, marveč naj bi lipo le primerno obrezali, odstranili lubje in jo potem z impregniranjem zaščitili. Hkrati pa bi z napisom na njej pojasnili, da je to drevo umrlo in naj bo zato opomin, kako zaradi onesnaženosti umirajo drevesa. Nekaj podobnega imajo na Japonskem. Ker je ideja, najmanj kar je, zanimiva, denar za takšen ali drugačen ureditveni poseg pa je zagotovljen (nekaj sredstev so pripravljeni prispevati tudi Zeleni občine Škofja Loka), v strokovni službi krajevne skupnosti vabijo krajane, da povedo svoje mnenje o ideji. Sporočijo jih lahko po telefonu na številko
621-286. - A
t
cah, drevju... strokovni. Dokaz, da dela ne potekajo "na pamet" ali kakor se pač komu zazdi, so na primer dovoljenja, ki so jih pridobili za sanacijo lipe pred pošto v Škofji Loki, za lipo na Spodnjem trgu in za odstranitev obstoječih dreves in zasaditev novih na klancu pod cerkvijo Sv. Jakoba. V zvezi z lipo pred pošto so dobili zanimivo pobudo.
"Z drevesi in urejanjem mestnih površin ni vse tako enostavno, kot bi kdo mislil ali celo želel," pravi Janko Brodar. "Če
bi nekdo želel na primer posel! na drevesu, je potrebna najprej vloga na krajevno skupnost. M1 jo potem posredujemo sekreta' riatu za družbeni razvoj, ta p' potem opredeli vrsto posega m podlagi strokovnega ogleda."
V krajevni skupnosti tofjl želijo urejenost, strokovnosH red in so se za to odločili H podlagi javnih del. Veseli so U|1 di pobud krajanov in odloč'1 tev, da sami priskočijo k ure*' ničitvi programov: vendar sp£ usklajeno oziroma strokovn" • A. Žalar
petek, 27. marca 1992
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR
5. STRAN ®®m@^©S2IGLAS
Izdelana je strategija invalidskega varstva
Invalidi v dveh ducatih zakonov
Slovenski parlament je sprejel strategijo invalidskega varstva, zdaj pa se dogovarjajo, kako jo bodo uresničili od družine, stroke, civilne družbe do države in politike.
Kranj, 24. marca - Temu so namenjeni tudi območni posveti, ki jih Prireja vladna komisija za invalidsko varstvo. Tokrat je gostovala na Gorenjskem, kjer je s predstavniki petih gorenjskih občin in invalidskih organizacij premlevala obsežno invalidsko problematiko.
Predsednik Franc Hočevar
Je  predstavil  enoletno delo
vladne komisije za invalidsko varstvo in njeno prizadevanje, da bi invalidska problematika našla mesto v vseh zakonih. 9re namreč za to, da bi invalidi v družbi ne bili zgolj socialna kategorija, temveč integrira-n| državljani, uspešno zaposleni in materialno samostojni. Podpredsednik komisije Boris Sušteršič je povedal, da smo Ifneli v preteklih dveh desetletjih invalidsko varstvo sicer napredno urejeno, s strategijo razvoja tega področja pa naj bi obvladovali vse od zakonodaje, financ, kadrov in znanja, česar doslej nismo imeli. Najpomembneje pa je urediti vlogo države, ki bo razne oblike invalidske problematike povezala v sistem in ga reševala tudi kot [esno ekonomsko vprašanje. Drugi podpredsednik Franc Dolenc je dejal, da bodo vprašanja invalidnosti urejena v 25 zakonih in še več izvedbenih aktih, strategija invalidskega varstva pa naj bi zajela pet ra-Vni: družino, kjer invalid živi, c'vilno družbo (kamor sodijo ludi invalidska in humanitarna društva), stroka (invalidski zavodi), država (kjer je potrebno razen republiki tudi občini dati aktivno vlogo) in politika.
Politiko invalidskega varstva Pomagajo oblikovati tudi invalidska društva, o katerih je spregovoril Jože Zupane, predsednik sveta skupnosti invalidskih organizacij Slovenije. Združujejo več kot 140 tisoč in-yalidov. Invalidske organizacije se financirajo deloma iz iger
na srečo, deloma jim prispevajo republiški in občinski proračuni, denar se nateka tudi iz lastne dejavnosti. Doslej so imeli po zakonu o društvih z vsemi drugimi društvi enak status, ne glede na dejstvo, da pri invalidskih organizacijah ne gre le za ljubiteljstvo, temveč tudi za izvajanje nekaterih socialnih programov. Zato je v pripravi poseben zakon o invalidskih organizacijah, ki naj bi jim priznal poseben status.
Okrog financiranja invalidskih društev in njihovega mesta v nacionalnih programih se je sukal pretežni del razprave. Začela jo je Francka Marchel iz kranjske občinske vlade, ki jo je zanimala usoda financiranja medobčinskih invalidskih društev. Za primer je navedla medobčinsko organizacijo slušno prizadetih s sedežem v Kranju, ki jo financira samo kranjska občina, pa še tej zmanjkuje denarja. Franc Dolenc in Franc Hočevar sta na vprašanje o mestu teh organizacij v nacionalnih programih odgovorila, da bodo poslej ločili njihovo dvojno vlogo. V tistem delu, kjer bodo omenjena društva izvajalci socialnih programov, bodo od države dobile koncesijo in s tem tudi finančna sredstva (v socialnem zakonu je že predlagano tako določilo, poskušali bodo enako tudi v družinskem). Klasična društvena (ljubiteljska) dejavnost pa se bo še naprej financirala po starem, se pravi iz loterijskih in proračunskih sredstev. Tudi Jože Zupane je pritrdil, da je najtežje tako imenovanim medob-
činskim društvom, ker se ne ve dobro, čigava so, zaposlujejo pa tudi največ profesionalcev. Zlata Cerljenko iz organizacije slušno prizadetih je tolmačila razpravo enega od članov, ki je govoril o hudih finančnih zadregah društva in nerazumevanju gorenjskih občin, zlasti Škofje Loke, za njihove probleme. Omenjal je tudi ugodnosti, ki bi jih bili lahko deležni gluhi v vsakdanjem življenju. Zdaj te ugodnosti izhajajo samo iz stoodstotne telesne okvare, stoodstotno gluhim pa je priznana le 70-odstotna okvara. Predstavniki občin so govorili o pičlih proračunskih sredstvih, ki jih lahko oddvojijo za invalidsko dejavnost, po sprejetju letošnjih proračunov pa bo spet premalo denarja. Ciril Drino-vec iz medobčinske organizacije slepih je dejal, da morajo svojim članom pomagati ne glede na to, od kod so, čeprav vse občine ne sodelujejo pri financiranju. Pomagati pa morajo v dokajšnji meri, saj slepim očitno pripadajo samo bela palica, temna očala in pes vodnik, vse ostalo, kar slepim tvori kavliteto življenja, pa izhaja iz društva. Veliko sredstev trosijo za pripomočke, kot so povečevala, dodatki računalnikom, da so ustrezni tudi slepim, magnetofone, največ pa za spremstvo. Vincencij Demšar, predsednik škofjeloške vlade, je sodil, da razprava o financiranju društev ne sodi na posvet o strategiji invalidskega varstva, sicer pa je menil, da bo treba izdelati merila in normative, koliko pripada temu ali onemu društvu. Škofja Loka, je dejal, bo potem prispevala sorazmerni delež.
Močno je navzoče invalide prizadelo neznanje občinskih ljudi o naravi invalidskih dru-
štev, češ da gre le za ljubiteljstvo in izkoriščanje prostega časa. Žalostno je, je dejala Marjeta Destovnik iz medobčinskega društva civilnih invalidov vojne, da po 22 letih naše organizacije ne poznajo, čeprav jim vestno pošiljamo programe in finančna poročila. Toda vse kaže, da je treba novim oblastnikom spet nanovo predstaviti problematiko, ki so jo prej dolga leta dopovedovali prejšnjim. Janez Gabron iz društva za pomoč duševno prizadetim je govoril o težavah pri zaposlovanju duševno motenih, kajti zdaj je brezposelna že tretja generacija iz šole s prilagojenim programom. Miha Logar iz društva diabetikov, je pojasnil pomen tega društva za preventivo, kajti posledici sladkorne bolezni sta lahko dve težki invalidnosti, slepota in nepokretnost. Sicer pa je govoril o drobnih problemih, ki tvorijo invalidovo življenje, in jih je moč rešiti z nekaj dobre volje: sedeži za invalide v avtobusih, arhitektonske ovire, čakanje v vrstah, parkirni prostori...
Poleg pomanjkanja denarja in zmedene zakonodaje, zaradi katere se ne ve, čigava obveznost so invalidska društva, pa so na tokratnem posvetu tudi samokritično priznali, da je tudi neorganiziranost kriva številnih težav. Ciril Drinovec je zato predlagal nekakšno koordinacijo invalidskih društev, ki bo lažje kot vsako zase vplivalo na boljšo urejenost teh stvari v prihodnje. Vladna komisija za invalidsko varstvo pa je v Kranju tudi dobila dovolj namigov, kaj v civilni družbi še manjka strategiji invalidskega varstva, zlasti na občinski ravni. • D. Z. Žlebir
Tudi starost je lahko lepa
% let Jožefe Zupan z Orehka
Kako liho. skromno, skorajda neopazno življenje živijo nekateri- Če bi ne bilo neke sosede, ki ji "i bilo vseeno, da bi kar tako šla rnimo 90-letnica njene sosede Jožefe Zupan, sploh ne bi vedela, £a Jožica živi na našem Orehku. "j3 je tu že osemnajst let. Lahko, dl* sem jo videvala, ko je na dvorcu hranila kokoši ali pa tiste Posebne črne race s prelepimi rdečimi kljuni, pri delu v vrtu. A , aJ. ko se človeku vedno tako ze-
lo
mudi in avto prav mimo Frtu-
na tako hitro zdrs
Jožefa Zupan je doma iz Rad-gonce pri Dolu pri Litiji. 20. mar-j-u 1902 se je rodila. Šest otrok je b|Jo v družini, mala domačija jih I1' mogla vseh preživeti. Oče je Sel v Ameriko, tu je divjala prva retovna vojna, mama se je sama prebijala z otroki. Zgodaj so mo-Wi \ svet. Dva brala sta šla za jčetom \ Ameriko. Jožica je vse '•ivljenje služila, po kmetih, v 9?estu. v Šentrupertu na Dolenjcem, v Šmartnem pri Litiji, na
,'ču. v Zanovi gostilni v Ljublja-Po vojni je delala pri cesti v .^dečah. kjer je bila tudi upokojita. Vse življenje pri tujih Iju-
e«i. kjer si le dekla, služkinja in ftoeS videti le delo. Le eno hčer-
'° je imela in ko se je ta pred de-
e'najstimi leti poročila k Frtunu
u Orehek. je zet mamo že na-pdnje leto vzel v njun dom.'V
"Pel dom je prišla. vsi jo imajo ^di. vidim. Zet Jože Rajgelj zna jrn'ti njeno pomoč pri hiši. Vsa je bil \rt njen. še danes pri-|.e *a vsako delo. ki ga le zmore. g°,sem jo obiskala, je ravnokar
'.M|la motovileč za kosilo. Brez g*l! Tudi bere brez očal. Ko bi e x nuuah bila malo bolj močna. S 2eli. Ko je še lahko hodila, je I ll vsako nedeljo \ cerkev \ Dru-\0. /daj pa gospod /upnik J* dom pride. Vsak pr\i petek \ secu obišče vse starejše ljudi Jj 9rebku in vse bolnike. Lepo njega. Sicer se pa dobro poču-
Humani in družabni dogodek
Preddvor, 23. marca - Verigo krvodajalskih akcij v kranjski občini so letos začeli Preddvorčani. Zanje je ta humani dogodek vsako leto tudi prijetno družabno doživetje. Po odvzemu krvi v Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani so si doslej vsako leto ogledali kaj zanimivega: prejšnja leta Ljubljanski grad, Cankarjev dom, tovarni Slovin in Union, letos pa Kolinsko.
ti. pravi. Lani je bila tri tedne na Golniku in si je kar dobro opomogla. Zet Jože ji napoveduje vsaj še deset let. Njeni Anici in zetu Jožetu je hvaležna za vse. Kdo se. ali bi še bila tu. če bi ne bila takole med svojimi ljudmi. Med dobrimi ljudmi. Jožetova vnukinja Katarina je pravkar prinesla torto iz Kranjskega kolačka, čestitat ji hodijo. Saj samo praznujejo, se smeje, včeraj, na Jožefov o. so kar trije godovali pri hiši. danes ima rojstni dan, jutri bo praznovala Ruža... Lepa je starost, če si med svojimi, če si med mladimi, če nisi odtrgan od korenin. In če ji je življenje prineslo vse mogoče, veliko več hudega kot veselega, se ima vsaj /daj. na stara leta lepo. Od srca je hvaležna vsem. hčerki Anici, zetu Jožetu, vsem njunim otrokom in vnukom, ki sojo sprejeli /a svojo. Še vel i kii 20. marcev so ji zaželeli oni dan. Vem. da so vse dobre želje prihajale od srca.
Še na lepa /drava leta. Zupanova mama' • D. Dolenc
MEGAiVlILK
Prostovoljcem, ki darujejo kri. se skuša Rdeči križ nekako oddolžiti za humano dejanje. Letos jim je krajevna organizacija RK Preddvor priredila ogled tovarne Kolinska. kjer so jih obdarili z nekaterimi svojimi izdelki. Domov grede pa so se ustavili tudi v sodobno urejenem prodajnem centru Živil v Drulovki. V hotelu Bor v Preddvoru so jih pogostili, pel pa jim je Stane Manci-ni.
»Letos se je krvodajalske akcije udeležilo 58 ljudi,« je povedala predsednica pred-dvorskega RK H Nada Šifrer. ki ima največ zaslug za brezhibno organizacijo. »Letos /a izvedbo akcije prvikrat nismo prosjačili od vrat do vrat. saj vemo, kako si mnogi ljudje že privoščijo denarni prispevek, pač pa smo poiskali sponzorje. Odzvali so se nam: Živila Kranj, trgovina Vencelj. trgovina Grobov šok. trgovina Bober, kleparstvo Keržan. mesarija Sodnik. Lnigal Šifrer. Zbrali smo dovolj prispevkov /a letošnji program, ki je našim krvodajalcem /elo ugajal«
Med krvodajalci je bilo letos tudi 10 takih, ki so jim podelili priznanja /a petkratno, deset-« kratno in dvaj-da rova nje krvi. Sicer pa imajo v Preddvoru tudi enegu od kranjskih rekorderjev, to je Peter Piškur, ki je kar 56-krat dal kri.
Med preddvorskimi krvodajalskimi veterani je tudi Breda Ro-pret: »Letos darujem kri enaind-vajsetič. Nič mi ne škoduje in če lahko komu na ta način pomagam, to z veseljem storim. Od organizatorjev je odvisno, kako uspevajo humanitarne akcije, pa seveda od zavesti posameznikov, ki darujejo kri. Pri nas v Preddvoru vsako leto poskrbijo, da je krvodajalska akcija tudi prijetni družabni dogodek. Letos so se res zelo potrudili, v Kolinski in v smo bili res prisrčno
Tudi Jože Va-Ijavec je med
stalnimi krvodajalci. Prvič je daroval kri kot vajenec, zatem nekajkrat v vojski, kasneje pa je ostal zvest temu hu manemu izročilu. »Moj motiv je sicer human, lepo pa je tudi. da se ob tem dogodku enkrat letno najdemo in družimo sovaščani. Organizacija je v Preddvoru na ustrezni višini in /aradi tega seje našim akcijam pridružilo kar nekaj mojih prijateljev od drugod. Kri sem daroval že dvaindvajset-krat in jo bom še. če bom le
zdrav.« • Cigler
D. Z. Žlebir, foto: J.
set k rat m
POMISEL
Materinski dan
Za naše razmere nov praznik, ki ga svoje čase zaradi njegovega krščanskega obeležja nismo slavili, bo letos prvič zasijal v vsej svoji veličini. Pravzaprav s svojimi proslavami in slavnostnimi govori spominja na boljše čase realnega socializma, le da je oni povzdigoval žensko delavko in samoupravljalko, sedanji pa mater, žensko kot steber slovenstva in narodovega preživetja. Zamenjali pa so se tudi protagonisti, ki z govorniških odrov sejejo nove vrednote med ljudstvo.
Z novimi vrednotami (oziroma oživljenimi starimi) ni sicer nič narobe. Celo dobro je. da tudi ženska kot mati v novokompo-niranih časih dobi veljavo, kiji gre. To bo vesoljnemu ženstvu, ki poleg svojega običajnega opravljajo tudi materinski poklic, v moralnem pogledu dobro delo, če je že v materialnem bolj malo vredno.
Koliko je namreč vredno materinstvo, smo imeli te dni priložnost občutiti pri davčnih napovedih. Davčna olajšava za enega otroka znaša borih 16.150 tolarjev letno. Nekje so izračunali, da bi s tem denarjem otrok ne mogel malicati in kositi v šoli niti pol leta in da bi tolikšna olajšava zadoščala le za nekaj več kot tri mesece oskrbnine v vrtcu. Koliko stane še (močno obdavčena) hrana, ki jo moramo otroku trikrat na dan postaviti na mizo, koliko (tudi obdavčena) obleka in obutev, ki ima to neprijetno lastnost, da jo otrok hitro preraste, koliko šolske potrebščine, konjički, krožki, izobraževanje! In slednjega niti z računi ne moremo uveljaviti kot davčno olajšavo, ker nam je država pri otrocih že velikodušno ponudila 16.150 tolarjev olajšave na otroško glavo. Dva otroka ali celo trije so sicer večje davčno olajšanje, kar bi moralo po logiki spodbuditi k večkratnemu materinstvu. Toda na žalost so trije otroci tudi večji strošek, zlasti ko drug za drugim sedejo v šolske klopi, se v pomanjkanju štipendij odločajo za nadaljnje šolanje, so po šoli po vrsti kandidati za borzo dela. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z Lučko Boehm, svetovalko pri svobodnih sindikatih, kako ljudje reagirajo na revščino, je med drugim omenila tudi nižjo rodnost. Čustveno potrebo v družini poteši že en sam otrok, dva ali trije so v teh časih že preveliko materialno breme in odgovornost, je dejala. Taki materialni razlogi so v glavnem krivi, da slovenske ženske nimamo več otrok, ne pa želja po karierizmu in luksuznih materialnih dobrinah.
Materinstvu torej vsa čast in slava. Ob rožicah in recitacijah ter visokih besedah o korenini slovenstva bi ga kazalo spodbuditi še s čim bolj konkretnim.% D. Z. Žlebir
Odpuščenih bo še 72 železarjev
Jesenice, 23. marca - Upravni odbor Železarne potril izdajo listin za manj prejete osebne dohodke. Večini odpuščenim delavcem je delovno razmerje že prenehalo ali pa se jim izteka.
Na minuli seji upravnega odbora jeseniške Železarne so razpravljali tudi o presežnih delavcih v jeseniški Železarni. Od 498 presežnih delavcev je bila 87 delavcem odločba o presežku razveljavljena, 40 delavcem pa 6—mesečni odpovedni rok še ni začel teči zaradi trajanja bolniške odsotnosti ali porodniškega dopusta. Ostalim presežnim delavcem je trajno delovno razmerje v Železarni že prenehalo ali pa se jim ravnokar izteka.
Za drugo fazo presežnih delavcev je pripravljen spisek 72 delavcev različnih izobrazbenih stopenj, ki jih v Železarni niso mogli razporediti na ustrezna delovna mesta. Upravni odbor je sklenil, naj kadrovska služba drugo fazo odpusta presežnih delavcev v skladu z zakonskimi določili čimprej uresniči.
Na seji upravnega odbora so obravnavali in sprejeli zahtevo sindikatov, da se delavcem železarne v skladu s kolektivno pogodbo izdajo listine za manj prejete osebne dohodke od lanskega aprila do decembra, s katerimi bodo delavci lahko sodelovali v procesu lastninjenja. Vendar pa bodo glede uporabe teh listin v primeru stečaja Železarne še razpravljali. • D. S.
ČASOPIS
Z MODRO GLAVO
Zanimivo in pestro branje; nasveti in poslovni namigi; poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih; Odprte strani, Snovania, Panorama, Glasova Stotinka; Glasove preje; Novinarski večeri - vse to in še več |e Goreniski glas, vsak torek m petek v Vašem poštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodaialcu časopisov
Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas
ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % popusta pri plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mali oglas do 10 besed; 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah).
Vaš denar je z Gorenjskim glasom vreden veliko več.
Pošljite nam izpolnjeno naročilnico - skupai z njo nam lahko pošljete besedilo malega oglasa m prva obiava bo brezplačna. Možnost brezplačnega malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneie s kuponom, ki Vam ga pošljemo
Ce se boste na Goreniski glas naročili v aprilu, boste skupa) z drugimi naročniki ugotovili, da je MAJ NAJLEPŠI MESEC.
NAROČILNICA m.
Gorenjski glas mi pošljite na naslov
(ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št , poŠta)
Izrežite in pošljite na ČP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ
WMm$%MMlLAS   6. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 27. marca 1992
LESNA INDUSTRIJA IN OBJEKTI, p.o.
Kidričeva 56. 64220 Škof)a Loka
Telnfon 064/632 I8l.Telef.ix 064 631 114
• panoramske stene - 30 % popusta
• bio pohištvo iz masivnega smrekovega lesa -25 % popusta
• 10 % popusta -obloge, ograjne deske, okrasne letve, okrasni stropniki, zaključne letve Popust velja za gotovinska plačila in na naročilnico Stanovanjske zadruge. Možnost plačila tudi na obroke.
HOBI TRGOVINA
na Trati pri Šk. Loki odprta vsak dan od 8. do 16. ure v soboto od 8. do 12. ure
Naše proizvode lahko pod enakimi pogoji kupite tudi v trgovini
LUSTIK vžireh
Zakaj ne bi svojih storitev in blaga ponudili tudi obiskovalcem s sosednje
Koroške?
Obvestite jih o svoji ponudbi v najbolj branem koroškem
časopisu
Kleine
ZEITIING
Objavo lahko naročite v propagandni službi Gorenjskega glasa, kjer vam bomo tudi prevedli in oblikovali in vam rezervirali želeni termin.
Podrobnejše informacije so vam na voljo vsak delavnik od 7. do 9. ure po tel. 218-463, na vašo željo pa vam lahko pošljemo tudi ogledni izvod časopisa in cenik objav. CENJENE BRALCE GORENJSKEGA GLASA OBVEŠČAMO, da sprejemamo tudi male oglase za Kleine Zeitung!
B KOMPAS HOUDAYS
Za prvomajske praznike so v turističnem podjetju Kompas Holidavs pripravili izlet v Pariz, obogaten z ogledom novoodprtega evropskega Dis-neylanda in doline Loare. Odhod bo iz Ljubljane v nedeljo, 26. aprila, ob 16. uri. Po vožnji mimo Salzburga, Miinchna, Stuttgarta in Strasbourga je predviden prihod v Pariz 27. aprila okrog poldneva. Po nastanitvi v hotelu bo popoldne orientacijski ogled mest. Zvečer bo po želji nočna vožnja z ladjico po Seni. Naslednji dan bo po zajtrku nadaljevanje ogledov Pariza in popoldne obisk Versailesa z ogledom rezidence in vrtov Ludvika XIV., Sončnega kralja. Naslednji dan bo namenjen obisku Orleansa, mesta, znanega po devici Orleanski, vožnji ob reki Loari z ogledom nepozabnih gradov in dvorcev francoskega plemstva iz 14., 15. in 16. stoletja,
S Kompasom in Gorenjskim glasom v Pariz + Eurodisnev + Dolino Loare
znanih nočnih lokalov. Naslednji, šesti dan pa bo popoldne odhod iz Pariza proti domovini mimo Dijona, Ma-
gradu Karla VIII. v Amboisu in še cona, ob Ženevskem jezeru, skozi Chartersa s čudovito katedralo. Naslednji, peti dan bo namenjen za individualno potepanje po Parizu, za vse, ki bi si to želeli, pa bo organiziran ogled evropskega Disnevlanda, ki se razprostira na 1943 hektarjih 32 kilometrov |ugovzodno od Pariza. Zvečer bo za vse zainteresirane tudi organiziran obisk enega od najbolj
-§«=-----
m KOMPAS HOLIDAYS
TURISTIČNO PODJETJE
pri vplačilu izleta Kompasa in Gorenjskega glasa 26. 3. 1992 velja za 1 osebo
Vanjo je poleg 5 % davka na storitve vračunano: prevoz z modernim turističnim avtobusom po programu, prenočevanje z zajtrkom v dvoposteljnih sobah s prho in WC-jem in vodstvo. Doplačila za francoski turistični vizum 1.700 SLT, vstopnina za Disnevland - 225'FRF, otroci do 9. leta 150 FRF, za enoposteljno sobo 570 FRF za 4 noči, za obisk nočnega lokala 220 - 350 FRF, vstopnine za oglede približno 200 FRF.
Prijave sprejemajo v vseh Kompa-sovih poslovalnicah do zasedbe mest, oziroma do 10. aprila 1992. Plačilo je možno v dveh obrokih, 1 x ob prijavi in dokončno plačilo pred odhodom na izlet.
Pridružite se nam na izletu z bogatim m zanimivim programom.
KUPON   za *° °
poP«sta
predor Mont Blanc v dolino Aoste, mimo Milana, Verone... V Ljubljano se bomo vrnili v soboto, 2. maja, v dopoldanskih urah.
Cena izleta na osebo je 425 DEM, s kuponom GORENJSKEGA GLASA pa 405 DEM, plačljivo v slovenskih tolarjih po nakupnem tečaju DEM v menjalnicah Kompasa
Terme Topolšica, hotel Vesna
POIŠČITE SVOJ MIR V POMLADNEM PREBUJANJU NAŠIH GOZDOV
NUDIMO VAM 7- ALI 10-DNEVNI ODDIH PO IZJEMNO UGODNIH CENAH V APRILU '92, UPOKOJENCI IN INVALIDI 7 dni 175 DEM      155 DEM 10 dni 240 DEM      205 DEM
PAKETI VSEBUJEJO:
- 7 ali 10 polnih penzionov v 1/2 sobi
- 1 x zdravniški pregled
- 1 x medicinska storitev po odredbi zdravnika
- neomejeno kopanje v termalnem bazenu in uporaba savne
- vsak dan, razen nedelje, telovadba v bazenu in telovadnici
- zabavne prireditve, rekreacija, plesni večeri, kulturne prireditve...
Popusti:
- otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje
- otroci od 5 do 12 let imajo 40 % popusta (na tretjem ležišču oz. če spijo s starši)
Informacije: Terme Topolšica, hotel Vesna Rezervacije: 063-892-120/141/049, FAX 063-892-212
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
Monografija Dušana Premrla
LIKOVNA UMETNINA JE ESTETSKA UMETNINA
"Iz narave izbiram tisto, kar se mi zdi najbolj dovršeno, skladno, najbolj lepo. Vzamem tisto, kar me s svojo lepoto preseneti, razvijam
naprej, da nato v sliki dosežem harmonijo svetlobe, barve in oblike."
Tržič, marec - Konec lanske-8a leta je izšla monografija akademskega slikarja Dušana Premrla, ki se je pred vedno večjim vplivom abstraktne urnetnosti umaknil v Tržič, kjer ustvarja umetnine, ki temeljijo na trdnih temeljih klasične renesančne umetnosti, ki jim dodaja pridih svojega, lastnega in drugačnega.
Dušan Premrl se je rodil leta 1937 v Žireh in izhaja po kateri iz stare in slavne slikarske rodbine Šubicev in Poljanske doline. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v. Ljubljani pri profesorju Maksimu Sedeju leta 1966. Je član društva slovenskih likovnih Umetnikov ter živi in dela v Bistrici pri Tržiču kot svobodni umetnik. Njegova dela se nahajajo v zasebnih zbirkah £da, Italije, Francije, Avstrije, Švedske, Švice in pri nas.
"Umetnost mora težiti k le-Poti," pravi, ko poudarja po-Uien dovršenih prehodov in kontrastov v svojih slikah, ki temeljijo na skorajda popolnem poznavanju starih kultur Egipčanov, Grkov, Italijanov •n Nemcev, na tem pa Dušan fremrl gradi svojo, na tradiciji !n lepoti temelječo umetnost, ki J' tako v pastelnih krajinah kot ludi portretih in risbah dodaja svojo vsebino, dušo in pomen.
"Osnovna izhodišča za večino slik, grafik in risb Dušana
Lipicanec, risba 1980
Premrla so njegove odkrite težnje po globlji humanistični sporočilnosti in izpovednosti, po iskanju in ustvarjanju umetnin, ki so v bistvu z osebnim čustvom in mislijo prepesnjena narava. Premrlovo likovno govorico odlikujeta tako tehnična dovršenost v formalnem in barvnem pogledu kot posebna ljubezen do klasičnega lepotnega ideala; njegov osebni slog je v bistvu zrasel na osnovi mnogoletnega preverjanja, analize in ponovne sinteze klasičnih likovnih vrednot, ki jim je seveda umetnik dodal svoj osebni "obolos". Tako je umetnik z renesančno, risarsko in barvno
kulturo, zlasti ženske akte, ki spominjajo na elegantno stilizirane, risarsko poudarjene Bot-ticellijeve ženske figure, obogatil še s svojevrstnim barvnim občutjem, ritmično razgibanostjo in prefinjeno psihično globino," je v predgovoru k
Premrlovi monografiji povedal Franc Zalar.
Slikar poudarja tudi moralno - estetsko nalogo umetnosti, ki mora biti prefinjena, inteligentna in natančna. Zato meni, da je večina abstraktne umetnosti v zahodni civilizacije primitivne, ker v njej ni temeljnega znanja predhodnih kultur, ker v njej ni estetike, temveč neka krutost, celo začetništvo v primerjavi s starimi kulturami. S tem v zvezi je Dušan Premrl omenil določeno duhovno klimo v umetnosti zahodne Evrope, ki se bo po njegovem mnenju morala spremeniti v smislu duhovne obnove celotnega zahoda. Tako celotno kulturo primerja z likovno umetnostjo, ki pri njem pomeni trdo delo, ki ni prodajno - tržno usmerjeno, ki je kultura in estetika ob enem, ki je skladnost oblike in barv, ki jo odlikuje natančnost kot tudi umetniška domišljija. Zato Premrl pravi, da ga vedno zanima vsebina, ki se skriva v človeku, ki ga portretira, njegova fizična in psihična energija, ki se skriva za formo in se v tej formi tudi izraža, obenem pa tudi formo samo do potankosti izdela. • M. Ahačič
Iz temnega skladišča svetli prostori
KRANJSKA GORA IMA NOVO KNJIŽNICO
Pred Liparjevo 80-letnico rojstva
KRANJSKI GLASBENIK IN SLOVENSKI SKLADATELJ
Kompleten Gorenjec, kranjski glasbenik in slovenski skladatelj Peter Lipar (Mengeš, 30. december 1912 - Kranj, 13. avgust 1980) Je dokončal študij kompozicije pp Slavku Ostercu, prvaku slo-^nske glasbene moderne leta 1937 v Ljubljani na tamkajšnjem Glasbenem konservatoriju. Potem je bil najprej učitelj (od 15. septembra 1938 dalje) in hkrati že vodja kranjske Glasbene šole Podružnice ljubljanske Glasbene matice od 1909. leta dalje) do £ta 1973, razen medvojnih let (1941 - 1945, ko je v prostorih GŠ Igranj delovala podružnica celovškega glasbenega Konservatori-Ja v nemških rokah). Leta 1945 je Lipar ustanovil in dolga leta y°dil moški in ženski zbor Pevskega društva France Prešeren v Kranju, potem še Učiteljski pevski zbor Stane Žagar in moški Pevski oktet Sava, oboje tudi v Kranju. Še pred zadnjo vojno (Pred 1941) je razširil delovanje GŠ Kranj na zbor, orkester in k°morne sestave, po osvoboditvi (po 1945) pa je to še intenzivne-Je nadaljeval na različnih področjih glasbenega življenja in delo-vanja svoje rodne gorenjske sredine s centrom v Kranju. Kljub veliki poklicni dirigentski in zborovski, učiteljski in ravnateljski ter organizacijski angažiranosti na kulturno-prosvetnem področju, ni klonil na ustvarjalnem-kompozicijskem področju. Tukaj ni Utajil Osterčeve "kompozicijske šole", iz katere je izšel. Najbolj Saje sicer privlačila vokalna glasba (okrog 290 zborov v rokopi-s,h in tistih). V zgodnjem kompozicijskem ustvarjalnem obdobju Pa je komponiral tudi dela za solistične inštrumente (klavir, or-8'e, violina in violončelo) in komorne instrumentalne sestave.
Na zborovskem področju pa beleži Lipar največje uspehe Jako v kvalitativnem, kakor in predvsem na kvantitativnem področju. Prve objavljene zbore zasledimo že v letu 1936 (z usmerjenimi skladatelji - Dragotin Cvetko, Riko Paternost, Maks Pir-2'k) v zbirki "Naša pesem", preko Šestih zborov, do Zborov in ^nskih zborov.
, V Liparjevih delih se zrcalijo vse tedanje in dandanašnje *°rnpozicijsko-tehnične in stilne posebnosti slovenske glasbe 20. stoletja: pozna romantika, neobarok, neoklasicizem in ekspresio-
'stični konstruktivizem, atonalnost, atematičnost in celo (danda-n£s že preživeli) socrealizem. Skupaj z ostalimi člani Osterčevega
kompozicijskega kroga", kamor poleg Liparja prav gotovo sodi Pravi cvetober slovenskih skladateljev 20. stoletja, je Lipar prav j»°tovo eden pomembnih slovenskih skladateljev, še bolj pa seve-°a kranjski glasbenik.
-    In kaj lahko ponudimo Kranjčani P. Liparju ob njegovi "•letnici? Nekaj teh vprašanj je avtor že nanizal ob skladateljevi "-letnici smrti. Se vedno pa Peter Lipar nima v Kranju po njem Poimenovane ulice (kot jo ima medtem njegov oče - Peter Likar, t> manj pomemben za slovensko zgodovino in glasbo v mnogo /!anjšem mestu - Mengšu!), GŠ prav tako še izvedla poimenova-, Ja po njem, skladateljeva zapuščina je še vedno v zasebnih ro-,ah skladateljevih dedičev, opravljena je že bila raziskovalna na-l°8a, ki je popisala kompletno Liparjevo gradivo (prim. Križnar •» Poročilo, oktober 1991), v načrtu je tudi skladateljeva mono-*rafija izpod peresa istega (F. Križnar), morda pa bi delno ta °'g poravnala tudi pričujoča CD-laserska plošča?
Franc Križnar
Kranjska Gora, 26. marca - Pred nedavnim so v Kranjski Gori slovesno odprli krajevno knjižnico. Knjižnico so uredili v prostorih krajevne skupnosti.
V krajevni skupnosti je pobudo za ureditev prostorov dala Vera Dulminova, pri ureditvi pa je največ pomagala krajevna skupnost, Turistično društvo in občina, številna dela pa so opravili krajani sami. V lepem prostoru je danes 7.000 knjig.
Prizadevna knjižničarka Vera Dulminova, ki ima največ zaslug, da imajo Kranjskogorci danes knjižnico, je ob otvoritvi med drugim dejala:
»Do naše knjižnice smo prišli tako, da smo temno skladišče spremenili v svetle prostore s policami in knjigami, ki jih je toliko, da si vsak lahko izbere, kar si želi. Precej literature imamo v naši knjižnici tudi v nemškem, angleškem in srbohrvatskem jeziku in po tej literaturi bodo morda posegli naši gostje ob deževnih dneh.
Seveda pa bi radi za našo knjižnico večji prostor, kjer bi se večkrat zbirali prijatelji knjige, se srečevali in brali svoja dela. Upanje ostaja in morda bomo nekoč dosegli tudi to. Od vsega srca pa bi se rada zahvalila vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali, da so se uresničile moje sanje in sanje vseh, ki so si tako želeli lepe knjižnice. Še posebej pa bi se rada zahvalila predsedniku Turističnega društva Jožetu Borštnarju, predstavnikom občine in vsem krajanom, ki so pomagali, da ima Kranjska Gora knjižnico...«
Vera Dulminova, ki je na vsaki seji sveta krajevne skupnosti »sitnarila in sitnarila«, da je treba urediti prostore in tistim, ki imajo radi knjigo, le-to tudi kar najbolj približati, je s svojo prizadevnostjo dosegla največ: v teh težkih časih, ko ni nikjer denarja, je Kranjska Gora odprla knjižnico. • D. S.
Delavski svet Zveze telesnokulturnih organizacij občine Kranj razpisuje delovno me*to
VODJE DELOVNE SKUPNOSTI ZTKO KRANJ
Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
- visoka izobrazba športne smeri, pravne organizacijske ali ekonomske
- 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih
- organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje razpisanih del
Kandidati naj pošljejo pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 10 dneh po objavi razpisa na naslov. ZTKO KRANJ, Partizanska 37, 64000 Kranj - za razpisno komisijo.
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V avli Skupščine občine Kranj je na ogled fotodoku-mentarna razstava Dokumenti Osijeka 91, v galeriji Prešernove hiše pa je moč videti razstavo modnih fotografij Deana Duboko-viča. V Stebriščni dvorani Mestne hiše so odprli razstavo tekstilnega oblikovanja Maričke Rakovec in razstavo akad. slikarja Toneta Marolta, v galeriji Mestne hiše pa pregledno razstavo slikarja Poldeta Miheliča. V Gorenjskem muzeju, Tavčarjeva 43, sta na ogled dve razstavi: Hrvaški vojni plakat in razstava Gorenjski likovni Umetniki - modernejše smeri. V Prešernovem gledališču bo jutri, 28. marca, ob 19.30 na sporedu Slastni mrlič Matjaža Zupančiča za abonma sobota 11. in za izven. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavljata slike, nakit in obleke Severina Trošt Šprogar in Bernarda Šmid, v bistroju Želva pa razstavlja fotografije Andrej Žigon - "tihotapec soli" iz Logatca. V razstavnem salonu DOLIKjt na ogled razstava umetnostnih livarskih skulptur Bojana Štine. MOJSTRANA - V pizzeriji Bistrica so razstavljene grafike Damjana Jensterla.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Obsavski sprehodi avtorja Ivana Pipana. V avli občine Radovljica razstavlja akt fotografije Jasmina Vidmar iz Maribora. Danes, 27. marca, bo knjižnici A.T. Linharta ob 19.30 srečanjem s pesnikom, dramatikom in prevajalcem Borisom A. Novakom, ki ga bo vodila Alenka Bole - Vrabec.
BLED - V gradu Grimšče si lahko ogledate razstavo ročno pletenih puloverjev vsak dan od 10. do 18. ure. ŠKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Janeza Hafnerja. V galeriji ZKO si lahko ogledati razstavo risb in plastik Petra Jovanoviča. Loški oder danes, 27. marca, ob 19.30 uri gosti PDG Nova Gorica. Predstava Samuela Becketta O, krasni dnevi bo za abonma rdeči in izven. V galeriji Fara bo danes, 27. marca, ob 18. uri, otvoritev likovne razstave Matevža Jensterla. Otvoritev bo spremljal kulturni program. Otroci si jutri, 28. marca, ob 10. uri lahko ogledajo predstavo Plašček za Barbaro na Loškem odru. BUKOVICA - Jutri, v soboto, ob 19.30 uri bo v Kulturnem domu koncert MPZ Besnica in vokalnega seksteta Dekleta z Bukovice.
ŽELEZNIKI - KUD France Koblar vabi na predstavo Pogovori z maršalom, ki bo jutri, 28. marca, ob 18. uri TRŽIČ - V razstavišču tržiškega paviljona je na ogled razstava slik akad. slikarja Ferda Mayerja.
KAMNIK - V veliki dvorani kina DOM bo v petek, 3. aprila, ob 20. uri skupni koncert Moškega pevskega zbora Lira in komornega moškega zbora Lek.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA ANDREJA PIBERNIKA - Danes, 27. marca, ob 19. uri bo v v Loškem muzeju na gradu otvoritev razstave Andreja Pibernika. "Predvsem avtor skuša izraziti čustva, popolnost trenutka, saj zanemarja anatomijo, kot da hoče dokazati drugačnost človeka".
TRŽIČ: HARFA IN FLAVTA - Jutri, 28. marca, ob 18. uri bo v vili Bistrica pri Tržiču koncert za harfo in flavto. Predstavili se bosta mladi nadarjeni umetnici: harfistka Diana Grubešič z Reke in flavtistka Andreja Praprotnik iz Tržiča, obe študentki akademije za glasbo v Ljubljani. Program napoveduje izvajanje skladb J. B. Krumbholza, W. Rušta, J. Molnarja, Z. Jonaka in J. Iberta.
SOVODENJ: POMLADNI POZDRAV - Pomladni pozdrav bo v nedeljo, 29. marca, ob 16. uri namenjen vsem, ki se boste ustavili v sovodenjski dvorani. K prebujanju narave in ljudi bi radi nekaj prispevali tudi učenci tukajšnje podružnične šole. Svoje znanje bodo tokrat pokazali na prireditvi tudi širšemu občinstvu. Njihova mladost ne pomeni neznanja, ampak željo po spoznavanju in ustvarjanju. • m. b.
Jesenice, 25. marca - V sredo je bila v galeriji Kosove graščine otvoritev razstave izdelkov dveh umetnic: Severina Trošt Sprogar se je predstavila s kolekcijo izvirnih ženskih oblek in nakita; s svojimi močnimi barvami odlično dopolnjujejo ciklus slik v akril-ni tehniki Bernarde Šmit, kjer prevladujejo rožnata in rdeča, po drugi strani pa bela in črna barva. Otvoritev je literarno popestrila Alenka Bole - Vrabec, ki je razstavo pospremila z izbrano svetovno liriko, posvečeno ženski. M. A.
NAGRADA IGRALCU OMANU
Kranj - Igralcu Prešernovega gledališča Tinetu Omanu so v sredo zvečer pred ponovitvijo Feydeauyjeve komedije Do-re-mi-Fey-deau izročili nagrado Žlahtni komedijant. Tinetu Omanu so nagrado prisodili na nedavnem festivalu komedije v Celju za vlogo v isti Feydeauy-jevi komediji. - Foto: Jure Ci-gler
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
GOSPODARSKI KOMENTAR
MARIJA VOLČJAK
Orožje ali znanje
Vroča proračunska debata ne pozna milosti, beseda postane močno orožje v boju za denar, za delež, ki ga bo uspel posamezni minister odrezati v državni pogači. Zato spori med njimi seveda niso nič nenavadnega, v naši vladi toliko manj, saj je tudi zaradi slabe koordinacije med ministrstvi nenehno kritizirana. Izjavo Janeza Janše, da gre pri slovenskih proračunskih dolgoročnih vlaganjih v znanost in tehnologijo v veliki meri za zapravljanje denarja in da v njem ni moč videti denarja za kreditiranje dobrih zamisli in razvoj podjetništva, si lahko razlagamo predvsem poskus, iztržiti letos nekaj več denarja za orožje. Ostra reakcija dr. Petra Tanciga, da je proračun skrpucalo, zbirka kompromisov, nič, kar bi odražalo razvojno naravnanost države, seveda prav tako.
V tej trenutni burji pa je prav paradoksalno, da oba govorita o razvoju, kar je pri Tancigu seveda samoumevno, prav tako ga seveda ne more obiti vojaški minister, saj je prav vojaška industrija v razvitem svetu pomemben spodbujevalec razvoja, nove tehnike in tehnologije. Stvari so skratka prepletene bolj, kot se kaže pri delitvi državne pogače. Dilema, več denarja za orožje ali znanje, je torej upravičena le, če gre zgolj za kupovanje pušk in tankov na eni strani in preživetje okostenelih razvojno raziskovalnih ustanov, ki rezultatov ne dajejo, na drugi strani. Tega, da gre zgolj za to, seveda noben minister ne bo priznal.
Kako je bilo pri nas doslej cenjeno znanje in kakšno veljavo je imelo, ni potrebno posebej razlagati. Slovenija je bila dežela, ki je kopirala, bolje rečeno kradla tuje zamisli in jih v denar spretno spreminjala na hvaležnem jugoslovanskem trgu. Propad jugo-tr-ga je zato dvakrat boleč, zasuk prodaje na Zahod pa za marsikatero naše podjetje čez noč nemogoč. Tam pač velja red, drugačna pravila igre. Če smo pri nas doslej lahko igrali majhne, balkanske igrice, smo zdaj prisiljeni vstopiti v veliko igro, če ne želimo ostati na obrobju razvitega sveta.
Primer Iskre Feriti, ki je uspela kupcu z daljnega Tajvana prodati znanje, je dober primer, kako v veliko igro ni moč vstopiti čez noč in kako podjetje v takem primeru potrebuje razvojno raziskovalno ozadje, ki ga samo nikakor ne bi moglo sjinancirati. Feriti so namreč v bistvu prodali znanje Inštituta Jožef Štefan, ki se zgolj s podjetniškim financiranjem razvojno raziskovalne opreme ne bi mogel enakopravno meriti z razvojnimi dosežki v svetu.
Učinkovito mora torej delovati trikotnik država-znanost-in-dustrija, če manjka katerikoli krak, uspeha ni. Tudi na Zahodu namreč država podpira temeljne raziskave in jih nato pojmujejo kot javno dobro, ki ga lahko upravljajo sposobni podjetniki. Ti nato z davki polnijo državni proračun in stvar deluje, bolje rečeno napreduje. Prav v tej formuli uspeha se skriva odgovor, zakaj je Vzhodna Evropa gospodarsko in s tem tudi politično propadla. Manjkal je namreč tretji člen, ni imela podjetnikov, ki bi dognanja znanstvenikov spreminjali v denar, lahko rečemo kar v kruh. Zato so danes ljudje tam lačni, odlični znanstveniki pa brez dela, povsem neuporabni za uresničevanje zahodne formule, saj je propadla (vojaška) industrija, ki je doslej srkala njihovo znanje. Samo z orožjem v sodobnem svetu pač ni moč več preživeti, danes je najmočnejše orožje marka, jen in dolar.
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Brniško letališče oživlja
Na brniškem letališču letos pričakujejo 350 tisoč gostov, kar je veliko manj kot v najboljših letih, koje imelo 800 do 900 tisoč potnikov in 15 tisoč ton tovornega prometa. Približno 200 zaposlenih je še vedno na čakanju, od prejšnjih 400 so jih lani 100 odpustili. Vendar pa naj bi se razmere v kratkem izboljšale, saj zanimanje za ljubljansko letališče kažejo tuji prevozniki, zlasti čarterski, ker so letališča v,Italiji in Avstriji prezasedena. Na Brniku zdaj lahko poskrbijo za trinajst letal, tam že pristaja švicarski Svvissair, dogovarjajo se z nemško Lufthanso in nizozemskim KLM, junija pričakujejo prvo letalo madžarskega Maleva, ki bo Ljubljano povezal z Budimpešto. Januarja je izguba brniškega letališča znašala 15 milijonov tolarjev, februarja 6 milijonov tolarjev, marca bo verjetno še približno tolikšna, šele sredi leta bo lahko minimalna.
250 avstrijskih vlagateljev
Avstrija je četrti najpomembnejši partner Slovenije, takoj za Nemčijo, Italijo in Francijo, avstrijsko izvoz v Slovenijo je lani znašal 254 milijonov šilingov. Zelo pomembno pa je nakupovanje ob meji, Avstrija je imela lani kar 15 milijard šilingov tega prometa. Vse bolj pomembno pa postaja vlaganje kapitala, trenutno je v Sloveniji angažiranih 250 avstrijskih vlagateljev z 1,3 milijarde šilingov.
/,yf
Tovarna klobukov ŠEŠIR p.o. -> Škofja Loka, Kidričeva 57
Na podlagi sklepa Razpisne komisije razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje, določene s statutom podjetja:
- da je državljan RS in izpolnjuje druge zakonske pogoje
- visoka ali višja izobrazba ekonomske, organizacijske ali tekstilne smeri
- pet let delovnih izkušenj na vodstvenih ali strokovnih delih
- da ima delovne, organizacijske, osebnostne lastnosti in sposobnosti
Kandidat bo na delovno mesto imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi pisnimi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ŠEŠIR p.o. Škofja Loka, 64220 Škofja Loka, Kidričeva 57. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu DS.
Na sejmu Alpe Adria so tudi letos pripravili "Turistični forum"
Le čisto okolje je prihodnost razvoja turizma
Od ponedeljka je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprt drugi del letošnjega sejma Alpe - Adria, ki poteka pod naslovom Svoboda gibanja - Želja raz-stavljalcev je, da pokažejo, kako in kje preživeti prosti čas, pa tudi, da prikažejo, kaj so naredili novega v minulem letu - kranjska Sava je predstavila svoj najnovejši izdelek, gumeni čoln.
Ljubljana, 25. marca - Sejem Alpe Adria, ki v Ljubljani poteka že od leta 1962, ni spremenil svojega prvotnega namena, čeprav so ga lani zaradi izrednega zanimanja tako obiskovalcev kot razstavljal-cev razdelili na tri dele: Svoboda ustvarjanja, Svoboda gibanja in Svoboda bivanja. Vse tri sejemske prireditve naj bi pokazale, kako in kje aktivno preživeti prosti čas, tokratna - Svoboda gibanja - pa je namenjena predvsem predstavitvam s področja turizma, navtike, športa in rekreacije, avtomobilizma, pa tudi sodobne prehrane in kozmetike. Na sejmu, ki se bo končal v soboto, se predstavlja 286 razstavljalcev iz Evrope, Japonske, ZDA, sosednje Hrvaške in Slovenije. Posebna pozornost je tudi letos namenjena Turističnemu forumu.
V tem, tudi za turizem težkem letu, ko je praktično nemogoče napovedovati kaj nam bo prineslo, pa je prav, da zasnujemo strategijo razvoja našega turizma. In ker se vse bolj zavedamo, da bo razvoj veliko odvisen od tega kaj bomo ponujali (ne le kakšne hotele, temveč tudi v kakšnem okolju) ni čudno, da je bila ena od najpomembnejših tematik letošnjega Turističnega foruma prav vpliv turizma na naravo. Na forumu je sodeloval tudi slovenski minister za gostinstvo in turizem Ingo Paš, ki je takole opredelil razvoj našega turizma: "Ze leta 1990 smo postavili temeljne usmeritve našega turizma. Med njimi ima prav ekološki del izjemno težo in to prav prestrukturiranje ponud-
be, od tiste, ki smo jo poznali v smislu množičnega turizma, k
oblikovanju določenih kvalitetnih, specializiranih izdelkov.
Ni dolgo tega, odkar smo začrtali temelje strategije promdci-je v slovenskem turizmu. V okviru te strategije smo začrtali nadaljnjo razvojno pot, ki jo želimo doseči v okviru evropskih trendov. Nastajajo nekatera temeljna vprašanja, kot na-primer, kam uvrstiti Slovenijo kot turistično destinacijo. Tu se čedalje bolj izoblikuje odgovor, ki nas uvršča v družino
Prototip novega gumenega čolna so izdelali v delavnici firme Dumi z Reke, čoln pa je plod znanja strokovnjakov Save. Prvič ga predstavljajo na letošnjem sejmu Alpe Adria. Foto: J. Cigler
alpskih dežel. Slovenija ima dejansko dolgo in bogato tradicijo v turizmu, kar je izjemno pomembno. Hkrati tudi ne smemo pozabiti, da imamo letos naprimer v Sloveniji svetovni kongres industrijskih oblikovalcev. To je seveda izziv, ki mu moramo, tudi v turizmu, posvetiti izjemno pozornost."
Gost turističnega foruma pa je bil tudi član predsedstva dr. Dušan Plut, ki je v svojem referatu poudaril, da moramo razvijati tak turizem, ki bo v najmanjši možni meri bremenil okolje - s tem pa bo tako srednjeročno kot dolgoročno zagotavljal svoj razvoj. Trendi svetovnega turizma namreč kažejo, da se turisti za počitnice vse bolj odločajo na podlagi upoštevanja ekoloških kriterijev.
Skrb za čisto okolje pa je tudi eden od razvojnih trendov Save Kranj. Ta na letošnjem sejmu predstavlja svoj najnovejši izdelek, to je gumeni čoln s poliesterskim dnom. Poleg tega, da je čoln primeren za turizem, za reševanje in potrebe obalne policije in straže, pa z njim dopolnjuje tudi svoj ekološki program (plavajoče zaščitne zavese, plavajoči rezervoarji...). Na sejmu Alpe Adria je desetmetrski prototip čolna požel veliko zanimanja obiskovalcev in čeprav čoln še ni preizkušen v vodi, si v Savi obetajo, da bo s konkurenčno ceno lahko poleg za domačega, zanimiv tudi za tuj trg. Kot je povedal Goran Štebe, ki je skupaj s firmo Dumi z Reke, izdelal prvi prototip čolna, so vse gumijaste površine čolna izdelek Save, plastični del pa so prispevali kooperanti. Pri izdelavi prvega čolna pa so sodelovali tudi z Elanom, ki jim je prodal komandni pult. Že poleti pa naj bi izdelali sedemmetrski gumeni čoln, za katerega je že sedaj precej povpraševanja. • V. Stanovnik
Iskri Feriti se obrestuje dolgoletno sodelovanje z Inštitutom Jožef Štefan
Feriti prodajajo slovensko znanje
Tajvanska firma Usife je za milijon dolarjev kupila Iskrino tehnologijo proizvodnje feritov.
Ljubljana, 24. marca - Iskra Feriti iz Ljubljane je tajvanskemu podjetju prodala tehnologijo za proizvodnjo feritov, s prodajo znanja je zaslužila 1 milijon dolarjev, posredovala pa bo tudi pri nakupu opreme v vrednosti 20 milijonov dolarjev. Po lanskem, zelo kritičnem letu, je za Iskro Feriti to tako rekoč posel stoletja, pri nas pa prava redkost in podobnih poslov si lahko le želimo.
Iskra Feriti, podjetje za pro-  S prodajo znanja bo zaslužila 1
izvodnjo feritov (keramični material z magnetnimi lastnostmi) in navitih komponent iz Ljubljane je s firmo Usife iz Taipeha na Tajvanu podpisala pogodbo o prodaji Iskrine tehnologije za proizvodnjo feritov.
milijon dolarjev, 15 odstotkov denarja bo dobila takoj, 20 odstotkov po predaji tehnične dokumentacije, 45 odstotkov po zagonu tajvanske tovarne (ki bo zgrajena v letu in pol) in 20 odstotkov v dveh letih. Feriti si
Redukcij elektrike ne bo več
Opravičilo Golniku
Kranj, 25. marca - Podobno kot na Gorenjskem tudi drugod po Sloveniji delavci v distribuciji večinoma ne podpirajo redukcij elektrike kot oblike sindikalnega boja. Pojasnilo in opravičilo direktorja Elektra Gorenjske zaradi izklopa elektrike bolnišnici na Golniku, ki je 18. marca zjutraj trajal 39 minut.
Redukcije elektrike v nedavni splošni opozorilni stavki so imele neugoden odmev, delavci v distribuciji večinoma ne podpirajo takšne oblike stavke, zlasti ne odklapljanja široke porabe, saj ljudem povzročijo veliko težav in škode, je v sporočilu za javnost zapisal slovenski energetski minister dr. Miha Tomšič. Pripravljen je nov načrt zmanjševanja obremenitev elektroenergetskega sistema, ki bo ljudem v primeru pomanjkanja elektrike povzročal manj težav kot sedanji.
Upajmo torej, da se ne bo zgodilo več kaj podobnega, kot se je 18. marca, ko je bila za 39 minut odklopljena tudi bolnišnica Golnik, kjer elektrike niso imeli od 7.05 do 7.42. Hkrati se je namreč tam pokvaril agregat, ki bi moral nadomestiti izpad elektrike iz omrežja. Direktor Elektro Gorenjske Drago Štefe je minuli petek v bolnišnico na Golnik poslal opravičilo in pojasnilo, kako je lahko do tega sploh prišlo, saj izklop bolnišnice ni bil vključen v načrt redukcij v času stavke. V pismu pravi, da bolnišnica že nekaj dni pred stavko zaradi rednih vzdrževalni del ni bila napajana po 20 kilovoltnem daljnovodu Breg - Golnik, po katerem običajno dobiva elektriko, temveč po 20 kilovoltnem daljnovodu Križe - Golnik, zato je bila potrebna vrsta stikalnih opravil. Pri eni od teh je prišlo do tehnične napake, česar delavec, ki je odklapljal elektriko, ni opazil in je nadaljeval z opravili. Z Golnika je sporočilo, da nimajo elektrike, prišlo ob 7.30, bolnišnica je elektriko ponovno dobila ob 7.42. Izklop bolnišnice nikakor ni bil predviden, se v pismu opravičuje direktor Štefe, kar utemeljuje tudi s tem, da bolnišnica še nikdar doslej ni bila vključena v redukcije elektrike. • M. Volčjak
nekaj zaslužka obetajo tudi pri opremi nove tovarne, saj so si v pogodbi zagotovili presojo pri njeni izbiri. Dokler tovarna ne bo v polnem zagonu pa bodo tajvanskega poslovnega partnerja oskrbovali s svojimi izdelki, v vrednosti do 4 milijonov dolarjev. V prodajno ceno znanja pa prav tako ni vključeno šolanje ljudi, ki bodo delali v tajvanski tovarni.
Izbrani kljub cenejšim ponudbam
Ferite v Iskrini tovarni v Ste-gnah v Ljubljani izdelujejo od leta 1966, v podjetju je zdaj zaposlenih 460 ljudi, prodaja je lani znašala 12,7 milijona dolarjev, izvoz je imel 49-odstotni delež, znašal je 6,14 milijona dolarjev, če bi bile razmere lani stabilne, bi izvoz lahko znašala 8,5 milijona dolarjev. Za letos načrtujejo izvoz v višini 9,5 milijona dolarjev oziroma 80 odstotkov celotne prodaje.
Podpis pogodbe s tajvan-skim poslovnim partnerjem je po lanskem kritičnem letu toliko pomembnejši, je na tiskovni konferenci dejal direktor Marko Živec. Pogajanja nikakor niso bila lahka, trajala so devet mesecev, v igri je bilo devet potencialnih prodajalcev iz šestih evropskih držav. Vzhodnoevropske so nastopale s polovično ceno, vendar za Tajvance ni bila odločilnega pomena, poleg kakovosti je bila odločilnega pomena zanesljivost prihodnjega sodelovanja.
V tajvanski tovarni bodo izdelali 3.000 ton feritnih izdelkov letno, ki jih bodo prodajali na domačem in na drugih dalj-novzhodnih trgih. Direktor Živec je dejal, da so tehnologijo prodali tako daleč, ker zaradi
Veseli bi bili, da bi bilo takšnih dogodkov še več, je na tiskovni konferenci dejal dr. Peter Tancig, slovenski minister za znanost in tehnologijo. Vsekakor je dober primer, česa je sposobna Slovenija, prepričan sem, da smo sposobni več, kol smo sami prepričani.
tega ne bo njihov konkurent na' evropskem trgu, saj prevoz teh izdelkov na takšne razdalje ni smotrn. Tajvanska firma pa bo lahko podobne tovarne postavila tudi na Tajskem, v Maleziji in na Kitajskem.
Tajvan (bivša Formoza) sodi med štiri dežele Daljnega Vzhoda, ki se razvijajo najhitreje, že zdaj pa je izredno bogata država, saj ima 70 milijard dolarjev državnih rezerv.
Veliko vlagali v razvoj
Iskra Feriti v svoj razvoj že vrsto let vlaga 6 odstotkov prihodka, v razvoju ima zaposlenih 20 strokovnjakov, redno sodeluje z zunanjimi institucijami. Na področju feritov že od vsega začetka z Inštitutom Jožef Štefan, kjer odsek za keramiko vodi prof. dr. Drago Kolar. Tovarna je inštitutu sofinancirala nabavo drage razvojno raziskovalne opreme in prostorov, celotna tehnologija (re-cepture in osnovni proizvodni postopki) je bila razvita pri nas in je plod skupnega dela strokovnjakov inštituta in tovarne. Iskra je dovolj velika, da je veliko vlagala v razvoj, začetki segajo v leto 1972, je na tiskovni konferenci dejal profesor Kolar ter izrazil veselje, da Slovenci prodajamo lastno znanje.
Na področju navitih komponent pa Feriti že vrsto let sodelujejo s Fakulteto za elektrotehniko, skupaj s strokovnjaki njenega Laboratorija za regulacijsko tehniko so razvili že nekaj zahtevnejših izdelkov in proizvodno-kontrolnih tehnoloških rešitev. • M. Volčjak
Pavel Lužan
Pomladna tolažba
Prvih zvončkov letošnje pomladi, kije prvikrat Prišla tako lepo napovedana s plakati "Nova slovenska pomlad", jaz na žalost ne utegnem občudovati, ker je letos tako naneslo, da prvikrat v življenju nimam časa za pomlad, saj neumorno študiram zeleni obrazec Napovedi o dohodnini. Toda bolj kot tuhtam, manj mi je jasno, kako lani zaslužene jičnike sčšteti, odšteti in deliti, da me davkarija ne bo osušila dočista. Zato, glej, prijatelj, sem prišel k tebi po nasvet in tolažbo!"
"Prav, le sedi, dragi prijatelj, kaj bi stoje obupoval," je moj oče smeje rekel znancu iz soseske, ko ga je sprejel v našem družinskem krogu, "vedno pravim, da ni lepšega na svetu od Prijateljske tolažbe, pa čeprav je lažna!"
Hvala, ti si zares dober, razumevajoč človek," je rekel prišlek in sedel za mizo.
Pusti hvalo, saj sem vendar tvoj dolžnik! Zadnjič sva pri tebi kup skrbi presneto lepo utopila v žganju,"je odvrnil moj oče in začuda sladko Pogledal mojo ženo, rekoč: "Draga snaha, saj nama boš postregla s kozarčkom žganega, kajne!"
Žena ga je seveda ubogala in ko je tako uvidel, da je najhujši led med nami prebit, je vehementno dejal obiskovalcu: "Tako. prijatelj, zdaj pa si kar odvezi dušo!" A kar pred njima," se je začudil možak, "pa sta zanesljiva?"
"Kakor kamen - kost," je zatrdil oče, "moja snaha je čudovita ženska, ki govori samo takrat, kadar mora, drugače ne izvlečem iz nje niti besede! Tale moj sin, kije novinar, pa tako ne zna več početi drugega kakor poslušati druge, takšen demokrat je!"
Potem si je možak zadovoljno pomel brke in začel: "Glejte, jaz sem pošten delavec in sem doslej vsa leta vdano čakal svetlo prihodnost, a glej vraga, kakršen ringlšpil, namesto lepših dni pa mije zdaj oblast naložila še večjo revščino. Kar povejte mi, kako naj v tej draginji preživi družina z eno samo plačo!"
To bi tudi jaz rad izvedel, " sem mu rekel, brez upa zmage, "o življenju takšne družine, ki je obsojena samo na eno plačo, še takšen mojster grozljivk, kakršen je bil Hitchcock, ne bi zmogel prikazati resnice, ker bi se prej onesvestil od groze!"
Prav res! Vidite, zaradi draginje in vse težjega življenja jamrate celo vi, ki imate novinarsko plačo! Zdaj, gospod, pa si za trenutek predstavljajte, kako težko bi vaša družina šele shajala ob eni sami delavski plači, kakor mora moja!"
Hvala, tega si rajši ne predstavljam," sem rekel, "saj je že naša resničnost tako negotova kot hiša iz kart!"
No, a vidite? Lahko mi verjamete, da v resnici Potrebujem tolažbo," je s tresočim se glasom dejal možak.
Seveda, prijatelj, v tej hiši imaš za sogovornike same sotrpine, zato nič ne skrbi, tolažbe dobiš, kolikor hočeš," se je vehementno pobahal moj oče, "ampak najprej mi nekaj pojasni! Hudičevo si me presenetil s tem, da imaš družino, saj sem doslej mislil, da si sam. Še pred tednom, ko sem te obiskal, se mije tvoje stanovanje zdelo podobno domu zagrizenega samca. Le kje potem imaš družino ?
Nikjer, le zakaj me to vprašuješ, "je začudeno fekel možak, medtem ko ga je moj oče debelo Pogledal in previdno dejal: "Zakaj? Zaradi 'voje davčne napovedi in zaradi tolažbe, ki jo Pričakuješ od mene!"
"Seveda jo potrebujem, verjemi, saj jaz, tepec, nisem znal niti malo misliti naprej! Pomisli, ko bi se poročil, pa že zdavnaj bi se lahko ničkoli-kokrat, to ti povem, potem bi imel ženo in zdaj gotovo že tudi dva otroka! In prekleto težko bi shajali samo z eno plačo! Ali si predstavljaš, koliko olajšav pri davčni napovedi bi mi to vr-glo?"
"Bi, seveda, če bi ne bilo, kakor je - ti nimaš družine in zato nimaš olajšav, prijatelj, sprijazni se s tem, "je rekel oče. "Ne, ne, tega ne zahtevaj od mene, dragi prijatelj, nikakor se nočem sprijazniti s tem, da sem lani bil velikanski tepec! Pa ne samo tepec, ampak tudi osel in barbar na kvadrat! Ce samo pomislim, koliko dragocenih knjig, slik, športnih rekvizitov in drugih lepih reči bi si lahko kupil in bi zdaj, pri davku, imel kup olajšav, pa nič, ničesar si nisem privoščil - niti najtanjše knjižice niti najmanjše sličice, še novih vezalk za gojzerice si nisem kupil, ki jih sleherni sodobnik s pridom uporablja v gorah! Jaz pa ne, vrag me pocitraj! Celo časnike sem si sposojal od sosedov, kadar jih nisem mogel suniti v delavnici! Ali zdaj vidite to mojo nesrečo: kar sem privarčeval med letom, mi bo frrrcc! odteklo v davkarsko blagajno? Pa recite, če za tepca, kakršen sem, ni najboljše zdravilo, da skočim v Savo!"
"Kaj bi počel še nove neumnosti, po vseh davkih bi se ti davkarija le smejala! Zato se ji ne dajaj v zobe: odrajtaj državi, kar ji gre, in sebi pusti, kar je tvojega - golo življenje, prijatelj, to je še zmerom največ vredno!" "Žal je res tako! Vendar pa sem tudi sam že večkrat preudarjal o tem, ali nisva z ženo preveč optimistično širila svoje družine, saj skrbeti za dva otroka niso mačje solze," sem brž dodal. "Zagotovo ne," mije hlastno odgovorila žena, "veš, dragi moj, tudi jaz sem že večkrat premišljala o istem, a zmerom sem prišla do drugačnega računa, kot je tvoj. Po mojem se nisva prav nič precenjevala, ko sva rodila dva otroka, pač pa je vprašanje: ali ste zdaj za to še potrebna dva zakonca! Pri vzdrževanju družine je pač velika razlika, ali je družina tričlanska ali pa štiričlanska!"
"Vražja tepca,"je vzrojil moj oče, "kakšna nečedna inventura pa je to? Tu imata družino in misliti morata za naprej, saj kar sta si skuhala, bosta morala tudi užiti!" "Prav imaš prijatelj," je pritrdil možak, "ah, zdaj šele vidim, kako dobro je, da nisem tudi sam zabredel v številno družino! Res ste me lepo potolažili, hvala vam, prijatelji." In po teh besedah je zvrnil na dušek šilce žganja in se potem zadovoljno oddahnil: "Ah, kako človeku odleže, ko vidi, da njemu le ni najhuje na svetu. To mi je resnično, v tolažbo!" "Kaj? Le kako morete biti tako nesramni," je vzrojila žena, da se mi je komajda potolaženi možak kar zasmilil, zato sem brž spravljivo posegel vmes: "Nikar se ne jezi, draga moja. Kaj ni lepo, človeško in humano, da smo mu dali tolažbo, ki jo je iskal?"
"O, pa še kako, "je zatrdil moj oče, "saj stavim glavo, da je ne bi bil deležen nikjer drugje, ker smo samo mi še take naivne dobričine!"
"Drži kot levkoplast," sem pribil očetovim besedam ", ampak v zameno za to pa se tudi mi lahko tolažimo s tem, da bo ta gospod plačal državi veliko večji davek kot mi!" In začuda smo se tem besedam prav vsi, kakor po čudežu, prešerno posmejali kakor otroci, potolaženi s pravljico o cesarjevih novih oblačilih.
ismm
Iz stripa Kje je revolucija, avtorja Zorana Smiljaniča.
Gorenjski glas, 20. marca 1987.
Urednikova beseda
Odprte strani začenjamo s humoresko Pavla Lužana o zgodah in nezgodah kranjske družine, nadaljujemo s prispevkom Francija Zagoričnika o osiješki razstavi v Kranju, ki nam spet približuje vojno in nasilje. Sredico smo odprli spomenikom na Slovenskem trgu v Kranju - nekdanjem Trgu revolucije, ki so pred natančno petimi leti prav tako burili duhove po Kranju. Zakaj tedaj in kako danes, so zapisali "avtor" tedanjega razburjenja Marko Jenšterle, Franci Zagoričnik in Martin Košir, ki sta se tudi vključevala v polemiko, piko na i pa je dodal kranjski župan Vitomir Gros. Na zadnji strani pa objavljamo, kaj sta ob prestopu k socialdemokratom povedala Marija Lončar in Emil Milan Pintar.
Prihodnji teden bodo dobili besedo mladi izobraženci.
Leopoldina Bogataj
Franci Zagoričnik
Dokumenti Osijeka 1991
V avli kranjske občinske skupščine je razstava fotodokumentov iz obleganega pobratenega mesta Osijeka.
stripa Kje je revolucija, avtorja Zorana Smiljaniča. Gorenjski glas, 20. marca 1987.
Z razvojem hrvaške vojske (HV) seje razvila tudi informativno propagandna dejavnost (IPD). Na območju Osijeka in v okviru 106. brigade deluje IPD Gardist Osijek. Med njegove poglavitne dosežke je šteti izdajanje vojnega časnika Gardist in delovanje radijske postaje Rumena podmornica. Kako pomembna je ta dejavnost, nam povejo besede iz intervjuja Petra Kljaića, pomočnika poveljnika obrambe mesta za IPD, sicer pa predsednika okrožnega sodišča v Osijeku, ko odgovarja na vprašanje o prispevku te službe k uspehom HV: "Trdim, da je to od prve številke Gardista do Rumene podmornice in ostalih dejavnosti velik prispevek in da je izenačen s sredstvi vodenja vojne na prvi bojni črti." Tako pomembno vlogo Kljaič pripisuje vzdrževanju visoke morale vojakov, ki so že po pet mesecev v rovih, podrejeni tudi političnim zahtevam, ki jim branijo osvoboditev okupiranih območij, s katerih je mesto obstreljevano. Med ostale dejavnosti sodi tudi priprava fotodoku-mentarne razstave, ki je bila februarja v Zagrebu in zdaj tudi pri nas v Kranju. V zagrebški spremni besedi k tej razstavi je govor o deset tisočih fotografij, ki so bile posnete na bojiščih na Hrvaškem in predstavljajo mozaik, ki bo za zmeraj ostal v spominu, ne le nam, neposrednim pričam vojne, ampak tudi generacijam, ki nam bodo sledile. Iz te grozovite vojne ikonosfere bodo izločene fotografije, ki bodo služile komisijam za vojne zločine, komisijam za varstvo kulturnih spomenikov, ekologom in prihodnjim vojakom. Vendar se bodo med njimi našle tudi takšne, ki bodo uvrščene v antologijo ne samo hrvaške, ampak tudi svetovne vojne fotografije.
Namen razstave je bil spomniti hrvaško metropolo, da vojna ni "tam nekje" - in to velja potem tudi za gorenjsko metropolo -pač pa na povsem določenem delu Republike Hrvatske, na katerem ljudje živijo v vojnih razmerah že na mesce ter pričakujejo in zahtevajo pomoč predvsem v orožju in bojni teh-
niki, ki se jim zdi nezadostna in počasna. To so pomembni poudarki, zaradi katerih lahko razumemo Djura Kolediča, osiješkega uvodničarja na kranjski razstavi, ki je razložil, zakaj je Kranj drugo mesto, ki si lahko ogleda njihovo razstavo. Osijek namreč te razstave ni videl. To pa zato ne, ker jo ima vsak dan pred sabo "v živo".
V tem je neka zgrozljiva "prednost" mesta Osijek, spričo katere se obiskovalci razstave teh fotodokumentov čutimo nekam nebogljeni in k sreči "prikrajšani" za pravi in neponare-jeni pomen vojnih grozot. Kaže, da pravi odgovor na vse sovražno početje ni težko najti. Namreč, čemu je vse to uničevanje potrebno? Lažne so zgodbe o sovraštvu med narodi, če ne pridemo tudi do jedra teh zgodb. To so vsiljene zgod-
be namenjene ljudem, ki se jih da zaslepit s pravljicami in z vsiljeno resničnostjo. Prava resnica je ta, da so Srbi srčno ljubili Slovenijo (Slovence dajmo v oklepaj!). Srbi so prav tako ljubili sosednjo Hrvatsko (Hrvate dajmo v oklepaj!). Srbi še zmeraj močno ljubijo Jugoslavijo (tudi Jugoslovane dajmo v oklepaj!). V tej razdelitvi zgodbe na bistveno in nebistveno je tudi odgovor na neustreznost narodov in neustreznost demokracije! Tem prekletim (kdo jih je nagnal v prekletstvo, dajmo tudi v oklepaj!) ne preostane drugega kot usoda ujete zveri (kot je povzeti iz nekega intervjuja generala Raše te!). Dokumenti Osijeka 1991 kažejo na to, kaj ta zver počne. Slike z razstave pa so obtožujoče tudi za ves svet. Ko to gledamo, je premirja že konec, bombe spet padajo in ljudje!
Marko Jenšterle
Alenka Kovšca
S krampom nad revolucijo
Skoraj točno pet let po izidu ene najbolj živahnih Odprtih strani v Gorenjskem glasu (z dne 20. marca 1987) so se neznanci kar s krampi lotili naše bližnje zgodovine, misleč, da je s preteklostjo mogoče razčistit v eni sami noči, čeprav osvetljeni s polno luno. V mislih imamo seveda dve stvari: najprej Odprte strani namenjene razmišljanjem o tedanji mladini in njenih pobudah po prevrednotenju socialističnih simbolov (od mladinskih delovnih akcij do štafete mladosti), v okviru katerih je izšel tudi strip Zorana Smiljaniča z naslovom Kje je revolucija? in tekst podpisanega z naslovom Simboli, ki čuvajo status quo. Druga stvar je seveda še sveže vandalsko dejanje na današnjem Slovenskem trgu (do nedavnega Trgu revolucije in nekdanjem Trgu svobode).
Bralci z malce boljšim zgodovinskim spominom (opažam namreč, da mnoge le-ta z neverjetno naglico zapušča) se bodo seveda takoj spomnili pet let stare afere, ko so tedanji politični veljaki na čelu z zagnanimi borci NOB podpisanega in Smiljaniča postavljali pred "naglo sodišče", ker da rušiva spomenike, z njimi vred pa tudi tedaj še tako ljubo revolucijo. Le redki so v besedilu in stripu videli zazvemanje za svobodo duha, pluralizem mišljenja in sploh zahtevo po preverjanju številnih tedaj še močno zakoreninjenih simbolov socializma, ki so se navsezadnje nekaj let zatem razrušili kar sami, brez kakršnekoli konkretne akcije. In ker smo tedaj mnogi ljudje vsa takšna "heretična" razmišljanja odkrito in jasno podpisovali s svojimi imeni, ne oziraje se na posledi-
ce, se nam sedanji "horukar-ski" napad na revolucijo zdi toliko bolj strahopetno dejanje. Kdorkoli se je že spravil nad Dolinarjev relief, se mora zavedati, da je s svojo akcijo storil ravno tisto, proti čemur naj bi bila usmerjena. Skrivnostne nočne gverilske akcije so bile glavna značilnost revolucionarjev. Ljudje, ki so se torej s krampi spravili nad revolucijo, so ravnali kot njeni najboljši nasledniki, čeprav sem prepričan, da so relief razbili v imenu neke popolnoma drugačne, če ne celo nasprotne ideje. Na tako enostavno zamenjavo nekdanjega totalitarizma z novim pa lahko odgovorimo le z zgovornim: Ne, hvala! "Spomeniška bitka", ki smo jo spremljali pred petimi leti namreč še zdaleč ni bila nepomembno dejanje. Kranjska polemika je v trenutku dobila vseslovenske dimenzije, povsem brez zadržkov pa lahko tudi dodamo, da se je tedaj uredništvo Gorenjskega glasa s svojo odločnostjo postavilo ob bok mnogim drugim (sicer slavnejšim) tiskanim medijem v Sloveniji, ki so že širili meje svobode pisane in govorjene besede. Tisti, ki so naša tedanja razmišljanja zavestno prekvalificirali v najbolj splošno in vsem razumljivo "rušenje spomenikov"; so dobro vedeli, zakaj to počnejo. S tem so dobili več kot dober izgovor za nameravano čistko v vodstvu Gorenjskega glasa, ki je predvsem na Odprtih straneh že nudilo zatočišče nekaterim v Sloveniji tedaj nezaželenim intelektualcem (Spomenka Hribar, Igor Tor-kar itd.). Kranjsko politično vodstvo je torej potrebovalo dober povod in z omenjeno prilogo si ga je tudi izmislilo.
Uštelo se je le pri tem, ker ni računalo na tedaj že močno vseslovensko novinarsko solidarnost, ki je vesti o tej aferi nemudoma ponesla v širši prostor. Uredništvu Gorenjskega glasa je treba priznati, da ni popustilo pred tedaj izredno močnimi  političnimi pritiski.
Tudi zaradi tega (pa ne samo zato) je lahko Gorenjski glas brez večje obremenjenosti zakoračil v obdobje slovenske demokracije, na katerega začetku smo sedaj.
Vseh teh malih in velikih bitk v času bivšega sistema je preveč, da bi sedaj lahko mirno gledali akcijaštvo novih "revolucionarjev", v katerih interesu je seveda, da ljudje na bližnjo zgodovino čimprejvpozabijo. Ravno v tem je mogoče videti tudi bistvo nočne akcije na Slovenskem trgu. Človeku je tudi nerazumljivo, kako jo je bilo-sploh mogoče izpeljati, saj Slovenski trg vendarle ni nekje na mestnem obrobju. Očitno pa je, da se nekaterim v Kranju izredno mudi z brisanjem naše zgodovine, kot bi imeli pri njej slabo vest.
Z demokracijo v Sloveniji so kipi na trgu dobili popolnoma drugačne oblike. Nenadoma so postali spomenik neki dobi, sicer resda dobi totalitarizma, v kateri je bila človeška duhovna svoboda omejena na minimum, vendar je ravno zaradi te represije vedno znova razbijala obstoječe politične norme in zapovedi. V človeški naravi je, da se stalno bori, dokazano pa je, da respresija vedno rodi tudi ustvarjalni upor.
Dolinarjevi spomeniki so danes anahronizem, hkrati pa tudi opozorilo na neki čas, v ka-
terem je bilo težko svobodno dihati. Če jih gledamo z očmi umetnostne zgodovine, pa so to eni najlepših primerkov socialističnega realizma, ki smo ga seveda (tako kot mnoge druge stvari) verno prevzeli od Sovjetske zveze, dejstvo pa je, da smo z njim živeli nekaj dolgih desetletij. Odreči se tej zgodovini je enaka neumnost, kot če bi danes skušali iz spomina zbrisati Jugoslavijo in se prepričevali o tem, da je bila Slovenija od vekomaj samostojna država.
Potreba po novem ovrednotenju bližnje zgodovine niti zdaleč ni samo slovenski problem. Z njim se srečujejo v vseh državah, kjer je prišlo do zamenjave političnega sistema. Slovenci na primer na izraelsko priznanje čakamo samo zato, ker nas še vedno obravnavajo skupaj v paketu s Hrvati, Izrael pa od naših sosedov izrecno zahteva, naj se ponovno opredelijo do dejanj v času druge svetovne vojne.
Sprejeti lastno zgodovino v današnjo zavest pogosto ni ravno lahko dejanje. Toliko bolj, ker je čas, ki ga doživljamo, nabit z evforijo in čustvi. Pri takem vzdušju logično razmišljanje §pgosto odpove. Toda takih travm nikakor ni mogoče reševati z brisanjem neprijetne zgodovine, kar so skušali storiti neznanci na Slovenskem trgu. Ta zgodovina je del nas, kakršnakoli že je bila. Njeno kritično vrednotenje je dolg in naporen proces. To pomeni, daje tudi funkcijo Dolinarjeve umetnosti treba zdaj gledati s popolnoma drugačnimi očmi, na srečo že razbremenjenimi enoumja.
Odprto pismo mojemu razredniku
- gospodu profesorju Ladu Čenčur'ju
Bilo je pred 20 leti. Skupaj sva drgnila gimnazijski inventar. Vi mizo za katedrom, jaz šolske klopi. Lepe spomine imam na te čase in večkrat mi pridejo v zavest Vaše besede, ko ste nam vsega naveličanim v 4. letniku dejali, da se bomo v življenju najraje spominjali prav dijaških let. Takrat Vam nisem verjela, zdaj pa pritrjujem. Res z veseljem se spominjam teh let, z mnogimi lepimi spomini tudi na Vas kot profesorja, mojega razrednika. Spominjam se jih kot let sproščenosto. prijateljevanja, svojih prvih izkušenj z nastopanjem in političnim angažiranjem. Celo podporo ste mi dajali pri tem. Za osrednje proslave, ki smo jih kot Gimnazija organizirali, ste se obrnili name. Vedeli ste, da bo tako prav. Govor bo politično neoporečen. Vi ste opravili svojo obveznost, jaz pa dobila priložnost. Kar dobro sva shajala. Vedeli ste, kako se tem stvarem streže. Vaši domači gostje so bili tako rdeči, tako režimski, da bolj ne bi mogli biti. Takrat je bilo to dobro.
Ob volitvah sva se enkrat samkrat srečala. Kaj dosti si nisva imela povedati, saj sva oba hitro ugotovila, da sva na različnih bregovih. Pa je bil vseeno razgovor strpen. Razšla sva se vsak s svojo resnico v srcu. To sprejme človek kot dejstvo in moram reči, da me ni motilo, čeprav malo presenetilo. Bili ste (za moj okus) liberalen profesor, ki nam je doziral slovnico in literarno zgodovino na način, da si je lahko vsak ustvaril svoje mnenje. Takrat še nisem znala, danes to cenim.
A kaj naj rečem in kako naj si brez vašega komentarja pojasnim Vaš domnevni nastop v Gimnaziji? Ali je res mogoče, da ste javno izjavljali, na javnem mestu - kar Gimnazija nedvomno je, naslednje stavke ob vandalskem uničenju Dolinarjevega spomenika na Slovenskem trgu: "Hvala bogu! Bil je skrajni čas! To je odgovor na včerajšnji komunistični štrajk. Zdaj je prišel čas, da jih pobijemo."?
Ali bi bilo mogoče, da bi jih kar po vrsti pobijali? Sprašujem se, kako bi lahko človek, osveščen, kulturno izobražen, intelektualec uporabljal tako skrajno verbalno sredstvo v hramu učenosti? Ali mogoče torej tudi na dijake in na tak način prenašate svojo mržnjo in odnos do polpretekle zgodovine.
Če je to res. Vam moram reči, da v vsem času svojega šolanja, kljub temu da je ves potekal pod komunistično vladavino, nisem slišala, da je mišljenjske nasprotnike, ta bele in klerikalce za pobit. Vzgojena sem bila v strpnosti in v spoštovanju do drugih. Za te principe sem se vedno borila. Kljub svoji strankarski pripadnosti. Vam lahko odkrito pogledam v oči. Ali lahko tudi Vi meni?
Štefan Žargi
Mnenje kranjskega župana o poškodovanju spomenikov na Slovenskem trgu
Na delu so bili lahko
tudi revansisti
Kranj, 24. marca - V Gorenjskem glasu smo pred tednom, ob novici in sliki poškodovanih Dolinarjevih spomenikov na Slovenskem trgu, objavili tudi izjave nekaterih najodgovornejših v Kranju ter izjave nekaterih političnih strank. Ker iz izjav ni težko ugotoviti, da obstajajo v pogledih na te neljube dogodke določene razlike, tokrat o tem objavljamo avtoriziran pogovor s predsednikom Občinske skupščine Kranj Vi-tomirjem Grosom.
Ob odkritju vandalskega poškodovanja spomenikov na Slovenskem trgu pretekli četrtek ste g. predsednik dali krajšo izjavo, v kateri to početje obsojate. Bi lahko svoj odnos do teh dogodkov opredelili nekoliko širše?
Najprej bi rad poudaril, da me noben od teh spomenikov nikdar ni motil, zato so nesmiselna podtikanja nekaterih, da so mene ti spomeniki motili. Že pred časom sem izjavil, da se strinjam, da spomeniki na tem mestu ostanejo, v spomin na čase, ki smo jih nekoč živeli. Taki vandalski dogodki so se dogajali tudi v prejšnjih časih, dogajajo se sedaj in verjetno se bodo tudi v prihodnje - to ni nobena tragedija. Vedno se najdejo kriminalci. Vedno se najdejo ljudje, ki imajo drugačne politične poglede, vedno se najdejo prenapeteži, objestneži - lahko, da je šlo tudi za čisto navadni vandalizem mladoletnikov, ali pijanih starcev. Znani so primeri razbitja spomenikov na Koroškem, v Italiji, v zamejstvu ali na primer, ko so
razbili celo pokopališče v Prek-murju. Zato ne vidim posebnega razloga, da dogodkom v Kranju delamo tako publicite-to. Zlasti se mi zdi neprimerna izjava bivše partije, ki jo je dala v vse medije, češ da je to delo ne vem kakšnih temnih sil, tistih, ki so najbolj proti nekdanji oblasti. Za tako neumno trditev nimajo nikakršnih dokazov.
Spomenik kot spomenik, sam po sebi ni nič kriv. Spomeniki na Slovenskem trgu imajo določeno umetniško vrednost in tega ne more nihče zanikati. Po mojem mnenju, smo po spomenikih revni, zato je njihovo uničevanje še bolj nesmiselno. Le zgodovina bo presodila pravo umetniško in zgodovinsko vrednost. Vsaj v zavesti ljudi, se je to obdobje že pokazalo za zmoto, posledico medvojnih dogajanj. Ne pritrjujem tistim, ki pravijo, da narodnoosvobodilna vojna ni imela nikakršnih pozitivnih posledic, vendar sem prepričan, da je imela ogromno negativnih posledic, ki so zasenčile pozitivne. Nesmisel pa je,
zaradi tega uničevati spomenike.
Dejstvo je, da se politične razmere pri nas zaostrujejo. Na dan skrunitve spomenikov je bila v Sloveniji opozorilna stavka, ki je bila močno spolitizirana. Ali je po vašem mogoče trditi, da se je nekdo znesel nad spomeniki, ki po svoji obliki, predvsem pa po načinu postavitve, ki je tipično socrealistična, nekako simbolizirajo pretekli čas? Kaj storiti, da se te politične strasti umirijo?
Čeprav sem trd nasprotnik prejšnjega režima in komunizma nasploh, se z vašo sodbo o socrealistični postavitvi teh spomenikov ne morem strinjati. Podoben način postavitve je bil že v stari Grčiji, Rimu in mnogo tega sem po svetu videl. Vsako umetniško delo je v bistvu sporno in vsak človek ima o .vsaki umetnini svoje mnenje. Postavljalci teh spomenikov so pač delali po nalogu tedanjih oblasti v okviru možnosti, ki jih je ta trg nudil...
In v skladu s tedanjim okusom...
Seveda. Zanamci bodo pač videli, kakšen je bil umetniški okus g. Mačka Matije ali podobnih falotov. Dogodkov v Kranju jaz ne povezujem s stavko, pač pa, na osnovi izjave SDP, lahko tudi domnevam (torej je ta domneva utemeljena z izjavo SDP), da je to delo revanšističnih sil - vendar ne tistih, na katere misli SDP, pač pa tistih, ki so pred dvema leto-
ma izgubile oblast. Da je to povezano, se kaže v drobnem detajlu, da je bila najprej izruva-na lipa, nato pa še uničen spomenik. To kaže na tendenco, da skušajo bivši oblastniki ali njihovi simpatizerji - morda celo brez njihove vednosti - v ljudstvu ustvariti dvome, sovraštvo in podobna občutja. To pa obsojam. Ne jaz, niti Liberalna stranka, nismo tega nikdar vzbujali, saj smo bili edina stranka, ki se je zavzemala za sprejem Deklaracije o narodni spravi. Le spravljen narod lahko gospodarsko in tudi sicer napreduje.
Kakšno je vaše videnje prihodnje ureditve Slovenskega trga in v kolikšni meri v to novo ureditev vključevati Dolinarjeve spomenike?
V četrtek ima Liberalna stranka sestanek, kjer naj bi posebej spregovorili o ureditvi mestnega središča in tudi Slovenskega trga. Osebno sem prepričan, da bi morali v tem novejšem delu
Pred dnevi, na seji sveta za zaščito mlade demokracije v Sloveniji, na kateri so bili prisotni iz vseh regij in pa člani iz U, MB, CE, K P in NM, je dosežena polna soglasnost o tem, da je iz političnega obzorja potrebno odstraniti določeno število ljudi. Po tehtni razpravi je izbrano 20 poslancev parlamenta in pa 10 veljakov občin - mesta.
Fašistično-gestapovsko-belogardistična obračunavanja obračunavanja, ustanavljanje svoje politične garde, aroganca do soljudi in drugih narodnosti, zastraševanje po revanšizmu, metanje ljudi z delavnih mest na cesto, deponiranje velikih deviznih sredstev v tujini, prisvajanje družbene lastnine, odstranjevanje legitimno izvoljenih z preglasovanjem itd., je bil glavni moto pri sestavi liste.
Vsi člani sveta so imeli veliko večje zahteve ne glede na srankar-sko pripadnost.
Po dolgotrajni razpravi je izoblikovan sklep, da se od 30-tih izdvojijo trije najekstremniji.
1. GROS VITOMIR
2. SCHvVARZBARTL A. ERVIN
3. STARMAN DANIJEL
Ti trije bodo fizično likvidirani. Pri tem so dovoljena vsa sredstva kot tudi mesto za izvršitev. Dana pa je možnost, da ako dajo nepreklicen odstop z vseh funkcij, kot tudi obvezo da 5 let ne bodo politično delovali, kar pomeni popoln pasivizem. Svoj odstop objavljajo v časopisu Delo do petega aprila t. 1. To velja tudi za ostalih 27, ker se iz opisa negativnega dela lahko sami prepoznajo.
Svet za ZMD Slovenije
Poleg treh še obveščeni: Kučan Milan Dr. Bučar France Bavčar Igor Pučnik Ivan
Anonimno pismo, ki ga je predsednik Občinske skupščine Vitomif Gros prejel v ponedeljek, 23. marca. Pismo je bilo premalo franki' rano, zato je občina plačala porto, kar je predsednik za v prihodnje že prepovedal. Jezikovne napake so zelo zgovorne...
centra mesta promet spraviti pod zemljo, Slovenski trg in bližnjo okolico pa prepustiti pešcem, zelenju in tudi spomenikom - kakorkoli se bomo pač odločili. O spomenikih naj se odločijo ljudje in, če se bo večina Kranjčanov odločila, da ostanejo, sam ne bom imel nič proti.
Naj pa k tem dogodkom ob spomenikih dodam, da to ni edini vidik terorja, ki se v teh časih dogaja. Sam skoraj vsakodnevno dobivam grožnje in
grozilna pisma. Prav danes sem dobil seveda anonimno pismo, v katerem so me dali na neki seznam treh ljudi, ki jih je potrebno likvidirati. Sam sem sicer počaščen, da sem na prvem mestu, vendar vas prosim, da to pismo, kot primer, objavite-To je še en dokaz poskusov sejanja terorja in strahu med ljudstvo, skratka razmer, ki sO vladale takoj po vojni. Doklef bom lahko migal le z enim prstom, ljudem zagotavljam, da jim to ne bo uspelo.
Moda in
kvaliteta
dNOFtaivia
SATELITSKI TV INDIVID. SISTEMI
• ECHOSTAR SR1500
3 LETA GARANCIJE
ZAHT. DOD. INFORMACIJE
tf 064 45 620
IZJAVE TEDNA
DR. DIMITRIJ RUPEL
DOJENČKI V ZUNANJEM MINISTRSTVU?
»Rupla spet žagajo«, »Rupel je jezen« in podobni so bili naslovi v naših časopisih, ko so v parlamentu obravnavali delo zunanjega ministrstva in še posebej zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla.
Na vsa vprašanja poslancev je bil dr. Dimitrij Rupel tudi pripravljen odgovoriti in marsikatero vprašanje ga je spravilo v sveto jezo.
Tako ga je neznansko pojezilo tudi vprašanje poslanca Stanislava Eržena, Iti je zunanjega ministra vprašal, kdaj bo v zunanjem ministrstvu Zaposloval tudi ljudi, ki niso iz prejšnjega sistema. Rupel je vzrojil:
»Zame ste vsi ali smo vsi iz starega režima! Izjema so le tisti, ki so rojeni po 25. juniju 1991!« • D. S.
MLADEN SIROL, POSLOVNEŽ:
DIREKTORJI SO SE MENJALI KOT SRAJCE
»Na Kubi po spremembah v Sovjetski zvezi vlada velika politična napetost in negotovost in tako se Kubanci v zadnjem času srečujejo s tem, da se politični funkcionarji menjajo na vsaka dva meseca, nikakor pa na Kubi ni prakse, da bi se menjali direktorji firm ali komercialni direktorji! To se dogaja samo v Sloveniji, da sem v tako kratkem času dveh let kontaktiral kar s štirimi finančnimi ministri v Sloveniji, da ne govorim o Elanu: po stečaju sem bil v stikih s Petimi ali šestimi Elanovimi direktorji. Kadarkoli sem poklical, *e je oglasil nov Elanov direktor...« • D. S.
TEČAJ JOGE V STRAŽIŠČU
Tudi v Kranju, v dvorani krajevne skupnosti Straiišče na De-'avski 2b vsak torek in četrtek od 18. do 19.30 ure vpisujejo v tečaj loge.
Joga v vsakdanjem življenju'je naslov tečaja ali treninga, ki obsega poleg vadbe Asan, Pranajame, meditacije in joga nidre tudi duhovna predavanja. Jogo so zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti sprejeli tako v Indiji kot v ostalih delih sveta. Nastala je na podlagi izvornih indijskih učenj in praktičnih izkušenj Svvamija Maheshvvaranande v njegovem dolgoletnem de-W z učenci. Rezultati vežbanja joge: sposobnost, da si pomagate v vseh življenjskih okoliščinah, dobro zdravje, povečana sposobnost koncentracije, samozavest in spokojnost, osvoboditev od vseh zavor in vezanosti, ki vas v vsakdanjem življenju omejujejo ali delajo odvisne...* D. S.
Vreme
Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo deževno vreme. Sneg bo predvidoma do višine okoli 1000 metrov. Preko dneva naj bi se ogrelo do 10 stopinj le ob morebitnem sončnem vremenu.
Stoletna pratika pravi, da bo proti koncu meseca zmrzal, v začetku aprila pa bo deževalo.
TRGOVINA S POHIŠTVOM
IN OPREMO d.o.o.
Sp. Besnica 81, tel. 403-871
ZAKAJ SI NE BI MNENJA 0 UGODNOSTIH NAKUPA POHIŠTVA USTVARILI SAMI?
KREDITI • PREVOZ • MONTAŽA
NOVO V KINU
DOC HOLLYWOOD
rom. kom., režija: Michael Caton-Jones, igrajo: Micahel J. pox, Julie VVarner
Tisto, kar privlači mladega dr. Stonea, ko zapušča službo v Splošni bolnišnici v VVashingtonu in se odpravlja na 3000 milj dolgo pot, je bleščeča kariera, veliko denarja in dobra zabava v Južni Kaliforniji, kamor je namenjen. Toda, tako kot se mnogi dobri načrti pogosto izjalovijo, se tudi dr. Sto-neu pripeti, da s priljubljenim porschejem skrene s ceste in se nepričakovano znajde v mestecu Gradv v Južni Karolini.
In da ne boste mislili, da se spomladi gonijo le mački, psi in podobne beštije, tudi mojemu znancu Alexu se učke kar zasvetijo, če kakšna pridisi mimo, nekateri poslanci bi bili navdušeni, koliko Slovenk in Slovencev se zaplodi, ko zvončki zacvetijo. Ampak, le redki imamo srečo videti, kako to počno kamioni. Tako je bilo. Stodva je nasko... Stoštiri-najst in če da vsak pol bo stoosem prav lušten majhen tovor-njaček. Tu, tuuuuu. • I. Kavčič
ALPSKI VČER NA BLEDU
NASTOPILO BO PETNAJST ANSAMBLOV
9. maja bodo imeli ljubitelji dobre narodnozabavne glasbe spet praznik.
Alpski kvintet, ki je pred šestimi leti po ideji Jožeta Antoniča začel z izjemno prijetnimi in odmevnimi Alpskimi večeri na Bledu, tudi za letos pripravlja veliko prireditev.
Organizator Alpskih večerov Stane Knific pravi:
»Letošnji večer bo 9. maja, nastopilo pa bo 15 narodnozabav-nih ansamblov. Alpski kvintet pripravlja zares prijeten večer, dolg tri ure in pol, ki ga bo kot običajno snemala tudi TV Slovenija, ki bo pripravila šest oddaj. Po večeru bo zabavni večer.
Zelo smo veseli, da so blejski turistični delavci pokazali velik interes, saj je z organizacijo takih prireditev v teh časih kar precej težko. Blejski turistični delavci se dobro zavedajo, da pomeni taka prireditev, ki redno privabi okoli 3.000 poslušalcev, obogatitev turistične ponudbe in promocijo Bleda doma in na tujem.«
Med pokrovitelji Alpskega večera na Bledu je tudi naš časopis, Gorenjski glas. V naslednjih
petkovih prilogah vam bomo, spoštovane bralke in bralci, predstavili vse ansamble, ki bodo nastopili na Alpskem večeru na Bledu, za vas pa pripravljamo tudi nagradno igro. Sproti vas bomo obveščali tudi o pred-prodaji in prodaji vstopnic ter o vsem tistem, kar vas bo zanimalo o eni največjih prireditev ne le na Gorenjskem, ampak tudi v Sloveniji.% D. S.
RADIO TRIGLAV IN GORENJSKI GLAS
VRVEŽ NA RADIJSKI TOMBOLI
Radio Triglav Jesenice se je domislil zelo prijetne in odmevne oddaje radijska tombola, ko poslušalci po telefonu ugibajo številke na radijski tomboli. Za to oddajo prispeva nekaj nagrad tudi naš časopis, Gorenjski glas - naši bralci na dopisnicah ugibajo številko na radijski tomboli.
Radijska tombola je bila tudi minulo soboto, od 17. do 18. ure na valovih radia Triglav.
V studiu je bilo tako kot vedno zelo živahno, kajti v času radijske tombole telefoni ne prenehajo zvoniti. Odprti sta dve telefonski liniji: za bližnje poslušalce Jesenic in za poslušalce iz drugih gorenjskih krajev. Vse lepo po vrsti: zdaj ena linija, zdaj druga, vmes pa žrebanje dopisnic Gorenjskega glasa.
Nagrade prispevajo posamezne firme, družbene in zasebne. Nagrade so privlačne, mikavne in zato je tudi tako velik odziv. Ljudje kličejo od vsepovsod in navdušeno ugibajo. Veselje ob zadetku se seveda vedno čuti, razočaranja so tudi »preko« telefonske slušalke pristna.
In vedno pride tudi do kakšnega heca: zadnjič je na tomboli zadela poslušalka iz škofje Loke, ki si je zelo zaželela, da bi dobila kaj takega, kar bi ji pregnalo voluharja s sadovnjaka. In glej naključja: voditelj oddaje Dušan Dragojevič je imel na tej številki prav nagrado zasebnika z Lancovega, ki je nagrajenki podaiil prav mreže proti voluharju...
Za udeležence, za poslušalce in poslušalke je zabavno, za tiste, ki morajo tombolo voditi, pa je to ura hude napetosti in nenehnega prizadevanja, da se ne bi kaj »zalomilo«. Tombola preko radia in telefonov pa je zahtevna stvar, zato včasih lahko tudi pride do nesporazuma in spodrsljaja, vendar se z dobro voljo obeh strani da vse urediti.
Skratka: tombola Radia Triglav je domiselna in pomeni eno izmed odmevnih novosti v zabavnem programu te radijske postaje. Zdaj se pripravljajo, da bi tudi s sodelovanjem našega časopisa na podoben način pripravili kviz.# D. S.
PREBERITE
JEŽ:
NE VOLITE NE G. KUČANA IN NE DERN0VŠEKA!
POSLOVNEŽ MLADEN SIROL ELANOV SVETOVNI REKORD: KOLIČINA STEČAJNIH DIREKTORJEV
TEMA TEDNA:
OPROSTITE, DA ŽIVIM NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA IGRA
NAŠA ANKETA
DRŽAVA JE LAČNA
Minevajo zadnji dnevi do 31. marca, ko je treba oddati napoved za dohodnino.
Po občinah in po krajevnih uradih je prav zadnje dni precejšnja gneča. Tako bo, kot so pričakovali: okoli 60 odstotkov davčnih zavezancev bo napoved oddalo zadnje dni. »Država je lačna,« nam je mimogrede dejal nekdo in - še kako prav ima!
V avli skupščine občine Kranj smo zaustavili nekaj tistih, ki so oddali napoved in jih povprašali, kaj menijo o dohodnini. Povprašali smo tudi eno izmed številnih občinskih uslužbenk, ki so v avli skupščine »na voljo« vsem tistim, ki oddajajo napovedi.
Andreja Jakelj iz Kranja: »V avli pomagamo davčnim zavezancem od pol osmih zjutraj do 18. ure zvečer, seveda brezpla-% čno, saj moramo pomagati že po zakonu, jff Mislim, da večina tistih, ki oddajajo napovedi, ne ve, koliko davka bo plačala; nekateri poprosijo, naj jim pomagamo in na njihovo željo jim tudi približno izračunamo davek, ki ga bodo plačali. Gneče nt, več pa pričakujemo zadnja dva dneva.« Franc Bevk iz Kranja: »Kar dosti davka bom plačal: okoli 20 tisoč tolarjev. Mislim pa, da je premalo olajšav, še posebej za tiste, ki vzdržujejo otroke.«
Brigita Lužar Iz Šenčurja: »Mislim, da je premalo olajšav za tiste zavezance, ki imajo otroke. Upam, da mi ne bo treba kaj doplačati, saj imam nizke osebne dohodke.«
Marjan Oman iz Žabnice »Oddal sem napoved, nisem pa izračunal, koliko dohodnine bo treba plačati. Bomo videli!«
Jožica Zelnik iz Kranja: »Vsekakor ni prav, da se pri tistih otrokih, ki prejemajo štipendijo, mora kot osnova za dohodnino vpisati tudi znesek za vožnjo v šolo. Za štipendijo še nekako razumem, da pa je treba vpisati tudi prispevke, ki jih dobijo za vožnjo, se mi pa nikakor ne zdi prav.«« D. S.
MINISTER BO (SPET) PLANINEC - Med torkovim srečanjem v Planinskem društvu Kranj so ministra Petra Venclja povprašali, ali še kaj zahaja v gore. Odvrnil je, da ima vse manj časa za svoje nekdaj zelo priljubljeno razvedrilo. Ker tudi planinske članarine ni plačal že nekaj let, so mu dovolili vpis v knjigo častnih članov društva pod številko 537 in mu izročili novo planinsko izkaznico. Tako bo imel spet možnost, kot je čisto po gorenjsko ugotovil minister, da bo ob obisku kakšne koče v njej lahko ceneje prespal. S. S. - Foto: S. Saje
IZ ŠOLSKIH KLOPI
UREJA: HELENA JELOVČAN
PETEK, 27. marca 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10 9.20 9.20
9.45
10.10
10.40 11.00 12.00 12.05 13.15 13.25 13.30 13.30 14.50
16.20
16.50 16.55 17.00 17.10 17.20
19.00 19.05 19.12 19.17 19.24 19.30 19.55 20.10 20.15
20.55 21.00 21.50 22.15 22.15 22.20
1.50
Video strani Program za otroke Legende sveta, kanadska nanizanka
Pravljice iz lutkarjevega vozička
Jelenček, ponovitev serije HTV
Euroritem, ponovitev Zelena ura, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik
Umetniški večer, ponovitev Povečava
F. Čap: Naš avto, slovenski film
Gospodarska oddaja, ponovitev
EP, Video strani
Poslovne informacije
TV dnevnik
Slovenska kronika
Tok, tok, kontaktna oddaja
za mladostnike .
EP, Video strani
Risanka
EPP
Napovednik EPP
TV dnevnik, vreme, šport
Forum
EPP
Bertinijevi, nemška nadaljevanka EPP
Oči kritike
TV dnevnik, vreme, šport Napovednik EP, Video strani Sova
Pri Huxtablovih, ameriška nanizanka
Coplan, francoska nanizanka Excalibur, angleški film Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.50 15.00
17.40 18.00
19.00 19.25 19.30 20.00
21.00 21.30 22.30
Video strani Sova, ponovitev Coplan, francoska nanizanka Šingen,  japonska nadaljevanka
Euroritem, ponovitev Regionalni programi - Maribor
Jazz in blues
Napovednik
TV dnevnik ZDF
Alternativni program: Studio
City
Dobrodošli Gore in ljudje Koncert Tallis Scholars Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
8.55 Horoskop
9.00 Glasba, risanka
9.15 Priče preteklosti
9.30 Festivali sveta: Japonska 10.00 Poročila 10.05 TVšola
11.05 Zdrav duh v zdravem telesu:
Rokomet 11.35 Dragi John 12.00 Poročila
12.05 Hiša za počitek, ponovitev
angleške nadaljevanke 13.00 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.10 3 2-1 kviz
15.10 Mala Gloria končno srečna,
ameriška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.15 Veni, vidi 16.20 Pregled sporeda 16.30 Gremo dalje 18.00 Poročila
18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.30 Kultura 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.35 Horoskop
0.00 Poročila
0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.40 Video strani 16.50 TV koledar
TVS 1
23.30
EXCALIBUR, angleški barvni film
Anglija okrog leta 500. Čarovnik Merlin bedi nad usodo svojega varovanca Arturja, ki z osemnajstimi leti postane kralj, potem ko se mu edinemu posreči potegniti čudežni meč Excalibur iz skale, kamor ga je zasadil njegov oče, kralj Uther. Artur se poroči z Guinevere in v želji, da bi združil kraljestvo, ustanovi bratovščino okrogle mize. Idealna država nima dolgega življenja. Med vitezi vlada nesloga in Guinevere prešu štvuje z Lancelotom, kraljevim najljubšim vitezom. Merlin postane žrtev Arturjeve zle polsestre Morgane.
17.00 19.30 20.10 21.35
22.05
23.10 23.50 4.00
Malavizija, otroška serija Dnevnik
Blue lady, nemški barvni film Roseanne, ameriška humoristična nanizanka Svetovno prvenstvo v drsanju - pari, posnetek iz Oa klanda Fashion tape Gardijada Video strani
KANALA
9.45 A Shop
10.00 Ponovitev večernega sporeda
10.30 Kanalizator Shovv 10.50 Rdeči Boogie, slovenski barvni film 12.30 A Shop 19.00 A Shop
19.15 Izbran mozaik mojstrov ameriške zabavne glasbe 20.00 Dober večer 20.05 Dnevni informativni program 20.30 Morilci z gričev 22.10 A Shop
TV AVSTRIJA l
21.25 Zapeljivec Edouard, francoski film 23.15 Šport
23.50 Trije tujci, ameriški film 1.20 Poročila
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale - 12.20 - Oziramo se 13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Planinsko športni kotiček - 15.00 - Regionalna poročila - 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila -18.20 - Nebeška vrata - oddaja o filmu - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horo skop, EPP - 12.00 - Glasba, EPP -13.00 - Danes do trinajstih, EPP 14.00 - Kulturna dediščina, Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 -Lestvica popularnih 40 do 22. ure -
t. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misel za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Zakajčkovi starši - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Dam - daš 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19 00 - EPP - 17.00 - Športne novice od tu in tam - 17.20 - V družbi s športniki - 18.00 - Novice-osmr-tnice - 18.15 - Športne novice meseca - nagradni kviz -19.00 - Odpoved programa -
KINO
27. marca
CENTER amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 16. uri, švic. drama POT UPANJA ob 17 45 in 20 uri STORŽIČ amer. trda erot. RULETA POŽELE NJA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, vojni film NAVY SEALS -OKORELI SPECIALISTI ob 18. uri, evrop melodrama SREČANJE Z VE NERO ob 20. uri DUPLICA angl. kom. ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 19. uri KOMENDA amer. korn. TRAPASTI PSIHIATER ob 20. uri LAZE amer kom. DOC HOLLYWOOD ob 19. uri ČEŠNJICA amer. akcij kom. HUDSON HAVVK ob 20. uri DOVJE franc. thrill. NIKITA ob 19 30 uri ŠKOFJA LOKA amer. film EKSEKUTOR ob 18. uri, amer. film NEBRZDANI SEKS ob 20. uri ŽELEZNIKI amer kom. VIKEND Z BERNIE-JEM ob 19. uri RADOVLJICA amer. pust. film HRABRI VIKING ERIK ob 20. uri BLED amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri
Filmska nagradna uganka
Film Fantje iz soseščine je bil predlagan za dva Oskarja. Vaši odgovori so bili tokrat bolj skopi, kaže, da je bilo vprašanje težko, kljub temu pa smo za nagrado uspeli izžrebati dva. Poslali sta ga Mateja Glavač z Jame 19 in Valentina Sa-jovec z Visokega 14 a.
Novo vprašanje je povezano s filmom Doc Hollywood. Gre za ameriško komedijo, v kateri se boste lahko nasmejali duhovitim nerodnostim priljubljenega igralca. Za lažje ugibanje vam povemo, da je igral v znanih in uspešnih filmih, kot Vrnitev v prihodnost, Mladi volkodlak in nanizanki Družinske vezi, ki smo jo spremljali tudi na naši televiziji. Po katerem imenu torej sprašujemo?
Odgovore pošljite do 15 aprila na naslov: CP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pija deja 1 - Filmska uganka. Dva izžrebanca bosta spet prejela brezplačni vstopnici za ogled ene filmske predstave v eni od dvoran Kino podjetja Kranj.
Spomin na pisatelja Antona Ingoliča
Ko smo pred nekaj dnevi zvedeli, da je za vedno zastalo pero priljubljenega pisatelja Antona Ingoliča, smo spet obudili spomin nanj, saj nas je pred dobrima dvema letoma obiskal v naši šoli. Prijetno je bilo kramljati z njim. Veliko nam je povedal o sebi in nam dal tudi nekaj napotkov za življenje.
Odlomki iz takratnega pogovora s pisateljem, objavljenega v šolskem glasilu Zares.
Šumenje pohorskih gozdov in vonjave žaganega lesa iz očetove mizarske delavnice ste ujeli v nekaj svojih knjigah. Se vaša ljubezen do lesa kaže še kako drugače?
»Kaže se tudi na ta način, da sem sam vse do zadnjih let delal stvari iz lesa. V Ljubljani, na robu mesta, sem kupil hišo in en prostor spremenil v delavnico. Imam mizarski skobel-nik, nekaj orodja. Se pred vojno sem sam naredil omaro. Zelo rad imam les, vonj lesa in kleja. Po maturi v Mariboru sem šel mimo mizarske delavnice, se ustavil, da sem se nadi-hal vonja po lesu. Od vseh obrti se mi zdi najčudovitejša obrt mizarska. Gozdovi so mi pa še posebno ljubi. Dedek in babica sta bila s Pohorja. V romanu Sumijo gozdovi domači sem opisal njuno domačijo, kjer sem kot otrok pasel ovce.«
Bili ste eden izmed Slovencev, ki so jih Srbi med vojno sprejeli medse. Zato smo še posebno radovedni, kaj sodite o strganih vezeh med jugoslovanskimi narodi, posebno med Slovenci in Srbi?
»To je zame, ki sem bil štiri leta izgnanec v Srbiji, nekaj nerazumljivega, nekaj nemogočega, najbolj nesramnega. Srbski voditelji, posebno Miloševič, so tako znoreli svoje ljudi, da trgajo celo gospodarske, trgovske vezi. Najhujše pa je, da se trgajo prijateljske vezi. Posledi-
ce bodo za sožitje v Jugoslaviji zelo negativne, ker Slovenci teh žalitev in krivic ne moremo in ne smemo pozabiti.«
Kaj pomeni biti pisatelj?
»Neki učenec me je nekoč vprašal: "Kako vi pišete?" Preden sem našel primerne besede, je rekel sam: "Ali ni to tako: kakor rudar, ki koplje, koplje pod zemljo, potem pa naenkrat naleti na lepo grudo rude?" Z besedami tega petošol-ca lahko odgovorim tudi vam. Pisatelj mora neko stvar doživeti ali slišati zanjo. To vzbudi v njem čustva. Iz čustva, spoznanja se pesniku porodi pesem, dramatiku drama, pisatelju, kakor sem jaz, pa črtica, novela alt roman. Pisatelj se mora za vse zanimati. Jaz sem se zanimal predvsem za preprostega človeka. Sam sem prišel iz vasi, poznal sem kmečke ljudi, obrtnike, ki so mi še danes najbližji.«
Ima katera izmed vaših knjig posebno mesto v vašem srcu ali so vam vse knjige enako ljube?
»Pisatelju je najljubša vedno tista knjiga, ki jo je pravkar napisal, ali pa tista, v kateri je največ njega samega. Mati ima pravzaprav tudi najrajši najmlajšega, tistega, ki se je pravkar rodil. Težko pa bi rekla, če bi se okoli nje zbrali vsi otroci: "Tebe imam najrajši." Tak je tudi pisatelj. Vsaka knjiga je za pisatelja težji ali lažji porod, vsaka mu je draga. Kljub temu moram reči, da mi je še vedno najbolj pri srcu Gimnazijka, ker je v njej največ mene kot pisatelja in profesorja. Ljuba mi je tudi zadnja knjiga, ki ima naslov Poslavljanje, a ni avtobiografska. To je roman, ki opisuje občutja starejšega človeka, ki ima raka. Ve, da bo kmalu umrl in se poslavlja od vsega. To pa je snov, ki odgovarja mojim letom.«
Učenke novinarskega  krožka OŠ Predoslje
GAULOISES BLONDES
50% znižanje
almifo
PLETENIN
OD 20. MARCA DO 10. APRILA VAM V PRODAJALNI ALMIRA JALN0VA 2 V RADOVLJICI - OB TOVARNI PONUJAMO VELIK IZBOR PLETENIN PO UGODNIH CENAH
CllffllfO VAS PRIČAKUJE1
Moj papagaj ček Koko
Za Novo leto sem dobila papagaja. Ime sem mu dala Koko. Je rumene in sive barve. Na glavici ima čopko, ki je tudi rumene barve. Lička pa ima rdeča. Prejšnji teden mu je pogosto izpadalo perje. Dobila sem vitamine. Zelo rad jih pije. Ce mu pade kakšen perček, ga da takoj ven, da ima bolj čisto vodo. Rad kljuva kost. V kletki ima tudi "gujso", na kateri se guga. Ima pa še lestvico, pripeto s kljukico. Včasih mu lestvica pade na tla in potem se trudi, da jo dobi nazaj, da se z njo igra.
Ko je dobre volje, rad ponavlja besede, na primer čiv, čiv, elefant in ja, ne...
Sergeja Valjavec, 3. r. OŠ Bistrica pri Tržiču
Simpatičen mucek je delo Teje Brajnik iz OŠ Matije Valjavca Preddvor
Gregorjevo
Kot vsako leto, smo se tudi letos tržiški osnovnošolci pripravljali na znano tržtško šego "uč v vodo", ki se godi na predvečer gregorjevega 11. suš-ca vsako koledarsko leto.
Običaj gregorjevo ima pravzaprav kar lepo preteklost, saj so si zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod, podobne že več sto let. Nekateri trdijo, da so čevljarji "uč v vodo" prevzeli od kovačev. V Tržiču so čevljarji delali noč in dan. Ko pa se dan krajša in noč daljša, so morali stari čevljarji delati pri umetni svetlobi. To jih je motilo. Veseli so bili, ko je bil dan spet toliko daljši, da so luč lahko pospravili. Simbolično sojo vrgli v vodo, ta običaj se praznuje še danes.
Letošnje gregorjevo se mi je zdelo zelo zanimivo, saj je bilo drugače kot prejšnja leta. V Kurnikovi hiši so bili razstavljeni gregorčki tržiških osnovnošolcev. Učenci so prikazali tudi izdelavo gregorčkov. Stari tržiški ceh čevljar Joža Zaplo-tnik je prikazal ročno spretnost v izdelavi čevljev. Mojster domače obrti Jernej Kosmač pa je razstavil svoje "luči na gavge" -čevljarske luči. Dan je za otroke popestrila Romana Krajn-čan s svojim enournim nasto-
pom v tržiški kino dvorani. Ko se je dan pregibal v večer, so se ob Bistrici zbrali ljudje, ljubitelji te stare tržiške šege.
Kres ob reki je bil že pripravljen in vse je čakalo, da gre-gorčke spuste v reko. Kres so zakurili in prvi so že spustili hišice, v katerih so gorele sveče. Gregorčki so se vrstili drug za drugim v reko. Ljudje so se z nasmejanimi obrazi poslavljali od letošnjega gregorjevega.
Tržiški kulturniki so res poskrbeli za vse; tudi za jedačo in pijačo.
Malo pa jih pomisli, koliko stiroporja, papirja, plastike, lesa bo jutri plavalo v Savi.
Upam, da se bo ta lepi tržiški običaj prenašal na naše sinove, njihove hčere, saj je del tržiške čevljarske tradicije.
Petra Sedminek, 8. b r. OŠ Bistrica pri Tržiču
Uganka
Po cesti se pelje, veselo zvoni, Tina šofira in se smeji.
Maja Kokaš, 3. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka
V NAJEM ODDAMO POSLOVNE PROSTORE
- 45 m2 v Naklem pri Kranju
- 300 m2 v Gorenji vasi (Šk. Loka)
- 1500 m2, višina od 4 - 10 m
na Kolodvorski c. 1, Kranj
(ob železniški postaji). Prostori so primerni za skladišče, proizvodnjo, pisarne, lokale.
Možnost delitve na manjše prostore Informacije po telefonu: (064)222-021 Jakob Zibert
ZA DOM IN DRUŽINO
Petek, 27. marca 1992 UREJA: DANICA DOLENC 13. STRAN @©E^SSOTEEGLAS
DOMAĆI ZDRAVNIK
Regrat spodbuja jetra
Pri regratu lahko uporabimo vse, pravi francoski zeliščar M. Messegue, liste in koreniko. Tudi živali poznajo njegove dobre lastnosti in ga same poiščejo na poljih.
Regrat je odličen diuretik. Spodbuja delovanje jeter. Zelo dobro se obnese tudi pri sladkorni bolezni, celulitisu, kožnih boleznih, protinu in revmi.
Iz regrata lahko pripravite okusno solato, lahko pa ga uporabite tudi za zdravilni čaj. Skuhate ga v loncu vode iz treh ali štirih korenik z listi vred. Če iztisnete koreniko, dobite sok, ki bi ga morali piti večkrat na dan po žlički. Pravijo, da je bolje glodati regrat pri koreniki, dokler Človek živi, kakor pa čakati, da si ga ogleda od spodaj.
Regratovo koreniko uporabimo tako kot cikorijino: ko jeseni regrat odcvete, koreniko izpulimo, jo zrežemo na rezine, posušimo v pečici in potem iz nje skuhamo vročo pijačo. Regrat ima tudi enake lastnosti kot cikorijina korenika, krepča in žene na vodo.
Z belim sokom, ki priteče iz stebla, kadar ga odtrgamo, lahko mažemo bradavice. Uporabljajo ga tudi kot krepčilo za oči. V vsako oko kanejo kapljico, da bi utrdili roženico.
Poskusimo še me
Morda ste se praženih je tre že naveličali. Naša znana slovenska mojstrica kuhe Kristina Matjašič z Bleda priporoča tokrat jetra malo drugače.
Jetrne rolade
Za 4 osebe potrebujemo 4 tanke telečje jetrne zrezke, težke po 6 do 8 dag. Jetra so lahko tudi od mlade govedi. Potrebujemo še 5 dag prekajene slanine, ščep majarona, poper, 2 kiselkasti jabolki, 1 čebulo, 1/4 I juhe, dve žlici smetane, 1 žličko moke in sol. Jetra solimo šele, ko so pečena!
Sesekljano čebulo svetlorjavo spražimo. Nato razgrnemo jetrne zrezke in jih potresemo s praženo čebulo, majaronom ter po-popramo.
Olupljena jabolka zrežemo na tanke rezine in jih porazdelimo po zrezkih. Zrezke zavijemo in spnemo z zobotrebcem. Slanino zrežemo na ocvirke in jih spražimo na žlici olja. Na tej maščobi spečemo jetra med obračanjem.
Če želimo omako, umešamo smetano z odmerjeno moko in juho, da nastane gladka mešanica. To delamo v isti posodi, kjer smo pekli jetra, ki so medtem odložena v drugi posodi, na toplem. Omako prelijemo po jetrih in kratko prevremo, treba pa je pohiteti, da jetra ne postanejo trda. Solimo pred serviranjem. Ne škoduje tudi malo vina v omaki. Zraven ponudimo krompir v kosih ali poljubno prilogo. Vsekakor pa kakršnokoli solato, da v obrok vključimo tudi nekaj presne zelenjave.
Jetrna juha
Za 4 osebe potrebujemo 15 dag mešane zelenjave (cvetača, korenček, zelena, peteršilj, kolerabica, grah), pol drobne čebule, 3 žlice olja, 8 dag ovsenih kosmičev, 15 dag telečjih jeter, limonina lupina, ščep majarona, sol, zelen peteršilj, 2 žlici kisle smetane.
Zelenjavo očistimo in drobno zrežemo, grah zluščimo. V kozici segrejemo olje in prepražimo pripravljeno čebulo in zelenjavo, da svetlo porumeni. Nato potresemo z ovsenimi kosmiči, urno prepražimo, dodamo še očiščena in zmleta jetra, jih prepražimo, zalijemo vse skupaj z zajemalko tople vode ali juhe. Dobro premešamo in pokrito dušimo približno 15 minut. Končno pri 1 i-jemo še 3/4 1 vroče vode, dodamo začimbe, košček limonine lupine, solimo in ponovno prevremo. Tik pred serviranjem primešamo še smetano in sesekljan zelen peteršilj. Takoj postrežemo.
Ta juha je zelo primerna za okrevajoče in slabotne otroke.
NE POZABIMO VITAMINOV
Vitamin B5
(pantotenska kislina)
Vsakdanja potreba za odraslega je 7 do 10 mg
Glavni učinki:
- zdravje kože, sluznice, las
- rane se hitreje zarastejo
- uravnava kroženje vode v organizmu
In kje najdemo vitamin B5? Tudi tega, je kot BI in B2 največ v jetrih. 120 g jeter da toliko vitamina B5, da zadostuje za ves dan. Najdemo ga pa tudi v mesu, jajcih, orehih, kvasu, krompirju in črnem kruhu, vendarle občutno manj.
IZPOSOJENA IDEJA
Izkoriščena podstreha
Veliko je hišnih gospodarjev, ki bi srčno radi podstrešje uredili v otroško sobo, sobo za druženje, garderobno sobo in podobno, a jih motijo pobite stene, ki se zaradi nizkega stropa zdijo neuporabne. Pa poglejmo idejo nekega nemškega arhitekta: visoke garderobne omare je dal na kovinska vodila (podobno kot pomična vrata), omarice za njo pa na koleščka. In če hočemo dobiti perilo, naloženo na omarici s koleščki, preprosto odmaknemo višjo omaro pred njo, in omarico potegnemo k sebi. Ideja tudi za podstrešna skladišča! Vse je dostopno, prostor pa maksimalno izkoriščen. Zanimivo je narejen tudi rolo na oknu. Ideja, ki si jo je treba zapomniti.
MORDA VAS ZANIMA
Krava sama svoj filter
Strokovne raziskave kažejo, da so škodljive snovi tudi v mleku. Kontaminirano mleko in mlečni izdelki s preostanki škodljivih snovi se lahko pojavijo tako preko živine, preko okolja v najširšem smislu, kakor tudi na krajih dodelave in predelave. Nekateri kontaminenti kot npr. klorirani ogljikovodiki se lahko nabirajo v prehrambeni verigi. Na osnovi poročila sistematičnega nadzora v Sloveniji opaža veterinarska uprava v osemdesetih letih zmanjševanje vrednosti kloriranih ogljikovodikov v živilih živalskega porekla.
Za nekatere snovi pa predstavlja krava za mleko funkcijo filtra kot npr. za težke kovine, kot sta kadmij in svinec. Odlagata se v okostju, jetrih in ledvicah. Zaradi tega so v mleku relativno majhne vrednosti obremenitev s težkimi kovinami.
Preostanki zdravil v mleku so pričakovani, če se pri mleka-ricah uporabljajo antibiotiki, sredstva za dezinfekcijo ali sredstva proti parazitom in ni upoštevan predpisan čas karence med uporabo zdravila in oddajo mleka. Tako je bilo v prehrambenem poročilu nemškega ministrstva za prehrano iz leta 1985 do 0,15 odstotka primerov oddanih vzorcev mleka z ostanki antibiotikov, pri nas pa v letu 1988 1,7 odstotka pregledanih vzorcev mleka.
PRAV JE, DA VEMO
Tudi rastline hočejo prijazno sosedstvo
Znano je, da nekatere rastline ne prenesejo določenih rastlin za sosede in v njihovi bližini preprosto ne bodo uspevale. Katere se marajo in katere ne, je treba seveda vedeti. Tako na primer be-rivka ne mara zraven sebe peteršilja, čebula zelnate zelenjave, pora, graha in fižola, česen ne mara graha in fižola, prav tako ne mara fižola paprika, grah ne mara čebule, česna, pora, krompirja in fižola, krompir ne mara ob sebi paradižnika in graha, kumara ne prenese redkve, glavnata solata in radič ne marata ob sebi peteršilja, bela in črna redkev ne prenese kumare, rdeča pesa špina-če, sladki janež paradižnika, nizkega fižola, kumine, pelina in lu-štreka, šalotka se naj izogne zelnati zelenjavi, fižolu in grahu ter poru. Koga imajo za soseda pa ni mar bučkam, črnemu korenu, hrenu, jagodam, kolerabicam in korenju, malinam, blitvi, rabar-bari, rdeči redkvici, repi, sadnemu drevju in belušem.
AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservisno In trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21
Telefon: 064/75-256
TRGOVINA Z AVTO DELI ZA OSEBNA VOZILA IN KOMBIJE
ZAVORNE PLOŠČICE IN OBLOGE AMORTIZERJI "MONROE" (plinski in oljni) KLINASTA JERMENA MOTORNA TESNILA fiHZS VŽIGALNE SVEČICE 'CHAMPION'' in "NGK" MOTORNA IN HIDRAVLIČNA OLJA
"SKOKlCA"
TRGOVINA Z OTROŠKO OPREMO IN TEKSTILOM
va^i Gregorčičeva 8. nasp'oti lr
invtne CH§ MO
CANKARJEVA ZALOŽBA „
/MO/N-ShO in TRGOVSKO POOjMjC
Vabi k sodelovanju honorarne zastopnike
- za prodajo knjižnega programa CZ
— za zbiranje prednaročil Atlasa svetovne zgodovine
(najboljši zastopniki dodatno nagrajeni)
IZKORISTITE
Vaše zastopniške sposobnosti pri nas!
Prijave in informacije: CANKARJEVA ZALOŽBA, Kopitarjeva 2, Ljubljana, tel 061/323-362.
SOBOTA, 28. marca 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.40 8.50 8.50 9.10 9.20 11.05 12.00 12.05 13.45 14.45 15.45 15.55 16.00 16.50 16.55 17.00 17.10
18.25
18.50 18.55 19.08 19.15 19.25 19.30 19.55 20.10 20.15 21.15 21.20
22.10 22.35 22.40
1.30 1.55
Video strani Izbor
Angleščina - Follovv me Radovedni Taček: Most Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila
Tok, tok, ponovitev Gore in ljudje, ponovitev Bobenček, ponovitev EP, Video strani Video strani Tednik, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik
Asterix v Britaniji, francoski animirani film
Alf, ponovitev ameriške nanizanke
EP, Video strani Risanka Napovednik Žrebanje 3x3 EPP
TV dnevnik, vreme, šport
Utrip
EPP
Komu gori pod nogami? EPP
Oelo na črno, ameriška nanizanka
TV dnevnik, vreme, šport
Napovednik
Sova
Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
Coplan, francoska nanizanka Tveganje, ameriški film Nočne ure, ameriški varietej-ski program Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
850
9.25
13.00 13.15 15.50
17.05 17.30 17.45 18.00 18.30
18.55 19.25 19.30 20.15 22.45 0.15
Sova, ponovitev
Pri   Huxtablovih, ameriška
nanizanka
Planica:  Svetovni  pokal v
smučarskih  skokih,  120 m
ekipno, prenos
Video strani
Videonoč, ponovitev
Sova, ponovitev
Coplan, francoska nanizanka
Klasika
Prisluhnimo tišini
Angleščina v poslovnih stikih
Poglej in zadeni
Domači ansambli: Ansambel
Trim
Kremenčkovi Napovednik TV dnevnik, RTV Srbija škrlatna barva, ameriški film Alternativni program Yutel, eksperimentalni programi
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled programa
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
8.55 Horoskop
9.00 Glasba, risanka
9.15 Priče preteklosti
9.30 Festivali sveta: Peru 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Na lesenem Konjičku 12.00 Poročila 12.05 Portret: Ana Roje 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila 14.10 Risani film
14.30 Zagreb - Dubrovnik, posnetek koncerta
15.05 Denvar, zadnji dinozaver, risana serija
15.30 Istrske teme
16.00 Poročila
16.15 Glasba
16.30 Hrvaški tankisti, dokumentarna oddaja 17.00 Poročila iz sabora 18.00 Poročila
18.20 V registraturi, dramska nadaljevanka 19.15 V začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik
20.05 Me je kdo iskal?, zabavna oddaja
20.50 Dubrovnik - hrvaške Atene 21.30 Dnevnik
22.00 Hrvaško nogometno prvenstvo 23.00 TV teden 23.30 Glasba
23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Horoskop
0.00 Poročila
0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.10 Pregled sporeda 9.25 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Planice
TVS 1
23.50
TVEGANJE, ameriški barvni film
Izhodišče filma je zanimivo in obeta nekoliko drugačen film o športnem zvezdništvu in o razločevanju med javnim in zasebnim. Junak filma je hokejist, ki hoče potegniti ostro mejo med svojim javnim, bleščeče zvezdniškim javnim življenjem in svojo umaknjeno, ho teno osamljenostjo. Bobbvjev koncept življenja se poruši nekega večera, ko ga napade in skuša oropati mladoletniška tolpa.
13.25 Video strani 13.35 TV Koledar
15.15 Sp v drsanju (m): prosti program, posnetek iz Oaklanda 16.25 Nonni in Manni 17.15 Zlatko in detektivi 19.30 Dnevnik
20.10 Klasiki oblikovanja, angleška
dokumentarna serija 20.35 Šansoni
21.10 Pri Huxtablovih, ameriška humoristična nanizanka
21.40 Nevarno poletje, avstralski film
23.25 Polnočni klici, ameriška nanizanka 0.15 Hit DEPO 2.45 Video strani
KANALA
9.45 A Shop
10.00 Ponovitev večernega programa
10.30 Morilci z gričev, ameriški barvni film
12.05 A Shop
19.00 Kanalizator shovv
20.00 Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30 Intervju
21.00 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka
22.00 Video grom
23.15 Starejši mojstri ameriške zabavne glasbe 0.15 Erotična uspavanka Lahko noč
MEGAMILK
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.56 - Pet glasbenih želja 12.15 - Osmrtnice, zahvale -12.20 - Oziramo se -13.00 - Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Velike ideje malih glav - 15.00 - Regionalna poročila -15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 17.00 - Glasbena lestvica 333 - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Pot do luči (verska oddaja) 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, duhovni razgledi - 12.00 - Zabava vas Simona Vodopivec ali Megašok 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Kuharski nasvet, obvestila - 14.30 - Novice, EPP -15.00 - Učimo se angleščine - 15.30
- Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 - Novice, EPP, Kviz ali Moja je lepša kot tvoja, EPP - 18.00
- Čestitke, EPP - 19.00 - Odpoved programa -
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - Misel za dan 14.30 -Devizni tečaj 14.40 - Minute za družino 15.00 - Dogodki danes -jutri - 15.10 - Nagrajenec od srca do lonca - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Razvedrilno popoldne na vlovih Radia Žiri vmes EPP in obvestila -17.00 - športne novice -18.00 - Novice osmrtnice - 19.00 -Odpoved programa -
KINO
28. marca
CENTER amer kom. NA TUJ RAČUN ob 17 in 19 uri, prem. angl. kom ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 21 uri STORŽIČ amer. trda erot. RULETA POŽELENJA ob 16, 18. in 20. uri ŽELEZAR amer akcij. kom. HUDSON HAWK ob 17 uri, evrop. melodr SREČANJE Z VENERO ob 19 in 21 uri DUPLICA prem amer kom. DOC HOLLYWOOD ob 17., 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom VIKEND Z BERNIEJEM ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer pust. ftlm BRATSKA KRI ob 20 uri BLED amer. zab. film SLADKE SANJE ob 20. uri BOHINJ amer. ljub. film NEMORALNE ZGODBE ob 20 uri
SSSSBSnOLAS 14. STRAN
HUMOR
Petek, 27. marca 1992
NEDELJA, 29. marca 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.30 Video strani
8.40 Program za otroke, ponovitev 8.40 Zivžav
9.35 Superbabica, angleška nanizanka
10.00 Pred zborovskim tekmovanjem: Naša pesem '92
10.30 San Remo '92, ponovitev
11.30 Obzorja duha
12.00 Poročila
12.05 EP, Video strani
12.10 Ljudje in zemlja
12.40 Domači ansambli: Ansambel Trim, ponovitev
13.05 Video strani
14.20 Video strani
14.30 Tako kot kit. angleški film, ponovitev
15.55 Napovednik
16.00 Kapitan James Cook, angleška nadaljevanka
16.50 EP, Video strani
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV dnevnik
17.10 Bermudski trikotnik, ameriški film
18.20 Naravoslovna fotografija
18.50 TV mernik
19.05 Risanka
19.13 Napovednik
19.20 Slovenski loto
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik, vreme, šport 19.55 Zrcalo tedna 20.10 EPP 20.15 Zdravo 21.15 EPP
21.20 Japonska, angleška dokumentarna oddaja
22.10 TV dnevnik, vreme, šport
22.30 EP Video strani, Napovednik
22.35 Sova
Ko se vname star panj, angleška humoristična nanizanka
Coplan, francoska nanizanka 23.55 Video strani
2, PROGRAM TV SLOVENIJA
9.15 9.25
14.45 15.00
16.25 16.25
17.25
19.25 19.30 20.00
20.50 21.50 22.10
0.20
Video strani
Planica:  Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, 120 m, prenos Napovednik Sova, ponovitev Murphv Brovvn, ameriška nanizanka
Coplan, francoska nanizanka Nedeljsko športno popoldne Finale svetovnega pokala v akrobatskem smučanju, posnetek
SP v umetnostnem drsanju: moški,   prosti   program in ples, prosti program Napovednik TV dnevnik HTV Potovanje, angleška poljudnoznanstvena serija Dekalog, poljska nanizanka Športni pregled Retrospektiva slovenske opere
D. Švara: Veronika Deseni-ška
Yutel, eksperimentalni program
1, PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
8.55 Horoskop
9.00 Glasba
9.15 Priče preteklosti
9.35 Festival sveta: Japonska 10.00 Spored za otroke 11.00 Risanke 11.30 Govorimo o zdravju 12.00 Poročila
12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja
13.00 Mir in dobrota 14.00 Poročila 14.10 Mikser M 14.45 Zgodba o lisici 15.30 Podvigi in usode 17.00 Poročila v angleščini 17.05 Mozart na turneji, dokumentarna serija 18.00 Poročila
18.25 Življenjske preizkušnje
19.30 Dnevnik
21.30 Sedma noč
21.35 Izvršjtelj - TV drama
22.30 TV dnevnik
22.55 Šport
23.10 Glasbena oddaja
23.45 Poročila v nemščini
23.50 Poročila v angleščini
23.55 Horoskop
TVS 1
17.10
BERMUDSKI TRIKOTNIK, ameriški barvni film
Desetletja so svet burile novice o izginjanju ladij in leta v skrivnostnem Bermudskem trikotniku jugovzhodno od ameriškega rta Hatterasa. Osrednji lik zgodbe je upokojeni Harrv Ballanger, premožen lastnik liksuzne jahte, človek, ki se v poznih letih zaljubi v očarljivo mlado Jill. Sredi prijetnega življenja na ladji vznemiri Harrv-ja in njegovo družbo vest o pilotu v majhnem letalu, ki je brez sledu izginil nad morjem.
0.00 Poročila 0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVATSKA
9.15 TV koledar
9.25 Svetovni pokal v smučarskih skokih, prenos iz Planice
13.05 Video strani
13.15 Šaljivi hišni video, ponovitev
13.55 Mala princesa
15.30 SP v drsanju - ples, prosti program
16.30 Rokomet: Hrvaško prvenstvo
17.45 Košarka: Hrvaško prvenstvo
19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.10 Hollvvvoodski spomini
21.05 Bagdad Cafe, ameriška humoristična nanizanka
21.35 Pakistan: zemlja in ljudje
22.05 Mojemu prijatelju
23.00 Ljubezen popoldne, francoski film 0.35 Video strani
KANALA
9.00 Ponovitev programa prejšnje
nedelje 12.05 Video grom 19.00 Paramix
20.00 Tropska   vročica, ameriška
nanizanka 21.05 Intervju
21.30 Strah pred plesom, francoski film
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci! 8.20 -Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov - 9.20 - Za ljubitelje klasike -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) 11.00 - Po domače na Kranjskem radiu - 12.00 - Brezplačni mali oglasi - 13.00 - Danes do trinajstih - 13.20 - Dobrodošli med praznovalci - 15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Izbor pesmi tedna -17.20 - Športna oddaja 18.00 - Regionalna poročila - 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, otroški porgam -9.00 - Horoskop, Slovenci v svetu, kuharski nasvet - 11.00 - Radijski sejem, EPP -12.00 - Prvi del čestitk, EPP - 13.00 - Razgovor, EPP - 14.00 - Drugi del čestitk, EPP - 15.30 -Dogodki in odmevi - 16.00 - Tretji del čestitk, EPP - 17.00 - Razgovor, EPP -18.30 - Resna glasba -19.00 -Odpoved -
1. RADIO ŽERI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 10.00 - športne novice - 10.20 - Od tu in tam - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.15 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi - 13.30 - Nedeljsko popoldne na 91,2, 98.2, 96,4 MHz - vmes kulturni kažipot - prometni servis - pregled slov. časopisja - aktualni športni dogodki in sprehod po kinodvoranah - vreme - 15.30 - Odpoved programa -
KINO
29. marca
CENTER amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 17. in 19. uri, prem. amer. kom DOC H0LLYWOOD ob 21. uri STORŽIČ amer zgod. fant. film HIGHLANDER ob 16. uri, ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij. dom. HUDSON HAWK ob 17. in 21. uri, evrop. melodrama SREČANJE Z VENERO ob 19 uri DUPLICA amer. vojni akcij, film NAVY SEALS - OKORELI SPECIALISTI ob 17. uri, angl. kom. ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 19. in 21. uri TRŽIČ amer. kom TRAPASTI PSIHIATER ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. VIKEND Z BERNIEJEM ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer akcij, film EKSEKUTOR ob 19. uri RADOVUICA amer. pust. film BRATSKA KRI ob 18. uri, amer. pust. film HRABRI VIKING ERIK ob 20. uri BLED amer. kom. GOLA PIŠTOLA ob 18. uri, amer. ljub. film NEMORALNE ZGODBE ob 20. uri BOHINJ amer. druž. kom. BINGO ob 18. uri, amer. zab. film SLADKE SANJE ob 20. uri
Zadnjič smo v naši firmi dobili »colngo«, se pravi nekaj takega, čemur bi v Evropi rekli socialna podpora ali vbogajme, pri nas se pa temu reče plača.
In ob takih »pi« dnevih, ki jih imajo tam zunaj vsak petek, pri nas pa vsak mesec, mene občasno popade neka čudna evforija. Prav balkanska! Poberem cekarje in vse dosegljive plastične vrečke in dirkam v trgovino!
Sirček pa salam'ca, pa kakšna žemljica, pa kumarice, pa kakšrie ribice, pa makaroni in riž - vse leti v nakupovalno košaro, ki se polni in polni. V trgovini sem in tja kakšen sprehajalec, ki poseže po litru mleka in kili kruha, zato pri blagajni nobene gneče. Ko se meni osebno zadnjič izračuna moja košara, me dobesedno vrže dol!
Mama mia, saj so znoreli!
Ko pricijazim vso to neznansko vrednost do hladilnika, se družina prijema za glavo: »Ja, kaj pa seje zgodilo, da imamo mi danes hladilnik tako poln?«
Požrem slino in potihem prekolnem vseh tistih tisoč hudičev, ki so mi spodbudili tisto balkansko strast po nenadnem nakupovanju osnovnih živil! Turobno se zaprem vase in v čisto pravi depresiji tuhtam, za koga neki so tiste evropske cene v štacuni? Madonca! Saj v trgovini poleg prodajalk res nikogar drugega ni bilo kot en otroček, ki je kupil liter mleka in pri blagajni pet minut obračal žvečilčke, dokler jih ni žalostno vrnil na polico! Kdo v naši štacuni poleg mojih občasnih popadkov sploh še kaj kupi?
TEMA TEDNA
Oprostite, da ž'vim!
Gospe ministrice? Ali pa so evropske cene zato, da naskrivaj ali kaj veš kdaj prihajajo v trgovino Evropejci?
Saj takoj priznam: sem tradicionalno starega kova in v svoji neinovativnosti ne po-gruntam, kako bi se dalo ocvre-ti jajca na oko brez olja ali masti in kako skuhati juho brez kosti in zelenjave. Moja po-žrešnost že mora biti od sile, saj kar naprej kupujem kar po cel paket špagetov ali makaronov, po celo kilo moke in po celo kilo sladkorja na teden! Kdo bi si mislil, da bom s takimi in podobnimi količinami kar naenkrat na teh prostorih prava redkost, neka upadljiva vaška posebnica, za katero bodo kmalu začeli kazati s prstom in od začudenja zmigovati z glavami?
Pri vsej najboljši volji si ne morem misliti drugega, kot da nas bo današnja oblast naravnost prisilila, da se bomo postili 365 dni v letu! In bo zažuga-la in rekla: prav vam je, zakaj pa ste se tako hahljali in norca delali iz predsednika, ki vam je post že zdavnaj predlagal! Zakaj pa niste lepo čedno ubogali tedaj, ko je bil še čas! Malo po malem, jabolček na dan in kakšna pomarančka ob nedeljah,
pa bi se vam do dandanes že tako skrčili požrešni želodci, da bi vam bile štacune kaj malo mar! Kakšna kila »cukra« na teden, bohvasnimarad! Voda pa kakšna rezina prepečen-čka in marš s kurami spat!
Tisti, ki so v časih, ko je enoumje že pošteno krepalo, kupovali nove kuhinje, so se kar krepko čudili designu kuhinjskega pohištva: običajno so hladilniki med elementi kar majhni. Meni, ki sem seveda gurman, v današnjih časih pa gurman na kvadrat, se je zdel hladilnik smešno majhen: »Kaj pa boš na ti dve polički hladilnika sploh dal,« me je stresalo od groze pred pritlikavim hladilničkom. Pohištvena industrija pa je bila očitno že tedaj jasnovidka: nekoč v prihodnosti vam bosta še ti dve polici odveč!
Saj vem, da vas moje tegobe v tej smeri nič ne zanimajo, še manj pa vlado, ki mi vlada in ki ima taka in podobna tuhtanja za nagnusne insinuacije. A kaj hočeš: tudi požeruhom nam je mesto pod soncem in žalibog tudi pod soncem na sončni strani Alp. Take sorte smo, da na noben način ne verujemo v reinkarnacijo ali življenje po življenju: nočemo
zdaj malo potrpeti, da bi v morebitnem drugem življenju na tej Zemlji uživali kot bolhe, konji ali žabe. Na kraj pameti nam ne pade, da bi se v svojem edinem življenju kot okostnjaki vlačili okoli in zganjali demagogijo, da se za ne vem kakšna čustva mora in splača potrpeti. Kaj pa še! Da bodo gospe ministrice lahko kupovale vložene kumarice in salamo, da se bodo gospodje ministri »fura-li« v luksuznih limuzinah, da bo v Cankarjevem domu na kulturni dan toliko »za žret«, da bi se »komot« za en dan prehranilo eno malo slovensko mesto? Kar izvolite: ponujajte slogan »stisnimo pasove« komurkoli že hočete, meni nič več! Ko bodo vsi ministri na tramvajih in na kolesih ali vsaj v vozilih Renaulta, ki mu dajejo tako monopolno zaščito in po-tuho, ne pa v »alfah« in »bmvvejih«, se bo morda z nami, požeruhi, ki lazimo po trgovinah, morda še kaj dalo zmeniti! Do tedaj pa nič!
Iskrivi novinarski kolega z Dnevnika Miran Šubic sicer v drugačnem smislu rad reče: »Oprostite, da živim, ampak vseeno bi rad vprašal...« In oprostite, da živim, bi, meni se zdi, tako rada slišala naša oblast iz slehernih ust in potem navrgla kakšne drobtinice ter nam velikodušno oprostila, da sploh dihamo. In migamo, dokler še migamo. Dokler nam od pomanjkanja hrane in vitaminov ne bodo začeli pešati udje in šklepetati kosti, za nami pa bodo hodili otroci, ki jim zdravniki že danes napovedujejo slabo zdravje in podhranjenost... • D. Sedej
NE MITI KUČANA IN NE DERN0VŠEKA!
Da se je predvolilni boj že začel, ni dvoma! Tisti, ki na te reči kaj dajo, lahko predvolilne klice strank začutijo in zaslišijo domala že na vsakem koraku. Tu je že ničkoliko predvolilnih potez in pobud..
Ena takih srčkanlh predvolilnih kampanj se vodi tudi preko Oznanila neke naše katoliške župnije. Poleg običajnih obvestil o postnih pridigah, o Raznem in o Važnem, vsebuje župnijsko oznanilo tudi krajšo razpravo o tem, kaj je rasizem In komunizem, pod naslovom Važna spoznanja pa se gredo predvolilno kampanjo.
Iz Oznanila zvemo, da »je komunizem strašna ideologija, kajti kjer je zavladal, so bili polni zapori, so se vrstile smrtne obsodbe. Tako je ta ideologija samo v Rusiji požrla več kot 6 milijonov ljudi. Pri nas je komunizem napravil iz Slovenije eno samo veliko grobišče in pa množico razosebljenih ljudi, ki še vedno ne morejo verjeti, da so svobodni, da imajo pravico do soodločanja in smejo svobodno izpovedovati vero... In prišel bo čas, ko bo komunizem povsod po svetu prepovedan!«
Pod naslovom Važna spoznanja pa piše:
»Vsa čast vsem tistim poslancem v parlamentu, ki so tako junaško in tako jasno razkrinkava/i zlobne namene nekdanjih In sedanjih komunistov.
Dokazovali so, da prenoviteljem, socijalistom in liberalcem ter Rupljevim demokratom ne gre za to, da bi s prlm. Voljčem dvignili gospodarstvo, ampak za to, da bi spet postavili na tron brezversko komunistično Ideologijo In bi spet potisnili ob zid nas, tistih 87 procentov katoličanov In bi na ta način tudi pokrili svoje mnoge pretekle zločine. Do poskusa ustoličenja prlm. Voljča je že menda moralo priti, da mi katoličani zdaj vsi jasno vemo, koga VSE na bodočih volitvah NE SMEMO voliti, da je med njimi tudi g. Kučan In tudi predsednik liberalcev Derno-všek!« • D. S.
Igre, igre, igrice...
2e nekaj časa se zdi, da so nekateri v" Sloveniji obsedeni od iger na srečo.
Na nekatere naslove kar dežujejo pisma, praviloma modre kuverte, v katerih so ciklostili navodil, kako se mahoma in brez slehernega truda da pri priči ali malo kasneje bajno zaslužiti...
Nekateri imamo to nesrečo, da so spodbujevalci takih iger bogve kje našli naš naslov, ki zdaj kroži v neštetih inačicah, poštarji pa dnevno nosijo ponudbe o bajnih zaslužkih...
Tisti, ki smo ali ste po sili razmer udeleženi - le mirno kri! Najbolje je vso to kramo pri priči vreči v koš za odpadke!
Tudi ta papir, denimo, ki je naslovljen Slovenec - Slovencu! In obljublja, da se da v dobrem tednu za boljši družinski standard dobiti 450 tisoč slovenskih tolarjev. Kajpak, če do konca preberete to pismo in se odločite za sodelovanje! In kaj morate storiti? Nič drugega kot vložiti 500 tolarjev, v sedmih dneh pa boste dobili to nezaslišano vsoto!
Čeprav vas na koncu sporočila spodbujajo z: ...»Kdor ne igra, tudi upati ne more, da bi kaj dobil...« - naj vas ne premami! Je škoda živcev, še bolj pa denarja!
NA DRUGIH ROTACIJAH...
PREDSEDNIK IZSELIL VSE SOSEDE!
Včasih, ko smo bili še v Jugoslaviji, smo imeli večkrat priložnost tudi v našem dnevnem časopisju prebrati, kaj se je dogajalo po naši širši domovini. Bilo je prav fino prebirati rubrike »Iz jugoslovanskega tiska« ali kasnejše »Na drugih rotacijah«, zdaj pa je tu nekakšna vrzel, ki jo le deloma zapolnjujejo naši novinarji - dopisniki na teh tujih zemljepisnih dolžinah in širinah.
Zato si človek včasih ne more kaj, da ne bi v kiosku kupil kakšnega hrvaškega ali srbskega časopisa in se na licu mesta prepričal, kaj se tam doli sploh dogaja.
Trenutno se najbolj »splača« kupiti zagrebški Danas, ki od prve do zadnje strani izredno kvalitetno in izjemno kritično obravnava aktualne hrvaške teme. V zadnji številki se Danas na široko ukvarja s stanovanjskimi aferami, ki burijo Zagreb in širšo okolico. Naši sosedje so namreč uvedli nič več in nič manj neke vrste revolucionarno pravo tudi na tako občutljivem področju, kot je stanovanjska zakonodaja. Po tej so številne srbske družine na Hrvaškem in predvsem v Zagrebu povsem brezpravne, izseljujejo jih, jih mečejo na cesto, v stanovanja se vsiljujejo vojni »profiteri«, kradejo lastnino...
Poglavje zase pa so politični funkcionarji, z gospodom predsednikom Tudjmanom na čelu. Vlada jim odobrava udobna, velika, luksuzna stanovanja na najlepših predelih Zagreba, pri tem pa tudi Franjo Tudjman ni izjema. Čeprav ima sam vilo v najlepšem predelu mesta, so ga nedavno tega bližnji sosedje tako motili, da jih je dal - meni nič tebi nič - izseliti! Natolcujejo, da zato, ker je potem lažje in neopaženo v lastno vilo vložil milijon in pol nemških mark. Izseljeni sosedje so dobili dobra stanovanja in se po Zagrebu hvalijo, da so »dobro prošli«, kajti zavedajo se, da bi se lahko zgodilo, da bi bil predsednik slabe volje in bi motečo soseščino izselil kar z dekretom...«
Toliko v tolažbo, ko boste slišali, da se tudi v Ljubljani dobi kakšno funkcionarsko stanovanje kar tako, na lepe oči in zato, »ker si naš«. Tam dol na jugu so še hujše stvari: predsednik izseli kar soseščino, če mu ne »paše« in še »kravala« ne sme biti!# D. S.
ALPLES ŽAGA
d.o.o.
Železniki, tel. 064/67-121
odkupuje hlode SMREKE. JELKE po naslednjih cenah E 6.200 SLT M3
I 5.200 SLT M3
II 4.200 SLT M3
III 3.100 SLT M3
CENE VELJAJO FRANC0 KAMIONSKA CESTA1 Druge informacije po tel. 66-933 po 19. uri.
!ek, 27. marca 1992
REPORTAŽA
15. STRAN
GLAS
'taden Sirol trdi: ne gre za nakup jaht, ampak za mešano podjetje!
članov svetovni rekord: toličina stečajnih direktorjev!
Poslovnež Mladen J. Sirol je začel sodelovati z begunj-^.Elanom že leta 19e7, kasneje pa je vodstvo Elana tudi j6Jelo enega izmed njegovihjDrojektov: navtični turizem ^delava 12 jaht. Za projekt je Elan jamčil s svojim medna-^irri ugledom in posojili, nastala pa naj bi, tako pravi Mla-11 Sirol, mešana družba, v kateri naj bi imel Elan 51-odsto-
.Mladen Sirol je večkrat potoval iz Kube, kjer je danes
članovih jaht, v Evropo in tudi v Slovenijo, da bi se z Ela-.Vci dogovoril o nadaljevanju posla. Na zadnjem potovanj Pa so ga na Ljubelju zadržali, odvzeli potni list in kar ne-r! časa se je mudil tudi na sodišču v Kranju. V začetku r1!9 je čakal na razplet v hotelu Podvin, kjer smo se z njim Njegovim advokatom iz Radovljice tudi pogovarjali. . Kaj pravi Mladen Sirol?
°Jnilist odvzeli, Da spet kakšnim novim direktorjem. V
m _
. »Ko sem izključno s tem /Jenom, da se v Elanu dogo-"ti o poteku in nadaljevanju ^ložbe, dopotoval v Sloveli' so me na Ljubelju zausta-^•češ da moram dati neke iz-J na sodišču v Kranju. Na ™*ču v Kranju sem leta 1989 J?9fj že bil, ko naj bi dal ne-,J'nformacij o Elanu in tedaj U "i zgodilo nič. Zdaj me je j ^ tožil že v Švici, kjer so me đni imeli v preiskavi in kjer Po.treh dneh sodnik odločil.
letu dni jih je bilo kakšnih šest, vedno se je oglasil kakšen nov... In ko sem bil januarja zmenjen s Trilerjem, me je v Švici čakala obtožba, Trilerja pa seveda po stari praksi menjave Elanovih direktorjev ni bilo več v Elanu...«
Ste kot poslovnež že kdaj doživeli, da se kader tako hitro me-
»Kje pa! Nikoli in nikdar! Stečaji po svetu trajajo kakšen mesec do tri mesece, pri Elanu
II ja;
bo nedvomno postavljen sveto-W kaznivih dejanj. Opravi- vni rekord! Komu pa naj pred-U.so se mi, odpotoval sem na-   lagam nov sporazum za projekt
na Kubi? Najprej sem predlagal Lampicu, pa potem še petim, ki so prišli za njim. Zadnji dve leti se na Kubi sicer res
J< na Ljubelj, saj sem se no j? yodstvu Elana tudi napove-
• Na Ljubelju pa so me za-
■ Na sodišču v Kranju so .zasliševali od 7. ure zjutraj ure zvečer. Na vso svojo imam vso dokumentacijo t^oj in vsa potrdila s sodišča čurichu. Opažam pa neko )^no stvar v vašem sodnem in aparatu: medtem ko Je javni tožilec vložiti tožbo, nik tega ne odobrava. Ne lj°reni nikamor, sem na svobo-P Pa vendar... Dokaj čudno o mi prvi dan odvzeli ^'n.i list, drugi dan pa vrnili. |1° Je bila obtožba pripravlje-sem se lahko normalno vr-I na sodišče, kjer so se še en-^ odločili, da mi odvzamejo" ist.«
'J ste brez potnega lista?
»Brez potnega lista sem ^ v Podvinu, v udobnem za-t.nj, če hočete! Imam še en j tn' list in mirno bi lahko od-[e 0val, ampak nočem. Če sem ',. Prišel prostovoljno, hočem a,aJ stvari do kraja razčistiti -j 0 z Elanom kot tudi z vašim ^osodn m sistemom...«
ji0 pa je potekalo vaše sode-Ij^nje z Elanom v zadnjih le-
j »Že sam sem po svojih pralizah in podatkih prišel ^ dvema letoma do tega, da l^n ni v najboljšem stanju. ju"a 1990 je bil Elan že v steča-^'n tedaj je bila zaradi Mar-. v,čeve politike vsa ekonomi-ly težavnem položaju. Prvi te J veliki projekt z Elanom je £l e'jil na bančnih garancijah j0"|na, ki je podpisal za 2 mili-I a 210 tisoč švicarskih fran-e(v garancij. In ker že enajst §vj sodelujem s svojo banko v u Cl> mi ni bilo težko priti do K°tovitve, da Elanove garanti. n'so bile vredne niti toliko, ta|< 0r Je bi' vreden papir. In
sem predstavil koncept
kutue za oživitev Elana, saj !>„ na ni bilo nemogoče rešiti, »te:
čeprav je nastopila
nelikvidnost, bi tuji banket razumel, saj je bil Elan ^vetu znan, razen tega pa je s'°val produkte, ki so še ka-P°niembni na svetovnem tr-
*i$ču i
si|n   kJerje navtični turizem v ^ em- porastu.« Viktorji so se menjavajo tekočem traku
Hhf *a'ost sem se vedno, kadar s* obrnil na Elan, srečal s
Mladen Sirol v hotelu Podvin - za isto mizo, kjer se je pogovarjal s Poljanškom, Aljančičem, Kodrom, danes dokazuje, da ima vso dokumentacijo o ustanovitvi mešane družbe in soudeležbi Elana. Foto: Jure Cigler
vsake dva meseca menjajo funkcionarji, komercialni direktorji firm pa ne! Na Kubi je politično življenje sicer res izjemno razgibano, kader v gospodarstvu pa ostaja...« Kako ste sodelovali z Elanovimi direktorji?
»Gospod Bogataj je bil vedno tradicionalno proti meni. Se šest mesecev ima do upokojitve - in to je vse. Bil je vedno konzervativen in mu tega niti ne zamerim. Aljančič je bil mlajši od mene, Poljanšek enakih let, Koder je bil, čeprav starejši, vedno odprt. Prav tu, v Podvinu, kjer zdaj sedimo mi, prav za to mizo sem se z njimi vedno pogovarjal! Bogataja niso vabili v Podvin na pogovore z menoj. Postavili so ga na »zlati« stolček v Brnico, kjer je prejemal -plačo v šilingih in imel sem občutek, da so ga odrinili, češ »ti se v to ne mešaj...«
So bile jahte, ki so zdaj na Kubi, edini tak projekt?
»Ne! Obstaja tudi projekt v italijanskem Tržiču, v katerega je Elan vložil 1,5 milijarde lir, v zemljišče, da bi tam gradili jahte. Je prav čudno, da me tudi za to še niso obtožili. Ali pa me ta obtožba morebiti še čaka?«
Zdaj ni več ne Aljančiča, ne Kodra, vi imate vso 1 dokumentacijo...
»...za katero pa zdaj pravijo, da je ponarejena! Kako naj bo ponarejena? Moj predlog je jasen in kolikokrat bom moral še ponoviti, da ima Elan v tem projektu 51-odstotni delež. Ko je prišel Elan v težave, je bilo tudi jasno, da se jahte knjižijo kot del kapitala Elana. S tem se je strinjalo tudi vodstvo Elana in tako so to sprejeli tudi v Švici.« Če prav razumemo: Elan je že ekskluzivni zastopnik na Kubi, z jahtami je v mešanem podjetju,
tu pa ste osumljeni kaznivega dejanja.
»Ne razumem, kako da se noče razumeti tudi tega, kam v prihodnje Elan namerava plasirati svoje izdelke? Z Jadrana so odpeljali 8.000 jadrnic, vsaj še pet let na Jadranu z navti-čnim turizmom ne bo nič. Na Kubi imamo ekskluzivni program, Syrol Yachting AG sodeluje s 43 agencijami v Evropi in 38 agencijami na ameriškem tržišču. Na Kubi je 11 jaht, vse so Elanove, ena je šla v Švico, za promocijo - in koje šel Elan v stečaj, je morala ostati tam in se uporablja za šolanje. Na Kubi so res neznosne politične razmere, a nekoč se bo moralo to umiriti in po mojem bo postala izjemna turistična in nav-tična dežela in pravi svetovni turistični raj.
Iskreno upam, da se bo vse uredilo in da bomo z novim vodstvom Elana dosegli dogovor - v prid Elana in za njegov nadaljnji razvoj...« • D. Sedej
Radovljiški odvetnik Mladena Sirola pravi:
»Gre za mešano podjetje in ne za nakup!«
Mladenu Sirolu se očita, da je storil dve kaznivi dejanji
Prvo kaznivo dejanje povezano s posojilom, ki ga je Elanu izdala Zveza slovenskih organizacij v Celovcu v višini 3 milijone 150 tisoč šilingov.
Drugo kaznivo dejanje je v povezavi s Syrol Yachtingom, ko se mu očita, da je dajal vtis, da ho kupil 12 jaht E 43 Elana in da je 3 jahte plačal po 240 tisoč švicarskih frankov in ko naj bi to plačal, dosegel, da bi mu Elan izdelal še 9 jaht, ki naj bi jih odpeljal iz Luke Koper, ni jih pa plačal in niti jih po predlogu ni nameraval plačati in jih še do danes tudi ni. S tem naj bi se okoristil za več kot 2 milijona švicarskih frankov ali 18 milijonov 462 tisoč slovenskih tolarjev.
Odvetnik in Mladen Sirol pravita, da gre za mešano podjetje in da se nikoli ni govorilo o nakupu! Gre za mešano podjetje, v katerem naj bi bil udeležen Elan, vendar zaradi težav ni mogel dati garancije in je bil potem edino mogoč dogovor prav ta. Sirol pravi, da je bila zgrajena vsa infrastruktura za 2 milijona švicarskih frankov, ki ni mogla čakati, Elan ni mogel prevzeti garancij in zato so bile jahte odpeljane.
Sirolov odvetnik pravi, da ni utemeljenega suma. da se je Sirol pritožil zaradi odvzema potnega lista, da je vse povedal, da igra na odprte karte, da je bil pripravljen aktivno sodelovati pri razčiščevanju zadev, da se je prostovoljno javil z namenom, da se vse razčisti, konča in s poslom nadaljuje...
PONEDELJEK, 30. marca 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.45 Video strani 8.55 Program za otroke Radost Evrope
10.10
R. Giordano: Bertinijevi, ponovitev nemške nadaljevanke 11.00
TV mernik, ponovitev 11.15 Forum, ponovitev 11.30 Utrip, ponovitev 11.45 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 Video strani 16.35 Video strani 16.45 Napovednik 16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.10 Radovedni Taček: Časopis 17.25 Jelenček, serija HTV 17.55 Muro in ljubezen 18.10 Obzorja duha. ponovitev 18.40 EP, Video strani 18.45 Boj za obstanek, angleška
poljudnoznanstvena oddaja 19.10 Risanka 19.17 Napovednik
19.24 EPP
19.30 TV dnevnik, vreme, šport
20.25 EPP
20.30 Gospod Bean, angleška nanizanka 20.55 EPP
21.00 H. Ibsen: Strahovi, švedska drama
22.40 TV dnevnik 3, vreme, šport 22.40 TV dnevnik, vreme, šport 23.05 EP Video strani, napovednik 23.10 Sova
Coplan, francoska nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka 0.45 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
13.55 Video strani
14.05 SP v umetnostnem drsanju,
ženske, prosti program
prenos iz Oaklanda 15.20 Oči kritike, ponovitev 16.10 Sova, ponovitev
Ko se vname star panj, angleška nanizanka
Coplan, franposka nanizanka 17.30 Finale svetovnega pokala v
smučarskih skokih - 120 m,
posnetek s Planice 18.10 Japonska, ponovitev 19.00 Videošpon 19.25 EPP, Napovednik 19.30 TV dnevnik, Koper Capodi
stria
20.00 Serijski film
20.30 Gospodarska oddaja
21.00 Sedma steza
21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Sabotaža, angleški film (čb)
22.45 Umetniški eksperimetnalni program: Kriminal
23.15 Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
8.55 Horoskop
9.00 Glasba, risanka
9.15 Priče preteklosti
9.30 Festivali sveta: Koreja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Jaz, lutkar
11.20 Deček skok, lutkovna serija 11.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 12.00 Poročila
12.05 Hiša za počitek, angleška nadaljevanka 14.00 Poročila 14.10 Spored za otroke 15.10 Polnočni klici 16.00 Poročila
16.15 TV razstava in pregled sporeda
16.25 Poročila v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila
18.10 Dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Svet športa 20.50 Hrvaška v svetu 21.25 7/7, zunanjepolitična oddaja 21.45 Dnevnik 22.20 Vrnitev 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23 50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop
0.00 Poročila
0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
15.40 Video strani 15.50 TV koledar
16.00 SP v drsanju, (ž), prosti program, posnetek iz Oaklanda 17.10 Mala\i/ija Daklari 19.30 Dnevnik
TVS 1
21.00
STRAHOVI, švedska drama
Strahovi je ena najpomembnejših Ibsenovih družinskih dram. Odkriva katastrofalne posledice dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti. To je igra o morali in nemorali, o resnici in lažeh, o starših in otrocih.
20.10 Popolna tujca, humoristična nanizanka
20.50 SP v drsanju - revija, posnetek iz Oaklanda
22.30 Gabrielov ogenj, ameriške nadaljevanka
23.15 Brez toka 0.15 Video strani
KANALA
9.45 A shop
10.00 Ponovitev sobotnega programa
10.30 Vihre vojne, ameriška nadaljevanka
11.35 A Shop
19.00 A shop
20.00 Dober večer
20.05 Dnevno informativni program
20.30 Teden na borzi 20.45 Businness - Velika poslovna igra
21.15 Demonski kamen - ameriški film
22.50 Dance  Session,  oddaja o
modernem plesu 23.35 A Shop
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja 13.35 1000 mojstrovin 14.15 Z dušo in telesom 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nils Holgersson 15.30 Am, dam, des 16.05 Super babica 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Ordinacija Bulovvbogen 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki, vreme 20.00 Šport
20.15 Šport v ponedeljek 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Miami Vice 22.10 Homebov, ameriški film 00.00 Not Mozart 0.30 Čas v sliki
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale  12.20 - Oziramo se - 13.00
- Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 14.20 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) -15.00 - Regionalna poročila -15.20 - Radio Kranj popoldne - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 - Skriti reporter - 18.00
- Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop 12.00 - Pregled nastopov Gorenjskih športnikov, EPP - 13.00 - Danes do trinajste ure, EPP -14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi -16.00 - Obvestila - 16.30 - Novice, EPP - 17.00 - Osrednja tema, EPP -18.00 - Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP -
l. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Tolar za knjigo 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija - 16.00 - Radio Ziri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - Športne novice -17.10 - Otorški program 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.15 - Mladinski program - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
30. marca
CENTER amer kom DOC HOLLYWOOD ob 18 in 20. uri STORŽIČ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ angl kom. ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 19. uri RADOVLJICA amer akcij film KOMANDOS LEOPARD ob 20. uri BLED amer pust film HRABRI VIKING ERIK ob 20 uri
-"'GLAS   16. STRAN
GLASBENI KOTIČEK
Petek, 27. marca Iflete
TOREK, 31. marca 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.00 910
10.00 10.00 10.25 10.45 10.55 11.00 11.30 11.45
12.00 12.05 15.20 15.30 15.35
16.50 16.55 17.00 17.10 17.10
17.35 18.00
18.40 18.45 19.05 19.20 19.25 19.30 20.24 20.30 21.20
21.30 21.35
22.25 22.50 23.00 23.05
0.20
Video strani Program za otroke Zgodbe iz školjke Šolska TV Boj za obstanek Angelščina - Follovv me Mleko in mlečni izdelki Zakaj konje podkujejo Sedma steza, ponovitev Prisluhnimo tišini, ponovitev Angleščina v poslovnih stikih, ponovitev Poročila Video strani Video strani Napovednik
Sabotaža, ponovitev angleškega filma (čb) EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Program za otroke P. Golia: Jurček, posnetek gledališke   predstave SNG Maribor
Alf, ameriška nanizanka
Prve ljubezni - Lajf je lajf,
igrani film
EP, Video strani
Flamenco Viktorja Papeža
Risanka
Napovednik
EPP
TV dnevnik, vreme, šport EPP
Osmi dan
Za prihodnost Narodne galerije, 1. oddaja EP, Video strani J. Mortimer: Nenavadno poletje
angleška nadaljevanka
TV dnevnik, vreme, šport
Poslovna borza
EP Video strani. Napovednik
Sova
Chelmsford leta 123, angleška nanizanka
Coplan, francoska nanizanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
13.45 13.55
16.25
18.00 19.00 19 25 19.30 20.00 20.05 20.30 21.30 23.30 0.10
Video strani
SP v umetnostnem drsanju, revija
posnetek iz Oaklanda Sova, ponovitev Coplan, francoska nanizanka Zvezdne steze, ameriška nanizanka
Regionalni programi - Koper Orion
Napovednik
TV dnevnik, Sarajevo
EPP
Serijski film
Maja vam predstavlja
Omizje
Svet poroča
Yutel, eksperimentalni program
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled programa
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
8.55 Horoskop
9.00 Glasba, risanka
9.10 Priče preteklosti: Čudodelna
moč vode 9.35 Festivali sveta: Tajska 10.00 Poročila 10.05 TV šola «11.05 Majhni svet 11.35 Dragi John, ameriška humoristična nanizanka 12.05 Hiša za počitek, ameriška nadaljevanka 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila
14.10 Gabrijelov ogenj, ponovitev
ameriške nanizanke 15.10 Posnetek   koncerta Matka
Jelavica 16.00 Poročila 16.15 Malavizija 16.45 Gremo naprej 18.00 Poročila
18.10 Oddaja za učitelje in starše 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 21.05 Vox 21.35 Dnevnik 22.00 Hrvatje v Južni Afriki 22.45 Glasba 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop
0.00 Poročila
0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
15.55 Video strani 16.05 TV koledar
TVS 1
21.35
NENAVADNO POLETJE, angleška nadaljevanka
Mollv Pargeter ugotovi, da mora njena družina nekam na počitnice. V časopisu najde zanimiv oglas: v Toskani oddajajo počitniško hišo po zmerni ceni. Mollv in njen oče Haverford se takoj navdušita, drugi pa ne preveč.
16.15 Malavizija
Kapitan James Cook, ameriška nadaljevanka
19.30 Dnevnik
20.05 Zgodbe Stiga Trenterja švedska nanizanka
21.05 Na zdravje!, ameriška humoristična nanizanka
21.35 Znanstveni forum
22.50 Jazz
23.20 Video strani
KANALA
9.45 10.00
10.30 10.45
12.15 19.00 19.15
19.45 20.00 20.05
20.30
21.10
22.40
A Shop
Ponovitev večernega sporeda
Teden na borzi
Demonski kamen, ameriški
barvni film
A Shop
A Shop
Rolanje s hobotnico, glasbena oddaja A shop Dober večer
Dnevno informativni program
S kolesom vzdolž Himalaje, potopisna serija Celovečerni film za filmske sladokusce
Vojni ujetnik, ameriški film A Shop
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 10.30 Takšen cepec, ponovitev fil
ma 12.05 Šport
SP v umetnostnem drsanju 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Čudovita leta
14.00 Z dušo in telesom
14.45 Mojstri jutrišnjega dne
15.00 Jaz in ti
15.05 Oddaja z miško
15.30 Am, dam, des
16 05 Super babica, serija
16.30 Glasbena delavnica
17.00 Mini čas v sliki
17.10 vVurlitzer
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci! 8.20 -Oziramo se 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale   12.20 - Oziramo se - 13.00
- Danes do trinajstih - 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila
- 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih. EPP 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP 15.30 - Dogodki in odmevi 16.00 - Obvestila 16.30 -Dogodki in odmevi 17.00 - Zabava vas Braco Koren - 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa -
l. RADIO ZERI
14.00 - Napoved programa - 14.10 Naše okno - Misel za dan - 14.30 Devizni tečaj   14.40 - Vse za moj avto - 15.00 - Dogodki danes - jutr - 15.10 - Od srca do lonca - 15.30 Prenos dnevno-informativne odda je R Slovneija - 16.00 - Radio Žir spet z vami - napoved programa do 19. ure   EPP - 17.00 - Športne novice  -  17.10 -  Besedo imajo stranke - 18.00 - Novice - osmrtnice   18.10 - Po poti vaših vprašanj in pobud -19.00 - Odpoved programa -
KINO
31. marca
CENTER amer kom. DOC HOLLYWOOD ob 18. in 20. uri STORŽIČ ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18 in 20. uri ŽELE ZAR amer. film USODNA PRIVLAČNOST ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA angl kom ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 19. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer. akcij, film KOMANDOS LEOPARD ob 20 uri
Novosti iz zabavne glasbe
IVO RADIN: PESEM SRCA
Ivo Radin je novo ime na za-bavno-glasbenem prizorišču in sedaj tudi na glasbeni kaseti z naslovom Pesem srca, ki je izšla pri Glasbenem založništvu Mandarina.
Glasba ga veseli že od mladostnih fet, koje pel v pevskem zboru, potem pa je hotel več in šel poskusit srečo na avdicijo za mlade pevce. Ni imel sreče, vendar ni odnehal. Pred petimi leti je začel sodelovati s spremljevalnim glasom (back vokali) pri nekaterih živih nastopih Ota Pestnerja in Načeta Jun-karja, kasneje pa je nastopal kot gost ob nastopih Helene Blagne in Načeta Junkarja. Poskusil je z natečaji za festival Melodije morja in sonca, vendar skladbi Morje avtorja Da-mirja Juraka (člana skupine Don Juan) leta 1988 in Zbogom avtorja Miha Vardijana leta 1991 nista bili sprejeti.
Odločilen korak za prodor v glasbeni svet je bilo srečanje z Mihom Vardijanom, ki je za omenjeno skledbo Morje prispeval refren, kasneje pa napisal še pesmico Hvala ti. Ta je postala zelo priljubljena na radijskih valovih Radia Slovenija in lokalnih radijskih postaj. To je bil tudi razlog, da je dokaj hitro padla odločitev za izdajo prve samostojne kasete. Brane Jovanovič Vunjak, vodja Glasbenega založništva Mandarina, ki ima posluh in občutek za odkrivanje novih, svežih glasov, je pevcu Ivu Radinu omogočil
izid glasbenega projekta, ki ga
je kot producent in avtor večine kompozicij Miha Vardijan (član skupine Romeo). Ker je komponist s pravim občutkom za uspeh, je v celoti pripravil ljubezenski skladbi Spomni se in Le midva, pri dveh skladbah Oče, rad bi te spoznal (čustvena balada) in Morje je besedilo napisala Elza Budau, pri kar petih skladbah pa je dal možnost, da se je kot avtor besedila predstavil tudi sam izvajalec Ivo Radin. Gre za skladbice Srečno prijatelji z veselo polko zdravljice, Pesem srca v disco ritmu slovenske variante Modem Talkinga, Hvala ti v romantičnem stilu, Zbogom v grškem melosu in mandolinami ter Moj rodni dom kot domoljubna country pesem.
Pri kaseti Iva Radina z naslovom Pesem srca so v zboru z vokali sodelovali: Helena Blagne, Zvezdana Sterle in Miha Vardijan. V studiu Metro sta bila tonska mojstra Andrej Nanut in Iztok Črne. Sponzor kasete pa je bila Mesarija Antona Ar-vaja iz Britofa pri Kranju.
Drago Papler
Jani Kovačič - zopet na sceni
Vedno je bil znan kot posebnež med slovenskimi rockerji, znova in znova je presenečal s skladbami, v katerih seje, bolj ali manj odkrito, norčeval iz sistema, v katerem smo živeli, nikoli se ni bal naglas povedati, kaj si misli, in zagotovo ga lahko prištevamo med rekorderje po številu prepovedanih skladb.
V zadnjih nekaj letih pa je Jani Kovačič kar nekako zatonil v pozabo. A vrnil se je. Izdal je celo novo kaseto z naslovom Asfaltni otroci. Se vedno se ni izneveril svojemu stilu. Nekaj skladb je napisanih na znane jazzovske melodije, ena je celo pod vplivom legendarnih Doorsov, vse pa govorijo o problemih in tragi-čnosti sodobnega mestnega življenja in izgubljenosti malega človeka v njem.
Tudi v živo sedaj Jani vse pogosteje nastopa na raznih prireditvah, pred kratkim je imel tudi nastop v clubu Robinson v Tržiču, in upajmo, da ga bomo tudi v prihodnje še lahko srečevali na Gorenjskem.
Klemen Primožič
Prijazni nasmeh
Zvone Kranjec
Vogel, marca - Lepi dnevi so bili te dni na Voglu. Vsa leta so pravili, da mora biti za Vogel dva metra snega, če hočeš tu sploh smučati, a z ureditvijo terenov ga je tudi pol metra dovolj. No, na vrhu Sije je bilo nekaj kamnov zunaj, da si na začetku spusta moral paziti nanje, potem je pa šlo kot po maslu. Prav tako z vrha Orlovih glav. Enkratna smuka! Če bo pa ta konec tedna vrglo še malo snega, kot obetajo, bo pa sploh imenitno in sezona se bo občutno podaljšala.
Vse smučine pa se stekajo h kočam. Ena takih brunaric je tudi bife Križ, kjer že enajsto zimsko sezono kraljuje Zvone Kranjec, sicer natakar v hotelu Jezero v Bohinju. Prijetno je malce počiti na njegovih klada-stih klopeh tik pred kočo, popiti pivce, sok ali kavo, ali pa tudi kaj prigrizniti. Takole sredi zimskega raja, ko te tam okrog poldneva spuščanje po strmini že malce utrudi, že prija hrenovka ali vsaj pol klobase iz Zvonetovih zalog. Prijazen fant je. Stajerc, iz Strmca pri Vojniku doma, sicer pa zdaj že dobrih dvajset let Bohinjec. Vsi ga poznajo, ga kličejo, prosijo za to in ono, on pa je uren, ustrežljiv, kuhar in natakar obenem. Vse ima mimogrede narejeno. Stalne goste ima. Tudi če ne smučajo, prihajajo k njemu semle na smučišče, pripoveduje. Ves dan, od devetih zjutraj do štirih popoldne, ko
se ustavijo žičnice. Od 29. novembra do konca sezone, to je pa lahko tudi konec maja. On pride zjutraj seveda prej, da vse pripravi, da poskrbi za zalogo. S teptalcem mu pripeljejo pijačo in vse drugo potrebno do koče. Kot posebna ponudba bi to veljalo kjerkoli zunaj. Zvone ima pa nižje cene kot v dolini. Kava 20, sok 40, pivo 60 tolarjev, hrenovka 120, klobasa 140 tolarjev. Nič čudnega, da se vse ustavlja pri njem. Založen je z vsem, za kar ve, da gostje sprašujejo, tudi s cigaretami, z napolitankami in drugimi sladkarijami za otroke. Zdomskih otrok je polno te dni, pa Angležev in Italijanov. Hitro ga najdejo in takoj se razumejo. Na snegu se človek čisto drugače sprosti kot na morju ali ob jezeru poleti, ugotavlja tudi Zvone, če pa je še tako rajsko lepo, kot na Voglu, pa sploh. • D. Dolenc
Sončkov kot
Komu je še kaj do Jacksona?
To vprašujem kar tako. Gremo naprej. Pravilnih odgovol za prejšnjič je bilo več, namreč en kup je pevcev, pevk.: izvajajo kakšno skladbo od Eltona. Zato je bilo tudi dopisi kar solidna cifra, žrebalo se je v Sončku, roko nam je tel posodila ena punca, jo pa nismo čisto nič vprašali, kako ji ime. Pa drugič. Sposojena roka je izmed ostalih osamila d pisnico, ki jo je poslala tudi ena punca in sicer Tatjal Murk.Juleta Gabrovška 19, 64000 Kranj. Očitno ti je v* George Michael, Eltonov kolega in upam, da boš v Sonđ dobila avdio izdelek, ki ti bo še bolj všeč.
TOP 3
1. Dangerous - Michael Jackson
2. Zaspi pri meni nocoj - Pop Design
3. Zbrana dela 77-88 - Pankrti
NOVOSTI
Prva novost je že zgoraj na lestvici, namreč očitno je, da Pop Design ime, ki je Kranjcem všeč, torej njihova novak seta (dolgo pričakovana) Zaspi pri meni nocoj (Aligator1 zbira prijave) vam je že na voljo, v kratkem pa vam bodo' p voljo tudi fantje iz benda, saj bodo podpisovali kasete. Sončku seveda. Drugič - Iča Putrih in Marjan Roblek - N tevž sta izdala kaseto posneto na koncertih "Iz naših kraje* vici, skeči, pesmice, pa to. Ansambel Nagelj pa si je prj ščil CD "Planinski krst".
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 40:
Napišite naslov katerekoli od dosedanjih uspešnic Pop De' gna. Dopisnice pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa t srede, 1. aprila, (brez zajebancije, resno mislim) s pripisi "Sončkov kot". Nagrada v stilu, jaz pa sedaj odhajam na11 ren, tudi v stilu. Čav.
GORENJSKI GLAS - RADIO ŽIRI
ZADETEK V PETEK
Prihodnji petek, 3. aprila, začnemo. Bržčas ste v Gorenjskem glasu že opazili, da prihaja "ZADETEK V Pm TEK". Ker je na RADIO ŽIRI že prispelo več kot 50 prijaj za sodelovanje, lahko sklepamo, da bo radijski kvtih "Zadetek v petek" pritegnil zanimanje bralcev Gorenj'* skega glasa in poslušalcev Radia Žiri.
0 tem, da bi se časopis in radio skupaj lotila kviza, ste nam namignili Vi, spoštovani bralci Gorenjskega glasa-Aprila na Radiu Žiri in potem maja tudi na Radiu TriglaV Jesenice se bomo lotih serije oddaj, v katerih bo možno preveriti svoje znanje, dobiti nagrado, se razvedriti in' veliko naučiti.
Kako bodo oddaje potekale ? Vsak drugi petek, od 3. aprila 1992 do konca avgusta 1992, bosta Nataša Beštet ter Domen Ponikvar vodila "Zadetek v petek". Vsakokrat bodo z njima v studiu trije izžrebanci izmed prija-. vljenih za sodelovanje, pet prijavljenih sodelavcev pa \ bosta med oddajo poklicala po telefonu. Vsakemu zastavljenih po troje vprašanj - vendar po sistemu 1 +
1 + 1; za novo vprašanje bo treba na prejšnjega pravil; no odgovoriti. Pravilni odgovor = nagrada v vrednosti 1.000 SLT. Po treh pravilnih odgovorih sledi možnost izbire "VSE ALI NIČ" - s pravilnim odgovorom na dodat; no, četrto, vprašanje bo nagrada podvojena. Nepravilni odgovor pomeni - ostati brez nagrade. Previdni Gorenj', ci pa bodo morda po tretjem pravilnem odgovoru rajši obdržali vrabca v roki - kakorkoli že, možnost bo dan? vsakemu od sodelujočih in zabavno bo poslušati, koli' ko bodo tvegali.
"Zadetek v petek" bo trajal od 16. do 19. ure. Vmes s& bodo zvrstile tudi koristne poslovne informacije, kajti to bo tudi poslovni Zadetek v petek". Nataša in Dometi bosta vmes prebrala običajne petkove novice, glasbi bo po Vašem okusu - in zanesljivo Vam bo žal, če bost^ "Zadetek v petek" preslišali.
In ker začnemo že 3. aprila in ker neposredno sodelO' vanje v radijskem kvizu (v živo ali preko telefona) pa* ne pritegne vsakogar, dodajmo še dodatno presenečenje - vprašanje na kuponu v Gorenjskem glasu. Uganite, izrežite, pošljite na Radio Žiri in med oddajo "Zadetek v petek" prihodnji petek bomo izžrebali tri pravilne rešitve in reševalce nagradili s tremi lepimi nagradami (srebrne verižice Zlatarstva Marolt Kranj).
Gorenjski glas - Radio Žiri
Vprašanje št. 1 -
"ZADETEK V PETEK"
V KATERO OBČINO SPADA VAS D0RFARJE?
Moj odgovor
Priimek ime in naslov:
Izrezan kupon na dopisnici pošljite na RADIO ŽIRI 64226 Žiri
PRIJAVNICA za oddajo
Prijavljam se za sodelovanje v oddaji "Zadetek v petek" na Radiu Žiri:
priimek in ime
♦ sodelovati želim neposredno v studiu - mo) naslov__
♦ sodelovati želim preko telefona št__
Oddaja Zadetek v petek" je na sporedu Radia Žiri vsak drugi peteK od 3 aprila 1992 dalje med 16 m 19 uro Prijavnico pošljite na RADIO ŽIRI 64226 ŽIRI
27. marca 1992
17. STRAN
• FOTOKOPIRANJE
• S£flWS FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA
•1 PRODAJA FOTOKOPIRNIH STROJEV MINOLTA tudi na obroke (Leasing)
• PRODAJA PISARNIŠKE OPREME
• PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME
• PRODAJA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN
• PRODAJA ŠOLSKIH POTREBŠČIN
Gregorčičeva 6 (za Globusom), 64000 Kranj Tel. 064/213-162
Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
)e-<
Kmetijska zadruga
SLOGA
Kranj Jezerska cesta 41, telefon 064/242-010
NOVO
Cenjene stranke obveščamo, da smo začeli z ugodno menjavo deviznih sredstev v Zadružnem domu na Primsko-Vem in v naši trgovini kmetijske mehanizacije v Čirčah. Odprto imamo vsak delavnik od 8. do 15. ure, razen sobote in nedelje.
Obiščite nas in se prepričajte!
SEM MLADA, LEPA, KAR VELIKA, KO SPOZNAŠ ME - TE ZAMIKA..?
ZALLA
G   O  V *
TRGOVINA S KONFEKCIJO IN ITALIJANSKIM jEANSOM EMANUEL
DELOVNI CAS: vsak dan od 8.-19. ure sobota, od 8,-12. ure
ZALLA TRGOVINA Kranj
Delavska 19 (Stražišče - poleg trgovine Zapravljivček)
firma
K
G M
JANEZ KALAN-ZAP0GE
Vam nudi izredno ugoden nakup velenjskega premoga možnost plačila na dva čeka
• poseben popust pri nakupu večjih količin
• dostava na dom cene izredno ugodne
Tel.: 061/823-609, fax: 824-420,824-424
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH KRANJ vpisuje kandidate v programe strokovnega usposabljanja in pomočniška dela
- steklarja - zastekljevalca
- elektroinštalaterja
- vodovodnega instalaterja
- varilca
- gostinca (kuhar, natakar, receptor)
- peka
- mesarja
Prijave za vpis sprejemamo do 15. 4.1.1.
Informacije po telefonu 211 -127 ali osebno na sedežu zavoda,
Koroška cesta 5i/d (AMD Kranj)
AuRORA Al
. JJRORA /AUTOooo
Vabimo vas, da nas obiščete v našem prodajnem salonu in se seznanite s ponudbo japonskih avtomobilov Daihatsu.
CENE DO REGISTRACIJE:
CHARADE (1000 ccm, 52 KS) • cca 15.000 DEM
CHARADE TD (48 KS, poraba 3,61 /100 km) • cca 17.500 DEM APPLAUSE(1600ccm,91 KS, bogata oprema) ■ cca 21.000 DEM
Aurora auto d.o.o., Sbvenčeva 24, Ljubljana, tel. (061) 182-444 int. 245
Pro Commerce
Moša Pijade 12 64000 Kranj
Objavlja naslednja prosta delovna mesta
1. VODJA KOMERCIALE, 1 delavec
2. REFERENT PRODAJE, 2 delavca
3. KOMERCIALIST NA TERENU, 2 delavca
4. TRGOVEC, TRGOVKA, 2 delavca
Delovna mesta so za nedoločen čas ter
VEČ HONORARNIH DELAVCEV za prodajo tehničnega blaga na terenu.
Za delovna mesta se lahko prijavijo tudi mlajši upokojenci, študentje in drugi. Pod točko 1. najmanj V. stopnja in 3 leta delovnih izkušenj.
Pisne ponudbe 8 dni po objavi na gornji naslov.
mssmm.
p. o. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ LABORE
tel.:221-031
UGODNA PONUDBA
1 O % pOpUSt na avtoplašče Sava z montažo
10 % popust na motorno olje OMV,
filtre DONIT ter menjavo olja
Delovni čas od 6.00 do 19.00 ure sobota od 7.00 do 13.00 ure
• telefonske centrale, sekretarske garniture • • klasični in brezvrvični telefoni •
• iskalniki oseb, prenosni telefoni • • osebni računalniki in mreže •
• modemi, oprema za prenos podatkov •
• celovite rešitve telekomunikacij •
• leasing opreme •
Naš novi naslov je: Teling
Te le informacijski sistemi in storitve, do. o., Kranj
61000 Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 Telefon: (061) 152 822, Telefaks: (061) 219 634
TELING
Novo ime s tradicijo
k   U k ki< BKRATIUEKOM*
(061) 152 822
Vse, kar potrebujete za dobre komunikacije
SREDA, 1. aprila 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
8.00 Video strani
8.10 Program za otroke
Geniji in genialci, igrana serija
9.00 Retrospektiva slovenske opere
D. Švara: Veronika Deseni-ška, ponovitev
11.10 J. Mortimer: Nenavadno poletje, ponovitev
12.00 Poročila
12.05 Video strani
15.40 Video strani
15.50 Napovednik
15.55 Potovanja, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije
16.50 EP, Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik
17.10 Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke 19.05 EP, Video strani 19.10 Risanka 19.12 EPP 19.20 Napovednik 19.25 EPP
19.30 TV dnevnik, vreme, šport
20.24 EPP
22.05 TV dnevnik, vreme, šport
22.25 Napovednik
22.30 Avstralija, prikloni se
avstralska dokumentarna oddaja
23.00 EP Video strani, Napovednik
23.05 Sova
Krila,   ameriška nanizanka, Coplan, francoska nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 1.10 Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.40 15.55 16.45
17.40 18.00
19.00 19.25 19.30 20.00 20.05 20.30 22.30
Video strani Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Chelmsford leta 123, angleška nanizanka
Coplan, francoska nanizanka Euroritem, ponovitev Regionalni programi • Maribor Psiho
Napovednik TV dnevnik, ORF EPP
Serijski film športna sreda
Yutel, eksperimentalni program
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
8.55 Horoskop
9.00 Glasba, risanka
9.30 Priče preteklosti: Maroko 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Risanka 11.35 Dragi John 12.00 Poročila
12.05 Slepo   zaupanje, ameriška
nadaljevanka 13.00 Slika na sliko 14.00 Poročila
14.10 Zgodbe    Stiga Trenterja,
švedska nanizanka 16.00 Poročila 16.15 Glasba
16.25 Poročilo v angleščini 16.30 Gremo naprej 18.00 Poročila
18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.05 V velikem planu 21.40 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop
0.00 Poročila
0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
15.40 Video strani 15.50 TV koledar 16.00 Malavizija
Risanke 19.30 Dnevnik 20.10 Diskretni šarm
francoski film 21.55 D.J.ishot 22.55 Video strani
Buržoazije,
KANALA
9.45 A shop
10.00 Ponovitev večernega sporeda
10.30 S kolesom vzdolž zahodne Himalaje, dokumentarna od daja
11.00 Vojni ujetnik, ameriški film
TVS 1
20.30
UHO,
češkoslovaški črno beli film
Uho je film o strahu, film o praškem letu 1950, o letu, ko so bile na Češkoslovaškem na obzorju velike partijske in druge čistke, usodni sodni procesi, smrtne obsodbe zaradi skonstruirane, naprtene krivde. V takem vzdušju najde zakonski par v svoji hiši prisluškovalne mikrofone.
12.40 A Shop 19.00 A Shop
19.15 Dance Session, ponovitev 20.00 Dober večer 20.05 Dnevno   informativni program 20.30 Male živali
20.45 Letalonosilka, ameriški film 22.20 Kult - ura 22.40 A Shop
TV AVSTRIJA l
9.00 Jutranji program 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi
13.35 Čudovita leta 14.00 Z dušo in telesom 14.50 Moda osebno 15.00 Jaz in ti, otroški program v živo
15.05 Jan Niklas - Deček iz Flandrije '
15.30 Skrivnostna skrinja strahov,
lutkovna igrica 16.00 Kotiček za živali 16.05 Super babica 16.30 Hevrekal mini leksikon 17.00 Mini čas v sliki 17.10 vVurlitzer
18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Ordinacija Bulovvbogen 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki
20.01 Šport
20.15 Caprice, ameriški film 21.50 Pogledi s strani 22.05 Manekenka in vohljač 22.50 Moj boj 1.05 Čas v sliki
TV AVSTRIJA 2
19.53 Vreme 20.00 Kultura
20.15 Ko pride ledeni mož, film 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport
Čas v sliki
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjcil - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip 10.55 - Pet glasbenih želja - 12.15 - Osmrtnice, zahvale  12.20 - Oziramo se - 13.00
- Danes do trinajstih - 13.55 - še pet glasbenih želja 14.00 - Pesem tedna - 15.00 - Regionalna poročila
- 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi 16.50 -Koristne informacije - 18.00 - Regionalna poročila - 18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 - Nasvidenje -
L RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Novice v narod-nozabavni glasbi, EPP - 13.00 - Danes do trinajstih, EPP - 14.00 - Obvestila - 14.30 - Novice, EPP - 15.00 - Nasvet iz zdravnikove torbe -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 -Obvestila - 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Osrednja tema, EPP 18.00 Čestitke - 18.30 - Informativna oddaja BBC, EPP - 19.00 - Odpoved programa -
l, RADIO m
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - Misle za dan - 14.30 -Devizni tečaj 14.40 - Pehar zdravja - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.10 - Od srca do lonca - 15.30 -Prenos dnenvo-informativne oddaje R Slovneija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa od 19. ure - EPP - 17.00 - športne novice - 17.10 - Boom na Radiu Žiri 18.00 - Novice   osmrtnice - 18.10
- Narodno zabavna lestvica - 19.00
- Odpoved programa -
KINO
1. aprila
CENTER amer. kom DOC HOLLYWOOD ob 18. in 20. uri STORŽIĆ ital. trda erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELE ZAR angl. kom. ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 18. in 20. uri DUPLICA prem. amer. kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer krim. ČUDOVITI BRATJE BAKER ob 18. in 20 uri RADOVLJICA amer pust. film BRATSKA KRI ob 20 uri BLED Ni predstave!
I-OSišKraS^GLAS  18. STRAN
UGANKARSKI KOTIČEK
Petek, 27. marca 199
ČETRTEK, 2. aprila 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
10.05 10.15 10.15 10.45
11.00 11.00
11.25 11.45 11.55 12.00 12.05 14.35 14.45 14.50 16.50 16.55 17.00 17.10 17.10
17.35 18.25 18.40
19.05 19.15 19.20 19.25 19.30 20.24 20.30 21.30 21.35 22.25 22.50 $
23.10 23.15
1.25
Video strani
Program za otroke
Pedenjžep
Japonske pravljice:
Jazbečev kolovrat
Šolska TV, ponovitev
Boj za obstanek:
Resnična zgodba o gospodu
voluharju
Angleščina - Follovv me
Mleko in mlečni izdelki
Zakaj konje podkujejo?
Poročila
Video strani
Video strani
Napovednik
Športna sreda, ponovitev EP, Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Program za otroke Superbabica, angleška nanizanka Živ žav
EP, Video strani Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja Risanka EPP
Napovednik EPP
TV dnevnik, vreme, šport EPP
Tvariete
EPP
Tednik
TV dnevnik 3, vreme, šport Poslovna borza Plesni nokturno: A. VVeingerl - M. Sevnik: Prepričevanje
EP Video strani, napovednik Sova
Razrednik, ameriška nanizanka
Poirot Agathe Christie, angleška nanizanka Singen, japonska nanizanka Video strani
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
15.40 Video strani
15.50 Sova, ponovitev
Krila, ameriška nanizanka Coplan, francoska nanizanka Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija
18.00 Regionalni programi - Koper
19.00 Video lestvica
19.25 Napovednik
19.30 TV dnevnik RAI
20.00 Serijski film
20.30 Znanost in resnica
ameriška znanstvena serija
21.25 Umetniški večer
Obisk v igralskem studiu, 1. del
22.20 Tramvaj poželenje, ameriški film (čb)
23.20 Yutel, eksperimentalni program
1, PROGRAM TV HRVAŠKA
8.25 Pregled sporeda
8.30 Poročila
8.35 TV koledar
9.00 Glasba, risanka
9.10 Španska armada, dokumentarna oddaja 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.05 Smogovci 11.35 Dragi John 12.00 Poročila
12.05 Slepo zaupanje, ameriška nadaljevanka
13.00 Slika na sliko, ponovitev
14.00 Poročila
14.20 Ekran brez okvirja
15.30 Ivan Gundulič: Pesnik za vse čase
16.00 Poročila
16.15 Risani film
16.20 Pregled sporeda
16.25 Poročila v angleščini
16.30 Gremo dalje - družinsko popoldne
18.00 Poročila
18.10 Razstava znanstvenih knjig 18.40 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.30 TV dnevnik 20.05 3-2-1, kviz 21.00 Spekter 22.05 Dnevnik 22.30 Jazz Time 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Horoskop
0.00 Poročila
0.05 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
16.10 Video strani 16.20 TV koledar
TVS 1
23.40
POIROT AGATHE CHRISTIE, angleška barvna nanizanka
Poirot bo izpričal superiornost svojih sivih celic, znova bo s svojimi razmišljanji in presenetljivimi, a točnimi sklepi osu pljal tako vrlega kapitana Ha stingsa kakor tudi glavnega inšpektorja Jappa in seveda, ne nazadnje, svoje televizijske gledalce.
16.30
17.45 19.30 20.10 20.45
22.15 23.05 0.05
Malavizija
Smogovci, risana serija
Alf, ameriška humoristična
nanizanka
Risanke
Košarka. Hrvaško prvenstvo Dnevnik
Zgodba z naslovne strani Življenje brez Georgea, angleška   humoristična nanizanka Eurogol Metal mania Video strani
KANALA
9.45 A shopp
10.00 Ponovitev večernega sporeda
10.30 Male živali
10.45 Letalonosilka, ameriški film
12.20 A Shop
19.00 A shop
19.15 MCM
20.00 Dober večer
20.05 Dnevni informativni program
20.30 Kanalizator Shovv
20.45 V vrtincu, oddaja o filmu
21.10 Umetni raj, slovenski film
22.45 A Shop
Lahko noč
TV AVSTRIJA l
18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 VVichertovi iz soseske
19.22 Znanje danes
19.30 Čas v sliki
19.53 Vreme
20.01 Šport
20.15 Cirkus jutrišnjega dne
21.20 Pogledi s strani
21.30 Tovarna oficirjev, nemško-češkoslovaška nadaljevanka
0.30 FBI
1.15 Čas v sliki
RADIO KRANJ
8.00 - Na noge Gorenjci! - 8.20 -Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Regionalna poročila -10.00 - Poročila Radia Slovenija -10.20 - Gorenjski utrip - 10.55 - Pet glasbenih želja -12.15 - Osmrtnice, zahvale  12.20 - Oziramo se - 13.00
- Danes do trinajstih 13.55 - Še pet glasbenih želja - 14.00 - Pesem tedna   15.00 - Regionalna poročila
- 15.20 - Radio Kranj popoldne -15.30 - Dogodki in odmevi - 16.20 -Skriti reporter - 18.00 - Regionalna poročila - 18.20 - Na Gorenjskem Parnasi - 18.50 - Radio Kranj jutri -19.00 - Nasvidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
11.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 12.00 - Evergreeni, EPP
- 13.00 - Danes do trinajstih, EPP -14.00 - Na obisku, Obvestila - 14.30
- Novice, EPP - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.00 - Obvestila 16.30 -Novice, EPP - 17.00 - Spoznajte se, EPP - 18.00 - Čestitke 18.30 - Informativna oddaja BBC-ija, EPP -19.00 - Odpoved programa
l. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno - Misle za dan 14.30 -Devizni tečaj - 14.40 - Obrtniki vam in sebi -15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.10 - Z žepnino v trgovino -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje R Slovenije - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - EPP - Gorenjski glas se predstavlja - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine 18.00 - Novice - osmrtnice - 18.15 - Iz zgodovine naših krajev - 19.00 - Odpoved programa -
KINO
2. aprila
CENTER amer. akcij. kom. HUDSON HAVVK ob 18. uri, angl. kom. ŽIVLJENJE JE SLADKO ob 20. uri STORŽIĆ ital. trda erot HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer kom. DOC HOLLY-WOOD ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. kom. LAŽ IMA KRATKE NOGE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. kom. NA TUJ RAČUN ob 20. uri RADOVLJICA amer. erot. trill. HOT SPOT - VROČE MESTO ob 20 uri BLED amer. pust. film BRATSKA KRI ob 20. uri BOHINJ amer. pust. film HRABRI VIKING ERIK ob 20. uri
NAGRADNA KRIŽANKA
Za današnjo veliko teniško križanko razpisuje OMNIA ŠPORT MARKET iz Kranja, Cankarjeva 4, naslednje nagrade:
1. nagrada: teniška oprema v vrednosti 7.000 SLT
2. nagrada: teniški lopar Snauvvert Two tone
3. nagrada: Thermobag Fisher
4. nagrada: Nike solid polo tenis majica
5. nagrada, teniške žogice Dunlop v vrednosti 1.500 SLT
6. nagrada, teniški gripi in strune v vrednosti 1.000 SLT
Kupone z vpisano rešitvijo, nalepljene na dopisnice, pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, lahko pa jih oddate v Turističnem društvu Cerklje, v nabiralniku Gorenjska glasa na M. Pijade 1 ali v upravi na Bleivveisovi 16. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki jih bomo prejeli v upravo do četrtka, 2. aprila 1992, do 8. ure.
Želimo vam obilo užitkov pri reševanju in sreče pri žrebanju!
Prejeli smo kar 2.082 rešitev nagradne križanke iz prejšnjega tefl | na. Geslo pokrovitelja je bilo GORENJSKA MLEKARNA KRAW ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE, kar je bila tudi pravilna rešitev. V prisoj nosti predstavnikov bralcev je tokrat nagrajence izžrebal naš foto F reporter Gorazd Šinik, ki jutri odhaja na svetovno novinarsko srnu carsko prvenstvo v Ameriko, kjer bo skušal ubraniti na Japod skem osvojeni prvi mesti v veleslalomu in kombinaciji. 1. nagrado: izdelke pokrovitelja v vrednosti 5.000 SLT prejme M* rija Kocjan, Britof 294, 2. nagrado: izdelke v vrednosti 4.000 SL1 Alenka Gradišar, Sebenje 27/a, 3. nagrado: izdelke v vrednost 3.000 SLT pa Zdenka Rajsar, Brezje 37 pri Tržiču. Nagrajenci bodo nagrade prejeli v trgovini v Gorenjski mlekarni Kranju. Praktična darila Gorenjskega glasa pa prejmejo: Tina St* riha, Vidmarjeva 1, Kranj, Ivanka Kos, Voklo 98 in Marjan VreČeK Srednja vas 45, Šenčur. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo!
1	2	3	4	* ! i i	6	7
8	9	10 -	11	12	13	14
15	16	17 _	18	19	20	21 i i 1
	22	23	24	25	26	
CANKARJEVA 4. 64000 KRANJ, tel:064/221-183
<
Petek, 27. marca 1992
^ j/M///
19. STRAN
GLAS
^»"anci Zagoričnik
Hočemo resnično pomlad!
Pohvala mmamm storilcem in staremu enoumju
v minulem tednu sem dobil cel *UP vabil na otvoritve več likovnih razstav. Ena od teh me Je prav zares in nujno zadržala ^ Kranju. To je bila razstava pokumetni Osijeka, ki je v avli sanjske občine. Prav hitro sem Se odločil, da ne bom odšel na narneravano pot na Hrvaško, SaJ je del Hrvaške prišel k meni' ^ Kranj in sicer ravno tisti njen ^l, kamor sem se tudi sam namenil.
°gledal sem si to razstavo in P°tem še vse druge. In bil sem °j°kaj presenečen nad tem, ka-*° veliko zanimanja kažejo ^ranjčani za naše razstavne deJavnosti. Lahko bi dejal, da 5^ je kar trlo ljudi na razstavah ueana Dubokoviča v Prešer-n°vki, pa Toneta Marolta, Majske Rakovec in Poldeta Mi-heliča v Rotovžu. Izjemno sla-°° je bila obiskana ravno osjega razstava. In to po krivici. Razstava osjeških vojnih foto-r°kumentov je enako zanimiva
živo aktualna in si zasluži *irn večji ogled. Tudi razstavni Prostor je dovolj zanimiv, treba
je nanj samo navaditi. Lju-HJe so vajeni tega, da je občin-?ki prostor nekaj uradnega in ■jnajo do njega tudi sami hlajen in uraden odnos. Prostor "j bilo treba nujno bolj huma-n,zirati ali počlovečiti - name-?l° državnega grba postaviti sank!
O razstavi sem pisal in jo lahko samo še dodatno priporočam. Pri tem me zdaj bolj zanima neka likovna prireditev nedaleč stran, ki pa je na dan teh razstavnih otvoritev nisem opazil, čeprav sem šel mimo. Kaj se dogaja na nekdanjem Trgu revolucije, me je že zdavnaj nehalo zanimati. Tako da ne bi opazil, tudi če bi podirali Dolinarjeve spomenike NOB. Pogled na te spomenike mi je pred petimi leti odprl neki strip Zorana Smiljaniča z naslovom Kje je Revolucija? Objavljen je bil na mladinskih Odprtih straneh Gorenjskega glasa, dne 20. marca 1987. Dogodek mi je bil tako všeč - kajti čeprav samo strip, je to pomenilo dogodek! - da sem ga šel ponatisniti v mariborski reviji Dialogi (5-6/1987), kjer sem bil takrat član uredništva.
V spremni besedi k tisti objavi sem zapisal naslednjo misel: "Strip govori o personificirani Revoluciji, ki odide s tistim, ki jo je v svoji ljubezni ponovno našel. Zapusti svoje 24-urno služenje v bronu, kar za množico očividcev pomeni velik čudež, za mlade pa to, da revolucije ne identificira več s tem betonom in bronom. Se posebno ne, ker gre pri tem za obeležja neke druge dobe, od katere se ie naša družba že odvrnila...
Razumljivo je, da današnja mladina nekdanjih totalitarizmov ni doživljala na svoji koži, znani pa so ji njeni sodobni recidivi, pri katerih se vsi totalitarizmi kažejo kot enoten pojav zoper človeštvo, saj se le-ti pojavljajo v značilni in enotni obliki simbolov nad ljudmi, ki naj imajo do teh simbolov pod-ložniški ali religiozni odnos.... Funkcija teh simbolov je, da neposredna prisotnost oblasti ni vselej potrebna. Simboli sami prevzamejo funkcijo represije in pritiskov, ti pritiski pa so spet več kot samo mitološki."
Prepričan sem, da je takratno razpravljanje o Dolinarjevih spomenikih NOB sprožila radikalnejša smer znotraj tedanje edine partije. Organiziran je bil javen razgovor o tem, bilo je veliko pisanja v Glasu, v Na-preju in po drugih slovenskih časopisih. To omenjam zaradi tega, da bi si današnje partije osvežile spomin na nekdanje enoumje, ki v resnici ni bilo tako togo, kot si to danes predstavljamo. Ob najnovejših, skorajda jubilejnih dogodkih na nekdanjem Trgu revolucije pa doživljamo natanko takšno enoumje, kakršnega bi radi pripisovali nekdanji eni partiji. Da nekdanja ena partija ni bila tako docela enoumna, se je
Danica Dolenc - Martin Košir
Jrg revolucije v Kranju naj bi spremenil svojo podobo
Gre za odnos do naše preteklosti in do umetnika
Četrti "Javni natečaj za pridobitev strokovnih rešitev za ureditev ožjega mestnega območja središča Kranja" nekdanji borci in tudi drugi razumejo kot napad na spomenike na trgu, ki simbolizirajo predvojno delavsko gibanje in tekstilno stavbo, upor okupatorju in povojno obdobje svobode in ustvarjanja. Dolinarjeve Plastike naj bi, če ne že odstranili, vsaj zakrili z zelenjem. Vendar v zelenje se Podajo le bele skulpture, poudarjajo strokovnjaki. Morda socialrealistično izzve-DMe osrednji kip Svobode, ki ima za svojo veličino v sedanjem ambientu premaj-Bn prostor, se mu pa z novim platojem ob gimnaziji odpira nova širina. Vendar ^olinarjevih kipov ne moremo in ne smemo primerjati s sovjetskim realsociali-*om. Dolinar je bil umetnik, ki ga svet pozna po izrednih umetniških dosežkih in ^postavlja ob stran Avgustinčiča, Meštroviča in drugih in je vse prej kot real-socialistični umetnik. Zato večje poseganje v trg in njegove skulpture ni dopustno. Trg revolucije v Kranju oziroma sedanji Slovenski trg so zgradili vsi delavci igranja in okolice, zanj so odtrgovali pri osebnih dohodkih, največja krivica pa bi t% storjena umetniku Dolinarju, ki je prav s skulpturami tega kranjskega trga zaključil svoj bogati življenjski opus.
opominjam se te velike akcije. V *ačetku šestedesetih let je bilo, Pobuda pa je prišla z Občinske-|a odbora ZZB NOV Kranj, ^tare razglednice in nekateri 'kvareli Ljuba Ravnikarja še kažejo stari kranjski trg pred delavskim domom: po tleh pe-Jjk, obkrožale so ga smreke, *ern in tja so bile postavljene klopice. Simpatično zaokrožene ?° se vanj spuščale stopnice De-lavskega doma. Prijazen, kar r°mantičen trg, a veliko je dajal ''Praviti komunalnim delavcem, *| so vsak dan ravnali pesek po nJe»n, v dežju razmočena tla so Puščala neprijetne sledove na CevUih. Kot so druga slovenska ^esta dobivala svoje trge, naj bi 8» tudi Kranj. Občinski možje
0 'skali prostor, kjer naj bi žrt-vam fašizma in nacističnega te-r®rja postavili dostojno spominsko obeležje. Najbolj primeren .je zdel prostor med gimnazijo kinom Storžič oz. Delavskim ^°rnom. Ustanovljen je bil grad-Deni odbor za ureditev Trga re-v°'Ucije, za predsednika je bil {^stavljen Martin Košir, takra-
n' predsednik Okrajnega odbo-f*SZDL.
^eliko javnih razprav je bilo akrat v Kranju, kje in kakšno
Martin Košir: "Malo je v svetu mest, ki bi se lahko ponašali s takšno kulturno dediščino, kot jo je dobil Kranj od umetnika Lojzeta Dolinarja. To bi morali ceniti, ne pa razmišljati, kako bi njegova dela odstranili, zakrili." - Foto: D. D.
obeležje naj bi postavili. Iskali smo idej, njihovih uresničeval-cev. Dr. Marjan Tepina, dipl. inž. arh., nam je svetoval, naj
vprašamo kiparja Dolinarja, ki je tedaj bil že upokojen, ali bi se vendarle še hotel angažirati. Pokojni Franc Pagon, takratni predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Kranj in Vinko Kepic, član predsedstva, smo umetnika obiskali v Ičičih pri Opatiji. Obrazložili smo mu naše načrte in želje: hoteli smo, da bi v teh spomenikih izrazil obdobje pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej. Na enem mestu naj bi simboliziral vsa tri obdobja. Bil je zelo počaščen, saj je bilo delo, ki smo mu ga ponujali, najobsežnejše umetniško delo, kar jih je kdaj ustvaril v življenju. Bil je navdušen, zavzet, obljubil je, da bo vse skupaj dobro preštudiral in dal predloge.
Tako so nastali ti kipi. Kip na vogalu, ki gleda proti Creini oziroma proti gimnaziji, simbolizira tekstilno stavko, upor proti režimu, žandarjem. Osrednji spomenik ob kinu Storžič oz. Sindikalnem domu je posvečen žrtvam kranjske občine, več kot 1000 ljudi je padlo v boju, umrlo v koncentracijskih taboriščih. Tu se tudi polagajo venci. Stranska plastika simbolizira izseljeva-
mogoče prepričati iz letnikov takratnega tiska.
Jezik in miselnost odzivanja sedanjih strank na dejanje neznanih storilcev, nam žal daje slutiti, da se mogoče vračamo v stare čase izpred demokratičnih pobud nekdanje ene partije. Ali danes te pobude doživljajo svoj poraz? Ni več časa zato, da bi ljudem še naprej prtili na pleča in dušo tisto kulturno dediščino, ki je že zdavnaj osovražena, pa ne samo zato, ker smo jo bili prisiljeni sami drago plačevat. Mi niti miselno niti čustveno ne moremo več povezovat kultnih manifestacij nekdanjega totalitarizma z narodnoosvobodilnim bojem in žrtvami vojne, v imenu katerih je bil ta spomeniški kolos postavljen, toda z namenom utrjevati minulo oblast in režim.
Že v osnovi tega spomeniškega kompleksa je bil torej ponaredek in izkoriščanje človeških žrtev ter odtujevanje teh žrtev od žive in resnične človekove usode in zgodovine, pač pa v službi neke ideologije, ki si je tako skušala zagotoviti večnost.
Spomeniki na Slovenskem trgu danes predstavljajo toliko bolj sterilno in umetno tvorbo. Predstavljajo nič, ki seje nekoč utrdil sredi mesta, in ničevo je
nje Gorenjcev. Osrednja plastika je kip ženske, ki je dvignila pest; simbolizira revolucijo, svobodo. Obrnjena je proti Severu, zato, ker smo takrat menili, da so gori, na Koroškem, še Slovenci, ki niso osvobojeni. Vendar če se kipu reče "Revolucija" ali "Svoboda", ga še ni treba odstranjevati.
Tu gre bolj za odnos do preteklosti in do umetnika. Dolinar je spadal v vrh svetovne elite mojstrov kiparjev. Svet ga je poznal in visoko cenil. Spoštoval ga je Plečnik, ki je kar nekaj njegovim spomenikom v Ljubljani dal prostorsko veljavo. Njegove mladostne figuralne kompozicije, portreti, akti kažejo slikovito rodinovsko modelacijo. Njegov razvoj gre res od socialističnega in angažiranega realizma do novih stiliziranih oblik. Sicer pa, kaj bi govorili, njegovo umetniško delo je znano. Najbolj zgovorni so pravi dragulji njegovega kiparskega ustvarjanja v njegovi galeriji v kranjski Mestni hiši. Naj si jih tisti, ki govorijo le o njegovem realsocialističnem ustvarjanju, dodobra ogledajo, pa bodo dobili tudi drugačno mnenje.
Predlog Lojzeta Dolinarja je bil predstavljen in sprejet na kranjski skupščini. Vsi seveda niso bili navdušeni, kot vedno, ko gre za kaj novega. Toda odločeno je bilo: Kranj bo dobil svoj Trg revolucije, kjer bo prostor za vse večje prireditve, za množične zbore občanov in bo arhitektonsko in umetniško urejen."
"Vem, da je bila to ena največjih zbiralnih akcij v Kranju. Sredstva ste iskali po vseh delovnih organizacijah, delavci so dajali od svojih mesečnih zaslužkov. Izredno pa je vse presenetila odločitev, da bo umetnik prišel živet in delat v Kranj, in da bo tu tudi njegova galerija." "Ko smo se pogovarjali s kiparjem Dolinarjem, srno povprašali tudi, ali bi bil, zdaj, ko bo Kranj dobil ta njegova večja umetniška dela, pripravljen tudi svoja druga dela prenesti v Kranj. Uredili bi mu njegovo lastno galerijo.
Tedaj mu je zastal dih. "Ali je to sploh mogoče, da mi nekdo ponudi tako priložnost?" Velika nagrada je bila to zanj. In
tudi njegovo povezovanje, ali bolje, razbijanje arhitektonskih enot v tem delu mesta. Prepričan sem, da ljudi ne bi nič motilo, če teh spomenikov ne bi več bilo, nasprotno. Dan, ko spomenikov več ne bo, bo praznik kranjskih ljudi in kranjske kulture, ne glede na to, da politične stranke in ne-katerniki danes še mislijo dru-
gače. In najbrž je kar zakonito, da ena lastovka - ali ena lipa, če že hočete - še ne prinese pomladi. Ko je lipa "ena", je to že spet nekak simbol, nekak spomenik. Tako se stvari pot-varjajo in lažno povzdigujejo, vzpostavljajo se nove lažne vrednote! Hočemo park in hočemo resnično pomlad! Čimprej. Rajši včeraj kakor jutri!
a
\
h stripa Kje je revolucija, avtorja Zorana Smiljaniča. Gorenjski glas, 20. marca 1987.
Martin Košir ob poškodovanju Dolinarjeve plastike:
"Mislim, da ta nezaslišana akcija ni samonikla, ampak nekje načrtovana. Izjava predsednika izvršnega sveta, da bodo Dolinarjeve kipe odstranili, že sama po sebi daje pobudo k takšnemu dejanju. Naj se kranjski izvršni svet in parlament zavedajo, da gre tu vendar za okrog 1.200 umrlih, padlih. Ti spomeniki niso okras, to je spomin na žrtve, ki so ga ljudje postavili in tudi ljudje bi morali z referendumom odločati o njih usodi. Ta plastika je bila posvečena prvim žrtvam fašizma na slovenskih tleh. izseljencem, deportirancem.
Ne verjamem, da bodo storilce kdaj odkrili. Tako kot niso nikoli odkrili razbijalcev spomenikov v Velikovcu. Celovcu. To je vsega obsojanja vredno dejanje. To je žalitev vseh žrtev in vseh udeležencev NOB."
potem smo se dogovorili vse: v Beogradu je prodal atelje, svoj denar je izročil občini Kranj z edinim pogojem, da se mu v Kranju zgradi manjši atelje z manjšim stanovanjem, ki pa po smrti njegove žene tudi postane last mesta Kranja. On je podaril Kranju ogromno, na kar bi bilo vsako mesto na svetu ponosno. V Dolinarjevi galeriji v stari mestni hiši so zbrana njegova najlepša dela, pravo bogastvo umetnin. Zdaj pa hočemo to njegovo veliko delo v Kranju eliminirati. Novi javni natečaji o preureditvi Slovenskega trga dajo slutiti prav to. Prav, če ga hočejo oze-ieniti, saj so v parkih tudi spomeniki. Odstranitev Dolinarjevih kipov s kranjskega osrednjega trga bi bila za mesto velika kulturna sramota. Dolinar-jevim spomenikom so vse priznanje dali'Veliki jugoslovanski kulturni delavci, kot so Božidar Jakac, Miroslav Krleža, Krklec, Stoviček, Beno Zupančič in mnogi drugi. Občudovale so ga številne tuje delegacije, z Vzhoda in Zahoda.
Je mar preureditev tega trga res največji problem Kranja?! Za nekaj takega bi takoj našli sredstva, ni jih pa za šolstvo,
zdravstvo, kulturo!" "Še najbolj moti kip ženske, ki je resnično podobna ogromnim socrea-lističnim kipom nekdanjega stalinističnega Vzhoda, od Rudim-pešte do Vladivostoka." "Ne moti strokovno, bolj politično. Politika zahteva, da se na neki perfiden način obračuna s kulturno dediščino, ki je med drugim namenjena tudi NOB. Tu je moj protest. Ta trg so urejevale in postavljale mla-
dinske delovne brigade, udarniško, vsak zaposlen delavec Kranja je prispeval zanj 100 dinarjev. To ni bilo malo, a ni bilo težav pri zbiranju, saj je šlo za skupno stvar. Na otvoritvi je sodelovala vsa Gorenjska, ki je Kranj štela za metropolo Gorenjske. Kako naj bi danes ljudje Kranja na to pristali?! Ne spuščam se v obnovo fasad, lahko zatrdim, da v tem trenutku Kranju niso nič potrebne. Ker sem bil z Dolinarjem neposredno tesno povezan sem dolžan tu svoje reči. Se mar lahko v času nove demokracije na kaj takega sploh pomisli. Sicer pa tega problema nima samo Kranj. Na Ptuju se spotikajo ob Lackov spomenik, v napoto so vsi partizanski spomeniki po vrsti. Menjavanje imen ulic, šol, odstranjevanje spomenikov - vse je tem kontekstu.
Tudi v zahodnih državah imajo trge revolucij, denimo, v Franciji, pa to nikogar ne moti. To je narodova zgodovina, ki seje ni treba sramovati. Mar naj bi z novo oblastjo vse prešlo, bi vse na novo postavili?! Zame je to del perfidnega revanšizma. In če gre le za zelenje! Kranj res ni brez zelenila. Zakaj se ne obnovi dolina Kokre, pot na Stru-ževo, ki je bila pred vojno pa tudi po njej čudoviti park ob Savi. Inamo rekreacijski turisti-*:.i center na Kokri na Uča-nu. Vse to je bilo prejšnja leta urejevano in Kranjčani so imeli lepe točke za vsakodnevni oddih v zelenju, za sprehode v naravi. Zakaj se to ne nadaljuje? Ne pa, da odstranjujemo nekaj, za kar so se ljudje odločili, postavili, sprejeli kot del svojega mesta in ga s tem kulturno obogatili."
:ms@sss§iei':glas 20. stran
Petek, 27. marca 1992
Jože Košnjek
Republiška poslanca MARIJA LONČAR in EMIL MILAN PINTAR, izvoljena na Gorenjskem, sta se vključila v Socialdemokratsko stranko
Sprejemni izpit ni bil potreben
Koncept reševanja gospodarskih in socialnih vprašanj, posebej tistih, ki zadevajo družino in ženske, zmernost in povezovalni značaj Socialdemokratske stranke so bili odločilni za Marijo Lončar, Emil Milan Pintar, še kot prejšnji komunist in kasneje prenovitelj "zmerjan" s socialdemokratom, pa ne želi več trobiti v isti rog s socialno demagogijo, ki gleda nazaj v neponovljivo preteklost, ne pa na-prej.
Oba sta bila komunista in kasneje prenovitelja, sedaj pa imata članski izkaznici Socialdemokratske stranke Slovenije. Zakaj sta izbrala prav to stranko? LONČAR: "Lani, ko sem se zaposlila v republiški skupščini in delala v skupščinskih telesih, sem se pobliže spoznala s programi vseh strank, z njihovimi vodji in tudi vizijami, obenem pa sem imela priložnost spoznati gradiva o zgodovinskem razvoju strank v Evropi, Ameriki in Angliji. Evropska socialdemokracija je imela zelo težko razvojno pot. Šlo je za proces dolgotrajnega boja za demokratično in socialno družbo, v kateri so pravice posameznikov, posameznih slojev prebivalstva, tudi žensk, dane na prvo mesto. Zanjo sem se odločila zaradi širine, saj so vanjo vključeni ljudje različnih nazorov in prepričanj, je pa tudi zmerna in povezovalna stranka. Liberalne stranke preveč zastopajo interese kapitala, nacionalne stranke na drugi strani pa so zame preozke, preveč radikalne. Jaz se sicer usposabljam za revizorstvo, za vrednotenje podjetij in želim ostati v ekonomskem poklicu, vendar moraš imeti stranko za lažje plasiranje svojih idej, moraš imeti sistem podpore, ker sicer lahko veliko delaš, vendar svojega dela ne moreš uveljaviti. Slovenska socialdemokratska stranka bo v prihodnosti drugače profilirana, kot je sedaj, saj je njena zasnova identična evropski socialdemokraci-ji, vendar so pri nas stvari še na začetku. Sedaj imamo pahljačo raznih demokracij, ki se bodo po moje sčasoma profilirale v socialdemokratsko stranko, ki bo oblikovala življenje v Sloveniji. Jaz sem tudi prej, ko sem delala v Zvezi komunistov, na stvari gledala z razvojnega, socialnega stališča. Moramo iti pač naprej, ne smemo se usta-
viti, ne smemo se zapreti za te naše meje, ampak moramo graditi na odprtosti in to naša stranka na gospodarskem, socialnem in političnem področju stalno poudarja. Tudi vsi nastopi dr. Pučnika so bili tako uglašeni, čeprav imajo besede v posameznem času in ob določenem trenutku lahko drugačen prizvok."
PINTAR: "Tudi tisto, kar je na Slovenskem nosilo ime Komunistična partija, je bilo v bistvu ustanovljeno kot socialdemokratska stranka, vendar je morala zaradi blokirane razvojne opcije, konflikta s svetovnim kapitalizmom in srbske dominacije v kraljevini Jugoslaviji sprejeti revolucionarno pot. Obe stranki, komunistična in socialdemokratska, sta v svojem bistvu levičarski, vendar so se komunistične stranke odločile, da je njihova oblast pomembnejša od pravnega reda in so se odločile za rušenje pravnega sistema. Socialdemokracija, ki je tudi za demokratične opcije in socialno korigiran kapitalizem, pa se ni nikdar odločila za revolucionarne metode prevzema oblasti. Sam sem bil kot član Zveze komunistov ves čas napadan zaradi zavzemanja za legitimnost pravnega sistema. In tudi stalno so mi očitali, da sem socialdemokrat, ker nisem sprejemal boja za oblast na revolucionaren način. Revolucija je, tudi ko je upravičena, zanikanje pravnega sistema. Ob vodenju projekta Slovenija 2000 mi je postalo jasno, da bo Slovenija morala korigirati svoj sistem zaradi številnih razlogov, najbolj pa zaradi tega, ker se je notranje izpraznil in ni več dajal motiva za dobro delo. V tem projektu smo že leta 1983 opozorili, da bo gospodarska kriza sesula politično stabilnost in na sceni se bo pojavila armada, če v petih letih ne bo intenziv-
nih legalnih sprememb sistema. Jugoslavija sprememb ni zdržala in ostala je le vojska, ki je največji problem Jugoslavije, vse ostalo pa je zgrmelo v črno luknjo, ki je nastala po Titovi smrti. Sredi osemdesetih let sem nekajkrat resno opozoril, da je Slovenija dozorela za tako imenovane neideološke spremembe, vendar se moramo zanje zavestno odločiti. Ko so se spremembe zgodile, je moja osnovna teza, da iz krize poti nazaj v stare čase ni. Tu je temeljna dilema, kjer jaz mislim drugače kot del ljudi, ki s socialno demagogijo skušajo dokazati, da je vse, kar se sedaj dogaja, pobiranje pravice ljudem, predvsem delavcem, da se je treba spet boriti za tisto, kar je bilo v preteklosti. To je zgrešeno. Nazaj ni mogoče, ampak je treba oblikovati nov model socialno korigirane tržne ekonomije, v katerem bo imel kapital večjo težo kot doslej, vendar ne ekskluzivno, ampak sorazmerno z delom, ki pa je bilo v preteklosti prepotencirano in so vse pravice izhajale iz navideznega dela, ki je bilo socialna kategorija, ne pa merilo uspešnosti. Ne samo iz kapitala, tudi iz dela je treba izpeljati del so-upravljalskih pravic ter obliko-
vati trg delovne sile. To bo hudo zaradi prepričanja, da je družba dolžna poskrbeti za delo, ki mora biti dobro plačano, jaz pa se lahko neodgovorno ponašam do njega. Ko sem se znašel pri prenoviteljih, so me številni ljudje spraševali, kako je to možno, ali nisem morda izbral napačne stranke. Odgovarjal sem, da sem tako storil predvsem v bojazni, da se slovenska razvojna barka zaradi hitre spremembe smeri ne bi prevrnila. Branil sem svoj pozitiven odnos do partizanstva, ki je bilo leta 89 in 90 v protiko-munistični evforiji enačeno s komunizmom. Iskanje načinov, da ne porušiš vsega, kar je bilo v preteklosti narejenega, je socialdemokratsko. Pri prenoviteljih bi tudi ostal, če bi verjel, da obstaja moč notranjega spreminjanja in s tem moč spreminjanja družbe kot celote, če bi imelo prenoviteljstvo za seboj širše gibanje. Lani, ko je pretežni del prenoviteljstva ponovno zašel v radikalizem in v socialno demagogijo, ko je začel ljudem nekako dopovedovati, da se je začel boj za staro pravdo, je meni postalo jasno, da se ponovno oblikuje tista scena, ki jo pozna Slovenija izpred druge svetovne vojne: na eni strani liberalizem, na drugi strani pa klerikalizem z zlorabo krščanskega etosa in čustev v politične namene, kar ni značilnost evropske krščanske demokracije. Jaz vem, da je položaj težak, vendar vrnitve nazaj ni. Rešitev je razvoj in njegovo aktiviranje. Socialdemokracija pa je tista, ki išče umirjene rešitve, ki je sposobna povezovati in je tretja opcija slovenskega razvoja med rdečim in črnim."
Izbrala sta socialdemokracijo, čeprav ta stranka na Slovenskem doživlja očitke, da to po svojem delovanju sploh ni in je bolj desna kot leva. LONČAR: "Moje politično prepričanje je sredinsko in za svojim stališčem in programom stojim. Tako bi razmišljala tudi, če me ta stranka ne bi sprejela. Na vse te stvari gledam razvojno. Ko sem se odločala, sem gledala naprej in ne nazaj, niti kako je sedaj. Prepričana
sem, da se bo slovenska politična scena še profilirala in z njo tudi socialdemokratska stranka. Program, ki ga jaz kot ženska potrebujem, sem našla samo pri socialdemokratski stranki, ki bo, če bo aktivna, veliko pripomogla, da se bomo prej pobrali. 23 let sem bila na vodilnih mestih, pa niti enkrat nisem upala izkoristiti privilegijev. Danes se to dogaja. Eni so po krivici čisto na dnu, drugi pa se dejansko lahko okoriščajo. Naša stranka to stalno napada."
PINTAR: "Jaz sem očital predvsem gospodu Pučniku, ki sem ga poznal že od prej, da je po vrnitvi slabo poznal slovenske razmere. Očital sem mu, da je na eni strani sprožil vojno zoper mline na veter, kajti tistega komunizma, zoper katerega se je on boril, leta 89, 90 ni bilo več in da ta obstaja bolj v njegovi domišljiji in nemških ocenah. Jaz sem bil z oblastjo v stalnem konfliktu, imel sem stike s tedanjo slovensko opozicijo, bil sem vezni člen, ki je govoril oba jezika. Bil sem proti povezavi z avstrijsko krščansko demokracijo, na ozko subtirol-sko paradigmo, ki je ozka, po-dalpsko zagrenjena in stisnjena. Dr. Pučnik pa je po drugi strani prinesel k nam socialdemokratski program, ki je dobro izhodišče. Na dolgi rok Slovenci socialdemokracijo potrebujemo. Slovenska razvojna in tehnična inteligenca večinsko ni naklonila zaupanja nobeni stranki, ampak je razbita po strankah, zato je njen vpliv skromen. Zato je ta inteligenca sokriva, da stranke več razpravljajo o emblemih kot pa o razvoju. Treba pa je podpreti stranko, kjer se bodo nosilci razvoja počutili bolj domače in
sem prepričan, da je to lahko socialdemokratska stranka, ki je neideološka z evropsko tradicijo."
Stranka vaju je očitno sprejela odprtih rok, kar je po svoje presenetljivo, ker je pri večini strank le prisotna previdnost pri sprejemanju bivših partijskih kadrov oziroma distanciranje od prenoviteljske stranke. LONČAR: "Nova stranka me je sprejela odprto in sem bila presenečena. Angažirala se bom predvsem na gospodarskem in socialnem področju. Predvsem mislim, da moramo ženske dobiti v družbi večjo moč, zato tudi v Kranju organiziramo socialdemokratkinje kot to že počno krščanski demokrati. Ženske bi se morale bolj ceniti, tudi če so doma. Vsaka ženska je zame spoštovanja vredna, če svoje delo kjerkoli opravlja kvalitetno, bodisi doma ali na top delovnem mestu. Tistim ženskam, ki bodo hotele delati kariero, je to treba omogočiti, drugim, ki bo; do hotele ostati doma, delati po štiri ure in podobno, pa je treba dati sorazmerno vse tiste pravice, kot jih ima zaposlena ženska. To je priznanje tistemu, ki skrbi za družino, za kvaliteto življenja. Japonska uspe; va, ker za vsemi temi otroki stojijo matere. Razvoj bo zahteval od Slovencev kvaliteto, te pa ne bo, če posameznik ne bo imel opore v družini." PINTAR: "V novi stranki še nisem začel delati in posebne vloge nimam. Sedaj bo kongres in sem med kandidati za predsedstvo, okrepil pa bom gospo^ darski del. Z vsemi strankinimi ljudmi se še nisem srečal, pO; govarjal pa sem se z vodilnimi Pučnikom, Puklom, Ocvirkom itd. Pri njih ni bilo pomislekov. Vsi me poznajo in me ne enačijo z nekaterimi drugimi imetniki partijske knjižice. Od leta 1968 sem bil globoko v opoziciji in sem bil na robu neke uradne politike, v kateri sem tudi požel vse tiste kazni, ki jih je prejšnji sistem namenil opoziciji. Nekateri najbolj nestrpni, tisti, ki so in še najbolj pljuvajo po starem sistemu, to počno zato, da bi prikrili, kako globoko so se udinjali staremu sistemu oziroma kako so bili v njem neuspešni in zato krivijo
sistem ne pa sebe. Te bo čas odplavil. Sedaj so vse sorte ljudje priplavali na površje, tudi ljudje za vse sisteme. Cas bo očistil vse stranke."
FELJTON
Marko Ogris
MAFIJA - OD MITA DO 'TRUPEL NA DOPUSTU"
Beseda mafija je sinonim za organizirani kriminal V Italiji se politiki nenehno prepirajo ali se je mogoče proti vedno bolj objestni mafiji bojevati z rednimi sredstvi ali pa bi potrebovali izredno zakonodajo. Tako je nedavno precej prahu dvignil italijanski statistični urad, ko je predstavil ekonomsko ozadje organiziranega kriminala. Če bi bil le-ta urejen kot kapitalska družba, bi imel 20 tisoč milijard lir dobička na leto. To je toliko kot vse državne
Železnice, skoraj toliko, kot znaša italijanski obrambni proračun ali toliko kot v enem letu obrne Fiat s proizvodnjo avtomobilov. Ko gre za umore, je Italija na prvem mestu v državah EGS. V oči zbode tudi ugotovitev, da v Italiji ni lahko razločevati med zakonitimi in nezakonitimi gospodarskimi subjekti Kriminalne združbe vstopajo v legalni svet, opravljajo javna del, so lastniki bank in investirajo v državne obveznice. Če se ozremo v zgodovino,
beseda "mafia "pomeni združenje ali kliko ("consorteria") z močnim obeležjem sekte in nasilja, razširjena na številnih območjih Sicilije. Podobne organizacije so "ndrangheta" v Calabriji, "camorra" v Neaplju in "cosa nostra" kot oznaka italo-ameriškega gangstrskega sindikata v severni Ameriki K tem organizacijam bi, glede na podobno strukturo in metode delovanja, lahko uvrstili tudi "yakuzo", kot japonsko verzijo mafije. Vsa ta različna poimenovanja so sinonimi za klanski tip organizacije, strogo hierarhijo in korenine v tradiciji okolja, iz katerega izhajajo. O njihovem obstoju ni nikakršnih materialnih dokazov ali pisanih pravil igre (morda zato, ker so bili glavni šefi pogosto docela nepismeni), vse funkcionira zgolj na principu nekakšnega nevidnega tkiva konvencij, sporazumov in navad.
V ospredju našega zanimanja bo predvsem Italija, od koder tudi izvira beseda mafija, zlasti seveda Sicilija in italo-ameriška mafija, ki je marsikomu znana že iz literature in filmov. Pričujoči podlistek se opira na lanskoletno septembrsko prilogo švicarske revije NZZ Folio, ki je v celoti posvečena sicilijanski mafiji, potem je tu knjiga "Mafija včeraj in danes"; številni članki o organiziranem kriminalu v domačih in tujih revijah ter seveda kopica filmov in literature.
Termin mafia je prvič pisno dokumentiran leta 1585 in sicer kot vzdevek neke čarovnice; pomeni toliko kot predrznost, oblastiželjnost in ošabnost. Če pa se nanaša na moškega, je ta beseda sinonim za pogum, sposobnost in samozavest. Razlage glede izvora besede mafija si niso najbolj enotne. Dokaj verjetno pa je, da beseda izhaja iz arabščine: mahias tu pomeni ba-hača, hvalisavca ali pogumneža, mu afah pa upornika. Sicilija je imela v svoji zgodovini veliko gospodarjev, zato seje pri prebivalcih skozi stoletja razvilo globoko nezaupanje do zakonite oblasti, ki ni bila nikoli njihova. Namesto lojalnosti do države nastopi zvestoba družini ali klanu kot sorodstvu in krogu prijateljev, ki nudi varnost, kakršne od države ni mogoče pričakovati. Tako je bila mafija, še preden seje pojavila kot organizacija, prisotna kot posebna morala oz. način življenja. To je bil nekakšen srednjeveški občutek človeka, ki verjame, da lahko sam skrbi za svojo osebno varnost in imetje. Zanj velja en sam zakon, to pa je omerta - zakon molka, ki je tesno povezan z vendetto, zakonom maščevanja po načelu zob za zob
in kri za kri. Omertž je za ljudi postala religija. Žena, katere možje bil umorjen, ne bi policiji za nobeno ceno izdala morilca, niti morilca svojega otroka ali moškega, ki je posilil njeno hčer.
Do leta 1860 je bila Sicilija formalno pod Španci in kraljem Ferdinandom Burbonskim, dejansko oblast pa je imela vseskozi domača fevdalna gospoda in baroni, ki niso imeli nikakršnih obveznosti do višje oblasti, njihovi plačanci pa so ljudstvo silili k slepi pokorščini. Moški si je pridobil avtoriteto z močjo in metodami, metode baronov pa so posnemali v vseh kategorijah družbe. Zato so zakoni iz leta 1812, s katerimi naj bi postopoma odpravili fevdalizem, pri baronih naleteli na takšen odpor, da fevdalizem dejansko nikoli ni bil povsem odpravljen.
Po razglasitvi nacionalne države Italije 1865, ko je Sicilija postala sestavni del združene Italije pod savojsko dinastijo, so se veleposestniki in njihovi pomočniki priključili veliki tajni druščini, honorata societa (častivredna družba). V govorno rabo pride pojem mafia, ki prvotno označuje organizacijo, nastalo zaradi zaščite fevdalnih interesov. Nekateri zgodovinarji dopuščajo možnost, daje mafia že leta 1860 Garibaldiju pomagala pri odločilni in še danes ne povsem pojasnjeni osvojitvi Pa-lerma.
Po mnenju zgodovinarjev je mafia v tem času nedvomno odigrala neko vlogo v prid Garibaldija, ki je osvobajal Italijo izpod oblasti papeža in malih kraljev, še posebej pri "izkrcanju tisočev" na Sicilijo, vendar pa so mafijski glavarji ta idealistični podvig spretno izkoristili zato, da so prišli v parlament. Tako seje mafija vrinila v politično življenje Italije, iz katerega ni bila nikdar povsem izrinjena. Ze takoj po zedinjenju je morala italijanska vlada občasno zavestno in namerno uporabljati mafijo kot nekakšno pomožno policijo. V zamenjavo za nekatere pomilostitve in imunitete so člani mafije zagotavljali vladi, da bodo zavrli kriminalnost.
V tem času se začne tudi eksodus sicilijanskih članov mafie, ki se niso strinjali z Garibaldijem in priključitvijo Sicilije k Italiji, v Ameriko, kjer se povežejo s tamkajšnjimi gangsterji, iz česar potem nastane cosa nostra ali ameriška mafija.
(se nadaljuje)
'etek, 27. marca 1992
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
21. STRAN GLAS
£belarstvo na Gorenjskem
Čebele se hitro odzivajo na porušene odnose v naravi
živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju so organizirali veterinarsko ^tovalno službo za čebelarstvo.
Čebelarstvo je kmetijska panoga, s katero se ukvarjajo ljudje različnih poklicev in izobraz-■ Ločimo tri osnovne motive čebelarjenja. Prvo je ljubiteljsko čebelarjenje, pri katerem je gla-j '''•'otiv sprostitev in stik z naravo, manj pa dohodek. Drugo je čebelarjenje, ki je vir dodatnega i/°dka k osnovni poklicni dejavnosti. Tretjo skupino predstavljajo poklicni čebelarji, ki jim je "cl,
arjenje osnovni vir preživljanja.
Čebelarstvo je pomembna kmetijska ™noga, ki se zelo zgodaj odziva za porušene anose v naravi. To še posebej velja za da-L?.SnJ' čas, ko v kmetijstvu še vedno upora-Uamo velike količine kemičnih snovi za gojenje, predvsem za zaščito rastlin in tudi i. ^Uge namene. Insekti, ki oprašujejo rast-ne- med njimi najpomembnejše čebele, se morejo prilagajati posledicam pogostega laganja človeka v naravo. V številnih pri-^erih opazujemo, da v času cvetenja sadnega drevja ni opraševalcev - čebel. Zato ni na-,'JUčje, da v takih okoliščinah tudi ni priča-,0vane količine kmetijskih pridelkov. Čebe-rstvu povzročajo veliko škodo tudi razšir-Jene čebelje bolezni.
Vse to potrjuje, da čebel ni mogoče pre-jpčati le naravnim pogojem. Potrebno je, ,a čebelarji aktivno pridobivajo znanje s po-r°čja biologije in patologije čebel. Z imenovanjem čebelarjenja se pojavlja potreba [° mehanizaciji transporta, točenja medu, stavljanju primernih pasišč in medenja.
Nravstveno varstvo čebel
,, Kakor v humani, tako tudi v veterinar-medicini veliko skrb posvečamo preven-'v'- V spomladanskem obdobju opravljamo
laboratorijske preglede čebel na pršičavost in nosemavost čebel, ter pregledujemo čebelarstva na prisotnost hude gnilobe čebelje zalege. Pozornost posvečamo predvsem čebelam, ki jih čebelarji prevažajo na pašo ali so drugače v prometu, in čebelam, ki so v vzrejališčih čebeljih matic. S transportom čebel najhitreje prenašamo čebelje bolezni na velike razdalje.
Z nasveti in pri zdravljenju čebel bomo pomagali tudi čebelarjem z manjšim številom panjev in tem, ki niso vključeni v čebelarsko organizacijo. Tudi najmanjši čebelarji, ki svojih čebel ne oskrbujejo in zdravijo po strokovnih navodilih, lahko predstavljajo nevarnost za kužne bolezni čebel.
Čebelarji bodo prek vse čebelarske sezone imeli možnost oddati vzorce čebel na pregled na prisotnost čebeljih bolezni. V primeru pojava posebno nevarne kužne bolezni pa je pod kontrolo širše področje v okolici. V teh primerih bomo pomagali veterinarski inšpekciji. Z gospodarskega vidika je za vsakega čebelarja pomembno, da ima v svojem čebelarstvu pregled nad pojavljanjem nosemavosti.
Velik del čebelarjev je vključen v čebelarske družine, kjer so organizirani posveti in izobraževanje. V zadnjih letih je bilo
prav preko čebelarskih družin pod vodstvom zavzetih članov mogoče organizirati zdravljenje čebel.
Nasveti čebelarjem
Tudi letošnjo pomlad bo potrebno zdravljenje varoze vseh čebeljih družin, posebno v območjih, kjer zdravljenje ni bilo opravljeno jeseni.
Proti poapneli zalegi preventivno lahko naredimo največ čebelarji sami. Vzdržujmo le močne čebelje družine in v panju naj ne bo več satja, kot ga čebele zasedajo. Prehiter spomladanski razvoj čebelje družine se lahko ob pojavu hladnejšega obdobja maščuje s pojavljanjem prehlajene ali poapnele zalege. Zdravila, predvsem antibiotiki se uporabljajo le po navodilih veterinarja ob množičnem pojavu poapnele zalege.
Koristno je tudi preventivno in kurativno zdravljenje nosemavosti čebel. Racionalno se lahko odločimo za zdravljenje na podlagi laboratorijskega pregleda čebel.
V laboratoriju Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1 (tel. 212-781) opravljamo laboratorijske preglede za ugotavljanje čebeljih bolezni. Na zavodu je tudi lekarna z zdravili. Na voljo smo vsem čebelarjem, ki želijo nasvete, pomoč pri zdravljenju in preglede čebeljih družin.
Mag. Aleš Gregorc, dipl. veterinar
Kako
se uresničuje zakon o denacionalizaciji
Denacionalizacija bo dolgotrajen proces
'j
ubijana, 24. marca - V republiškem ministrstvu za pravosodje in "Pravo ugotavljajo, da so tri mesece po sprejetju zakona o denacionali-Mci}i začeli z uresničevanjem zakona v vseh slovenskih občinah. Med fbcinami pa je precejšnja razlika: nekatere so že izdale prve denaciona-J**cijske odločbe, druge pa sploh še niso ustanovile strokovnih komisij, ^ bodo upravnim organom pomagale pri odločanju.
Kot je razvidno iz poročila o Uničevanju zakona o denacio-
že tudi Skladu gozdov
,.a''zaciji, so v republiki in v ob v'.nah prve tri mesece od uvelja-v"ve zakona izrabili za stroko-ine. tehnične, organizacijske in adrovske priprave. V občinah so Kliavljall denacionalizacijske ^misije, se udeleževali razni-h {^Svetov, pripravljali svoje pro-""me uresničevanja zakona
zemljiške knjige in sodnega registra, o izdajanju potrdil o državljanstvu, o uporabi arhivskega gradiva, o poslovanju z denacio-nalizacijskimi zahtevami... Vlada je že pripravila odlok o ugotavljanju ., vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, pripravlja pa še akt o določitvi povprečnega povečanja dolarskih cen in navo-
{Nobno, v republiki pa so dolo- dilo o vodenju evidenc, navodilo
I upravne delavce, ki bodo vo-na drugi
postopke na prv
v'°Pnji, in pripravili različna na •°dila in pravilnike: navodila o ?daji zemljiško katastrskih polkov, o dajanju podatkov iz
o metodologiji ocenjevanja vrednosti -premoženja podjetij in pravnilnik o metodologiji ocenjevanja kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano je pripravilo nov predlog zakona o kmetijskih zemljišč in Republike Slovenije, zakon o odškodninskem skladu pa naj bi sprejeli tri mesece po sprejetju zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
V občinah so še pred uveljavitvijo zakona 7. decembra lani prejeli več kot 16 tisoč priglasitev za denacionalizacijo in nekaj manj kot devetsto zahtev. Ker je bila večina nepopolnih, so jih občanom vrnili s prošnjo, da jih dopolnijo. Po uveljavitvi zakona so prejele 1053 zahtev, od tega največ (321) za kmetijska zemljišča
in gozdove. Med občinami, kjer je bilo še pred uveljavitvijo zakona vloženih največ priglasitev in zahtev, sta tudi kranjska (470) in jeseniška (462).
V republiškem ministrstvu za pravosodje in upravo ugotavljajo, da so nekatere občine (med njimi tudi škofjeloška) sprejele svoje programe uresničevanja zakona o denacionalizaciji, da so nekateri občinski izvršni sveti določili, katerim zahtevam bodo v denacionalizacijskih postopkih dali prednost, in da morajo ponekod na zemljiško knjižne izpiske čakati tudi več mesecev. Ministrstvo tudi ugotavlja, da se je odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih sicer že začelo, da pa se bo "razmahnilo" šele po sprejetju nekaterih drugih zakonov in predpisov, ki jih določa zakon o denacionalizaciji.# C. Zaplotnik
V M-Kmetijstvo Kranj
Namesto stavke ponovna pogajanja
**ri izračunu februarskih plač naj bi prišlo do tehnične napake.
Kranj, 24. marca - Čeprav je večina delavcev v ponedeljek podprla Predlog izvršnega odbora sindikata, da za uresničitev zahtev organima stavko, se je sindikat po pogajanju z vodstvom podjetja odločil, problem plač poskusi še enkrat rešiti brez stavke.
Sindikat od vodstva zahteva, da pri izplačilu 80 odstotkov °snovnih osebnih dohodkov, ki jih določa podjetniška kolektivna Pogodba in ki naj bi jih za marec izplačali do 18. aprila, ponovno uPo.števa tudi dodatek za uspešnost dela, kot se je izračunaval pred izplačilom februarskih plač. Zahteva tudi, naj podjetje de-'avcem razliko med izplačanim in pravilno izračunanim osebnim dohodkom za februar izplača do 6. aprila, da naj direktor ugotovi °dgovornost za priznano tehnično napako pri izračunu februarskih osebnih dohodkov in da naj se sporazum o uresničevanju stavkovnih zahtev, podpisan 5. marca med vodstvom podjetja in S|ndikatom, dosledno spoštuje. V sindikatu poudarjajo, da so se *a pogajanja odločili predvsem zato, da podjetju ne bi delali ško-.e- Če pa se bo izkazalo, da vodstvo ne bo spoštovalo sporazuma 'n da ni pripravljeno izpolniti sindikalnih oz. delavskih zahtev. b°do posegli po "zadnjem sredstvu" in grožnjo o stavki tudi uresničili.
Plače v Kmetijstvu so že nekaj časa med najnižjimi v kranjski občini, lani pa so za 12 odstotkov zaostale tudi za povprečjem rePubliškega gospodarstva. Sindikat je že za 10. marca napovedal s,avko, vendar se ji je odrekel, ker sta se sindikat in vodstvo sporazumela o tem, kako brez stavke uresničiti stavkovne zahteve. ^° so delavci prejeli plače za februar, se je nezadovoljstvo še po-yečalo, saj so nekateri kljub sporazumu, ki je obetal 80-odstotno ''Plačilo osebnih dohodkov, kot jih določa kolektivna pogodba, I °bili manj kot mesec prej. Sindikat je ugotovil, da je vodstvo de-'avcem ukinilo dodatek za uspešnost, ocenil, da gre za kršitev sporazuma in predlagal delavcem, da ta teden grožnjo o stavki tu-a' uresničijo. Za tO se niso odločili, med drugim tudi za to, ker je vodst vo na sestanku 7 izvršilnim odborom sindikata priznalo, da •*e Pri plači prišlo do tehnične napake.• C. Zaplotnik
Ugotovitve veterinarske inšpekcije
Inšpekcija "grozi" bohinjski sirarni
Kako preprečiti nenadzorovano pašo ovac in kako ugotoviti domnevno mučenje živali v zaklenjenem hlevu v Hrašah pri Radovljici?
Radovljica, 24. marca - Veterinarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko ugotavlja, da so v živilsko predelovalnih obratih v radovljiški občini številni problemi, še največji pa so v zadružni sirarni v Srednji vasi v Bohinju, ki je izrabljena in tehnično nepopolno opremljena. Čeprav je inšpekcija zadrugi že izdala ureditveno odločbo, pa doslej v sirarni glavnih pomanjkljivosti zaradi pomanjkanja denarja še niso odpravili. Posledice so takšne, da občasno prihaja do tehnoloških problemov pri kakovosti in higienski neoporečnosti sirov. Če tudi v prihodnje ne bo denarja za obnovo in za nakup opreme, bo objekt po oceni inšpekcije treba zapreti.
Veterinarska inšpekcija je v skladu z novimi predpisi in republiškimi navodili lani izdala bohinjski in radovljiški klavnici odločbo o tehnični opremljenosti. Za bohinjsko klavnico ugotavlja, da je nerentabilno loviti kri, saj na teden zakolje le približno deset govedi, in da naj kri usmeri v skupni odtok in naprej v čistilno napravo. Za klavnico v Radovljici pa je bilo dogovorjeno, da bo namestila lovilce krvi, kri pa odvažala.
V radovljiški občini se že nekaj časa ukvarjajo tudi s problemom, kako preprečiti nenadzorovano pašo ovac na skupnih pašnikih in na zasebnih zemljiščih. Problem je aktualen predvsem zgodaj spomladi, pred odhodom ovac na višje ležeče pašnike, in pozno jeseni, ko se vračajo s planin. V Radovljici so sicer poskušali tovrstno pašo prepovedati z občinskim odlokom, vendar so ugotovili, da za to nimajo pravne osnove oz. zakona, ki bi tako pa-
šo izrecno prepovedoval. Divjo pašo bi bilo mogoče preprečiti le s civilnimi tožbami, vendar pa se
Veterinarska inšpekcija v svojem poročilu za lani navaja tudi primer občana, ki v Hrašah pri Radovljici redi prašiče. Ker na kmetijo prihaja le občasno, prašičev ne krmi redno. Inšpektor ga je skupaj s policisti in predstavniki M-TOK Radovljica že večkrat poskušal zaslišali, vendar jim ga ni uspelo dobiti, da bi lahko skupaj ugotovili dejansko stanje v hlevu. Ker fe hlev zaklenjen, je inšpekcija zaprosila javno tožilstvo, da hi izdalo nalog za pregled hleva, vendar pa takšnega naloga po zakonu ne more izdali.
lastniki zemljišč kljub škodi, ki jim jo povzročajo ovce, ne odločajo za sodno pot. Preprosto zato ne. ker nimajo radi opravka s sodiščem. # C. Zaplotnik
MEŠETAR
Ker so nekatera podržavljena kmetijska zemljišča m gozdovi v zadnjih štirih desetletjih močno spremenili podobo, nekdanjim lastnikom ne bo mogoče vseh vrniti v naravi, ampak bodo po zakonu o denacionalizaciji lahko zahtevali le eno od oblik odškodnine. Da bi se izognili cenitvam vsakega zemljišča posebej, je republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo odlok o določanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije. Odlok določa vrednotenje za kmetijska zemljišča in gozdove, ki so imela tak status ob podržavljenju in ne glede na to, ali jim je bila potlej spremenjena namembnost. Odlok uveljavlja načelo, da mora biti
vrednost v naravi vrnjenega zemljišča čimbolj izenačena / odškodnino, ki jo bodo upravičenci dobili v obliki vrednostnih papirjev. To načelo uveljavlja tako, da je povprečna izhodišču.i vrednost kmetijskega zemljišča izračunana na podlagi tržnih cen v Sloveniji in količnikov, ki odražajo razmerja med katastrskimi dohodki po katastrskih okrajih, kulturah in razredih oz. kakovost zemljišč. Vrednost zemljišča je mogoče izračunati tako. da površino zemljišča (v kvadratnih metrih) pomnožimo z izhodiščno vrednostjo 0,0394 DEM za kvadratni meter in s "katastrskim količnikom". Če bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovilo, da je razlika med tržno vrednostjo zemljišča in vrednostjo, ki jo določa odlok, večja od deset odstotkov, bo lahko določilo novo izhodiščno vrednost. Ta problem bo nastal predvsem takrat, ko se bo vrednost marke povečevala hitreje od rasti tržnih cen kmetijskih zemljišč.
Poglejmo na primeru, koliko odškodnine bo dobil denaciona-lizacijski upravičenec, ki ima v katastrskem okraju Kranj hektar (10.000 kvadratnih metrov) travnika prvega bonitetnega razreda. Če izhodiščno vrednost 0,0394 DEM za kvadratni meter zemljišča preračunamo po srednjem tečaju Banke Slovenije v tolarje (24. marca je bila vrednost marke 50,253 tolarja) in pomnožimo s površino 10.000 kvadratnih metrov ter s katastrskim količnikom 51,44, dobimo približno vrednost (odškodnino) milijon tolarjev o/, nekaj manj kot 20 tisoč mark.
Poglejmo, kakšne katastrske količnike predvideva odlok za nekatere katastrske okraje na Gorenjskem!
Katastrska kultura
I
bonitetni razredi III     IV     V VI
VII VIII
katastrski okraj Kranj
njiva 99,23 84,90 71,23 58,51 51,34 42.30 28.42 16.60
vrt 337.62 270.71 162,13 0,00 0,00 0.00 0.00 0.00
sadovnjak 55,63 46,72 34,94 19,69 7,94 0.00 0.00 0.00
travnik 51.44 44,03 36,06 27.33 21.85 13.46 9.81 6.80
pašnik 9.56 7,23 5,16 3,38 2,58 1.42 0.93 0.00
gozd 25,91 19.17 13,91 9,58 7,51 4,64 0.00 0.00
Razstava peciva in ročnih del
Javorje - V nedeljo, 29. marca, ob devetih dopoldne bodo v Ja-vorjah v prostorih zadruge nad trgovino odprli razstavo peciva in ročnih del, ki jo pripravlja aktiv kmečkih žena zadružne enote Javorje. Razstava bo odprta do 18. ure. Razstavljeno pecivo in ročna dela bodo razdelili na srečelovu, poskrbeli pa so še za druge bogate dobitke. • C. Z.
v NEUKAUFU - EKZ - BELJAK/VILLACH
Ludvvig - VValter - Strasse 56, Telefon 9943-4242-33901
Pon. - pet. od 9. -18.30 neprekinjeno odprto in sob. od 8. 12 30 ure
Še večja izbira - boljša prezentacija -in najbolj strokovno svetovanje
Velika
HIFI razstava B32C3JwWfc^E
Sony, Philips, Fisher, ^E39EC33j|
Sharp, JVC, Technics itd ^^^^Ž^^^^S^I
PONUDBE
Poleg tega v programu tudi gospodinjski stroji po AKCIJSKIH cenah AEG. Miele, Bosch, Hoover. itd...
GLAS 22. STRAN
PISMA, PODLISTEK
Petek, 27. marca 1993
ODMEVI
V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi.
Izobčenje
Gorenjski glas, 25. februarja 1992
Ne vem, kaj ste, g. dr. Kristan, pričakovali, da bom pokleknil pred vami in se v imenu ne vem koga opravičil!?!
Da je bilo moje opravičilo farizejsko, ste zapisali vi, g. dr. Kristan. Jaz sem mislil iskreno, seveda za tiste, ki sem jim (če sem) storil krivico. Vi ste se. kot je razbrati, postavili drugam, kar je popolnoma vaš problem. Ker pa nisem to, kar mi podtikate, tako sam trdim, pa tudi take ne obsojam. Živimo v demokraciji. Torej strah pred pogromom je več kot napihnjen. Nikakor naj vas ne skrbi za Slovence, ki so (in še) delajo v Beogradu, mnogi so poleg vas že tu (z lepimi prejemki), pa se nikomur ni skrivil las.
Dobro veste, g. dr. Kristan, kam sem meril v svojem nastopu. Zakaj ste kljub nasvetu (ali priporočilu) odšli v Beograd?!
Zanimivo pa je, da mi podtikate stvari z istimi besedami, kot so potekali telefonski (anonimni) klici. Naključja so pač naključja. (?)
Pravite tudi. da me ne morete tožiti. Nikar se ne sprenevedajte, g. dr. Kristan. Storili ste tako, kot je znala partija. To je obsodba brez sojenja. Oddaja na lokalnem radiu Žiri ni bila nič drugega kot (samo)hvala na eni in graja (pljuvanje) na drugi strani. Meni v dveletni poslanski karieri na ta radio, kot poslancu ni uspelo priti niti za minuto. Je pač demokracija. Seveda sem za tako oddajo izvedel od svojega predsednika. Zato sem uspel povedati lastno mnenje.
Sprašujete, kaj imajo od edinega poslanca (mene) občani. Ni kaj, sama naključja. Z enakim vprašanjem se mi je oglasil anonimen pisec. Zato ne morem kaj, g. dr. Kristan, da ne bi preštel, koklikokrat ste v svojem pismu uporabili besedo »laž«. Veste, »laž« je lahko brutalna, žaljiva ali pa monipolativna beseda.
Ne vem, ali ne veste, da imajo občani dva dni v tednu dostop do mene (čas za občane). Ali pa bi radi javno povedali neko laž, češ da občani nimajo nič od takega poslanca, ki ne želi stikov z volilci, pa še nekaj, g. dr. Kri-
stan. Svobodo za samostojno Slovenijo imam v genih. Sem pa sin tigrovca, tistih prvih. Zato pozabljate na samostojno Slovenijo, kamenček v tem mozaiku je tudi moj.
Na koga ste ciljali, ko govorite o kameleonstvu, res ne vem. Sem kristjan od krsta do danes. Pa vi?
Ne govorim in nisem govoril, da nisem »prebral« magnetogramov, trdim le, da iz njih nisem razbral, kaj je res in kaj ne. Vidim, da stari tokovi informacij še pridno funkcionirajo. Ni kaj. tudi to imajo nekateri za demokracijo.
Franci Feltrin Škofja Loka
Drugačna glasbena šola
Gorenjski glas, 1. marca 1992
Seveda nikakor ne mislim polemizirati s tvorcem »drugačne glasbene šole«. Podcenjeval bi namreč bralce tega časopisa, če ne bi pričakoval, da so izluščili nekatera dejstva že iz samega prispevka.
Vodji glasbenega tečaja »Akordeon« se je reklama pač ponesrečila - a to je njegov problem. Tudi lepa hvala za komplimente, saj v naši glasbeni šoli res težimo k resnemu delu, disciplini in tudi čim višje si zastavljamo umetniške cilje, saj upravičeno verjamemo v sposobnost in talent kranjskih otrok.
Odločno pa zavračam popolnoma nestrokovne insinuacije, ki se pojavljajo v poskusu primerjave z našo ustanovo. Gre za nekakšen, rekli bi, tipično balkanski obrat, ko belo (kvaliteta) postane črno (negativno) in obratno. V stilu: tam je vse pre-resno, prestrogo, je disciplina (prisila!) in vrhunskost - pridite k nam, kjer smo sproščeni! Sancta simplicitas! Res prepoceni, saj se človek mora vprašati, ali je tole naše »Prešernovo mesto« res taka duhovna provinca.
Kot rečeno, ne načenjam tu polemike, saj gre na žalost za vprašljivo poznavanje splošne in glasbene pedagogike, zakona o glasbenih šolah, pa tudi o sami glasbi bo treba vedeti kaj več -tudi ob pridobivanju koncesij, kar je na žalost v tem »prehodnem obdobju« naše družbe še neurejeno, kot je še marsikaj.
Upati je. da bodo pristojne republiške službe to kaj kmalu uredile in da ne bodo dovolile, da pedagoški standard naše mlade države pade na raven di-letanizma. Neodgovorno bi bilo zasebno iniciativo v sferi vzgoje in izobraževanja enačiti s tisto v materialni proizvodnji.
Ravnatelj: Peter Škrjanec
Druga plat medalje -resnica o knjižnici in prostorih v Škofji Loki
Gorenjski glas, 3. marca 1992
Ob prebiranju članka v Gorenjskem glasu dne 3. marca 1992 se ne moremo znebiti občutka, da tak način komuniciranja želi nadomestiti normalen dogovor med dvema udeleženima stranema v primeru prostorov, v katerih je sedaj škojjelo-ška knjižnica. Očitno se dejstvo, da so poslovni prostori last Gorenjske banke, še postavlja pod vprašaj in časopisni članek g. Marguča naj bi to mnenje poslal med ljudi - bralce z namenom, da bi prikazal odločitve Gorenjske banke kot sporne.
S takim načinom Gorenjska banka d.d., Kranj ne more soglašati. Prvi izstavljeni račun za najemnino poslovnih prostorov, čeprav v simboličnem znesku, ne bi mogel biti izstavljen in ne plačan, če bi lastništvo bilo sporno. V trenutku, ko banka želi uveljaviti primerno najemnino oz. če to nr mogoče, prostore odprodati.je za nekatere postalo lastništvo stvar razprave.
Prizadeti udeleženki občina Škojja Loka in Gorenjska banka Kranj se morata pogovoriti direktno in nobeno pisanje tega ne more nadomestiti.
Ta odgovor nima namena polemizirati z avtorjem članka, ampak samo javnosti sporočiti, da je resnica drugačna, kot je zapisana v članku. Gospodu Marguču bomo razložili še naše videnje problema in verjamemo, da dopisovanje v časopisu ne bo potrebno.
Marija Murnik Vodja sektorja splošnih poslov LB - Gorenjska banka d.d., Kranj
Pojasnilo tajništva Slovenske ljudske stranke
Gorenjski glas, 6. marca 1992
Predsednik slovenske vlade g. Lojze Peterle je na pogovoru časopisa Gorenjski glas z g. Ža-kljem na vprašanje o odnosih med SKD in SLS izjavil, da gre za SKZ in le pogojno Ljudsko stranko, ker da se kongres o tem še ni opredelil.
Verjetno gre za nenamerno pomoto oz. pomanjkljivo poznavanje g. Peterleta. Ime Slovenska ljudska stranka je bilo namreč sprejeto na kongresu oz. občnem zboru stranke 10. decembra 1990 na Vrhniki. Res pa je, da se do konvencije in predstavitve razširjenega programa
stranke v Mariboru ime SLS v glavnem ni uporabljalo.
Slovenska kmečka zveza pa je od 18. februarja 1992 tudi uradno registrirana kot kmečka stanovska organizacija, ki bo zastopala kmečke interese v dogovorih o socialnem partnerstvu, v SPIZ-u, pri volitvah v bodočo kmetijsko gozdarsko zbornico itd.
Ta dejstva navajamo, da bi bili tako nosilci političnih funkcij kot slovenska javnost čimbolje obveščena o formalnih in vsebinskih spremembah v delovanju naše stranke.
V Ljubljani, 9. marca 1992
Tajništvo Slovenske ljudske stranke
Državljanju Stanetu Boštjanči-ču o metamorfozi...
Gorenjski glas, 21. februarja
Zgoraj imenovani državljan Stane Boštjančič, sedaj novi predsednik stranke SDP v Kranju, je objavil članek, v katerem kot ideološki pripadnik prenovljene partije in kot otrok povojnega enoumja s polno mero demagogije, diskreditiranja in zlobnosti skuša meni izstavljati osebno karakteristiko (nekoč tako mogočno obliko ocenjevanja človeških duš). Njegovo zlivanje gnojnice na mene kot podpisnika članka, naslovljenega na predsednika vlade in državljanom, objavljenega v Gorenjskem glasu 7. februarja 1992 je pač le posledica njegovega okostenelega razmišljanja bivše partije, da na vsak način najprej posameznika skuša diskreditirati, ki pač misli s svojo glavo, nakar naj bi sledili še drugi ukrepi.
Pisec Metamorfoze... odkritosrčno priznava, da se nima kam umakniti, kar mu v celoti verjamem, saj je zares težavno še vnaprej vztrajati na propadli ideologiji komunizma, pa naj se danes imenuje tako ali drugače. Njegovo prizadevanje za razka-ditev, razredčitev smradu je naslovljeno na napačen naslov. Sam velja za ideološkega pripadnika bivše ZKS. s katere še dolgo ne bo moč odpraviti nakopičenega smradu.
Pisec mi v osebnem odstavku odreka zaupanje kot človeku mojega kova, kar je seveda njegova stvar, sam si tudi nikakor ne želim njegovega zaupanja, niti da bi me posebno cenil. Moram pa ugotoviti, da spoštovani državljan, čeprav pravne izobrazbe ne vidi razlike med komunisti in člani ZKS. ki so po sili razmer bili prisiljeni biti člani, če so hoteli svojo izobrazbo in strokovno znanje uveljavljati tudi na vodilnih mestih. Čim pa je represijski pritisk pred leti nekoliko popustil smo se nekateri čla-
ni ZKS le upali z izstopom znebiti neznosne more formalne pripadnosti tedanji partiji. Še močneje se je to olajšanje pokazalo ob in po volitvah, ko je SDP beležila že kritičen osip članstva, kar le-1 i tudi priznavajo.
O stalinističnih manirah in povzročanju škode, ki jih avtor naslavlja name pa tole: v nasprotju s piscem pripadam starejši generaciji, ki v šolah hvala bogu ni bila deležna neusmiljene marksistične indoktrinacije in je ohranila še velik del drugih svetovnih nazorov, daleč stalinizma. Očividno pa je pisec še danes prepričan, da mu pripada ves svet. Vsako nadaljnje filozofiranje o stalinizmu pa vsaj za svojo osebo prepuščam pristoj-nejšim od sebe, kar pa pisec zagotovo ni.
V nadaljevanju članka se pisec spušča v ocenjevanje upravičenih zahtev mobilizirancev, pri tem pa je žal precej nepismen, saj ne razume naših osnovnih zahtev. Ne nameravamo se izenačevati z udeleženci NOV, ker z njimi kiju spoštovanju nimamo ničesar skupnega. Organizacijo ZB pa še vedno štejemo kot soodgovorno za poskuse blokade naših zahtev. Terjamo le povrnitev škode s strani Nemčije, s čimer tudi pisec soglaša. Prikima-vanje bivšim jugoslovanskim oblastnikom, ki so se požvižgali na mednarodne pravne predpise dokazujejo tudi piščevo mnenje, češ da smo mobilizirana objektivno podpirali nemško vojaško moč itd., z drugimi besedami, da smo bili kvislingi in celo izdajalci (!), zaradi česar tudi nismo imeli nobenih pravic, saj nismo bili izenačeni.
Piscu svetujem, da si prebeg dokument drž. sekr. SRS Pelt\ Zorka z dne 8. 9. 1954. šte^ 792/1-54 in akt uprave drž. varnosti z dne 4. 4.  1954. šm 79/54, podpisan Mitja Ribičič, obeh bo našel dovolj dokazov "enačenju " mobilizirancev.
Pisec članka je marsikaten mu Kranjčanu in bralcu Gla* znan po večjem številu člankoif** naperjenih proti drugače mislCT*\ čim, znan pa je tudi po čudne)
netreznem stanju. Kako vzviš
javnem obnašanju, marsikdaj 1 netreznem stanju. Kako vzvištnL. pa se čuti nad vsemi, pa je tt"^
primer, ko je kot nepovablj(\^ prišel na zasedanje lanske sku?i\^ ščine v Kranju, s čimer je verje* no nameraval prevejati obnašO po| nje odbornikov celo iz lastu1 stranke, predsedujoči ga je tn% ral na protest odbornikov odstraniti iz dvorane.
Naj spoštovani pisec sprejtd na znanje, da se mobiliziran® nimamo namena spravljati z "f s° komer in da na nas z vaše 5/rflnie izlila gnojnica ne bo omajala p°r* končne drže v zahtevah po uV(\* Ijavljanju naših legitimnih /""".'L vic, pa če ste še tako žolčfli Umakniti se res ne morete niko mor.
V Kranju, 22. februarja 1992 Predsednik Združenja mobiliziranih Gorenjcev v nemško vojsko
Dipl. ing. Jože Ahačtf
arjđft*a
l~DVA BREZSKRBNA DNEVA" Z GORENJSKIM GLASOM
ZABAVA IN KOPANJE V TERMAH TOPOLŠICA
Na pot gremo 3. aprila ob 16. uri izpred hotela CREINA v Kranju. Podrobnosti lahko preberete v prejšnjih številkah Gorenjskega glasa.
Imamo samo še nekaj prostih mest, zato pohitite s prijavami:
Cena izleta 1.600.- SLT
Prijave sprejemamo do zasedbe mest v avtobusih v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16, v Kranju. Prijave sprejemajo tudi turistična društva v Škofji Loki, Cerkljah in Bohinju. Rezervacij ne sprejemamo, vse dodatne informacije dobite po telefonu 218-463.
Charles Webb
11
DIPLOMIRffNEC
Prevedle
kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja
"Hvala."
G. Robinson je še sebi prižgal cigareto in vrgel vžigalico v pepelnik. "Želim si, da bi bil spet v tistih letih," je rekel. Benjamin je pokimal. "Ker, Ben?" Kaj?"
''Nikoli več ne boš mlad." "Vem."
"In mislim, da te mogoče ... mislim, da te mogoče v tem trenutku marsikaj malo preveč skrbi." "To je možno."
"Izgledaš ves zaverovan v razmišljanje o stvareh," je rekel g. Robinsom. "Ne bi smel biti... Ben, ali ti lahko nekaj rečem?" "Kaj?"
,     "Kako dolgo se že poznava?" Benjamin je zmajal z glavo.
"Kako dolgo se ti in jaz že poznava? Kako dolgo sva tvoj oče in jaz že partnerja?" "Ze kar nekaj časa." "Gledal sem te, kako si odraščal, Ben." "Ja, gospod."
"Mnogokrat imam skoraj občutek, kot bi bil moj lastni sin." "Hvala."
"Tako upam, da nimaš proti, če ti dam prijateljski nasvet." "Rad bi ga slišal."
"Ben?" je rekel g. Robinson, ko se je spet namestil na svoj stol ter strmel navzgor čez Benjaminovo glavo. "Tako zagotovo, kot tukaj sedim, vem, da boš nekoč napravil še velike stvari."
"Upam, da imate prav."
"Prav gotovo imam prav," je rekel. "To je nekaj, kar enostavno vem. Ampak Ben?" "Kaj?"
"Mislim..." Otresel je cigareto v pepelnik. "Mislim, da bi se moral v tem trenutku malo manj vznemirjati, kot zgleda, da se". Benjamin je pokimal.
"Malo se zdivjaj," je rekel g. Robinson. "Vzemi stvari, kot pridejo. Zabavaj se z dekleti in tako naprej."
Benjamin je s pogledom ošinil vrata.
"Kajti, Ben, večino svojega življenja boš preživel v skrbeh. Nažalost tako pačje. Ampak zdaj si mlad. Ne pričenjaj si že zdaj delati skrbi, za božjo voljo!"
"Ne bom."
"Še preden se boš zavedel, si boš našel čedno dekletce in se ustalil in imel prekleto dobro življenje. Ampak do takrat želim,
da bi poskusil in poravnal tudi moje napake pri..."
V sobo je vstopila ga. Robinson, spet oblečena v zeleno obleko in z zlato zaponko, ki jo je nosila na zabavi.
"Ne vstajaj," je rekla.
Benjamin je sedel nazaj na stol. Ga Robinson je sedla na kavč in pobrala s tal svoj neizpraznjen kozarec.
"Pravkar sem Benu pripovedoval, da bi se moral malo zdivjati," je rekel g. Robinson. "Zabavati se, dokler se lahko. Misliš, da je to dober nasvet?"
Ga. Robinson je pokimala.
"Jaz vsekakor mislim tako," je rekel njen mož.
Benjamin je hitro izpil svojo pijačo in postavil kozarec na mizo poleg sebe. "Iti moram," je rekel. v
"Samo malo še počakaj, Ben," je rekel g. Robinson. "Počakaj, da popijem, potem pa me boš malo popeljal naokrog s tistim novim avtom pred hišo."
"Mogoče je pa utrujen," je rekla ga. Robinson. "Si utrujen, Ben?"
"Oh, ne! Ne." Pobral je svoj kozarec in ga dvignil k ustom, dokler mu niso kocke ledu tlesknile v zobe. Potem ga je postavil na mizo.
"Ali hočeš še enega?" je vprašala ga. Robinson. "Kaj? Ne."
"Seveda," je rekel g. Robinson. "To poletje se zabavaj po mili volji. Stavim, da si dekletom zelo všeč." "Oh, ne."
"Kaj?" je rekel g. Robinson in se mu zarezal. "Izgledaš kot take vrste fant, ki se jih mora otepati."
Benjamin je segel po kozarcu.
"Ali si prepričan, da nočeš še enega?" je vprašala ga. Robinson.
"Ne. Ne."
/etek, 27. marca 1992
ŠPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
23. STRAN GLAS
-a državnega hokejskega prvaka kar sedem tekem
Podmežaklji ni bilo slavja
''Junice, 24. marca - Potem ko je v hudem deževju, ko so morali zaradi fpPlave zapreti podvoz do hale Pod me/a kija, množica pet tisoč navija-f' ev naših najboljših hokejskih ekip Olimpije Hertza in Acroni Jesenic z i s°ko dvignjenimi zastavami prihajala na šesto srečanje superfinala za 'riz ^kejsko zvezdico, so jeseniški navijači slabe volje zapuščali prizori' Domača ekipa Acronijev namreč ni pokazala tistega, kar so si >t, °*tali in končna odločitev o prvaku je bila preložena na četrtkovo zad-)} srečanje v Ljubljano. Ko to poročamo, tekma še ni končana, napove-Pred tekmo pa ne izključujejo zmaga Jeseničanov. To pa bo moč do-c> z drugačno igro, kot so jo v drugem delu srečanja na Jesenicah Wkazali domači hokejisti.
Torkova tekma na Jesenicah ,'je začela z boljšo igro doma-'h, edini strelec pa je bil v prvi /etjini Povečerovski. Acroniji so °dili l :0 in obetal se je hud boj, SaJ se Ljubljančani v poraz še ni-s° vdali. Petindvajseta minuta pa jjf b'la usodna za Jeseničane. Od ^a|eč je streljal Beribak in z na-nančnim strelom premagal sicer n.e najbolj razpoloženega vratar-Ha Pretnarja. Dve minuti kasneje ^ Zadel še Maslov in nato še Bo-^ Pajič. Po vodstvu Ljubljanča-0v se Jeseničani niso znali več Pfav organizirati ne v obrambi in u,V naPac1u' tako da je preobrat koristil še enkrat Kontrec, ki je [^ultat povišal na 1:4. V zadnji retJini je bila igra vse bolj nervo-na in ko je Marko Smolej zatrepi gol, je kazalo, da je še nekaj • Panja za domačine. Toda Gima-v je zapečatil usodo Acronijev
cer
Povišal na 2:5. Jeseničani so si-
še dvakrat zatresli mrežo.
Mednarodni mladinski
hokejski turnir od danes do nedelje bo na Jesenicah zanimiv mednarodni hokejski turnir. Na njem bodo sodelovale ekipe Nemčije, Češke, Zagreba in Jesenic. Prva tekma med reprezentanco Zagreba in Češke bo danes ob 15. uri v hali Podmežaklja, ob 17.30 uri pa bo otvoritev turnirja. Ob 18. uri bosta igrali ekipi mladincev Jesenic in Nemčije. Turnir se bo nadaljeval jutri ob 15. uri s tekmo med reprezentanco Zagreba in Nemčije, ob 18. uri pa bo tekma med Jeseničani in Čehi. Zaključek turnirja bo v nedeljo, ko se bo tekmovanje začelo že ob 9. uri dopoldne.
Vabila, prireditve
^°Š«rkarski spored - To soboto se v Kranju obetata dve zanimivi pr-0l'gaški srečanji. Košarkarji Triglava v zadnjem kolu drugega kroga p°$tijo ekipo Micom Marcusa iz Kopra. Če Triglavani zmagajo, bodo Srali v finalu za naslov državnega prvaka. Pomembno srečanje bo v , °°to ob 20. uri v dvorani na Planini. Tam pa bo že ob 16. uri tudi Pola med košarkaricami Kranja in ekipo Apisa. V šestem kolu konjice SKL za ženske bo tekma tudi v Škofji Loki, kjer ob 18. uri domača ekipa Odeja - Marmor gosti ekipo Kozmetiko Afrodito iz Rogače Slatine. Ker sta ekipi zelo izenačeni (na ligaški lestvici Ločanke I za točko zaostajajo za igralkami iz Rogaške Slatine) bo tekma pomembna v boju za drugo mesto. Tekma bo v dvorani na Podnu. V so-poto bo prvoligaško košarkarsko srečanje še na Jesenicah, kjer ekipa •pšenic ob 18. uri gosti ekipo Induplati iz Domžal. V končnici II. mo-slovenske košarkarske lige pa ekipa Kokra - Lipje v soboto gostu-Jcv Polzeli. • (vs)
'fkometni spored - V super ligi za moške ekipa Preddvor Infotrade v
j °oto ob 18. uri v dvorani na Planini gosti ekipo Velenja. Rokome-Preddvora Infotrade so v jesenskem srečanju v Velenju doživeli
J°raz s kar 16 zadetki razlike, zato bo jutrišnja tekma gotovo zanimi-a |n borbena. Šolska mladina ima vstop prost, pokrovitelj srečanja
j je Diskoteka in nočna restavracija Gorjan iz Hotemaž, ki je pri-Pevala tri praktične nagrade za gledalce. V republiški ligi za rokome-*e ekipa Seširja tokrat gostuje pri ekipi Mokerca, v republiški ligi ahod rokometašice Save Kranja gostijo Alples (tekma bo v soboto " '0.30 uri), Kranjčanke pa gostijo ekipo Pirana. • (vs)
^enstvo dvojic na Godešiču - NTK Kondor iz Godešiča bo tokrat že Jjniič organiziral namiznoteniško prvenstvo dvojic. Tekmovanje bo dvorani krajevne skupnosti na Godešiču, začelo pa se bo danes, 27.
parca, ob 17. uri. Naslov najboljše dvojice brani par Petronijevič -ahor iz Ljubljane, tudi tokrat pa organizatotji pričakujejo številno ^'ežbo iz vse Slovenije. • (js)
.°rski tek na Prvine - Občina Zagorje ob Savi organizira pod pokro-lle'jstvom Slovenijašporta drugi lažji gorski tek na Prvine. Tek bo v l^deljo 29. marca, začel pa se bo ob 10. uri v Zagorju. Najboljše ča-i J° pokali in nagrade, podrobnejše informacije o tekmovanju pa do-[l<; po telefonu 0601/61-381 (Radovan Skubic) vsak dan po 18. uri.
0d
(lk)
• To soboto in nede-
ii -Prto državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu
■1° bo Alpski smučarski klub Triglav iz Kranja organiziral odprto dr-avno prvenstvo v slalomu in veleslalomu za moške in ženske. Tek-^vanje, ki bo potekalo dva dni na Krvavcu, se bo začelo z moškim ye'eslalomom v soboto dopoldne, popoldne pa bo ženski veleslalom. ■ nedeljo dopoldne bodo v slalomu tekmovali moški, popoldne pa *elske. • (vs)
Odbojkarski spored - V soboto gostujejo igralke Bleda v dru-kolu končnice super lige v Kopru. Prav tako gostujeta obe ^renjski moški ekipi v I. SOL. Tako bosta na Gorenjskem le dva finska derbija v II. SOL - ženske in sicer Šenčur - Triglav (OŠ enčur, ob 16. uri) in Jesenice - Žirovnica (OŠ T. Čufar, ob 17.
uri).
B. Maček
y°Sonietni spored - V slovenski nogometni ligi gostujejo nogometaši £l V|l Naklo v nedeljo pri Primorju v Ajdovščini. V zahodni območni o nski nogometni ligi igrajo Jeseničani doma, Triglav in Alpina pa stujeta. Začenja se tudi tekmovanje v gorenjskih ligah. Kadeti bo-:|'pali jutri ob 10. uri. Pari: LTH : Jesenice, Polet : Creina, Triglav ric 2 ' 'n ^ar'ca : Tržič. Pionirji igrajo jutri ob 14.30. Pari so: Za-n-a : Britof, Creina :Sava, Hrastje : Podgorje, Velesovo : Triglav, Bit-£ '■ Živila Naklo, Lesce : Jesenice, Tržič :Sportina Bled, LTH : Kon-5 r ln Polet : Alpina. Člani igrajo jutri ob 16. uri. Pari: Bitnje : prtina Bled, Polet : Sava, Mavčiče : Zarica, LTH : Trboje, Lesce : |j e'na, Visoko : Šenčur, Grintavec : Velesovo, Hrastje : Podgorje,
>?d.hrezje : Britof, Kondor lv"a Naklo B.
Preddvor, Reteče : Tržič in Jesenice B
fe, ^ sredo so bile na sporedu četrtfinalne tekme pokala Gorenjske, s *n»a v Naklem med Triglavom in Živili Naklom je odpadla, Polet pa Pomagal Bitnje z 2 : 0. • J. K.
^bale košarkarskega pokala bo v Škofji Loki
a*0fja Loka, 23. marca - V škofjeloški dvorani Poden bosta 7. rj0 a polfinalni tekmi košarkarskega pokala, na katerem se bo-ne Pomerile ekipe Postojne, Smelt Olimpije, Maribora '87 in Ti-len Medvode. Finale pokala pa bo naslednji dan, 8. aprila, z lVjP°Srednim televizijskim prenosom iz hale Poden. Ekipa Tinex °vode je nastopajočim zagotovila tudi lepe denarne nagrade.
V dosedanjih srečanjih so avstrijski sodniki dobro opravili svojo delo, po torkovi tekmi pa so v H K Acroni Jesenice nezadovoljni s sojenjem Korentschnigga, Pichlerja in Kowalczyka, zato so za tekmo v Ljubljani zahtevali drugo sodniško trojico. Foto: P. Kozjek
vendar sta bila oba gola razvelja-
vljena - končni rezultat pa je bil
2:5.
Tekma je bila, razen pretepa Murajice Pajiča in Rojška, zelo športna, sodniki iz Avstrije pa tokrat niso opravili dela tako dobro kot na dosedanjih srečanjih superfinala. Jeseničani ne bodo pozabili sporne odločitve o razveljavitvi četrtega gola, pa tudi nekaj odločitev o prekrških je razvnelo navijaške tribune. Trener Acroni Jesenic Vladimir Kriku-nov pa je po tekmi dejal: "Štirje
goli so bili za naše igralce preveč, saj so premalo streljali. Ljubljančani so imeli tudi nekaj sreče, tekme pa se dobivajo z goli." • V. Stanovnik
Ta konec ledna bo slovenska hokejska reprezentanca odigrala dve mednarodni tekmi z ekipo Nizozemske. Prva bo jutri, 28. marca, ob 18. uri v Tivoliju, druga pa v nedeljo, 29. marca, oh 18. uri na Bledu.
V Planici pripravljeni na finale svetovnega pokala
Pod Poncami vsi najboljši
Kranj, 26. marca - Od danes do nedelje bo Planica prizorišče finala svetovnega pokala v smučarskih skokih. Čeprav je zadnje dni vreme organizatorjem nagajalo, pa novozapadli sneg ni tolikšna ovira, da ne bi nemoteno izpeljali velike prireditve. Ta se danes ob 10. uri začenja s treningom, jutri bo ekipna, v nedeljo pa tekma za posameznike.
V Planici pa so že zbrani tudi najboljši smučarji skakalci iz dvanajstih držav. Med njimi gre omeniti zlasti mladega Finca Nieminena, Japonnca Kasaja, Nemca NVeissflo-ga, Duffnerja, pa Avstrijce Felderja, Vettorija, Kuttina... Nastopili bodo vsi, razen poškodovanega Avstrijca Gold-bergerja in Čeha Ježa.
Tudi direktor nordijskih smučarskih reprezentanc Lojze Gorjanc je sestavil našo reprezentanco. Tako naj bi za Slovenijo nastopili: Petek, Gostiša, Zupan, Janus, P. Kopač, Fras, Rogelj, Meglic, Jekovec, Žagar, Dolhar, Komo-vec in Miran Tepeš, ki se bo v Planici poslovil od tekmovanj. # V. Stanovnik
13. Šahovski festival Bled '92
Po petih kolih sta bila na vrhu dva igralca s po 4,5 točke (mednarodni mojster Maxim Sorokin in velemojster Aleksander Pančenko). V skupini s 4 točkami je bil tudi mednarodni mojster Dražen Sermek, ki živi v Radovljici, v skupini s 3,5 točke pa so bili Aljoša Grosar, Leon Gostiša, Iztok Jelen, Bogdan Podlesnik, Marko Tratar, Vladimir Ivačič, Miha Furlan in Vide Vavpotič. Slovenski igralci so pripravili številna presenečenja. Tako je v prvem kolu Dušan Čepon premagal igralca z najvišjim ratingom na turnirju, velemojstra Vlada Kovačeviča, Igor Kragelj je v drugem kolu premagal večkratnega slovenskega prvaka Leona Gostišo, Janko Bohak je v tretjem kolu premagal olimpijskega reprezen-tanta, mednarodnega mojstra Georga Mohra, v četrtem kolu je Iztok Jelen izredno lepo teoretsko nadigral ruskega velemojstra Adrlana Mihalčišina, v petem kolu pa gaje premagal še domžalski mojstrski kandidat Vide Vavpetič.
Na ženskem turnirju se pozna velika premoč igralk iz SND. V vodstvu so Svetlana Matveeva, Tatjana Šumjakina in Irina Umanskaja (po 4 točke). Po petih kolih je najbolje uvrščena slovenska predstavnica Kiti Grosar na 7. - 8. mestu s tremi točkami.
Na turnirju seniorjev vodi mojstrski kandidat Rihard Lor-bek (4,5) pred Vinkom Pibrom, Antonom Štimcem in Vojislavom Iveljo.
V nedeljo ob 9.00 bo v okviru 13. Šahovskega festivala na Bledu hitropotezni turnir v spomin na dolgoletnega direktorja festivala Valterja Šinkovca. Igralci morajo s seboj prinesti šahov-ske ure Aleš Drinovec
Kranjski skakalci so si z uspehi priborili   pokrovite lja
Teling bo pomagal pri uresničitvi načrtov
Kranj, 25. marca - Teden pred zaključkom letošnjega svetovnega pokala v smučarskih skokih si bodo še posebno dobro zapomnili skakalci kranjskega Triglava, saj je predsednik njihovega kluba Jože Javornik v sredo zvečer podpisal pogodbo o generalnem pokroviteljstvu za naslednja štiri leta z uspešnim kranjskim podjetjem, ki dela v sklopu korporacije Iskre Telekom, Telingom.
Tako se bo Skakalni klub Triglav iz Kranja, ki je letos najuspešnejši skakalni klub v Sloveniji, po novem imenoval SK Triglav Teling, od svojega generalnega sponzorja, pa bo dobil letno 21 tisoč mark, kar zadošča za približno tretjino programov \seh selekcij kranjskih skakalcev. "Na trgu, kjer smo uspešno pognali korenine, se želimo z uspešnim tržnim komuniciranjem približali vsakemu našemu kupcu, še tako majhnemu. Oblika sodelovanja s športniki se nam je zdela za to kar primerna. V našem poslovanju sta izredno pomembna elementa dinamika in znanje - šport pa je sinonim za to. Ne nazadnje pa živimo v tem okolju, v njem vzgajamo otroke, zalo mislimo, da je to pomemben in potreben korak podjetja, ki je tržno usmerjeno," je ob podpisu sponzorske pogodbe poudaril direktor Telinga Bojan Hladnik. Sicer pa je Teling, Te-leinformacijski sistemi in storitve, podjetje, kjer je zaposlenih dva-intrideset delavcev, od lanskega prihodka pa so kar deset odstotkov denarja vložili v razvoj. Njihovo delo sloni na partnerstvu, profesionalnosti in podjetnosti, najnovejši dosežek Telinga pa je digitalni oddajni sistem. # V. Stanovnik
Skakalci kranjskega Triglava so v minulih letih dosegli vrsto lepih uspehov, njihovi odlični reprezentantje Štefančič, Mesec, Bogataj, Norčič..., v zadnjem času pa vrsta mladih talentov z Matjažem Zupanom na čelu, pa so porok, da se za razvoj skakalnega športa v Kranju ni bati. Velika pridobitev kluba je izgradnja smučarskega skakalnega centra Gorenja Sava. Poleg tega je klub tudi uspešen organizator tekmovanj. Vse to pa je pripomoglo k odločitvi sponzorja, Telinga Kranj, za sodelovanje s skakalci. Pogodbo o generalnem sponzorstvu sta podpisala predsednik smučarskega kluba Triglav Jože Javornik in direktor Telinga Bojan Hladnik. Foto: J. Cigler
Alpsko smučanje
Slalom na Zelenici
zelenica, 21. marca - Minulo soboto je bil na Zelenici slalom za cicibanke in cicibane za pokal ED1L-CASA. Pri cicibankah je zmagala Lea Dabič (Bohinj), pred Nežo Osovnikar (Alpetour) in Sašo Kokalj (Železniki), pri cicibanih pa Jure Pogačar (Triglav), pred Matejem Lesarjem (Tržič) in Juretom Šinkovcem (Alpetour). Po šestih (od osmih) tekmah pri cicibankah vodi Lea Dabič, pri cicibanih pa Jure Pogačar.
Pokal Gorenjka
Krvavec, 22. marca - SK Triglav je v nedeljo na Krvavcu organiziral zadnji slalom starejših dečkov in deklic za pokal Gorenjka. Tekmovanja seje udeležilo več kot sto trideset mladih smučarjev iz vse Slovenije. Med starejšimi deklicami je zmagala Špela Bra-čun (Alpetour), pred Katarino Breznik in Katko Kavčič (obe Dolomiti). Pri starejših dečkih je bil najboljši Dani Mattias (Vrhnika), pred Rokom Smoličem in Mitjem Valenčičem (oba Triglav).
Pokal Radenska
Kanin, 21. marca - SK Gorica je minulo soboto organiziral zadnji veleslalom mlajših dečkov in deklic za Pokal Radenska. Najboljši tekmovalci letnika 1979 bodo v prihodnji sezoni člani.otroške reprezentance, vse skupne tekme pa so hkrati tudi izbirne, zato je tekmovanje še posebej zanimivo. Tokrat je bila med mlajšimi deklicami najboljša Andreja Gašperlin (Blejska Dobrava), pred Jano Dagarin (Triglav) in Nino Makuc (Dolomiti). Med mlajšimi dečki je zmagal Mitja Dragšič (Branik), pred Matevžem Andri-čem (Novinar) in Igorjem Kozlarjem (Branik). Najboljši Gorenjec je bil na četrtem mestu Peter Draksler (Triglav), peti pa je bil Marko Zupan (Kranjska Gora). • Janez Šolar
Savski kolesarji po Normandiji
Kranj, 26. marca - Savski kolesarji ta teden zastopajo slovenske barve na veliki mednarodni dirki po Normandiji. Po treh etapah je med našimi kolesarji najboljši Pilar na 44. mestu, Bertoncelj je 50., Polanc 58., Pagon 59., Krišelj pa je na 99. mestu. Pagon je po točkovanju za najatraktivnejšega tekmovalca na petem mestu. Trener Matjaž Zevnik tudi poroča, da si je Žumer v drugi etapi zlomil roko in da ne bo več vozil. Sicer pa se bo dirka končala v nedeljo, 29. marca. • V. Drašak
Plavalci Triglava uspešni v Nemčiji
Kranj, 25. marca - Minuli konec tedna so plavalci kranjskega Triglava gostovali v Nemčiji pri tamkajšnjem klubu Bad Bergzabern. V pisani druščini plavalcev iz številnih evropskih klubov so dosegli lepe uspehe, največjega pa Marko Milenko-vič, ki je dobil nagrado zveznega kanclerja dr. Helmuta Ko-hla za najuspešnejšega tujega plavalca. Posebne častne nagrade za najboljše rezultate v svojem letniku so prejeli še Jure Kirbiš, Sanda Mladenovič, Marko Milenkovič in Tanja Blatnik. • (rm)
TEHNIČNA TRGOVINA
TV - VIDEO - HIFI - KAMERE
//srni
prodaja hi-fi, video in avdio opreme, izposojanje video kaset
OBIŠČITE NAS VSAK DAN
od 10. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure in v soboto od 9. do 12. ure NA MOHORJEVEM KLANCU, Vodopivčeva 17, V KRANJU
»
24. STRAN
OGLASI
Petek, 27. marca 1i
Pe
I
DRUŠTVO OBRTNIKOV KRANJ Likozarjeva 1 64000 Kranj
Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge KNJIGOVODJE V KNJIGOVODSKEM SERVISU
Pogoji:
- višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj ali
srednja izobrazba ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj
Od kandidatov pričakujemo poznavanje finančnih predpisov ter znanje knjigovodstva.
Kandidati naj pošljejo vloge z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov Društvo obrtnikov Kranj, Komisija za delovna razmerja, Likozarjeva 1, Kranj.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije.
T A B inženiring Preddvor, d.o.o. Preddvor 4a, 64205 PREDDVOR tel.: 064/45-023, 064/45-197
razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas
2 PROGRAMERJA
Pogoji: končana V., VI. ali VII. stopnja ustrezne smeri, poznavanje operacijskega sistema MS-DOS in programskega jezika C, zaželeno poznavanje OS NOVELL.
RAČUNALNIŠKEGA SERVISERJA
Pogoji: končana V. ali VI. stopnja ustrezne smeri, poznavanje arhitekture računalniških sistemov PC AT.
KOMERCIALNEGA REFERENTA
Pogoji: končana V. ali VI. stopnja računalniške ali ekonomske smeri, zaželeno poznavanje sestavnih delov PC računalnikov.
Možnost zaposlitve tudi pripravniki.
Delovno razmerje bo sklenjeno takoj s polnim delovnim časom in dvomesečno poskusno dobo. Zaželen lastni prevoz. Rok za prijavo je 8 dni po objavi. Vloge z ustreznimi dokazili sprejemamo na gornji naslov.
Trgovsko podjetje p. o., 64000 Kranj, Poštna ul. 1
Po sklepu delavskega sveta podjetja objavljamo
JAVNO LICITACIJO
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
REGISTRSKE BLAGAJNE
IZKLICNA CENA
1. DEKA 4- Digitron Buje
2. DEKA 4 - Digitron Buje
3. PRIMORKA - Digitron
Buje
4. JUGOTURB1NA
5. JUGOTURBINA
6. HUGIN
4 kosi 1 kos -
delujejo v okvari
2 kosa - delujeta 1 kos - deluje
1 kos - v okvari
2 kosa - v okvari
4.000,00 SLT 2.000,00 SLT
4.000,00 SLT 4.000,00 SLT 2.000,00 SLT 2.000,00 SLT
1 kos - v okvari   2.000,00 SLT
FOTOKOPIRNI STROJ
l.COPIA 1000
Javna licitacija bo v sredo, 8. aprila 1992, ob 15. uri v kletnih prostorih prevzemne službe v Globusu, Koroška cesta št. 4. Ogled osnovnih sredstev je možen isti dan - eno uro pred začetkom licitacije. Prodaja bo po načelu videno - kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Prometni davek plača kupec. Kupec mora blago plačati takoj po licitaciji. Javne licitacije se lahko udeležijo vse fizične in pravne osebe.
Informacije po telefonu 213-070 in 214-761.
GIMNAZIJA KRANJ Koroška cesta 13 64000 KRANJ
Svet šole objavlja prosta dela in naloge DELAVCA V RAČUNOVODSTVU
s polnim delovnim časom, za določen čas (čas porodniškega dopusta)
Pogoji:
- srednja ekonomska šola
- praksa in izkušnje z delom na računalniku
Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj prijavi priložijo dokazilo o zahtevani izobraz; bi in življenjepis. Rok za oddajo prijav je 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najpozneje v 30 dneh po končanem razpisu.
O
r
AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj
TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
® 216-245
T0K0S
Tovarna orodja za kmetijstvo, obrt in storitve p.o.
Na podlagi 50. čl. Statuta Delavski svet podjetja Tokos Tržič razpisuje dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA podjetja
Pogoji:
- visoka ali višja izobrazba strojne, ekonomske, komercialne, organizacijske ali druge ustrezne smeri
-3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih (uspešnega dela v gospodarstvu)
- organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje podje-
- zaželeno aktivno znanje tujega jezika (nemščina) Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 Tržič.
INŽENMING ±*x BUD
betonski BOBROVEC
trt: 064 77 278
IZREDNA PRILOŽNOST
STENSKE IN STROPNE OBLOGE SMREKA/JELKA 11-14 mm III. kvalitete cena: 330,00 SLT/m2
GOTOVINSKI ^13/0 POPUST
količine omejene
JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka tel. (064)631-241, telex 37327 yu lijel, telefax (064) 632-261
CIMOS CITROEN
AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o.
RADOVLJICA • Telefon: 064/75-256
PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS
Gospodinjski aparati Gorenje
NASVET KUPCEM
V našem proizvodnem programu imamo gospodinjske aparate s posebnimi funkcijami, ki omogočajo racionalnejšo porabo energije in vode, ali pa zaradi tehnoloških rešitev in uporabe izbranih materialov ustrezajo vedno ostrejšim ekološkim zahtevam.
Jako imajo vsi, ki so lani kupili enega od spodaj naštetih gospodinjskih aparatov pravico do olajšave pri odmeri dohodnine.
X Pralni stroji s 1000 in 800 obrati X Hladilniki, zamrzovalne omare in
zamrzovalne skrinje X Štedilniki z veisistemsko ali
ventilatorsko peiUo X Štedilniki s steklokeramiinim
kuhališiem X Vgradne veisistemske in
ventilatorske petite X Vgradna steklokeramiina kuhališia
Vgrajene ali izbirne funkcije pri teh aparatih omogočajo uporabnikom 20 do 55% manjšo porabo elektrike in do 30% manjšo porabo vode.
Izoladjaprihladilnikihinzamrzovalnikihvsebujeza50%manjfreona. Deklarirane vrednosti so bile izmerjene v našem preizkuševolišču, ki je pooblaščeno za izdajanje ustreznih atestov.
Shranite ta oglas. Služil vam bo kot dokazih pri uveljavljanju dovine olajiove po točki 5 no strani 3, obrazca 7,021.
{
Vase Gorenje
petek, 27. marca 1992
OBVESTILA, OGLASI
25. STRAN
GLAS
Uročila za objavo sprejemamo vsak dan od 6.30 do 17. ure °Sebno v oglasnem oddelku (Bleivveisova 16 v Kranju) ali po KOLESA telefonu 217-960, 218-463 in 211-860. Besedilo Vašega sporoči-la lahko pošljete tudi po telefaxu (215-366 ali 213-163). Objave *a torkov Gorenjski glas sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, *a petkovo številko pa do četrtka do 12. ure. Sodelujte z nami -uspeh bo Vaš!
Prodam smrekove PLOHE in DE-SKE. g 422-804_3904
Prodam stara OKNA 140 x 120. flp 213-341 int. 87, Vine 3937
Ktoečki stroj Škofja Loka - Velika izbira nove kmetijske in gozdarske mehanizacije, traktorskih gum, akumulatorjev Vesna, re*ervnih delov Zetor in Deutz, živinskih krmil ter rabljene kmetij-M mehanizacije. - Sprejem v komisijsko prodajo. NOVO! Zabitna sredstva po najugodnejših cenah. ® 622-575 ali 631-497, i 8. do 15. ure
MflLI OGLASI
t ^217-960
jlPARATI STROJI
ffodam 4 vrstni avtomatski SADI-p^C za krompir - RAU. Resnik l^gn, Moste 76, Komenda. 3704 Austrijski šivalni STROJ Teksi-!^a. prodam, g 691-416 3716
Prodam URSUS 335, ZETOR 2511, °dlično ohranjeno NAKLADALKO 22. PLUG 22 col - obračalni. Raznesen, g 061/645-111_3720
Prodam CIRKULAR.tt- 401-007 L__3730
pfodam caffe AVTOMAT z mlincem, nov. S 43-234 po 21. uri ,___ 3736
[Vdam  industrijsko PODŠIVAL-43-234 po 21. uri 3737
f/odam HLADILNIK, zamrzovalno SKRINJO in CAMP-HLADILNIK (Plin, elektrika 220, akumulator).
^218-506_3745
ELEKTROMOTOR   3   KW, 2.900 °bratov/min., prdam. Uf 68-426 _3809
Vodarn TRAKTOR Deutz TD 4806 *i prevoženih 430 ur. ^jf 692-504 . _3813
Prodam nov ŠTEDILNIK, HLADIL-NlK   in   kotno   BRUSILKO. «•
44-628__3815
Prodam TELEVIZOR Grunding, poceni. -S? 327-271 3824
AVTO ŠOLA ing. HUMAR
Ugodno prodam barvni TELEVI-ZOR, star 1 leto, <g 41 -037 3832
Prodamo nov VIDEOREKORDER Goldstar GHV - 1295 PQ. « 311-228_3833
Prodam šivalni STROJ Singer. ® 78-082_3850
Prodam mizarsko KOMBINIRKO, s štirimi operacijami, domače izde-
lave. *g 68-726_3876
Prodam 3 kom. brzošivalnih STROJEV Pfaff necchi. <» 68-692
__3883
Prodam ŠTEDILNIK Gorenje, 4 plin + 2 elektrika, z uro in pečico. ■g 66-702 _3890
Hladilno SKRINJO 210 I, ugodno prodam,     327-164 3901
Prodam novo mikrovalovno PEČI-CO, za 250 DEM in električni šivalni STROJ, za 150 DEM. flf 45-301
GOSTILNA T0P0RŠ
Golniška 119, MLAKA priporoča; dopoldanske malice • kosila • jedi po naročilu • sladice po želji ...
Za obisk se priporoča Štefan Khnar
CR. MATERIAL
Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE (OPAŽ), raznih širin in dolžin, ter istovrstni LADIJSKI POD. «g 64-103 3469
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROME-TNIH PREDPISOV v
kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK
30. 3. 1992, ob 18. uri
VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA
^ 311-035 [
IVERKO 18 mm, 70 006
prodam, g 3734
Prodam suhe smrekove OBLOGE, dolžina po naročilu in smrekove PLOHE, debeline 50 mm ter bukove PLOHE 80 mm. Žagam tudi ra zne lesne elemente. ® 64-207 _3756
Prodam hrastove DESKE in drva. ■g 061 /882-024 zvečer. 3781
N6vo DVIGALO s zavoro, ter aluminijaste PLOŠČE - valovite, 1 m x 6 m, 5 kom. prodam. Cena po do-govoru. <g 83-732_3825
Ugodno prodam strešno OPEKO Špičak in krove, 3.500 kom. flp
802 088__3831
Prodam rabljeno strešno OPEKO Kikinda. Lahovče 42, Cerklje 3839
Prodam STOŽNIKE in navadni zidak, "g 45-334_3841
Prodam ŠPIROVCE 12 x 14 in 10 x 12, 507 m, nove omarice z roleto, za balkonska vrata z oknom, 80 x 220 in 120 x 140, ter OKNO 80 x 140, svetlobne piramide - bele in 2 PIPI Armal za kuhinjsko korito in lestve, 4 do 8 m g 68-662 3842
•M- IN2EHMING iUj SLED
betonski BOBROVEC
M:0M/7727I
Prodam 200 kvad. m. kombi PLOŠČ, debeline 5 cm, ter Rabac MREŽE, 200 m g> 621-517 po 19. uri_3854
Porolit OPEKO 150 kom. prodam. <g 70-770 3879
Prodam dirkalno KOLO s števcem, na deset prestav. ^ 65-537 3679
Prodam dobro ohranjeno otroško KOLO Kekec. 9 622-230 3773 Prodam novo VESPO PIAGGIO 150 cem, po ugodni ceni. Volčjak,
Virmaše 147, Šk. Loka_3823
Prodam nov, še nevozen, MOPED Kolibri, letnik 1992. g- 324-700 Prodam motorno KOLO MZ 250 in motorno KOLO Tomos electronic 90, potreben manjšega popravila.
■g 632-946_ 3884
Prodam dobro ohranjen Tomos AVTO M ATI K   M   3.   Pave. «
216-803 _3887
Prodam AVTO MATI K. g 241 -648
Ugodno prodam Tomos AVTO-MATIK, letnik 1988. <g 422-388
Prodam dekliško KOLO, ter moško KOLO City bike« 216-203 3940
Hokejsko drsalni klub Bled -Promolinea se javno zahvaljuje
Naslednjim sponzorjem kluba, ki so imeli veliko zaslug, da je klub uspešno nastopal v sezoni 1991/92:
Alpetour, Avtohiša Ljubljana, Babilon klub Ljubljana, Bumerang L|ubljana, Casino Bled, Elektroinstalacije Skantar Bled, Erwm Rausch - Renault servis, Gorenjski glas Kranj, Gostilna Planine Bled, Hypo Bank Celovec, Intercam-bio Celovec, Intereuropa Koper, Inženiring Radovljica, Javna razsvetljava Ljubljana, Kordež - šport center Kropa, Krka Kozmetika, LIP Bled, LB Con-sultatio Ljubljana, LB d.d. Ljubljana, Ljubljanski - Nedeljski dnevnik, Luigi Tomella, Merkur Kranj, Paloma, Peps intermedia, Petrol Ljubljana, Posojilnica Borovlje, Prinoth Štefan, Promolinea Como, Seme Štefan, Telefon Servis Kranj, Tiskarna format - Visoko, Zebra Kranj, Zippusch VW, Zveza slovenskih bank Celovec, Živila Kranj.
Hkrati se zahvaljujemo tudi vsem igralcem, trenerjem in amaterskim delavcem, ki so klubu kakorkoli pomagali, novinarjem in medijem, še prav posebej pa navijačem in celotni športni javnosti. Vsem sponzorjem želimo čimveč poslovnih uspehov, prav tako pa tudi tistim, ki se v pretekli sezoni še niso odločili za sodelovanje z nami.
Vsi, ki jih zanima sodelovanje z nami, dobijo vse informacije na tel. št. 061/302-264. V sezoni 1992/93, ki se na Bledu začne že poleti, pa načrtujemo nastopanje v I. Slovenski ligi, Alpski ligi, mednarodni poletni turnir, šolo mladih hokejistov, mednarodne kampe mladih hokejistov in še marsikaj drugega.
KUPIM
GRADITELJI i
GRADBENI MATERIAL ODSLEJ TUDI V TRGOVINI
BOBER
* tupolićah pri Preddvoru,
odprlo: 8-12, 14-18
NIZKE, OTVORITVENE CENE DO 1. JUN 1992
T.l.fon: 064/45-620
«■1	VELIKA IZBIRA BLAGAJN
	SHARP
	i TRIMMEL
/Jamsl	' BAHNH0FSTH. 55
	CELOVEC
Z malo dobre volje in truda prinesite pomladno svežino v vaš dom s pomočjo barv, lakov in čistil, ki vam jih nudimo v trgovini
ALPCOLOR
Škofja Loka, Frankovo 137
tel.: 632-844, 631-676
po ugodnih cenah, s strokovnim
nasvetom.
Kupim 10 dni starega BIKCA.
631 993 _3700
Novejšega   FIČKA,   kupim. *g
422-673_3792
Kupim BIKCA simentalca, 110 kilogramov. U 45-127 3837 Kupim sedežno GARNITURO. ■»
327-338_3869
Kupim FREZO in TRAKTOR Tomo Vinkovič, 30 KM. g 66 257 3885 Kupim zamrzovalno SKRINJO. «
45-301_ 3905
Kupim RAČUNALNIK AT 286. V
45-301_3910
Kupim rabljene GUME od VvV 15
eolske« 214 227_3911
Kupim ohranjene GUME 155 - 15 R. tf 241-069 3933
NAJDENO
IZOBRAŽEVANJE
INSTRUKCIJE: Učitelj MATEMA-TIKE, za srednjo in osnovno šolo. g 218-070 _3535
Uspešno INSTRUIRAM matemati-ko in fiziko za osnovne in srednje šole, g 311 -471 in 631 -523 3743
Za španščino in nemščino iščem INŠTRUKTORJA. «g 74-622 ali 50-896_3774
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in O.E. <g 218-606 3941
15.3.1992 sem našel VRATA od prikolice. Oglasite se na « 45-109
3744
OTR. OPREMA
Prodam otroški VOZIČEK, za dvojčke, za 200 DEM. Cesar, Prešernova 9, Radovljica 3708
Izdelujemo in prodajamo kombinirane otroške STOLČKE z mizico v več barvah. « 57 313 3817
Italjanski VOZIČEK za dvojčke, PEG, kombiniran, prodam. Cena 14.000 SLT. -g 631 930 popoldan
AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj
«S? 216-245
LOKALI
V najem vzamem GOSTINSKI LOKAL, v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 3677
Oddam PROSTOR 80 kvad m. pri-meren za skladišče ali mirno obrt. 12 217-452 3798
Prodam aluminijasti KONTEJNER, dim. 7 m x 2.20, primeren za skladišče, društvene prostore in slično, za 1.000 DEM. ^ 217-452 _3799
SOBO v pritličju, v centru Kranja v izmeri 8 kvad. m. s souporabo sanitarij, za preureditev v LOKAL od-dam v najem, g 061/572-784 3810
V Stražišču oddam PROSTOR 20 kvad. m. za mirno dejavnost ali skladišče (trofazni tok, telefon). « 310-057 3871
Prodam dobro ohranjen kombiniran italijanski OTROŠKI VOZIČEK Peg. « 620-807
NUJNO IŠČEM GARANTA
za mo-kredit. Nudim pošten dogovor pri odvetniku. Nagrada 15 % od realizacije. Ponudbe pisno na: Saje, Pot na Fužine 29, Ljubljana.
OBLAČILA
Prodam belo poročno OBLEKO. « 45 336 3777
GLASBILA
■■■ INŽUMING Um. Mi D
betonski BOBROVEC
M: 06*/77 27«
OJAČEVALEC Fender Twin re-verb, prodam ali menjam za manjšega g 74-933_3698
Nujno prodam diatonično HARMONIKO® 45-256 popoldan
brother STREICHER
S I V A I N I.       P I F T I I N
brother
B 530 OVVERLOCK neto ATS
4.990.
OVVERLOCK STROJI
PRODAJA, SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA VSE ŠIVALNE, PLETILNE IN OVVERLOCK STROJE VSEH ZNAMK IN VRST
CELOVEC (CENTER) 10. OKTOBERSTR. 22 TEL: 9943-463-513648
OBVESTILA
RTV servis ORBITER, popravila TV-GORENJE, ISKRA, SAM SUNG, vgradnja TELETEKSTOV, montaža satelitskih anten. Opreš-nikova 82, »216-945 3004
ARMAL PIPE - vseh tipov, po nizki ceni. <g 801-166_3586
PELARGONIJE, 65 SLT, BRŠLIN-KE, 55 SLT, Primule in Kalanhoe, 150 SLT, prodajamo v vrtnariji v Šenčurju. 3812
Na lepi lokaciji, 1,5 km od centra Kranja, ugodno prodam komunalno urejeno PARCELO (na zemljišču je priključena voda in elektrika). Informacije na flp 064/216-221, po 14. uri
Prodajamo SADIKE jagod humovi-te, (rodnost od maja do oktobra), maline, ribez (rdeč in črn) in robide, vsak dan od 8. do 19. ure. Ce sta 1. maja 4, Kranj, -g 324 979
3840
HDK BLED - PROMOLINEA
OSTALO_
Prodam PEČ EMO CENTRAL 20 I, za etažno centralno kurjavo, RADIATORJE Jugoterm, tip 22, dimenzije 600 x 650, 800 x 650, 600 x 900, 800 x 900, 1000 x 900 Opravljamo tudi MONTAŽE CENTRAL-NIH KURJAV.     632-422 3516
Prodam CIPRESE v kontejnerjih, za ograje in srebrne SMREKE. ® 323-141_3584
Prodam DEM! g 327-881 3621
KOŠNJO v bližini Sp. Laz, oddam v najem. Sončna stran, možnost uporabe senika. Svetina Alojz, Ko-
ritno 59, Bled._3628
Prodam lahek gumi VOZ. "g 401-233_3639
Prodam PUŠKO CZ Remington 223, še nerabljena s strelnim daljnogledom GERMANY 4 x 36 in strelni daljnogled varjabil GOLD CROVVN 3-9x40 deluxe. Naslov v oglasnem oddelku. 3707 Prodam polsuha bukova DRVA, po 2.200 SLT zrn® 68-625 3731 Hlevski GNOJ in vrtno ZEMLJO,
prodam, jfr 633-465 _3732
Prodam mešana DRVA. g 79-876
Prodam kompletni KOZOLEC (5 stebrov).     45-336 3778
Prodam 21. gramov ZLATA za zobe in električni BOJLER, 80 I., leže-
či. g 631-758 _3780
Prodam OTAVO. g» 68-154 3838
Ugodno prodam poslikane krneč -ke SKRINJE, g 45-372 3845
Prodam trajnožarečo PEČ. *S 78-082 _3861
Za igranje v duu iščem resnega pevca, obenem kitarista z lastno opremo za skupno ustvarjanje. Premec Stojan, Ul. Lojza Rabiča 17, Mojstrana 3875
Podam CISTERNE Končar za kurilno olje, 250 litrske. ® 401-113
Prodam bukova in mešana DRVA.
g 421 -345 _ 3926
Prodam enoosno PRIKOLICO, za Tomo Vinkovič. g" 68-007 3929
Ugodno   prodam   nove lesene GAJBICE 632-203
Prodam semenski KROMPIR desi-re, lanski uvoz in kakovostno SENO. Praprotna polica 24, Cerklje
3755
Prodam kvalitetno SENO, po ugodni ceni. ■» 79-400 3760
Prodam silažno KORUZO. 1B> 061/813-450 3806
Prodam KROMPIR, za krmo. 79-953_3852
Prodam jedilni KROMPIR Desire. Knific, Zg. Besnica 69. flp 403-188 3881
Prodam KORUZO 242 638
zrnju. <Sf 3892
Prodam semenski KROMPIR desire, prva množitev in ŠTEDILNIK Kupersbuch. Pire, Trboje 100. 3Š93
Prodam semenski KROMPIR desi re. *g 43-353, Olševek 22      3912
Prodam semenski KROMPIR desire, lanski uvoz. Sebenje 36 3917
Prodam 1 000 kg SENA in kurji GNOJ v vrečah® 46 327 3921 Prodam semenski KROMPIR, jerla in desire Čirče 24. ® 328-266
»SATEX«
TV satelitski sistemi
SUPER CENE
Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 po 15. uri
POSESTI
VERTATSCHNIG
BOROVUE
• NOVA VOZILA
• HITER SERVIS
t VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije: 9943-4227-2338
PRIDELKI
Prodam SENO in KROMPIR desire, za seme. Rakovec, Poljšica 8, Podnart. 3671
Prodam SENO g 421-086 3695
Nedograjeno HIŠO pri Ptuju, prodam ali menjam za hišo ali parcelo, na gorenjskem. ® 217-604
JEZERSKO - PARCELO za vikend ali VIKEND na Jezerskem, kupim, g 061/328-517_3703
Oddamo dvojni GROB, na starem delu kranjskega pokopališča ® 061/266-582 od 8. do 9. ure in od 15. do 16. ure_3710
Odstopim lokacijsko dokumentacijo z ustreznimi soglasji v občini Kranj. Tudi na nezazidalni parceli. Fende, Bratov Praprotnik 3, Naklo
Prodam eno nadstropno stanovanjsko HIŠO, 10x11 m, na parceli 970 kvad. m. v Britofu pri Kranju, -g 064/422-677_3764
GARAŽO na Planini oddam v najem. <g 061/572 769_3772
V najem vzamem obdelovalno ZEMLJO cca 1 ha, v okolici Brnika. Najemnino plačam dobro. Lahko za več let naprej. Naslov v oglasnem oddelku. 3779 Oddam GARAŽO, na Planini, Vreč-kova ulica. Mesečno 45 DEM. Plačilo eno leto v naprej. g 061/824 361_ 3811
Prodam triplex GARAŽO, na Šorli-jevi 20 - pritličje. « 061/40-582, sobota in nedelja flf 061/193-397
V bližini Kranja prodam zazidljivo vikend PARCELO, 490 kvad. m. w 213 826_3856
Prodam mešan GOZD, bor, smreka, 700 kvad. m. v bližini Vogelj in Voklega. ■» 061/621-517, po 19.
uri_3858
Prodam TRAVNIK s GOZDOM, 3 100 kvad. m. v Dupljah - primerno za vikend. ^ 51 -881 3859
V Kranju prodam DVOSTANO-VANJSKO HIŠO z vrtom. Cena 350.000 DEM, g- 064/327 950 3864
Na lepem mestu v Cerkljah, prodam   zazidljivo   PARCELO. g
43-082 . _ 3886
najem. Šifra:
NJIVO vzamem KMET
3923
gostilna sejem
na Gorenjskem sejmu v Kranju za OHCETI
in druge zaključene družbe do 110 oseb sprejemamo rezervacije
Klagenfurterstr. 42, Tel. 9943-4227-3745
• PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini
• NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni
• DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV
GLAS 26. STRAN
OGLASI, OBVESTILA
Petek, 27. marca 1992-
TOVORNJAKI
HERMANN OUENDLER
CELOVEC - INDUSTRIJSKA CONA VZHOD / OST
Ziegeleistr. 12 ^^JTS Tel. 9943-463-301175 VL/ TOVORNJAKI VSEH ZNAMK - RABLJENI IN PO DELIH
PRIREDITVE
Poceni glasbo za OHCETI in zabave nudi trio.     421 -498 3754
POZNANSTVA
KITARIST išče skupino. ® 064/213 341 int. 87, Vinko 3936
RAZNO PRODAM
Prodam skoraj nov 10 I. BOJLER, otroško POSTELJO, FOTOAPARAT Practica. Marjanovič, Kališka 18, Drulovka. 3721
Oprema za trgovino z živili naprodaj:
police, miza za blagajno s tekočim trakom • 6 metrov polic za sadje • 6 metrov stenske hladilne naprave • hladilna skrinja 3,80 x 1,20 metra • strojček za rezanje salame z odjemalcem • nakupovalni vozički itd... Kaufhaus Mallner, 9330- Trei-bach, Kreuzstr. 23, tel 9943-4262-2249
Prodam VVV, letnik 1968, registriran in CISTERNO poliester, 2.200 litrsko. ■» 242-696 zvečer 3749 Prodam kostanjeva DRVA. Cena 1.700 SLT in rabljen pralni STROJ, ■g 68-650_3786
Bukova DRVA, delno suha, ugodno prodam z dostavo. ^ 422-673 _3791
Ugodno prodam registersko BLAGAJNO ANKER in trgovski PULT. » 75-814 3793
SUBARU
SPOMLADANSKA
AKCIJA
- ALUMINIJASTA PLATIŠČA S ŠIROKIMI GUMAMI
- SONČNE STREHE
- AVTORADIJI
- AVTOTEPIHI
• VOZILA t SERVIS •
NADOMESTNI DELI • LAKIRNICA • GARANCIJA
KJE?
AUTOHAUS
TREFF
CELOVEC
ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511745 št 1. NA KOROŠKEM
SUBARU
Prodam rabljene AŽ PANJE in 1 kub. m. smrekovih DESK, debeline 45 mm, dolžine 5m.S 77-634 _3796
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem, TORBO za dojenčka in nov ženski KOSTIM št. 38. « 633-742 3822
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986 in FIAT 128, letnik 1987, ogled možen Pot v Bitnje 13, ter nov REGAL, OMARO, otroško POSTELJO. « 214-935__3848
Prodam DRVA, semenski KROMPIR desire in obdelovalno ZEMLJO dam v najem. Orehovlje 13, Kranj. 3862
V Strahinju oddam v najem PROSTOR za kovinsko obrt 50 kvad. m., ter prodam kostanjeva DRVA -večjo količino, ugodno. Bašelj 16, Preddvor, g 45-329_3916
STAN. OPREMA
Prodam jedilno kotno GARNITU RO. 064/82-217_3661
Prodam novo nerabljeno tuš KABINO. Cena ugodna, g 51-923 3729
Prodam SPALNICO, KAVČ, ter ŠTEDILNIK (2 4- 2). « 061/40-582, sobota in nedelja « 061/193-397 _3828
Prodam nov razstegljiv DVOSED. 211-403_3834
Ugodno prodam sedežno GARNITURO. ■» 327-820_3903
REGAL za dnevno sobo, v dolžini 360 cm, skoraj nov, ugodno .prodam, flf 324-639 3930
SPORT
Prodam moško športno KOLO Rog Senior, 5 prestav. "»> 310-001
Ugodno prodam italijansko KOLO Bimezzeta, št. 54, deli Campagno-lo, Poltabular. flp 46-482
krojaStvo
Cenjene stranke obveščam, da je odprta nova krojaška delavnica
v ulici Juleta Gabrovška 23, v Kranju - Planina II Po meri izdelujem moške obleke, ženske kostime in opravljam manjša krojaška popravila. Izdelujem gasilske uniforme, reprezentančne obleke in obleke za    pevske    zbore. Tel.: 064/327-789 Se priporočam!
STORITVE
AVTODVIGALO, za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago vanje drevja, do 22. m. višine, VAS ČAKA! g 73 120_2427
KROVSTVO, stavbno KLEPAR STVO, PLESKA*' 'lebov, ter na-puščev in vst .zolacij, opravljamo pod jrancijo. ® 061/110-089_2557
BELJENJE, pleskanje in polaganje tapet, g 403-242_2882
J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis! Smledniška 80, Kranj. * 329-886 _2917
PIŠLJAR SERVIS TV video - av-dio, kvalitetno popravilo naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 37, Kranj g 329 159 _ 2933
M electronic SERVIS AUDIO - VIDEO - TV, montaža avtoradio apa ratov, obnova ekranov ■ pridem tu di na dom. Smledniška c. 114, Kranj. qf 325-742 3336 Po konkurenčni ceni ČISTIM iti son, tapison, oblazinjeno pohištvo, avtosedeže in podobno, v 632-437__3460
VODOVODNE INŠTALACIJE na novi hiši, tudi razna popravila, predelave, ter čiščenje BOJLERJEV, vam solidno in kvalitetno izdela obrtnik. Cene solidne. <* 218-427 _3665
Uspešno odpravljam celulit z elektronsko napravo CELL - STIM. 1?
51 291
3667
Če potrebujete nekajurno nego ostarele ali invalidne osebe, ter pomoč pri varstvu otrok, poiščite telefon v oglasnem oddelku. 3709
Ročna MASAŽA, na vašem domu. Pokličite g 422-201 3714
SENČILA BLED - Po ugodnih ce-nah vam nudimo izdelavo, montažo in servisiranje ŽALUZIJ, LAMEL, ROLET in platnenih TEND. Inf. na g 77-996, fax 76-107 3726
Ugodno polaganje, brušenje, la-kiranje PARKETA! ■» 41-662 3727
CENTRIRANJE KOLES od dvoko-les, vam nudimo, "B" 242-622 3803 ROLETE, ŽALUZIJE in LAMELNE ZAVESE izdelujemo, montiramo, ter popravljamo, g 216-919 3808
FASA-3863
Izvajam vsa ZIDARSKA DERSKAdela.«" 46-240
NOVO, NOVO, NOVO. Menjava olja in oljnih čistilcev, brez nepotrebnega čakanja na vseh tipih vozil. Avtomehanika Podboršek. <SB> 218-741 3935 ------- I
BOROVLJE
Tel. 9943-4227-3227
se splača
1.......- J
STANOVANJA
Prodam 4-sobno STANOVANJE v Kranju <g 213-666_3649
1 -sobno STANOVANJE z atrijem v Šk. Loki, prodam, g 620-616 3705
GARSONJERO opremljeno, 33 kvad. m. v Radovljici prodam, g 064/74-563 in 74-943_3724
Prodam 4-sobno STANOVANJE 94 kvad. m., Tržič. « 50-308 3752
2-sobno STANOVANJE z večjim vrtom v Begunjah, oddam, g 242-291 zvečer._3763
Prodam ali oddam 1.5-sobno STANOVANJE. « 331-082 od 12. do 13. ure._3794
V Kranju zamenjam lastniško STANOVANJE 30 kvad. m. za večje družbeno s pravico odkupa. 13? 327 615_3802
Menjam 1-sobno družbeno STANOVANJE, 28 kvad. m. za večje, g 241-755 popoldan_3818
Prodam 2-sobno, lastniško STANOVANJE, v Kranju.« 325-364
Nujno zamenjam 3-sobno kon-fortno STANOVANJE za dve manjši, g 215-701, zvečer
V Kranju prodam vseljivo stanovanje 80 kvad.m., 600 DEM/kvad.m. S 218-555 od 18 do 20 ure 3835
V Škofji Loki kupim NJE.« 620-701
STANOVA-3849
Prodam komfortno 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, 54 kvad. m. na Planini III, nizek blok, prvo nadstropje. Cena 1.200 DEM/kvad. m. g 211-796_3860
V Kranju kupim STANOVANJE ali stanovanjsko PRAVICO, (ne Planina).« 327-950_3865
V pritličju stanovanjske hiše prodam STANOVANJE, v izmeri 85 kvad. m. Cena 500 DEM/kvad. m. <g> 327-145 ali 212-248_3878
Prodam 1-sobno STANOVANJE 38 kvad. m. v Šk. Loki, za 800 DEM/kvad. m. g 620-148 3891
V Radovljici prodam 1 -sobno STANOVANJE, 36.5 kvad. m Cena 1.200 DEM/kvad. m. flf 74 536 od
16. do 17. ure_3896
Novejše 2-sobno STANOVANJE v Kranju (ni še odkupljeno), zamenjam za garsonjero ali 1-sobno v Kranju ali okolici. Ostalo po dogovoru.'» 41-513 3908
2-sobno STANOVANJE v Škofji Loki, dam v najem, « 633-834
2-sobno STANOVANJE, v centru Kranja, 60 kvad. m. prodam za 52.000 DEM ® 215-803 3939
B DAIHATSU
Naivarcneiši m naigospodarneiši taponski avtomobili Pridite, obiščite nas m se seznanite s ceno. opremo, porabo m ži-vlienisko dobo avtomobilov DAIHATSU
NOVA VOZILA - NAD. DELI - DELAVNICA - SERVIS
CHARADE
KOROŠKI "DAIHATSU CENTER"
AUTOHAUS R. TEYROWSKY
9020 KLAGENFURT / CELOVEC, VVaidmannsdorferstr 195. Keutschacherstr. 24 Tel. 9943-463-281425-0, telefax 281425-10
IŠČEMO PARTNERJE V SLOVENIJI (z delavnico ali brez). Obiščite nas!
a DAIHATSU
m r o e m j r p r n
VOZILA DELI
Prodam DINAMO za FIAT 126. ■£> 421-086 3696
Prodam 4 GUME Borovo 10.00 x 20 col.    1    kom/20.000 SLT. 061/749-176 3711
PLATIŠČA
Prodam 1307.-»
za SIMCO 213-341 int. 87 B.V. 3934
VOZILA
Prodam JUGO 55, letnik 1984, dobro ohranjen. Bajt, Kranjska cesta 4, Šenčur. Po 13. uri. 3693
Prodam CITROEN AX TRE, 1988. « 218 812 popoldan.
letnik 3694
Prodam Z 750 LE, letnik 1982, ka-ramboliran. « 312-447 3697
LADO 1200 karavan, letnik 1983, registrirano do julija, prodam, « 75-723_3706
Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO JUGO SKALA 55, letnik 1989, rdeče barve, g 632-542
_3713
Prodam dobro ohranjenega GOLFA Diesel, letnik 1983. Bijelič, Tončka Dežmana 2, Kranj - Planina
_3715
GOLF Diesel, letnik 1986 in PEČ kombinirano, za ogrevanje, ter KOSILNICO Alpina prodam. ® 68-753_3719
Prodam Z 750. <g 68-409 3728
Prodam GOLF diesel, letnik 1987. g 43-234 po 21. uri_3735
OLD - TIMER Repaš, letnik 1966, registriran, ugodno prodam, flf 725-558 po 18. uri_3738
Prodam VARTBURG limuzino, le tnik 1990, z golf ovim motorjem. « 421-764_3741
Ugodno prodam Z 101, letnik 1987, registriran celo leto. « 323-701 _____3742
126 P, letnik 1984, dobro ohranjen ugodno prodam. ® 58-484 3746
Prodam STOENKO, celo ali po de lih. Kepic, Stara cesta 19, Kranj.
Prodam Z 750, letnik 4/1993.® 58-484
1975,
reg. 3748
Prodam FORD Taunus 17, za 50.000 SLT. Cih. C. Talcev, 8/b, Jesenice. 3758
BMvV 316, letnik 76/1979, Vičič, Planina 73, Kr.
prodam. 3759
ZASTAVA 101, letnik 1977/12, prevoženih 105.000 km, registriran 15.4 1992, prodam za 600 DEM. flp 74-607 popoldan 3761^
Prodam AUDI 80 GLE, letnik 1980, motor 1982, registriran do 2/1993. g 802-624_3767
Prodam karamboliran OPEL Ka-dett, letnik 1977, prva registracija, I. 1981, generalno obnovljen, motor 35.000 km, celega ali po delih. ■g 78-465_3768
Prodam R 5 campus, letnik 1991, R 5 campus diesel, letnik 1991 in Ka-dett 1.6 D, letnik 1984. g 77-209 _3769
Prodam JUGO 45, letnik 1986, registriran do 18.3.1993. g 631-574
Ugodno prodam dobro ohranjen JUGO 45 A, letnik 1986. Cena 2.500 DEM. g 064/81 -692 3783
SERVIS STERN
Kawasaki
YAMAHA
d.o.o. KRANJ
DAIHATSU
PRODAJA NOVIH VOZIL IN MOTORNIH KOLES
tel: 064/323-419 fax: 064/327-007
SUZUKI
CELOVEC
PISCHELDORFERSTR 133
Tel. 9943-463-42644
DELI • SERVIS • VOZILA
Prodam Z 850, letnik oktober/1983, registriran do 29. julija 1992 in APN 6, letnik 1986. Lazar, Sp. Gorje 1/b, Zg. Gorje_3776
Prodam Z 101, letnik 1981. Cena 1.100 DEM. Brejc, Vrbnje 76, Radovljica 3782
ORTNER
BELJAK   / VILLACH
Prodam Z 101, letnik 1984, general no obnovljeno, g 49-379 388J Prodam HYUNDAI Pony GLS 1500, hatchback, letnik januar/1991, ko-
vinsko siv. S 65-707_3882
Ugodno prodam osebni avtomobil ALFA 33 1.5 TI, srebrno kovinske barve, letnik 1987, prevoženih 52.000 km. «» 75-300 od 8. do 15 ure_ 3888
Prodam HROŠČA
TOYOTA
ZEHENTH0FSTR. 26
TEL 9943 4242 41310
SUBARU LolH n
PICC0STRASSE 42
TEl 9943 4242 28494
1975. Cena 801-133
po
1303 J, letnik dogovoru,
3889
Prodam JUGO 55, letnik 1990, reg celo leto, cena 5.100 DEM. 327-921 3894
Prodam 74-359
Z 750, letnik
1980. <S 3895
Prodam 215-975
Z 101, letnik
1986. « 3899
VW 1200, letnik 1976, prva registracija 1977, registriran do februarja/1993, prodam. Jane, Sebenje 4, Križe 3785
Prodam VW Jetto, letnik odlično ohranjen It 74-700
1986, 3787
YUGO Koral 55, letnik december/ 1989, 17.500 km, prodam. Partizanska pot 7, Kokrica - Kranj 3789
Prodam osebni avto BMW 318, starejša oblika - letnik 1984 ali menjam za manjši avto. « 215-316
_3795
Prodam Z 750, letnik 1979, registrirano do 23.3.1993. Praprotnik, Ljubno 106, Podnart 3800
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirano do 1/1993. Mihelič, Cankarje-va 23, Radovljica._3902
Prodam JUGO 45, za 1.500 DElvT Lučniškar, Rudija Papeža 3, Kranja
Prodam obnovljen OPEL Kadett letnik 1979 » 41-463 od 17. do 19 ure_3909
Prodam Z 126 P, letnik 1979, regik, striran, celo leto ® 65-486    3920 1
|r
Prodam 632-676
Z 750, letnik
1983. 'S _3928 jji
MERCEDES 200 D, letnik 1974, re- J gistriran do 2/1993, ličarsko in kle- i< parsko obnovljen, nove gume, za- i vore, kljuka, radio, zvočniki, zave- s sice, ter BMW 520, letnik 1974, re-|? gistriran do 5/1992, ugodno pro-dam. « 327-430_393^
Prodam Z 850, letnik 1984, registri-
LANCIA ZENTRUM
ŠTEVILKA 1
NA KOROŠKEM • PRODAJA NOVIH VOZIL • ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN DODATNA ORPEMA • ŠPORTNA OPREMA t SERVISNA DELAVNICA • KAROSERIJSKA DELAVNICA Z LAKIRNICO t 12 MESECEV GARANCIJE NA NADOMESTNE DELE IN STORITVE • GOVORIMO SLOVENSKO
CITROEN GS, DIANA 6, AMI 8, poceni rabljeni rezervni DELI in ODVOZ zapuščenih avtomobilov CITROEN, g- 691-946_3805
Prodam R 5 Alpine, ugodno. Por-ga, Podlubnik 161, Šk. Loka 3807
Prodam JUGO 45 Koral, lij/1990.« 323-558
letnik ju-3814
Prodam JUGO 45, letnik 1986, neregistriran, vozen. « 217-582 3816
Ugodno prodam kombi - bus VW (7 + 1), starejši letnik, registriran do avgusta 1992, vozen, cena po dogovoru. 064/68-370 3826
Prodam ohranjen VVARTBURG, le-tnik 1986. 325-438
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982, dobro ohranjen, (prevoženih 39.500 km), g 310-284_3830
FIAT KOMBI 850 prodam ali zamenja mzabolhcoj»_m:9^8___3^36
Prodam KOMBI VW Transporter, s sedeži (7 + 1), letnik 1989. «8?
620-446_3844
Prodam CX 2000 karavan, cena 2.200 DEM, letnik 1978. 241-723
Prodam Z 101, letnik 1979, registriran celo leto. Hrastje 199 - Kranj.
Prodam LADO Rivo, letnik konec 1987. Medetova 1, stan. 25 3853
Prodam LADO Samaro 1/1990, 5 vrat, bela. ® 324 393 3857
Prodam Z 750, dobro ohranjen, registriran do januarja 1993. ® 51 -096_ 3866
Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik september 1981. « 861-339_3868
Prodam Z 128, letnik 1986/11, rde-če barve. Cena po dogovoru. Ogled v petek in soboto. Pavrevič, Frankovo naselje 44, Šk. Loka.
ZAPOSLITVE
REPROFOTOGRAFA MONTAŽERJA zaposlimo. Ponudbe pod šifro ARKA
V restavraciji camp Zaka, na Bledu zaposlimo 2 KUHARJA-ci s KV, 2 NATAKARICI s KV, 2 kuharski po:j močnici.   Informacije   v gostilni Mangart. «■ 77-132_3455
Občasna pomožna dela pri GRADNJI, dobi mlajši upokojenec. Po-nudbe pod Šifra: GRADNJA 359f
Takoj zaposlim več PRODAJALCEV. Ugodna provizija. « 422-023 _3597
KAVA BAR v Kranju honorarno zaposli dekle, v popoldanskem času.
g 329-170_37J2
Iz okolice Medvod in Šk. Loke za-poslimo KV KUHARJA in NATAKARICO, fif 061/611-375 po 15. uri 3723
Urejeno mlado ZAPOSLIMO v 221-210
dekle kava
honorarno baru. 'S 3725
Zaposlimo delavca za področje finančno-računovodskih in komercialnih opravil. Zahtevamo ustrezno višjo izobrazbo, znanje tujega jezika, tri leta delovnih izkušenj, Prošnje z dokazili o izobrazbi in kratkem življenjepisom sprejema PIS Bled, Alpska 7, 64260 Bled, inf. PO - PE po tel. 78-170 do 15. ure ali 76-524 po 15. uri.
592
,tel<- 27. marca 1992
MALI OGLASI, OBVESTILA
27. STRAN (3©£yM^©IEHGLAS
Vse več podjetnikov in obrtnikov spoznava, kaj je ugodje dobrega računovodskega servisa. Brez sposobnih in Pridnih sodelavcev pa vsega dela ne bo možno opraviti.
Pridružite se nam, če ste:
RAČUNOVODJA
z dobrim poznavanjem dvostavnega in enostavnega knjigovodstva in ustreznimi izkušnjami. Možna je honorarna ali redna zaposlitev.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni na naslov
ExpIeo G&ft
Staneta Žagarja 39, 64000 Kranj. Inf. po tel. 242-594
i
al-80
%
jO-82
bi
M
5. uldC,o moštvo v južni Avstriji 88 p
^DELOVALO A
s? Klavirjev
oddajte
f 5 Prakso.
94 ^0šn|e
S J! na: Villacher # g« Villach, Beljak, Klagenlurter
39
pod številko • VVerbung, A-
lr. 24
Podružnica podjetja Prima
•k)
. Iske. Prodajamo sodobno zava
oting Partner za področje Go-ke. pr
n'štvo, ki je podprto s tujim
hir
^talom. Vsi zainteresirani tt, l(9ram ali za delo, pokličite na U6V824-081, 064/422-760, v pe-09 C^goboto in nedeljo._3739
ji-f6ni ŠIVILJO za šivanje na do-20j]"Pogoj OVERLOCK na tri nitke r" i Austrijski cik-cak in nudim ho-ffl *rr>o ZAPOSLITEV šivilji z izku-
* S na e- J{47-083
overlocku.
3757
l 'd'etie HELIDON išče tr 5nie
sode-
z vozniškim izpitom, za opra-zastopniškega  dela. ®
"] ' 058 od 18.15 ure do 20. u 11
3762
i- ^OSLIKARJA   zaposlim, tf
12 <j38_3771
-» ajšo upokojenko za POSPRA-I MANJE lokala, iščem v Škofji
Stjg 632-928 _3784
gostinskem obratu v Tržiču išče-'\Nado dekle za delo v STREŽ ^ra: APRIL_3788
Jtostinskem obratu na Bledu iš-J?o KUHARICO, za delo po po-
Šifra: NASTOP V APRILU ^____3790
ŽIRIJA POLANA Golnik, išče a*9a fanta za dela V KUHINJI i^lado dekle ZA STREŽBO (•"Site se osebno, vsak dan od L. re do 22. ure, v pizzeriji, razen v^Jeljka._3801
zaposlitev v PEKARNI. « KP3 do 12. ure in 211-713 po
3819
t lrn honorarno delo. Inf. po 15. 631-038_3820
1 v 1 mesecu ZASLUŽITI
' V' tisoč DEM - ne čakajte, am-^Pjdićite.« 212-702 3821
&fTaposlim ŠOFERJA, SKLA SENIKA
Sečila
KOMERCIALISTKO in Delovne izkušnje in zaželjena. Šifra: TA-3846
,t Urno tri DELAVCE, lahko ho-[ Sr^o ali redno. Šifra: META
SITOTISKARJA zaposlimo
2 vsaj delnim znanjem. Ponudbe pod šifro ARKA
QAiedu iščem žensko za PO-6 v gospodinjstvu, vsak dan 4 .j ^formacije vsak delavnik od v^J5. ure na » 78-766 3897
' ŽbT---
Jbr P°'e9 svojega dela še ^zaslužiti pokličite 84-571
3898
Jrarno delo na domu nudimo aj1' in natančni ŠIVILJI iz Šk. " a|i okolice. SIGNUM Šk. Lo-3900
honorarno DELO.
•s-
3915
v,?V|Nl s tekstilom. ^5-234
214-288 3918
*V/ILI
lQcarT1 7 tednov stare rjave i Ri.0man. Zminec 12, Šk
larda^T~dva črno bela TELIČKA, iFj ,Jn dni in semenski KROM Xj, es're, Erla, Pentland. Triler, Naklo 3632
JAR-Šk Loka 3619
PAVE, samce in samice, prodam. Janez Kadivec, Pipanova 46, Šen-čur. ■» 064/41-573 3638
Prodam NEMŠKE OVČARJE, z ro-dovnikom, odličnih staršev. Ul. 4. oktobra 22, Cerklje_3678
Prodam OVCE z jagenjčki, ter pripravo za izdelavo butare. 9 68-228_3699
Prodam KRAVO simentalko s 14 dni starim TELIČKOM. Borštniko-va 10, Cerklje_3701
Prodam 1 leto starega PSA - Dogo. Tupaliče 24, Preddvor. ^ 45-039_3702
Prodam mlado KRAVO za zakol -simentalka. 061/824-184 3712
Prodam polovico BIKA. ^ 061/627-190 zvečer_3718
Prodam TELIČKO Frizijko, težko 100kg, za rejo, g 421-214 3722
Prodam 100 kg težkega TELETA si-mentalca. Zg. Bela 19 3753
Prodam KRAVO sjmentalko v 9 mesecu brejosti, tretje tele. Luže 6, Visoko_3766
Prodam 8 dni staro TELIČKO simentalko. <g 78-631_3775
Prodam KOZLA, KOZE in KOZLI-ČE, srnaste pasme. ^ 51-030 __3797
Prodam tri KOZLIČKE in KOZO z mlekom, flf 66-344 3804
Zadnje dni aprila bodo naprodaj JARKICE Isa, 19 tednov starosti, tik pred nesnostjo, dekapirani kljuni, cepljene proti kugi. Naročila sprejemam na naslov: Kuralt, žab-nica 39. 3855
Prodam TELICO, staro 1 leto, težko cca. 360 kg ^ 41 -227 Šenčur
Prodam 10 dni stare BIKCE. Basaj, Suha 40.
črno
bele 3870
Dobijo se JARKICE. Golniška 1, Kokrica - Kranj 3877
Poda/im pol leta starega psa OVČ-JAKA ali zamenjam za manjšega. «g 66 327_3913
Prodam BIKCA simentalca. W 421-062 _3922
Prodam TELIČKO 130 kg, SENO in DRVA. Zalog 11, Cerklje. 3942
Prodam 620-797
KOZO z
mladičem. ^ 3943
NAGROBNI SPOMENIKI OKENSKE POLICE KAMNOSEŠTVO KAŠPAR
Naklo, Na kalu 16 tel.: 47-875, 47-286
OPRAVIČILO
Pri zahvali Ivana Kalana je prišlo do nel|ube pomote. Zahvala gre prav tako gasilcem KS Godešič in Janezovim prijateljem. Za napako se opravičujemo.
V SPOMIN
JOŽETU SREBRNJAKU
V MISLIH IN V SRCU ŠE VEDNO TI ŽIVIŠ, ČEPRAV ŽE ŠESTO LETO V TIHEM GROBU SPIŠ. DOM JE PRAZEN BREZ TEBE.
POGREŠAMO TE TVOJI: žena Albina, hči Albina s Tatjano in Ivanom
Kranj, 26. marca 1992
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
ANGELE ZUPANC
roj. Hribar
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna zahvala sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih, dr. Možganu za dolgoletno zdravljenje, ter kaplanu za lep pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Domači
Martinj vrh, 28. februarja 1992
ZAHVALA
Ob smrti
MARIJE BIZJAK,
roj. Golorej, p.d. Matevzelnove mame iz Primskovega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vašča-nom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala za spremstvo na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Kranj, 16. marca 1992
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka, brata in strica
LOJZETA BAJTA
z Zlatega polja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, gospodu župniku, pevcem iz Nakla, organizaciji ZB, govorniku Čerinu in Viliju za zaigrano Tišino. Posebno zahvalo smo dolžni Heleni in najbližnjim sosedom, ki so nam takoj priskočili na pomoč. Vsem in vsakemu posebej - še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Kranj, Tržič, Sovodenj, Žiri, Kranj, 13. marca 1992
ZAHVALA
Ve jokajte oh mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnile se. kuko upela sem in večni mir mi zaželite
V 54. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila draga sestra in teta
TILKA PETRIČ
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki ste /. nami delili bolečino in zasuli njen mnogo prerani grob s prelepim cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Beleharju in sestri Anici za dolgoletno zdravljenje. Ortopedski bolnišnici Valdoltra, Reševalni službi Kranj, ter vsem zdravnikom in sestram intenzivne kirurgije bolnišnice dr. Petra Držaja za ves trud in požrtvovalnost v času njene bolezni. Lepa hvala Primožu in Jožetu za nošenje žare. pevcem i/ Nakla za lepo /apete pesmi slovesa, g. Janežiču za zaigrano Tišino, g. župniku za lep pogrebni ohred. zvonarjem, društvu upokojencev - praporščaku, ter pogrebniku Jeriču. Iskrena hvala tudi Francki Sušin za poslovilne besede ob odprtem grobu. Heleni in Janezu Levstik, ter vsem vašča-nom. Vsem. ki ste v teh dneh žalosti bili z nami. še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI
Vasca, 19. marca 1992
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš dolgoletni sodelavec
DANIJEL STERNAD
prodajni referent
Od njega smo se poslovili 21. marca 1992 v Radovljici. ISKRA INSTRUMENTI OTOČE
ZAHVALA
Ob smrti
VINKA PERICA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem drugim, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Udirju, sosedom, gospodu župniku, vsem lovcem za lep obred, gasilcem in pevcem.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Šenčur, 21. marca 1992
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta
ANA
GREGORC
roj. Šenk, p.d. Fendetova mama iz Mač
Zahvaljujemo se dr. Sajovcu za dolgoletno zdravljenje, sorodnikom, botrom in dobrim sosedom, ki so nam pomagali v težkih dnevnih slovesa, znancem, prijateljem, Jožetovim in Joži-činim sodelavcem, vaščanom in vsem drugim, ki so nam izrekali sožalje, podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. patru Polikarpu. g. župniku iz. Preddvora, pevcem iz Šenčurja, trobentaču za lep pogrebni obred ter Cilki Komovec za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njeni
ifdKiiiil^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
IVANA KORENJAKA
Šmajdovega ata #
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem DO, za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena zahvala vsem, ki ste ga prišli pokropit in ga pospremili v njegov poslednji dom. Hvala dr. Mariji Burgar Jenko za zdravljenje v času njegove bolezni. Posebna zahvala g. župniku iz Pre-doselj in ostali duhovščini, za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in organistu g. Gorjancu ter g. Bitencu za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Predoslje, 13. marca 1992
	ZAHVALA
	Ob boleči izgubi našega dragega ata, pradeda, prapradeda, brata in strica
	VALENTINA
mttm	PORENTE
	Pavovčevega ata iz Huj
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem Kokra MP 501, sodelavcem Servisnega podjetja d.o. Ključavničarji, sodelavcem Iskra Števci za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred, zvonarjema iz Huj in Brega ter pevcem. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedu g. Lebnu za vsakodnevno pomoč.	
ŽALUJOČI: Vsi njegovi	
Kranj, 21. marca 1992	
SLOVENIJA IN SVET
Člani helsinške družine
Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je imela ob ustanovitvi leta 1975 35 članic, jih ima sedaj 51. V torek sta bili v KEVS sprejeti tudi Slovenija in Hrvaška, Makedonija in Bosna in Hercegovina pa ne.
Ker v Konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi velja pri odločanju načelo soglasja, je bil izid odločanja o sprejemu Slovenije in Hrvaške, kljub soglasju komiteja visokih funkcionarjev in pozitivnemu mnenju Združenih držav Amerike, negotov zaradi zadržanja Beograda. Vendar je tudi zunanji minister ostanka Jugoslavije glasoval za in tako je Sloveniji uspel nov pomemben korak pri mednarodnem uveljavljanju, vstop v Konferenco, ki je ob Združenih narodih najpomembnejša svetovna in ne le Evropska organizacija, saj sta v njej tudi Amerika in Kanada. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je v Helsinkih že zasedel za Slovenijo pripravljeno mesto, je ob tem izjavil, da zahteva polnopravno članstvo od nas drugačne politične prijeme in vrsto novih političnih nalog. Povedal je tudi, da mu je namestnik ameriškega zunanjega ministra Eagleburgcr zatrdil, da bodo ZDA priznale Slovenijo, vendar v okviru celovitejše rešitve jugoslovanske krize, kar pomeni priznanje vsaj treh jugoslovanskih republik.
Ribiška vojna s Hrvaško
Da odnosi med Slovenijo in Hrvaško ne bodo brez problemov, dokazujejo zadnji zapleti okrog lova slovenskih ribičev v hrvaških vodah in morske meddržavne nuje nasploh. Ker nimamo ustreznega ribolovnega sporazuma, slovenski ribiči od 1. aprila dalje ne bodo smeli več loviti v hrvaških vodah. Slovenija je v sredo s posebnim memorandumom pozvala Hrvaško k dogovoru in ji predlagala, naj do sklenitve sporazuma ostane sedanji režim lova oziroma naj velja začasni sporazum. Problem za Slovenijo ni majhen. Neposredno je ogroženih okrog 4000 ljudi, ribičev in zaposlenih v Delamarisu. Skupščinska komisija je za sporazum s Hrvaško, vendar ne na račun kakršnihkoli koncesij hrvaški državi glede prometnih koridorjev skozi Slovenijo, o čemer se je že govorilo. O tem se nihče v Sloveniji ne sme dogovarjati na lastno pest, so dejali v parlamentu.
Sporazum s Kraljevino Španijo
V sredo je obiskal Ljubljano španski veleposlanik na Dunaju dr. Miguel Angel Ochos Brun in z namestnikom slovenskega ministra za zunanje zadeve podpisal sporazum o navezavi diplomatskih stikov med Slovenijo in Kraljevino Španijo. Dokler ne bo španskega veleposlaništva v Ljubljani in slovenskega v Španiji, bo diplomatske posle za Slovenijo opravljalo špansko veleposlaništvo na Dunaju. Zeljo po čim prejšnji ureditvi tega vprašanja izraža tako španska stran kot tudi slovenska. To sta posebej poudarila predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Lojze Peterle, ki sta tudi sprejela španskega diplomata.
General Slapar v Skandinaviji
Med obiski slovenskih predstavnikov na tujem omenjamo tri. Finančni minister Dušan Šešok je obiskal Združene države Amerike, kjer so ga sprejeli v Mednarodnem denarnem skladu. Svetovni banki, Exim banki, zavarovalni instituciji OPIC in v ameriškem finančnem ter zunanjem ministrstvu. Šešok je po vrnitvi povedal, da imamo že precejšnjo podporo za sprejem v mednarodni denarni sklad, še boljše možnosti pa se nam bodo odprle po ameriškem priznanju. Slovenija bi lahko vstopila v sklad z lastno kvoto, Američane pa je obvestila, da bo posojila, ki jih je sama najela, redno odplačevala, za dolgove bivše Jugoslavije pa ne prevzema obveznosti. Slovenski bančniki in finančniki so v Italiji na posvetovanju o sodelovanju med Slovenijo in Italijo. Poveljnik štaba teritorialne obrambe Slovenije generalmajor Janez Slapar pa je na Finskem in na Norveškem. Udeležil se je vojaškega svetovnega smučarskega prvenstva, kjer našo vojsko zastopajo biatlonci, general Slapar pa je bil tudi gost štabov in inštitutov, kjer je predaval o organiziranosti slovenske vojske. • J. Košnjek
Koliko {e vreden tolar
Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 27. marca naprej:
		nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	100 ATS	712.7762	714.9210	717.0658
Nemčija	100 DEM	5016.3719	5031.4663	5046.5607
Italija	100 LIT	6.6542	6.6742	6.6942
Švica	100 CHF	5516.7550	5533.3551	5549.9552
ZDA	1 USD	82.9558	83.2054	83.4550
Jugoslavija	100 YUD		60,0000	
R. Hrvaška	100 CRD		70,0000	
V menjalnicah so bili v četrtek, 26. marca, ob 13. uri tečaji				
marke šilingi nakupni    prodajni    nakupni prodajni
Gorenjska banka	51,70	52,95	7,19	7,45
Abanka	51,80	53,30	7,25	7,50
SKB	52,00	53,00	7,38	7,53
Hida, lj. tržnica	52,20	53,40	7,30	7,60
Aval Bled, Ljubljanska 8	52,00	53,00	7,30	7,55
Otok Bled, Ljubljanska 15	52,00	53,00	7,39	7,53
Slovenska hranilnica				
in posojilnica Kranj	52,30	53,50	7,30	7,60
Ljubljanska borza: Torkov sestanek je minil v znamenju rahle rasti tečajev, največ zanimanja je bilo za državno obveznico prve izdaje, z njo je bilo spet daleč največ prometa, približno 80 odstotkov vsega. Dokajšnje zanimanje je bilo tudi za državne obveznice druge izdaje in obveznice mesta Ljubljana, na prostem trgu pa za obveznice Rogaška 1. Promet z blagajniškimi zapisi je znašal 1,1 milijona mark, trgovali so samo s 6-dnevimi, kupci so skušali kupiti za največ 50,80 tolarja za marko, prodajalci pa prodati za najmanj 51,65 tolarjev za marko.
Na četrtkovem sestanku se tečaji prav tako niso bistveno spremenili, za obveznico RSL I je s 111,4 splezal na 111,5 odstotkov, za obveznico RSL II z 76 na 76,8 odstotov, zanimivo je, da je bil promet z njima približno enak. Obveznica mesta Ljubljana je ostala na 88,8 odstotkih. V prometu je bilo več obveznic, opazen je bil tudi pri obveznicah PTT Ljubljana, na prostem trgu pa z delnicami Mladinske knjige. Nekaj prometa je bilo z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tuji valuti, le s 60-dnevnimi, pri nakupu je bila marka vredna 50,60 tolarjev, pri prodaji 51,90 tolarjev.
Otok naj ostane javna dobrina
"Veliko se v občini ne moremo izmišljevati, zakon o denacionalizaciji velja in po njem se moramo ravnati."
Radovljica, 23. marca - Ko je izvršni svet na ponedeljkovi seji razpravljal o denacionalizaciji blejskega otoka, predvsem o poravnavi med sedanjim in nekdanjim lastnikom, je sklenil, da naj stališče do tega problema najprej zavzame odbor za prostor in da naj uprava za urbanizem oceni, kakšne bi bile slabosti in prednosti, če bi otok in jezersko obalo zavarovali s posebnim odlokom.
Otok mora ostati javna do- problema morala zavzeti svoje
Zmrzal poškodovala spomenik
cala skozi zgornje razpoke plastiko, zmrzal pa je poško* vala opeko. Ker je bil broni vlitek samo prilepljen na 11 strukcijo, je odstopil od njej* se zaradi teže na polovici |^ lomil.
Strokovnjaki bodo o u| tovitvah sestavili pisno stro' vno mnenje. Zaradi neprim nih materialov so deloma škodovani tudi drugi sporn* ki na Slovenskem trgu. Za znanimi storilci, ki so na narisali moške spolne org* pa še poizvedujejo.© D. S.
brina, dostopna in odprta vsem, je v razpravi dejala Helena Janša in poudarila, da je bilo v otok v času, ko je z njim upravljalo družbeno podjetje, vloženo 2,1 milijona mark in da bo treba opredeliti, kako se bodo v prihodnosti zbirala sredstva za vzdrževanje. Zdaj finančnega vira ni: vstopnina se ne pobira, Cerkev dobiva sredstva le za vzdrževanje svojih objektov, samo najemnina za gostinski lokal tudi ne bo zadoščala. Obnoviti pa bi bilo treba stopnice in razsvetliti otok, za kar so načrti že tudi narejeni, le denarja je lani zmanjkalo. Janševa je opozorila tudi na to, da nekateri v de-nacionalizacijskem postopku zahtevajo tudi jezersko obalo in da bi občina tudi do tega
stališče. Miro Rozman je dejal da z blejskim otokom, ki je močno vtisnjen v zavest Slovencev, ne bi smeli "lastninsko kupčkati", ampak bi morali poiskati trajno rešitev. Odbor za prostor se zavzema za to, da bi objekte dali Cerkvi, zemljišče pa podržavili. Bernarda Podlip-nik je predlagala, da bi Blejsko jezero skupaj z otokom in obalo razglasili za nacionalni park in ga zakonsko ali tudi kako drugače formalno zaščitili. Jože Cvetek je dejal: "Veliko si v občini ne moremo izmišljevati, zakon o denacionalizaciji velja in po njem se moramo ravnati. Otok naj ostane odprt za vse, sicer pa menim, da Cerkev tudi nima tega namena, da bi ga zapirala."
• C. Zaplotnik
Vlomilci in tatovi ne mirujejo
Bo tatic uničeval miši in podgane?
Kranj - Kriminalisti so tudi ta teden imeli veliko dela. V torek so si v Kokri "ogledali" trgovino z živili, iz katere je neznanec, za katerem še poizvedujejo, odnesel oblačila in tehnične predmete v skupni vrednosti nekaj več kot 30 tisoč tolarjev. Tatici so bili očitno na delu tudi na Planini pod Golico, kjer so iz Rožcine trgovine ukradli za 20 tisoč tolarjev prehrambenih izdelkov. Blejski policisti zbirajo podatke o neznancu, ki je v noči z 22. na 23. marec iz odprte lope na Triglavski cesti 41, last podjetja Beta z Blejske Dobrave, odpeljal približno 700 kilogramov pšenice, zastrupljene z brodilonom in facilo-nom in namenjene za uničevanje miši in podgan. Škode je za 100 tisoč tolarjev.
Policisti kranjske postaje iščejo neznanega storilca (ali skupino storilcev), ki je v noči z nedelje na ponedeljek in s ponedeljka na torek na Prim-skovem in na Planini vlomil v tri osebne avtomobile in njihove lastnike oškodoval za 26 tisoč tolarjev.
Policisti kranjske postaje bodo javnemu tožilstvu ovadili 23-letnega S.S., ker ga sumijo, da je storil kaznivo dejanje velike tatvine. Mladenič naj bi v ponedeljek ob enajstih zvečer prišel v podjetje Planika in v oddelku športne montaže vzel enajst parov športnih copat adidas, vrednih 20.731 tolarjev. Ko jih je že dal v športno torbo, so ga zaposleni zalotili. Mladenič je pobegnil, torbo s copatami pa pustil v Planiki.
Neznanec, za katerim še poizvedujejo, je v torek med 13. in 22. uro pred upravno zgradbo podjetja Sava Kranj vlomil v osebni avtomobil yugo in iz njega odnesel radijski kasetofon znamke Blaupunkt in zadnjo polico z vgrajenima zvočnikoma, vse skupaj vredno 26 tisoč tolarjev.
Policisti škofjeloške postaje poizvedujejo za neznanim storilcem, ki je med 19. in 23. marcem iz gradbenega stroja na-kladača, ki je stal ob reki Sori, nedaleč od Gosteč, ukradel akumulator in lastnika oškodoval za 10 tisoč tolarjev. Neznanec je po vsej verjetnosti z žago za železo najprej prežagal obešanko, s katero je bil zaklenjen pokrov, nato pa še električne kable.
Kranj, 26. marca - Ministrstvo za notranje zadeve. Uprava za notranje zadeve Kranj, je sporočila, da so 23. in 24. marca inšpektorji urada kriminalistične službe in strokovnjaki iz Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij opravili ogled poškodovanega spomenika na Slovenskem   trgu   v Kranju.
Ugotovili so, da je do poškodovanja prišlo zaradi netrajne izvedbe podstavka. Na podstavku je prišlo do zamakanja v jedro spomenika. Voda je proni-
Še enkrat
Iz gostilne v kanjon Kokre
V 22. številki smo pisali o poskusu samomora v Kranju Upravi za notranje zadeve Kranj so v poročilo o dogodku zapj1 li, da se je moški pognal s kokrškega mostu pri gostilni Arvaj da je bil ta moški prej v gostinskem lokalu, kjer je spil sed< vodk. Na podlagi tega smo sklepali in tako tudi zapisali, da! za isti gostinski lokal, v resnici pa je šlo za različna. Moški mreč ni popival v gostilni pri Arvaju, ampak nekje drugje, za» se lastnici, ki jo je netočna informacija osebno in poslovno pri' dela, opravičujemo. Naj še povemo, da je bil dogodek v src1 zvečer in ne v četrtek.
Z varščino ne bo nič
Major JA bo na sojenje čakal v zaporu
Kranj, 23. marca - Major Danilo Radovanič, ki ga obtožnica' poveljnika tankovske enote bremeni umora dveh avstrijskih t vinarjev na letališču Brnik v času agresije na Slovenijo, bo na' daljevanje sojenja na kranjskem sodišču čakal v zaporu v Ra^ vljici. Tako je odločilo Višje sodišče v Ljubljani, ki je ugod pritožbi tožilstva na odločitev kranjskega sodišča, da za obtoj nega majorja odpravi pripor, če položi sedem milijonov tolafl varščine. Kot je znano, se je sojenje na kranjskem sodišču že< čelo, vendar so ga po treh dneh obravnave prekinili, ker obramba predlagala neposredno zaslišanje strelca, ki je na tol pritisnil na sprožilo.
Nov krajevni odbor MKD
Železniki: Pobudna skupina za ustanovitev mladih krščans' demokratov vabi na ustanovni zbor krajevnega odbora MKD, ki bo
nes, v petek, ob 18. uri v Kulturnem domu Železniki.
J
AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj
TEČAJ-VSAK PONEDELJEK
® 216-245
NARAVA UJETA V
MARMOR
i
IZREDNA PRILOŽNOST
ifod 10. do 30. marca -4j
Izdelki MARMOR Hotavlje po izjemno
nizkih cenah
Kakšno je naše sodstvo
Ljubljana, 27. marca - Skupščinski odbor za pravosodje in upravo organizira v ponedeljek, 30. marca, ob 10. uri v dvorani slovenske skupščine strokovno posvetovanje o položaju sodstva in pravosodnega sistema v Sloveniji. Sodelovali bodo pravni strokovnjaki, sodniki, tožilci, odvetniki in predstavniki vlade, uvodno predavanje pa bo obravnavalo neodvisnost sodstva.© J. K.
v MERKURJEVIH prodajalnah
f DOM Naklo
t GRADBINKA Kranj
• ŽELEZNINA Ljubljana
• KAŠMAN Škofja Loka
• ŽELEZNINA Gorenja vas
• KOVINA Lesce
• UNIVERZAL Jesenice
• GRADBENI MATERIAL
Petelinje t GRADBENI MATERIAL Litija
f PTC Nova Gorica
Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih v Merkurjevih prodajalnah!
L