84. številka. V Trstu, v soboto 19. oktobra 1889. Tečaj XIV. „EDIHOST" iihaja dvakrat na teden, vnako ircdc n loboto oh 1. uri popoludne „Edinost" stane: za vse leto gl. «.-; izven A vat. 9.— gl. M polu leta n 3.—; „ „ 4.50 B ta četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 * Posamične Številke ne dobivajo v pro-dajalnirah tobaka v Trato po 6 nov., t Gorici in v Ajdovičini po • nov. Na narcčbe bres priložene naročnine ee upravniitvo ne ozira. EDINOST Viii dopiHi ne pošiljajo uredništvu v u lici Carintia st. 28. V»ako plumo mora biti trunkovano, ker nefrankorana «■> ne sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo. Oglasi in oznanila ne rakune po 8 nov. vrntiea v petitu ; za naslov« r. debelimi ćrkami a* plačuje proHtttr, kolikor bi ga obneglo navadnih vrstic. Poalana, Javne sahvale, oamrtniee itd. ite račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inHemt* pre-;mna upravniitTO v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so preste poštnino. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V •tiuuat j« II oB«. Vabilo na naročbo. -8 t. oktobrom ta čelo. je IV. četrtletje XIV. tečaja našega lista. Vabimo zatorej naše gg. naročnike, da svojo na-roČbo o pravem času obnove, da ne nastanejo neredi v pošiljanju lista. Opozarjamo ob enem gg. naročnike, kateri svojega dolga doslej niso še poravnali, da svojo dolžnost čim prej storć. Cena listu je: ca vse leto .... gld. 6.— za pol leta . . . gld. 3.— za četvrt leta . . . gld. 1.50 Prihodnja doba bode tim zanimi vejia, kajti vršile se bodo v njej deželne volitve v Trstu, o katerih bodemo natančno poročali. Vabimo tedaj slov. rodoljube, da naš list tudi gmotno podpirajo in Širijo. Stare naročnike prosimo, da nam še dalje ostanejo zvesti ter poravnajo, ako imajo še kak dolg pri upravništvu; nove pa, da naročivši se zajedno tudi plačajo. UpravniStvo „Edinosti". Pred volitvami. Naposled je uradni list vender prinesel razpis volitev, katere prično v mestu 4., v okolici pa 17. novombra. Italjani obeh strank „vladni" ali „konservativci* in rudeči ali „Progressovci" napeli bodo vse svojo žile, da si pribore kolikor mogoče sedežev v mestnem zboru. O bojih v mestu sameui negovorirao, obračamo se tu le do vas, okoličani, kateri si 17. p. in. izvolite iz svoje srede šest mož, da vas bodo zastopali v mestnem in deželnem zboru, potegovali se za vaše koristi in branili vaše pravice pred brezobzirno italjansko večino. Sest poslancev za celo okolico broječo nad štirideset tisoč ljudi je pač premalo v primeri z mestom, katero jih voli v vseh 4 razredih 48. Ta šestorica pač malo zamore nasproti tako ogromnoj laškej večini. In vender še teh zastopnikov nam laški gospodje nočejo pustiti, z zvijačo in nasilstvom bi nam radi se te oteli. — Vsak okoličan pač dobro ve, kako je pri italijanskih meščanih v čislili. Italjanska gospoda nas pita vedno le s „ščavi4 in drugimi psovkami ter nema za nas dobre besede. Kjer li morejo Lahi okoličane izpodriniti ter jim prikratiti zaslužek, storijo to brezobzirno. Naši ljudje naj li malo pomislijo, koliko zaslužka so imeli nekdaj v mestu in kolik o ga imajo danes. Povsod, kjer so si nekdaj naši okoličani služili denar, spravili bo Lahi dan danes same Furlane. Laski trgovci in podjetniki ravnajo se vsi po vzglegu slavnega magistrata ter urivajo povsod tujce, kjer so delali vedno naši ljudje. Okoličanom so pustili samo najtežja dela, ki najmanj nesejo, a tudi to ker bi je slabotni Furlani še opravljati no mogli ! Da ne omenjamo drugih večjih podjetij vprašamo samo: koliko naših okoličanov jo našlo dolo pri sv. Sabi. koliko pri zasipanju morja v novi luki ? — Koliko naših ljudi se masti v mestnih službah? — In vender bodo to dni Lahi vseh barv kar preplavili okolico; govorili bodo uušim kmetom nu sreo, lizali so jim tur jim pripovedovali, kolike koristi jim dajejo me- ' ščani, kako za nje skrbe in se trudijo za i njih napredek. Drugi brdo napeli zopet i druge strune, grozili jim bodo, da ako ne | volijo tega in tega, da je laška gospoda istisne ter jim vzame ves zaslužek, črnili in obrekovali bodo naše voditelje, da so , nomirneži, da delajo za se in da jim | blagor okoličanov ni na misli. Mi svarimo nase volilce pred temi ljudmi. Ti se zavijajo v ovčjo in volčjo kožo ter si prizadevajo z lepa in z grda zmamiti vas in zmaličiti. Plačevali vam bodo tudi za vino, da bi s tem kupili vaše glasove. Od naše stranke bi zastonj kaj tacega pričakovali, denarja od nas ne dobite no 'sladkih obetov; mi vas učimo samo poštenosti. Dokazali smo vam, da Lahi ne skrbe ne za vaš blagor ne za vaš nu-; predek. Ako bi mogli, bi vas vse na en i dan spravili ob zaslužek, ob imetje in i jezik. Vzeli bo vam vse stare pravice, škodili so vam materijalno in moralno in sedaj vam hočejo vsiliti še „svoje" ljudi za poslance, da bi se ja nikdo no oglasil v j mestnem zboru ter gospodom Lahom po- < vodal, kake krivice se vam gode. Okoli-' čani ne dopuščajte tega. Bodite ponosni na svoj narod in svojo preteklost, v ka-j terej ste si 4>o svojoj volji zbirali tudi župane ter volite sedaj take može v mestni" zbor, ki imajo srce -».a vas, ki se bodo potegovali za vaš« interese in vas branili laškega nasiMva. Sramota bi bila, da bi največji nasprotniki, ki vas zaničujejo in povsod spodkopujejo, da bi ti prodrli pri občinskih volitvah. Ne dajte se varati laške gospode sladkim besedam in obljubam, držite se trdno svojih ljudi. Te volite složno in brez straha, pokažite Lahom, da niste „ščavi" , ampak zavedni Slovenci, kateri so si v svesti svoje vrednosti in svojih pravic. Dolžnost vsakega zavednega okoličana je, učiti svoje sosedo o narodnih dolžnostih in svariti je pred laškimi agitatorji. Pokužite vrli okoličani, da neste še taki kakor so ti sprijeni Lahi, ki vas vabijo sedaj na svojo stran, in da se jim ne prodajete kakor bebci. Bodite ponosni ter odganjajte tujo pokupovalco od sebe. Vašo geslo naj bode: Bodimo svoji, potem se ravnajte! Deželni zbori. Istrski. Seja dno 10. oktobra. Ob 10. uri zbrali so se zastopniki v stolni cerkvi k slovesni sv. maši katero jo bral presv. gospod škof dr. J. Flapp. Po sv. muši ho odšli poslanci v prostore deželnega odbora, kjer so se mej seboj pogovarjali skoraj do poludne. Na to so šli v zbornico vsi razven jednega. Od virilistov je bil nav/.očen samo presv. g. škof dr. Flapp. Galerije so bile polne občinstva. Na to stopi v zbornico predsednik gosp. dr. Mutej Campitelli in vladni zastopnik c. kr. namostniški svetnik g. Aleks. vitez Eluachegg. Zavzel je mesto na desnici, g, dež. predsednika, na levo je bil dež. podpredsednik g. dr. Anton Dukić. Prvi j jo spregovoril v ituljnnskem jeziku rekoč, da je Nj. Veličanstvo imenovalo z odlokom od 1. sept. t. 1. dež. poslanca dr. M. Cam-pitdlija deželnem glavarjem za mejno grofijo Istro in dež. zastopnika g. dr. A. Du-kiča njegovom namestnikom v ravnanju dež. zbora. Na to so vsi prisegli. Predsednik rekel je „promet to", podpredsednik: „obečajem". Na to bo vsi trije posedli na svoja mesta in predsednik zbora je prečital nastopni govor: Spoštovana gospoda zastopniki! Počasten po zaupanju vrhovnega gospodarja s prvo častjo v pokrajini, koja je najviša služba za katero lehko teži svo-bodeu državljan, zahvalen ceaarskej milosti, sprejel sem isto kot rodoljubno dolžnost čeprav, poznavajoč samega sebe sem spoznal, da nesem kos toli težkej za-dači ter sem želel, da bi bil na moje mesto pozvan kdo drugi sposobnejši od mene. Ko sem isto sprejel trepetajočim srcem, tešilo meje zadovoljstvo pokrajine; in prirejene mi svečanosti, koje mi bodo ostale zmiroca v uzornem spominu, četudi nndkriljujejo moje zasluge, dale so mi ozbilno misliti je li bodem mogel odgovarjati zahtevam. Moja prošlost vam je jamstvo za mojo bodočnost; — čistoča značaja, poštenost in stalnost načel, ozbilnost in vztrajnost volje, vse živenjo posvečeno dobru moje ožje domovine —; evo vam mojih naslovov, koje hočem ohraniti neskaljene. V izvrševanju težke dolžnosti pred-iscdnika tega slavnega zbora in glavurja dež. odbora, bode mi nedvojbeni kažipot zakonik in dež. pravilnik, blagor in čast Istre, a stalen vodeč vzgled slavni moj predšastnik, kojega si jemljem za učitelja. Prejemajoč visoko čast in vedoč, da njej nesem dorasel, računal seui stalno na modrost, rodoljubno satnozutajevanje in do* brohotno potrpljenje Vašo, mej katerimi brojim toliko starih prijateljev in drugov, in na razumno in marljivo sodelovanje ostalih in slavne vlado". Marisikaj se bode razpravljalo v tem zasedanju deželi v korist, a da se zadevo razpravljajo složno in objektivno, za to je neobhodno potreben jezik od vseh razumljen — oni jezik, ki je bil vodno jezik zbora, (pri večini: bene; pri manjšini smeh). Dalje poziva zastopnike k složnemu in sporazumnemu delovanju in da izrečejo prem, cesarju čute verne udanosti (večina: evviva; manjšina: živio!) Na to vstano podpredsednik dr. A. Dukić ter izreče v hrvatskem jeziku iiHstopni govor: Visoki sabore! „ S t u p a j u ć na ovu odličnu stolicu izričem svoja čuvstva duboke z u h v u I n o s t i iiupra m Nj cg. Veličanstvu o e s a r u i kralju, koje tn e je na nju milostivo pozvalo; izjavljam, da ću nepristrano vršiti svoje dužnosti, ako se pruži zgoda da budem imao z a m j e n i t i p r e s v j e 11 o g a gospodina predsjednika i očekujem od gospode drugova, da će m o pri t (»m blagohotno podupirati". (Članovi manjine uskliknejo živio t Začetkom govora je bilo slišati nemirno gibanje na galeriji, ki jo pa pouehalo, ko so »e čuli glasovi na Htrani večine, da ponehajo). Na to predstavi predsednik vladinega zastopnika, ki je zbor ogovoril prej laški potem pa hrvatski poudarjajoč ravnopravnost hrvatskih poslancev z laškimi rekoč, da imajo prvi popolno pravico govoriti v svojemu jeziku. Na to prečita predsednik navadno formulo in poslanci so prisegli. * * * (Druga seja dne 12. t. m.) Ta seja je vzela našim poslancem tuko rekoč vse upanje do sporazumljenja in složnega postopanja z italijansko večino. Na dnevnem redu je bila verifikacija volitev namreč onih, proti katerim bo neso stavili utoki. Tudi naši zastopniki so potrdili s svojimi glasovi vso izvolitve italijanskih zastopnikov. Ali tako se ni ravnalo z narodnimi poslanci. Na predlog dr. Bubbe so so izročilo veriHkovalnemu odseku celo one izvolitve naiih zastopnikov, proti katerim ni bilo nikacih ugovorov. Niti jedna izvolitev naših zastopnikov se ni potrdila. Vseh 0 hrvatskih zastopnikov se je izročilo tedaj veridkovalnemu odboru. Za predlog dr. Bubbe sta glasovala z večino tudi okrajni glavar Conti in profesor Babuder. Preiskovalci in tajniki so bo izbrali izključljivo od večine; dva slovanska zastopnika sta v financijalnem in dva v veri-fikovalnem odseku; v ostalih treh odsekih samo po jeden namreč: v šolskem, poli-tično-pravnem in immunitetnem. Uredjeno jo vse tako, da v teh odsekih naši zastopniki no bodo mogli oddati niti glas manjšine- S tem, da ni hotela deželnozborska večina potrditi nobeno izvolitve slovanskih zastopnikov, napovedala je boj našim poslancem in tega bodo tudi imela. Nasproti tem nečuvenim dejanjem kaj pomagajo one sladko-medene besede, s katerimi je deželni glavar vabil ves zbor, da složno deluje v blagor Istre? Te besede neso res druzega nego slabo izumljeno prilizovunjo in potuhnjenost. * * * Kranjski. (Prva seja, dne 10. oktobra.) (Dalje.) Nato vsi poslanci storč obljubo v roke g. deželnega glavarja. Po obljubi poslancev, ki so došli v polnem številu izvzemši prevzvišenega gospoda knezoškofa, spomni so deželni glavar umrlih Članov. Z nemškimi besedami poudarja vrlo zmožnosti pokojnega Karola Deschmanna kot parlamentarcu, učenjaka, kustosa in domoljuba, dalje značajnost in priljubljenost pokojnega barona Cojza. Slovenski govoreč spominja se dež. glavar prehitre smrti dr. Samca, ki je bil v gospodarskem odseku vesčak in znan slovenski pisatelj. Ivonečno pozove poslance, naj v znamenje vstanejo, kar se v spomin zabeleži v zapisnik današnje seje. Potem dež. glavar nuštova nekaterih sklepov prejšnjega zboru. Tako je za deželo prevažna cestna postava dobila Nuj-višje potrjenje. Prošnja, da bi se ohranila gimnazija v Krunji, ni bila uslišana, a upanje je, da bodo poslauci z združenim postopanjem ohranili za deželo prekoristni zavod. V novem zasedanju bode treba rešiti prevažno vprašanje, ki se tiče osuše- vanja ljubljanskega barja. Uže nekaj let in tudi letos je voda na barji naredila na tisoče in tisoče škode. Ker se je deželni odbor z močvirskim odborom uže dogovoril o tej stvari, treba je le se potrdila deželnega zbora, in prihodnjo leto bode se moglo delo pričeti. Sklep glede ceste čez \Vagensperk radi formalnosti ni potrjen. Ker je to vprašanje postalo uŽe morska kača deželnega zbora, treba bode vendar uže to stvar ko-nečno vrediti. Srečna je bila misel in pre-koristen sklep, da dežela sama v svoji režiji pobira naklado od žganja. Dežela je s tem pridobila nad sto tisoč gld. dohodkov. (Dobro! Dobro!) Deželni predsednik je predložil zakon, s katerim se izdajejo na podlagi zakona z dne 17. junija 1888 leta drž. zak. št. bach : v upravni in gospodarski odsek : Hraune, Deteta (načelnik), Kavčič, Kersnik, baron Lichtenberg, Murnik, Pakiž, dr. Papež, Povše, baron Taufferer (namestnik), dr. Tavčar; v odsek za letnn poročilo : Ervin grof Auersperg (namestnik), Leon grof Aue-sperg, Klein, Lavrenčič, Ogore-lee, Pfeifer, baron Rechbach, Stegnar (načelnik), Žitnik. Politični pregled. Notranja dežele. V galiskem deželnem zboru so jako živahne razprave zaradi verifikacije raznih volitev. Ruski poslanci krepko povdarjajo svoja prava ter slikajo v živili, a vender 99 določila o plačilu za verski pouk po .. , , ... , r , i resničnih barvah poljske večine brezozir- javnih ljudskih šolan, dalje zakon o vzgo-. . . , . ... ... , ,, . . . , . • nost ,n »krajno na9ilstvo o volitvah. Vodja ievalnicah in učilnicah za irluhoneme in . . . n ... .. . J ^ ° .ruske stranko Romančuk je ožigosal tudi * * , 'postopanje vladt-; ki se je v volitvah jako Rediteljema sta bila izvoljena poslanca . . , . XT , ,, n , J , r : pristransko ponašala, Namestnik Badem Kersnik in baron Lichtenbert' verifikator- . , ... ... . . y. . , , . D je pac obljubil nastopivsi svojo službo, da lema: Stegnar in dr. Schatrer, , , . , .. . J ° , bode obem narodnostim enako pravičen Poslanec kanonik Klun nasvetuie, nai , . , , ., , , , , ' ... , ter da bode uradnikom prepovedal, me- se vse volitve deželnih poslancev potrdilo, » .. a , . „ .. , . ........ sati se v politiko. Sedaj po zvršemh vo- ker proti nobeni izvolitvi ni došel ugovor. ... , , , , __ \ , ° litvah smo poznali, da njegove besede po- Nasvet soglasno ohveha. V olitev finančnega .. ~ , . . . . , , ° , J, ° menijo za Kuse le to: umori kokos tako, upravnega in gospodarskega odseka za , , , , , .. . r. ,. . ,r , , , „ .. da ne bode preveč kričala. Poljaki si pri- dezelnozborsko letno poročilo se odloži , . . . . ... , . a. , , . r (zadevajo vneti prepir mej Mlado in Staro- za popoludansko seio. I „ . . , , , . ... . . , J . , Rusi trdeč, da nemajo upliva in zaslombe Deželni glavar dr. Poklukar naznani , . ... v n • j u B v narodu ni eni ni drugi. No Rusi dobro priloge, katere ;e predložil deželnemu zboru . . , .. , . f ... , .. . „„ , . . zavračajo te napade ter se jim nočejo kot poročila; vseh prilog ie 28. ki se iz- .. ,. . . . ,. . / r o j vsesti na hmanice in se prepirati mej sabo njim na ljubo. Prvi sad zveze nemške liberalne stranke roče dotičnim odsekom. (Druga seja ob 4. uri popoludne.) z italjanskim veleposestvom na Tirolskem Deželni glavar g. dr. Poklukar kon- je ta, da je voljenih v deželni odbor enako statuju sklepčnost in, ko se je prečital in Število liberalcev in klerikalcev. Posljedni potrdil zapisnik prvo seje, naznani, da je so vsled tega s«lno razburjeni ter ostro muzejsko družtvo povabilo poslance, naj si obsojajo zvezani stranki, očitajoč jima, da ogledajo muzej in pouče o potrebah. Dalje tajiti slavno preteklost Tiiolske itd. našteva razne peticije, ki se izroče finan-j Mej češkimi listi in novo .Prešo" se čnemu odseku, in sicer: Upravništvo de- je vnela huda polemika „Neue Pr. Presse" želne posilne delavnice v Ljubljani pred- je očitala Staročehom, da so zavrgli svoj ložf prošnjo paznikov II. vrste in pomoćnih stari program in da jim češko državno paznikov za pomnoženje definitivnih pa- pravo ni več mar. Mladočehom očita ne-zniških služb ; isto upravništvo prosi, naj doslednost, češ, da so še pred kratkem bi se nadpazniški vdovi Urši Dobnikar zametali češko državno pravo, za katero zvišala provizija; gimnazijsko ravnatelj- se sedaj potegujejo. „Politik" idignirano stvo v Kranji prosi podpore za uboge di- zavrača ta očitanja, češ da nemajo dunajski jake ; družtvo za postrežbo bolnih dijakov listi najmanjšega povoda Staročehom kaj na Dunaji prosi podpore ; podporno družtvo za uboge dijake na c. kr. visoki agro-nomni šoli na Dunaji prosi podpore ; deželni šolski svet jo izročil prošnje bivšega učitelja Mat. Prasnikarja v Podkraji pri Zagorji, Helene Zamik, učiteljeve žene na Vrhpolji, dalje učitelja Janeza Zamika v Revijah in vdove Magdalene Kratohvil za podporo ; odbor za poljedelsko razstavo tacega očitati. Tudi ako bi večina v češkem deželnem zboru zavrgla mladočeško adreso, ni s tem še dokazano, da se ne strinja z nje stvarno vsebino. Mladočehi zavračajo dunajski list zopet po svoje, trdeč da so oni zametavali samo prazno cerimonijo kronanja, za češko državno pravo borili so se vedno v tem smislu, da Češka država zadobi samoupravo in oni upliv na vnanjo na Dunaji prosi podpore za premije kranj-1 politiko cele države, kateri jej gre po naških razstavljalcev; rektorat c. kr. tehniške { ravnih zakonih. visoke šole v Giadci prosi podore; Josip | Vodja nemške levice v moravskem Trtnik, gojenec operne dole v Pragi prosi j deželnem zboru je izustil te dni govor v podpore; okr. cestni odbor v Senožečah j klubu svoje stranke, v katerem pravi, da prosi odpisa dolga deželnemu zakladu v< sedanji položaj za Nemce v Avstriji ni znesku 1848 gld.; vodstvo deželne vinar-j neugoden in da Be da njih stanje, ako ske šole oa Grmu je poslalo prošnjo su- j bodo znali izkoristiti vse okoliščine pre-plenta Fr. Stuparja za podporo v popol- j meniti v prav ugodno. V to svrho prepo-uenje kmetijske prakse; podpore prosi Fr. roča slogo vseh Nemcev v Avstriji ter Majdič, diplomiran živinozdravnik ; Marija Kreč, vdova dež. tajnika prosi 400 gld. pokojnine in vzgojevalnih doneskov za otroke; županstvo v Bledu prosi podpore 500 gld. za popravo mosta čez Savico pod Bodeščami čez Kibno v Zagorice; podpore prosijo Mihu Ruppe s Toplerebri, vdova dež. kanceliBta M, Zapletal, učiteljeva sirota Marija Novak, učiteljeva vdova Filo-loena Vidmar; šolska občina v Cirknici prosi podpore za poravnanje dolgov za šolsko poslopje; Lichtenturnov sirotinaki zavod prosi zvišanja oskrbovalne pristojbine : Uršula Zanoškar, vdova dež. ofi-cijala, prosi podaljšanja miloščine. V finančni odsek so bili izvoljeni : Dr. vitez Bleivreis, Detela, Gorup, Hribar, Klun, Luckmann, Murnik (načelnik), dr. Schaffer, baron Schvvegel (namestnik), Suklje, Višnikar, dr. Vošnjak, baron Wurz-j svari pred cepljenjem v mlade in stare; kar bi imelo za Nemce tako slabe posledice, kakor razcepljenost češkega naroda na Češkem. Vender se je oglasil naposled nemški mož, ki odkrito priznava, da se Nemcem ne godi tako slabo, kakor kriče. Svete pa, ki jih dr. Sturm daje Nemcem, morali bi si tudi vodjo slovanskih narodov vzeti k srcu. V hrvatskem saboru je Madjarom Egersdorfer v tri ure dolgem govoru po-lemizoval proti opoziciji. Zagovarjal je regnikolarno deputacijo ter si prizadeval dokazati da plačuje Ogerska deficite Hrvatske. Ante Starčevič je kratko izjavil, da njegova stranka zanika vsako pogodbo z Ogersko ter da o tej tudi ne bode glasovala. Pri tej priliki je jako ostro napadel zmerno opozicijo. Madjaroni so mu ploskali. Madjarski finančni minister je sestavil vpisala svojega otroka v vrt „Pro patrie" letos jako ugoden proračun, ki kaže 355'na Greti, češ, da tam dajo več, namreč: miljonov dohodkov izdatkov pa komaj za | obleke in jesti! Res, lep izgled dajejo 400 tisoč več. To bi bil skoraj pro- Kranjci okoličanom! Ni čuda ako naši račun brez deficita. No, ako bi ga kdo okoličani enake brezvestne Ivrnnjce na-natačno študiral, dokazal bi gospodu finan- j zivljejo s „čufarji"; mesto da bi ti pot čnemu ministru, da je dohodke cenil pre- ( kazali okoličanom in se krepko potegovali visoko in troške računil prenizko. Vštel. za slovenski živelj, postali so največji zase je za več miljonov, ki nam kažejo pravi | ščitniki „Pro patrie". Sramota za one j Kranjce naseljene v Rojanu in na Greti, Vnanje dežele. ^ kate ri tako prodajajo svoj rod ; s tem si 0 pohodu ruskega carja v Bero- ne pač pridobili časti pri okoličanih ? linu pišejo še vsi listi. Vzlasti nemški listi ^ našej podružnici je pristopil te dni povdarjajo, da je težišče politične strani jeden nov ustanovnik in v kratkem pri-tega pohoda v pogovorih s knezom Bis- 8toP* menda še drugi gospod kot ustanov-markom in nemškim cesarjem. Kaj je car Hvalevredno jo to ; ali vendar se govoril z Bismarkom se še ne ve, izvestno Rojančani, Barkovljani in Gretarji premalo pa je, da bodo ti pogovori znatno pripo- zanimajo za podružnico; posebno sedaj bi mogli k uterjenju mira. Po odhodu ruskega niorali več k podružnici pristopati, ko se carja je nemški cesar govoril še pol ure uže otvarja otroški vrt v Rojanu, Sveto-z Bismarkom, da poizve, kaj sta govorila ivanska podružnica šteje 8 ustanovnikov, s carjem. Tudi ruski listi govore o ne- Gretarska pa, katera je ustanovljena za kakšnem političnem pomenu berolinskega celi IV. okraj šteje le štiri! Žal, da se pohoda. ne najde v IV. okraju domačinov, kateri Srbska skupščina seje sešla. Ra- bi žrtvovali enkrat za vselej 10 gld. v dikalna večina si je ustanovila klub, izvo- prid domovine, v skrbno vzgojo nedolžnih lili si predsedništvo ter sestavila klubova otročičev. Se vedno upamo, da ne bodo pravila. Radikalci so sklenili n« rušiti so- zaman naše besede; v IV. okraju se najde stave sedanjega ministerstva in ne izzivati pač dovolj domačinov, kateri bi lahko razpora mej regentstvom in vlado. O postali ustanovniki. Opozarjamo posebno kraljičinem vprašanji sodijo radikalci, da Rojančane na to; s pomočjo domačih ro-no spada pred skupštino iti da je to samo doljubov vtfgne se tamošni otroški vrt privatni razpor mej kraljevimi soprogi. 9 prihodnjim letom še razš;riti; naj se ti Liberalcem so radikalci ponudili eno mesto pa ne obračajo v vsih obzirih le na pred-v verifikacjonalnej komisiji. Liberalci so sedništvo, katero ni pač vzraftlo pod peto odbili. rutima novčnega Boga! Dosedaj ni pri Na francozkem se oglašajo mi- našej podružnici še nobenega pokrovitelja; nistri. Spuller je te dni govoril v Epineuse mislimo vendar, da bi se našel kdo v lep govor v katerem se spominja volitev vsem IV. okraju, kateri bi mogel pristo-izza 22. septembra in 6. oktobra v ka- piti „kot prvi pokrovitelj" k podružnici, terih je zmagala zmerna in odločna po- Dakle veljaki IV. okraja : Naj vendar ne litika. Franciji je najbolj potrebna kon- padejo te besede na peščena tla, temveč servativno-republikanska stranka. Naposled naj obrode bogatega sadu ! je pil na zdravje Carnotovo, na Gam- Volitve so pred dvermi, magistratna bettove tradicije. „Dolžnost in pravičnost garda se v kratkem aranžira! Capoville, mora preroditi čast Francije, živela edina poljski čuvaji in drugi enaki „\isoki ma-in nerazdeljiva republika." Tudi vojni mi- gistratni uradniki" imeli bodo polne roke nister Freycinet je govoril na shodu strel- dela ; v našem okraju je posebno na glas« cev ter rekel mej drugim: „Red in disci- znana barkovljanska eksceleiica. Radovedni plina dajejo moč narodom in državam ter »mo, je-li bode to človeče še pošiljalo naše navdajajo druge b spoštovanjem do njih." ljudi k g. Nabergoju, ko bodo prosili za Pač zlate besede, katere si lahko vsakdo ubožni list P Proseški capovilla se je uže vzame k srcu. spekel, ko se je postavil proti časti vele- 1 talijanski ministerski predsed- spoštovanega našega poslanca. Kdo ve, da nik Crispi izustil je te dni v Palermi velik su ne speče še kdo drugi P X. govor, v katerem dokazuje, da je mir za* | gotovljen. Italija potrebuje miru ter se noče z nikomur bojevati; ni se ji tr«ba; Skednja 14. oktobra. (Izv. dopis), bati vojske, ne sme je pa izzivati." O Nam Be zdi žudnoi še čudnejšo se mora notranji politiki govoreč, rekel je, da treba zdeti ča»titim čitateljem „Edinosti", da se z vso odločnostjo pobijati republikance, od na8> v mft,em *a8U d°pi*uje več, kakor socjalne demokrate in anarhiste, ki delu- 8e Je do 8cdaJ v Petih le,ih- Kttko bi 8e jejo na to, da spodkopljejo monarhijo. S ne čudili temu Pa. da 80 nokdo ™8°™rj* tem govorom si je Crispi pridobil kraljevo Proti ™dnjem dopisu v Vašem listu ? V priznanje, kralj mu je brzojavno čestital. d,uBih doPillih iz 8ked,,ja bi,<> J° 0 °rkve-NeuiŠki listi silno hvalijo Crispijev govor. nih razmerah več omenjenega in vse, kar !je bilo potoženo traje še danes. Mislimo, j da bi se moglo opravičevati še-le po po-^^^ _ | ravnanju, a zadnjega ni. Kdor je razžaljen L) C3 I I D 1. ^ naj se blagovoli zadovoliti s tem, da po- lž IV. volilnega okraja V okolici 15. pravek v zadnjem listu „Edinosti" je ve-oktobra. Otroški vrt v Rojanu podružnice ljaven za letošnjo Roženvcnsko nedeljo, sv. Cirila in Metoda na Greti imel se je Razžaljen bode liki gospodje z magistrata, odpreti še v tem mesecu, a vsled nepri- ki prihajajo semkaj za sv. lt. T. ali na čakovanih zaprek se bode otvoril še le obnašanje, ki neradi slišijo slovenski bodisi meseca novembra. Ko se jo zvedelo, da v cerkvi ali zunaj. Smrdi jim slovenščina bode treba nadomestiti lesene stopnico kakor „Mattinu" tobak ki ga pušijo oko-dotične hiše s kamenitimi, mislilo se je,; ličani. Slovenščina jim ne diši, kajti jo da so to dovrši v 8. dneh. Ko se je jelo govore slovenski okoličani tržaškega mesta; pa stare, lesene stopnice podirati, poka- kakor jim ne diši tobak zato, ker je tobak, zalo se je, da so bile te stavljene na zelo a smrdi jim zato ker je avstrijski tobak, slabej podlagi, in bilo je treba čeloma Ako bi imela italijanska vlada tobačni podreti nekatere zidove predno so se jele monopol * Avstriji, gotovo bi jim ne staviti nove, kamenite stopnice. Tega si smrdel, ni nikakor pričakovalo predsedništvo našo1 Okoličani si bodo dobro zapomnili podružnice še manj pa hišni gospodar, ka- tako vmazano razžaljenje, s kojem nas teri bodo imel pri temu veliko stroške, uradni „Mattino" izziva slikajoč nas z Ko so se vpisovali zadnjo nedeljo otroci nujsurovejšimi psovkami in blatom kakor v imenovani otroški vrt, prišla je neka divje Zulu-Kafre. Enako si zapomnimo ženska — Kranjica ter zahtevala, da se tudi mi Skedenjci razžaljenje, ki je čutimo jej vrnejo dotični listi svojega uže vpisa- ker Be nekjo tako brezozirno postopa z nega otroka. Ko smo jo vprašali zakaj nami, dočim bi si uprav od tam želeli in jemlje liste nazaj, odgovori nam, da bode upali pravice. Nikdar nesmo bili prijatelji nemirom in razporom, temveč gledali smo, da se domače stvari bodi si tudi delikatne nravi poravnajo mirnim potem. Ali nezadovoljnost in razpor se sedaj mej nas nekako sili. Žalostno, res žalostno je, da edina tolažba k rešitvi teh nedostatnosti, nam tu in po bili vsi uredniki vpisani. A po n jrgovem odhodu izstrpili so vsi. Naj ugovarja kdor hoče, naj pere zamorca komur ljub'1, nii imamo še vedno prepričanje, da je to zakrivil naš plemeniti sodnik gospod Kuhačcvič, kateri je pod veliko-hrvatsko zastavo prijadral v 1'odgrad. Gospoda so- je edino le zguba tega, kar so branili in mišljenici ! Sramotno bi bilo, da nam pro- ohranili nam naši pradedje in očetje, in hranimo zvesto tudi mi, a nesmo si v svesti jamčiti, da to po nas podedujejo naši potomci, kakor smo mi podedovali od naših prednikov. V Škrbini na Krasu 15. oktobra t. 1. Cenjena „Edinost!" Gotovo ni občini v nečast, ako spregovorim nekaj besed o naših domačih razmerah! LetoŠna letina prinesla nam je zasluženega plačila ; z vsem se moremo zadovoliti, posebno trte so nam letos obrodile, ne sicer obilo, a kar je, to je prav dobro ! Nadejati se je izvrstnega vina, tedaj kupci le k nam, gotovi ste najboljše postrežbe ! Kaj bode v prihodnje, ne vemo ! Trte so jako oslabljene po strupeni rosi; Bog nam tedaj tudi za naprej obilo pomngaj ! Ne morem Bi kaj, da ne bi pohvalno omenjal našega gospoda župana, kajti pod njegovim nadzorništvora napravila se je letos lepa, izvrstno izdelana občinska cesta iz Škrbine čez Mihalje v našo vinograde pade družtvo zarad tega, družtvo ki uže kacih 15 let obstoji. Ne verujte laži, ki se trosi po Podgradu, da je prepovedal pristop uradnikom (ali bolje rečeno ukazal jim izstopiti) presvetli predsednik višjega sodišča g. Defacis. Zakaj vendar bi ae ta gospod baš za naše družtvo toliko zanimal ? Zakaj bi on hotel, da so uradniki baš v Podgradu brez potrebe dolgočasijo in odtegnejo družtvenemu živenju, ko jim vender drugod tn ni zabranjeno in jim tudi zabranjeno biti ne more in ne sme. — Poskusimo še enkrat, zadnji krat. Spravimo slovensko zastavo, katera nam je bila pred mnogo leti od velecenjena rodoljuba darovana in nad družtvenim domom zavihra naj častna belo-rudeča zastava, katero mi vsi visoko spoštujemo. To nam ne bode nikakor v škodo! Morebiti to pomaga, mora pomagati, ako ni zlo volje. Istrski deželni zbor. Nestrpljivost italijanska večine v deželnem zboru istrskim presega vse meje. Lah je ostal še vedno krvoločt n lev, ki hoče za se vso prežo : ovčici no privošči ni koščeka. T/e prvi uradni telegrami, v knjih se je bralo, da so se držali govori i v hrvatskem, jeziku, razdražili so živce italijanskim volkovom in njunim glasilom. Besede I i n -gua slava so ponatisnili z zdruzimi črkami ter se s tem regali vladi, ki kaj ta-cega dnpušča. V tem, da je celo vladin namestnik g. Eluschegg izrekel v zbornici par beaedij hrvatskih, uvidevajo ti uže posebne koncesije (!) slovanski stranki. Po-reška kavka „^Istria" piše o tem : »Vlada je hotela dati koncesijo deželnnzborski manjšini, katera koncesija je v grenko očitanje večini in vsej itnlijanskej pokrajini. Ta dežela (Istra), ker se radi svoje majhne obširnosti ne more z o p e r s t a-viti in se vspneti do veljave, mora pogoltniti to grenkost.... in m o I č 6 trpeti!" — Taka pisava bi pristojala pač kacemu irredentarskemu listu onkraj velike luže, kojemu je zabranjen uhod v našo dežele, ne pa glasilu istrskega zbora. Lahoni v I«tri bi se prav radi odtrgali od Avstrije ter si s tem pridobili j veljave ali tej njih srčni želji se upira učinja to- sedaj. S tem bode koristilo nebi in narodni stvari. Viljem Levi urednik zloglasnega lista „II Corso", v katerem je prav po čifntski napadal poštene ljudi in se rogal vsej morali in poštenju j« obsojen na lfl mesecev ječe zaradi sleparstva. Rečeni urednik je bil lanskega leta še trgovec ter je nepošteno faliral. To je pač zaslužena kazen. Popravek. Naprošeni objavljamo tudi danes, da ni bil obsojen kapovila iz Kon-tovelja ampak proseški kapovila M. Cibic na 10 dni zapora in vplačanje sodiščnih troškov. O tej zadevi bavi ne slednjič tudi „Piccolo" od 15. r. in. po svojej navadi zabavljajoč na našega poslanca g. Nabor-goja in braneč čast svojega pristaša ka-povile. Zamorec umiva zamorca. Prestop občinarjev iz Podra*i_ blago do for. 132.- 107.-131. -113.- 8an Jago de Cuba . Cejrloii plant. ti na . . Java Mnlang. zelena . Campina*..... Rio oprana . . . . * tina ...... „ nrednja .... OMsla-ligaea v zabojih . . Kaeiaov cvat...... Ingber Bengal...... Papar Singapore ..... Penang ...... Batavia...... Plment Janini ko..... Pitrolej ruski v sodih . . „ v zabojih . Ulj« bombažno amerik. . . Lecee jedilno j. f. gar. dalmat. h certifikat. . namizno M.3.A. j.f. gar. A i* Vierge .... n fino..... Božici pulje&ki ..... dalmat. h cert. . . Smekvt puljeAke v Hodih . „ ▼ vencih . Limoni MeHtna...... Pomaranče sicilijanske . . Kandlji Bari l.a..... dalm l.a, s cert. Pignolli......... Bil italij. najlineji • * * • „ srednj i . . . . Rangoon extra .... n ..... II.a .... Sultanine dobre vrsti . . Suho grozdja (opasa) . . . Oibtb« . . . ...... Slanikl Yarinouth l.a . . . Polinovke sredne velikosti velike..... Sladkor centrifug, v vrečah s certifik. . . . Faiol Coks....... Ma.idoloni ..... ■ vetlorudeiH .... temnorude^i .... bohinjski...... kanarček ...... beli, veliki .... zeleni, dolgi .... okrogli . . . medani, stajerski . . Maslo . ........ Seno koujsko....... volovsko ...... Slama ......... m— 132.— 195.—- 1 27.— III - 113- 100 K. zaboj iuo"k. 106.-99.— 32.— 450.— 21.— 80.— 61 — 73.— 4 :. -8.10 9.— 39.— 43.— 41.-56.— t:6 — ttt -6.50 8.25 12.— 14.— 7.— 9— 96.-9S -72.— 19,25 18.75 15.75 14.25 12 50 33.— 16.- 108.-J0l._ 460.— 22.-81 -62.-74.— 43.— 8.1 . 40.-44 - 42.-58-68. -H4.— 6.75 8oO 7.50 0.50 97.-100.-74.-19.50 iy.— 14.50 12.75 3").— proato! Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpinani v nnpnivo cerkvenih posod in orodja iz čistega .srebro, kineS-kega srebra in i/, medenine najnovejše oblike, kot monstranc, kelihov, svetilni*' in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsa-kugii rmročnika, bodisi tla se delo prepusti mojemu ukusu, bodirti d.> se mi je predložil načrt 15-24 Teodor Slabanja, srebrar v (loi iei, ulica M orel I i št. 17 Stare reči?popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. (Je. gg naročniki naj mi blagovole poslati isto nefrankovane. 24—20 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! sod 12.— 13. 39.- 100 K. 35.50 10 50 9.25 9 7i> lt i.50 9.75 9.).-2.40 2.10 3.— SUKNO razpošilja proti gotovini ali po povzetju po prav nizkih cenah! in samo dobre kakovosti: Of d; <£> s 3.10 m. dol£ 7. \ » » * »•10 „ „ „ »•10 „ „ „ 3.10 „ „ „ „ 2.10 „ „ 2-10 „ n 2-10 B n 1 m.lodon . obleko f. 3.50 „ „ „ f. 4.90 » „ „ f. 7.-B „ tino f. 12 — , prav lino f. 16.— vrli. suk. lino f. fi,— „ prav lino f. 8-— I zimsko suknjo f. 5 — | n « tino f. 9.— 135 dni. širok t". 2.501 T"3 4. s t S «'3 M „ sS S 3 it > CS Tuehfabriks-Lnger 2-15 PRIEDBICH BRUNNEE, Briinn Friihlich^nssr 3. Uzorci bre/pla^uo in franko. CS C e rt I M 01 s in drugo osrhe razumno, katere prihajajo mtmgo v tlutiko z občinstvom, sprotne in zanosi ji v o naj pošljejo svoja pl utanja radi izdatnega zaslužka, i._ 92-3,-9.30 3.40 Duuajska borsa 18. oktobra Knotni drž. dolg v bankovcih — — gld. fr'4 45 „ v srebru — — — „ 85.15 Zlata renta--------„ 100.35 5% avstrijska renta — —---„ 99 80 Delnice narodne banke — — — — „ 921.— Kreditne delnice — — — — — — „ 30rt.25 London 10 lir sterlin--— — — „119 35 Francoski napoleondori — — — — „ 9 48 C. kr cekini — — — — — — — „ 5.57 Nemftko marke — — — — — — — * F8 47 Mladenič, 28 let star, zmešan, doma iz BarkOVSlj hišna številka 180., zginil je dne 14. t. m.; oblečen je bil v modrih hlačah, temno tlanelo, klobuk mehak, širok, črn; obrit in kratko ostrižen, težko govori, manjka mu en zob spredaj. Visoke je postave, suh iu močan. Nftproeen je vsak, koji kaj izve ili ga najde, da ga pripelje ili nemudoma javi. FILiJALKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci m vplačila. V vredn. papirjih ns V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2s/4°Io ! 30-dnerni odkaz 2% B 8- » 2 „ 3-meseSni _ 2lL „ , i a,/< * ; «- n . 2v, ; V rednost min papirjem, glasećim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 22. oktobra, 2tS. oktobra in 18. novembra. Okrožni odriel. V vredn. papirjih 2°/0 na vt»ako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice in Dunaj, Prago, PoŠto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Bozen Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednoHtij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-19 pri odbitku 1 %0 provizije. P r e d u j ni i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo so v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozomski bankovci itd. — po pogodbi. Trat 18. oktobra 1888. 20 --24 Brnsko sukno zik elegantno jesensko ali zimsko obleko v odr«a!;ih po in. 3-10. to jo 4 i liiiujske vatlje vgiik kupon z\ w ffM. 4-30 iz h 11 m mc Ki. 7-75 iz fiiiejfe -M pl. 1050 iz j »ko fln ■ -mm •r Rolri 12 40 Iz iiHjnnejSo 'M pristne ovčje volne kakor tudi sukno zu povrgrijn auki i-', feslj.no aukno, ji •■plftfiio z s ili, zimsku viljalio sukno, sukno za lov«, tkanine izniri. katere .-e d oi>i Ja proli pev*«lju iznosa ivelna in s' lidna, Jako dobro pozi anu tovarniška zaloga sukna SlEGEL-IMHOF v Brnu Briliui). ".zjava t v8a kupon jo dolg n 10 m. in Birok 130 ctiri., torej zadostuje po|iottiOraa Ba kompletno obleko za gospode. Tinti 8-1 d nje kolikor metrov k« Koli .lamfti *e, da se odpoglje natanCi o bi >ko po izbranem uzoran, Uzorci zastonj in franko. 7-20 TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemljd denarne vloge v bankovcih od 50 i'off. do vsaoega zirska vsak iloii v tednu račun praznikov, in io od 9 —12 lire opohidne. Obiud Ijah pa od 10 ure dop. Obrt-sti t.a knjižicu..........L®' Plačujt vsuk dan orl 9—12 ureapol:icna ZiiR'-kH do 101 wld. prccej, zneske 1 reko 100 do 1000 i ki m.Tu od-pnveduU 3 dni, zneske preko luOO lild l>rt r> dltij prej Eikomjttijo menjii-e domicillrane t.u tržaš-k« n trgu po ..... . . . 410 Pocojujo na urJEaviie pupirje uvstro-ogrske do 1000 gl i. po ....... 57« višjrt zneske od 10U0 do 10000 gld. v t^koč«j»n računu po ..... . 47»% Vei.e svote }to duitovoru. Daje diMiar proti vknjlženju na pos> Rlva v TrN*,u. Obr.-Hti prt d "govoru. TUriT, 1. uprlla 1889 20 -24 IJ.&S.KESSLER Angleško šsvlot-blago D io metrov in rrlo moiko obleko I. f. H-S , II, f. 7. jo, III. t. 6. Ferdinandova ulica št. 7E največje in najcenejše kn-'povališče za zimsku dobo. Največja zaloga primernih božičnib darov. [Coniki o preobleki ali perilu za goflpnde in gospe in o ga-lanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga zastonj in franko. Pošiljatve s poštnim jiovzetjetu. 1«—10 Dokler j« še kaj v zalogi ! Ostanki trnskega sukna l'io metrov ia celf »imsko moiko obleka f. 3,75 Blago za zimske suknja One baie, moderne biirve j' 10 ni. 10 for., II. li for. Pravi štajerski lodan za lovske sukoie in obleke, nepn-kv.irlji/, I m-ter f, j-afi Blago za svrhns suknjo barve pn najnovejši modi, i »jtl-nejie baje 3'ir> m. xa cel svrlinik for. Eape iz pliša ia mole in d< čkc, h kom. f. ■ 3o Potna ogrinjala (plaid) 3.5o m. dPlj, 1.6 1 ni, širok f' -I."k. 12 žepnih rutic Zarobljenih, z barv^niint rubi ia . molke f. 1 2>za ženske i for. --- Zavese, plahte, preproge Zavese o i jute najnovejša risarija, popolna, v d v li harvahf 3.3f>,vštirlli barvali f !J.r>« Garniture od jute i pregrinjali za postelje in i nami z ri i prt,najnovejša turška risarija v dv li barvali, f. 1.5o, v štirili barvali 6 for. Namizni prti laneni, vseh barv, 3 komadi "/4 a for., 3 komadi t for, PrtiČi (Hcrvieto) laneni l/t četvorni, 6 kom, f. 1.20 Perilo za gospe Oxford, najnovejši uzoreo 1 komad (jr» komolcev) f, 4,50 lifon za moiko in žensko perilo,t kom.L !3f> komolcev) I. f. S,',0,II. f. ,i,5o| Proaniški "barsant 1 komad kom Icev) bel ali] rudei 6 r, lišnjev a!i .uj.,v, f. Kanevas Modno blago za gospode Srajce za gospodo Iz Sifona, kretona, oiforda, naj-b'djii Izdelek I. f t.H'i, II [ ,3'. Oxford-srajce za dolalce močne, dobre baie, 3 komade I, f. j.— II. 1 to Spodnje hlačo ali svitice iz najmočnejšega platna, koperja ali baršanta I f. 3,So, II. f. i.Rn za !t komade Normalno perilo Jaegerov sistem sama volna, za gospnde In (Ospo f srajca f. *i.5o, blače f. 3, it b'nnbaJa f. t.'K, kom. Možke nogavice zimsk', bele in burvane, pleteno <\ narov f. i.m Prešita zimska pokrivala iz ruša, popoln dolna in široka, 1 komad 3 It, Jacciuard-Manila hodna preproga, to nntrov dolga,trpežno blago f. 3.5o Garnitura od ripsa j pregrinjali z 1 posteljo, t namizni prt,najmodernejše barvane f. I V Rjuhe (plahto) 1 kom brez šiva, a m. dol ■ f i.5o Gotov slamnjak. 2 m. dolg, i komad, 1. f. 1,40, II. ip kr. Konjske plahte, težke vrste 1 obrobki,iy> cm. dolge,! in cm . široke, I, rumena f. 1 5", II. siva f i,5u Flanel >ste rute za na glavo ia Žensk-, z' Io tople 3 komadi I 2 fnr. II kr. 6 ženskih orajo iz najmočnejšega platna z z„ .„., ,. . . stim obiitkom t. 3,2.-,,! vezenjem « ^leljne preproge . iron.ad [V 5 |0r< d. konv.lcrv) t. r 6, II. 5. an 3 ponoćni korzeti M peste^^rofe^kln,. fiini !*fln sif. z vezenjem I..» f., II f.l.Ro ji koillolceVi* f, r>0| U, f. 5.5nJ Predpasniki za žonske 7". ] >iforita, kretona,surovega platna «10(1110 DiagO Za daHlS.; LZ 01 ali Sifona, 6 komadov f. Spodnje suknjs iz klohu- !! Ku? 0 priložnosti !! čeviiit-jbogatotaiuburiraiie.rudtče, Zimski Niger-loden sivi ali drapirane, 3 kom. 3 for. „ jcnsk(. obleke, najboljša vrste,| Angora-Ogrtač = T zimski, m a velik f »,»o Kariran; modno olago „ , " 6a cm. Široko za spalne suknie iu| volnena ženska jopioa otroške obleke, 10 m, r. 4— Jersey) vseh barval, lepo pristo- Jcupon i trOŽlĆr.O blagO I jevajoča i for , II. f. i,j.> ,VT. , . , , - ,, B" I v vseh tiarvali,!. f. .!,&■ ,II f. j.8