fteu. Z90. Vetja po poŠti: tt cel« Mo naprej K 26-— ta pel le*a » « ta ietrt leta „ „ 6 50 si en mes«c „ „ 2'20 e LjaBiionl. o sredo, m zo. decembra 1905. Leto xxxiii. V upravništvu: ta «lo leto naprej K 20— sa pol leta „ K 10 --Ietrt leta „ „ 5*— ta «n mese« „ „ 1"7 darskega razvoja, davčna moč in torej tudi pomen v državi ia za državo. Narodna posest. Gospodje! Kolikor besed, toliko možnosti, da se onemegoči enaka volivna pravica, da mesto pravičnosti in enakosti obvelja krivica in neenakost. (Pritrjevanje.) Kaj pa se pravi „parlamentarno zastopstvo narodnosti*? Ako je doslej ena narodnost imela več poslancev, nego ji gre, kar se je zgodilo Ie na troške druge narodnosti, in je bilo torej krivično, ali naj ta krivica ostane ? Saj vidimo, kako se tolmači ta izraz. Na Moravskem in Koroškem je krivica morda najbolj kričeča. Na Koroškem 100 tisoč Slovencev nima niti enega zastopnika v zbornici. Na Moravskem pa je razmerje prebivalstva in poslancev ravne m robe. In časniki pišejo glede Moravskega: .Dobro, naj je enaka volivna pravica, teda Nemci morajo na Moravskem ohraniti dosedanje število mandatov. Jaz se le čudim, da gospodje ne uvidijo tega logičnega nesmisla, da jim ne gre v glavo, da taka zahteva naravnost zanika enako volivno pravico. (Pritrjevasje) Ne prisvajam si preroškega duha, a prepričan sem, da bodemo v razpravi še večkrat čuli besedo „narodna posest". Gospoda! Vedno me ujezi ta prazna beseda. Kaj je to: narodna posest? Jaz poznam le eno narodno posest, in ta je ona, katero si narod pribori na duševnem polju. Kar si je narod priboril na polju umetnosti, vede, duševne in gmotne kulture, to je njegova prava narodna posest, te pridobitve so neminljive, teh narodu nc more vzeti nobeno tiranstvo in nobena sila. Pred seboj vidim zastopnike poljskega »aroda. Niti brutalnost ruskega oarizma, niti kruta pruska sila ne more vzeti poljskemu narodu ono posest, one zasluge za kulturo, ki so jih pridobili veliki poljski možje od Kopernika do Kraszewskega in Sienkitwicza. Borna Toda, gospoda moja, vse se prenavlja in preosnavlja, vse se izpreminja, nič ni stalnega. Gospod min. predsednik rad navaja reke, večinoma jako dobre in umestne. Nedavne je rabil rek grškega modroslovca: Ilavc« peT. Kje pa je ta rek „vse teče" dandanes bolj prikladen, kakor ravno v državi raznih narodov, kjer je zakonito zajamčeno prosto naseljevanje, ko so tako razvita prometna sredstva, ko se posebao delavstvo zbira v industrijskih krajih? Oprostite mi, ako rečem: Malomestna budalost je, ki je udomačena tudi v velikih mestih, ako hoče kdo prikazni vsakdanjega življenja, gibanje in preseljevanje narodov ovirati ali onemogočiti z upravnimi sredstvi. Saj je to sploh nemogoče. Zgodovina nam je najboljša učiteljica. Šmerlingov zistem. Min. predsednik se je sklicaval na Šmerlingov volivni red, a jako nesrečno. V tem oziru povsem pritrjujem dr. Krama fu, hočem pa stvar osvetliti še z druge strani. Min. predsednik je rekel: „SmerliBgov volivni red iz 1. 1861. je odgovarjal tedanjim državnim razmeram". Nc, gospoda moja, to ni res! Kako pa je nastal Šmerlingov volivni red? Iz velike zgodovinske zmote, iz goljufivega fantoma! Tedaj so še sanjarili, da si bode habsbuiška vladarska hiša navzlic Rtnogojezični Avstriji, v kateri so Nemci v veliki manjšini, vzdržala in ohranila svoje stališče in nadvlado v nemški državi. In da bi varali svet, so ustvarili volivni red, po katerem naj bi dunajski parlament kazal — nemški značaj. Zato so kršili pravico, zato napravili tak volivni red, ki je bil v kričečem nasprotju že tedaj s kulturnim in gospodarskim razvojem države. Prišla pa je usodepoina megla pri Hlumu, grom topov pri Kraljevem Gradcu, in vse te sanje so se razpršile za večne čase. Toda temeljno zidanje Smerlingovega volivnega reda stoji še danes, to zidovje je najmočnejša obramba za nemško posest. In vendar Nemci niso mogli vzdržati večine v zbornici Navzlic tej krivici, navzlic tej neenakosti v volivnem redu si je slovanski živelj priboril mesto na solncu, kjer je stanoviten in upravičen. (Tako je 1) Davki. In, gospodje, kaj naj porečem o davčni \ moči ? Ne izgubljam besed o tem predmetu, dasi bi se moglo mnogo govoriti o indirekt-nih davkih. Govorila sta o tem že tovariša dr. Kramar in dr. Hereld. V prvi vrsti pride v poštev delež, ki ga dežele prispevajo v pokritje državne potrebščine. Opozarjam na državni proračun, ki ga že mnogolet malokdo vzame v roke. Ako si ogledate nadrobni proračun poljedelskega ministrstva, najdete pri poglavju »rudniki" zanimive podatke. Dohodki državnih rudnikov 2našajo nad 16 milijonov kron, čisti preostanek pa le 723 000 kron. Od teh 723000 kron pa pokrije samo rudnik v Idriji 590000 kron. (Čujte!), torej skoraj 600.000 kron, dasi rudnik v Idriji že zato manj donaša, ker je Idrija še danes odda- ljena 40 kilometrov od bližnje železniške postaje. Vožnja torej podraži rudniški obrat. Jugoslovani in država. Gospod min. predsednik pa je povsem prezrl važen faktor, ki pride v poštev. To je pomen posameznih dežel za državo. In ta moment si prisvajamo posebno za avstiijske Jugoslovane, ki zasedajo največji del avstrijskega morskega obrežja. (Pritrjevanje.) Kaj pa je danes kulturna država brez morja, kaj bi bila Avstrija brez Dalmacije? Ako bi obveljali nešteti razlogi, bi Dalmacija dobila jako malo mandatov. Dalmacija je revna, ker se ped vse graje vredno avstrijsko upravo niso mogli razviti bogati viri dežele. Dalmacija je zanemarjena, je kulturno zaostala, dežela, ki je že v 16. stoletju rodila umetnike, n. pr. slovečega slikarja Andreja Sohiavone, ki velja kot Italijan, ki pa se je pisal Andrej Medulid in bil dalmatinski Hrvat Država je zanemarila deželo. Ako pa si ogledamo število poslancev in prirastek prebivalstva v zadnjih desetletjih, je Dalmacija prikrajšana. In vendar zasluži ta dežela, da se vlada že iz državnih interesov ozira na njo. Ne 6memo pozabiti, da vso trgovinsko mornarico oskrbujejo Hrvatje in da je tudi v vojni mornarici 70 do 80 odstotkov Hrvatov. (Posl. Spinčič: Častniki so Nemci in Mažari!) O tem še govorim. Pa tudi mi Slovenci nočemo biti živelj druge vrste. Naš narod preveva nov, svež duh. Naveličali sme se veljati kot narod, ki s sedlom na hrbtu stopi v svet in morda le čaka, da se nanj usede nemški nadčlovek. Ti časi so minuli. Mi vemo in čutimo, da nismo slabši od naših nemških sosedov. Ako primerjate nsše kmete s kmeti v nemških planinskih deželah, morete se prepričati, da so naši telesno krepkejši in duševno nadarjenejši. Mi torej ne trpimo preziranja, in ko bi novi volivni rei to nameraval, morali bi se temu odločno upreti. Konec prih. LISTEK. A. Medved s Poezije. Govori jasno rci srce, zakaj ne znaš, ne moreš, ali nočeš morda pozabiti nekdanjih časov raj ? Oh, ti in svet sta bila mi akorda, ubrana kakor angeljski napev, ki večni Bog mu sam prečist izvor da. Pozabi ali ne! Strt je moj gnev. Umrlo prs je vzdihovanje glasno. Blesti spoznanja ranega odsev razumu mojemu tako prejasno: Globoko sta različna ti in svet. V življenja službo sem prišel začasno a nalogo tiho — mislit in trpet. Medved: Poezije; BršUan in Bodičje XIII. Nekaj povsem novega je porodil pesniški genij našega naroda: podaril nam je trpko, a meško, klasično liriko A Medveda. Smelo lahko trdimo, da take posebne, samosvoje lirike doslej Še nismo poznali; v svoji vrsti je edina in od prve do zadnje kitice originalna, dovršena po mislih in obliki. — Kritik v »Laibacher Zeitung" jo je imenoval refleksivno, boljše bi je pač nobena beseda ne mogla označiti. In tudi zate je Medvedova kakor iz brona vlita lirika tako mar-kantna, ker se je pojavila baš sedaj, ko naše novejše pesništvo ne pozna drugega, kot mehke, medle proizvode, trhle nippes- stvarce, liriko, ki le slika in ranlo pove, se igra s čustvi, s paradoksnimi, hipnimi misli in hira na praznoti, nima ne idej ne določenega sestava idej, krepkega naziranja. — Sredi te baročne, malenkostne, sentimentalne stavbe našega modernega pesništva se dviga Medvedova poezija liki klasično renesančno delo, ki ga je vsega zasnoval oster, satiričen, zdrav um, globoko poznavanje sveta, rezka, duhovita ironija in srce, ki se sredi razočaranj nikomur ni uklonilo Resigaacija je v Medvedovih pesmih hipen pojav, le momenti se, ki izvabljajo pesniku bolestno pesimistiško razpoloženje, v obče so Medvedovi nazori ustaljeni, jasni, nad zemljo ga dviga upanje boljše, nadzemske sreče. Medved je vzlic vsem pokopanim iluzijam idealist, svetobolja ne pozna, dasi še nikdo med nami ni tako resno in precizno povdarjal Salomonove Vanitas Vanitatum kot on. Skratka, njegov realizem ni surov, ampak zdrav in dovzeten za vse vzore. * tt tt »Ein gekISrter Geist", bi dejal Nemec. Kdor tega pri Medvedu ne upešteva, bi njegovih preizvodov ne razumel. Marsikatera kitica Medvedovih poezij zavaja čitatelja, da v pesniku vidi zgolj nemirnega duba, raz- dejane upe, skepso, toda vodilni motiv pesnikov je vzvišen, optimističen, kar je pri nj m otožnega, nežnsbolebavegi, je le okvir, ki obdaja sijajno, prelestoo sliko njegovega idejalnega naziranja, ozadje, ki su dviga na njem, njegov© bogoljubao mišljenje, zdravo in jedrno kakor slovenska pokrajina, kjer je tekla pesniku zibelj. Najbolj je pesnik izrazil samega sebe v »Gazelah" in v »BrŠljanu in Bodičju". Tu so uvrščeni med dragocene verze njegovi najlepši biseri, vzori njegove krememte lirike, ki je Is sredstvo, da globoke misli najdejo stbi primerno obliko. Medved zna dobro risati čustva in rao-mentana razpoloženja, a ta so mu le postranska: dasi po svoje in na čisto poseben način zadene ta, kar moderni imenujejo „Stimmung", vendar povečini porablja motive iz narave, da jih z veže z rtfliksijami. Kritik »Laibacher Zeitung" je tudi to stran Medvedovih poezij, to spretno kombinacijo med slikanjem naravnih pojavov s psihološkimi motivi dobro povdarjal. Medved se ni ustavil tam, kjer je obstala skoro vsa naša moderna lirika; ni pesnik čustev, razjedajočih dušo, erotik, ampak je vseskozi abstrakten, tudi tam, kjer tega naravnost ne izraža. Težna zgodovina človeškega srca, njegovega omahovanja med dobrim in zlim, slo in plemenitostjo, je Medvedu le prehoden pojav; kar hoče. opevati on, je mir po nemiru, luč po temi, optimizem po težko premaganem svetobolju. Njegovo naziranje je najlepše opevano v XVI. in XXVII. gazeli: „Sprelepi Bog, dobrotni Bog, odkleni nebeška vrata vigredi zeleni! Razgrni z oboka žalostne oblake, iz duše, s čela megle mi preženi! Naj gledam zemljo, delo Tvoje roke v obleki, z divjim cvetjem okrašeni! Iz belocvetnih grmov, z vej brstitih, iz viška milo drebni spev mi zveni! Za nekaj ur se zopet mi umiri grizoči črv. ki leta krajša meni . . . Tem<5, ki me obdaja v topem ždenji, ki poti več ne vem iz nje — razdeni! Sladak spemin naj se objame z upom, da vendarle za srečo smo rojeni! Kdor to pesem analizira, ta spozna sarkastičnega in resigniranega Medveda šele do dna: trpljenje. Medvedu ni končni namen življenja, ampak resna naloga, ki jo docela reši in doume le, kdor misli, saj je v XIII. pesmi »Bršljana in Bodičja* dejal pesnik sam: „V življenja službo sem prišel začasno z nalogo tiho — mislit in trpet". nemlrt ln opori o Rusiji. »Nov. Vreme" peroča iz Mitava, da je državna oblast na Kurskem brez moči. — Vstaši imajo v oblasti vso pokrajino. Poli-oije ni. Vstaši se pobili male vojaške čete, ki so bile razdeljene po kmetih, v kolikor se niso umaknile v mesta. Proti dobro oboroženim uporniškim četam niso mogli opraviti ničesar. V Mitavi in Libavi so zbrane čete v de-fenzivi. Vstaši so vTakumu ubitim dragon-cem iztikali cči in jim rezali ušesa. Po cestah so napeli uporniki žice in zažgali ponoči hiše, v katerih so bili nastanjeni vojaki. Ko so prihiteli vojaki iz gorečih hiš, so naleteli na žice in iz hiš so streljali nanje. Švicarski zvezni svet je naprosil nemško vlado, da varuje švicarske podanike v Rigi. Nemška vlada je zagotovila, da smejo Švicarji na one ladje, ki jih ie poslala Nemčija za svoje podanike pred Rigo. Vse peterburške čete izvzemši garde korakajo v Litavo. Na Rusko Poljskem so proglasili vojno stanje v vladislavovem, marianipolskem, vol-kovyskem in kalvanjskem okrožju. O položaju v Moskvi poročajo: Uporni rostovski polk vedi prostovoljeo Sabarov, predsednik sabora upornikov. V saboru je od vsake stotnije eden in od stotnije strojnih pušk dva zastopnika. Uporniki vzorno vzdržujejo disciplino Častnikom je zataknjen vhod v vojašnice. Zbirajo se vsak dan v kazini. Uporniki so odstavili in zaprli narednike in jih nadomestili z novimi. Straže pri vhodih v moskovske vojaš-nioe so pomnožene, ter ne dovoljujejo vstopa radovednežem tudi pri polkovni blagajnioi so pomnožili straže Iz oken gledajo strojne puške, da preprečijo morebitni napad s puškami. Rostovski odbor je izdal 16. t. m. oklic na vso moskovske posadko, da naj se pridruži upornikom. Rostovci so tudi izjavili, da hočejo delati z vsemi sredstvi na izboljšanje položaja v armadi. Uporni polk ima v oblasti telefon, vojaško orožnico in vse zaloge patron. V Moskvi je izšel 15. t. m. list »Poročila delavskega sveta", ki grozi moskovskim listom, da jim onemogoči izdajanje, če ne objavijo oklica radikalnih strank. V Moskvi je bil boj med stavkujočimi in nestavkujočimi poštnimi uradniki. Stavkujoči uradniki so obmetavali svoje nestav-kujoče tovariše s kamni in ledenimi kosi. Orožništvo je ločilo obe stranki. Moskovska polioija je odkrila veli-ko delavnico za razstrelivne snovi in bombno skladišče.Zaprli so vse člane kongresnega vodstva poštnih in brz< javnih uradnikov. ,Daily Chronicle" poroča: Odeški begunci pripovedujejo, da so napadle »črne čete" minuli petek judovske trgovine, in so jih oplenile in opustošile. Vojaške čete so se pridružile črnim čet tirje parniki so že pripravljeni v Nagasakiju za prevoz ruskih vojakov. Ogrska kriza« V Budim oešti sodijo, da sc je poslabšal položaj za Fejervaryja, ker sta tako zbornica poslancev kakor tudi magnatska zbornica soglasno ugovarjali odgodenju državnega zbora do 1. marca. Sodijo, da je te odgodenje zadnje in da vlada razpusti drž zbor, če ne pravzame vlade prej združena koalicija. Koalicija sodi, da vladar ne more več odklanjati zahtev koalicije, ko je tudi liberalna stranka nastopila proti vladi in pričakuje, da bo zahteval vladar od koalicije, naj predloži vladarju nov program. So pa tudi taki, ki sodijo Fejervaryja drugače. Naglašajo, da je Fejervary zdaj skoraj več kakor samo min. predsednik. Saj ga bode najbrže Še nadalje ubogali predstojniki 55 stolic in ni izključeno, da prične izpolnjevati njegova povelja onih šest stolic, ki so mu odrekle pokorščine. Na mir med vladarjem in koalicijo pa vse upa. V včerajšnji seji so poslanci sicer ugovarjali proti odgodenju. a vzeli so vseeno odgodenje na znanje. Zlasti se je pa opažalo, kako sta čestitala pe včerajšnjem govoru T i s z i grof Andrassy in baron K a a s in jako teplo zbornični predsednik f u s t h. Ne upamo se trditi, da je bil svoje-časno dogovorjen Tisza s koalicijo, a vsekakor je sumljive, da se je v sorazmerno tako kratkem času približal koaliciji. V Budimpešti je bilo vse mirno. Soc. demokracija ni priredila nikake demonstracije. Čuje se, da so podpisavali člani neodvisne stranke včeraj okrežnioo, po kateri so se zavezali, da ce bodo vzeli na znanje dopisa, ki bi morebiti 1. marca zopet določil odgodenje zbornice. Fejervaryjev zakonski načrt o volivni reformi ima 12 paragrafov. Volivno pravico dobe vsi moški ogrski državljani, ki so dopolnili 24. leto in znajo brati in pisati. Za poslanca more biti pa izvoljen le oni, ki ima aktivno volivno pravico, je vpisan v kakem volivnem imeniku in najmanj 10 let ogrski državljan ter prizna mažarščino kot zakonedajalni jezik. Izvoljeni ne morejo biti, ki so bili obsojeni^ zaradi kakega hudodelstva ali prestopka iz dobičkarije ali zaradi hujskanja preti kaki drugi narodnosti. Volitve bode tajne po gla sovnicah. Če dobita dva kandidata enako število glasov, odločuje žreb. število poslancev ostane neizpremenjeno. Vlada sodi, da bo dobile vsled volivne reforme izmed 100 volivcev 61 Mažarov, Tu govori ideja, a ne njen medli odsev v medli besedi, silne, a ne rafinirano, pro-palo čustvo. Misel zveni kot kladivo, ki zvonko zadoni, ko pada na nakovalo, ni razblinjena, kot pri večini naših modernih inteligentov. Ravnotak je povečini ton prvega dela Medvedovih poezij .Pesmi". Mehkejše in ljubkejše so kot ostale pesnitve Medvedove, vendar tudi tu ne zaostajajo ideje za oblike. Pesen „Bilo je" zveni kot Prešernovo „Slovo od mladosti", toda vsaki kitici je vtisnjen posebni značaj Medvedove individualnosti. Medved menj toži kot naši novejši pesniki; Medved bolj analizuje, dejal bi, da le kon-štatira. ,L?ta nekdanja, mlada, vesela! Kliče nazaj vas tožni spomin. Lspša pomlad je takrat dehtela, lepše se petje je v legih glasilo. Lasi bežč naprej in naprej.. . Bilo je, kot bi nikdar ne bilo in nikdar ne bode poslej. Kar je minilo tu, mine za vedno; vrne se morda, a isto več ni. Kadar življenje ugasne nam bedne, tožil bo duh nad našo gomilo, tožil bo svetu naprej in naprej.. . Bilo je, kot bi nikdar ne bilo, in nikdar ne bode poslej.* medtem, ko jih je bilo dozdai le 40 000 volivcev delavcev, bo petem 80000 volivoev delavcev. Fejervary odpotuje na Dunaj, da poroča cesarju e položaju Vojne ministrstvo je odredilo, da se odpuste z nekaterimi izjemami na dopust vojaki, ki služijo tretje le o. Vsled včerajšnjega glasovanja v magnat-ski zbornioi je odstopil reški guverner Pavel S z a p a r y. Gosposka zbornica. V včerajšnji seji gosposke zbornice se je spominjal preisednik knez Windisch-graetz umrlega člana gosposke zbornice Krausa. Zbornica je odobrila brez razprave začasni proračun in zakon o trgovinski po godbi z Italijo. Pri posvetovanju o podpori trgovinski mornarici js želel grof Kuefstein, naj bi vlada pospeševala domače ladjedelnice ne glede nato, če so morebiti doma izdelane ladje za 20 ali 30% dražje ali ne. Naglašal je tudi potrebo bolniškega in zavarovanja glede kake nezgode za mornarje, ki niso podvrženi nikakemu zavarovanju. Tudi poročevalec baron Cblumecky je naglašal potrebo, da podpira država domače ladjedelnice. Z ikon so odobrili. V nadaljni razpravi so odobrili zakone o olajšanju progresivnega hišno-najemninskega davka za Trst, o prodaji nepremakljive državne posesti, e podaljšanju določil za lokalne železnice, e pravosodnih predpisih za XXI. dunajski in VIII. praški občinski urad in prehodna določila za hišni davek v Ino mostu. Sklenili so še nadalje priporočiti vladi prošnjo ,Z?eze avstrijskih zdravni kov«, ki zahtevajo zdravstveno (sanitetne) ministrstvo. Vladi so odstopili prošnjo .Prvega splošnega uradniškega društva*, ki prosi za znižanje službene dobe od 40 na 35 let, vračunanje dela aktivne doklade pri odmeri pokojnine in ureditev razmer pri napredovanju v službi, kakor tudi ono nižjeavstrijskega deželnega odbora, da bi znižali dobo šolskega obiska. Javni seji je sledila tajna, v kateri so izročili grofa Hoyos Sprinzenstana sodišču zaradi telesne poškodbe povzročene z avtomobilom. črnogorski knez prisegel na ustavo. Včeraj je bil zgodovinski dan za hrabri dasi mali črnegorski narod. Knez Nikolaj je namreč prisegel na ustavo. Pred prisego je imel prestolni govor, v katerem je na-glašil: Zgodovina bo pr znala, da je sedanji črnogorski knez zagotovil red in mir v svoji državi in navadil prebivalstvo na pokorščino. Samodržtvo ni oviralo napredka in razvoja v Črni gori, marveč je bilo potrebno do zdaj. Knez je prepričan, da je končana za Črno goro doba samodržtva in je sklenil zato uvesti drugačen način vlade, ki bo povzročil nadaljnji napredek Črne gore. Knez je napovedal, da bo morala rešiti skupščina ustavo kakor tudi organizacijske zakone za ureditev vojaških, finančnih, verskih in šolskih zadev. Knez je naglašal, da je dobro razmerje med mohamedanci in pravoslavnimi. Z ozirom na zunanjo politiko je naglašal knez, da je dolžna urna gora za Bogom največjo zahvalo Rusiji. Spominjal se je tudi mogočnega vladarja sosedne države, cesarja Franc Jožefa, s katerim nista bila nikdar esebno sprta, kar je najboljše jamstvo za prijateljstvo in dobro sosedno razmerje. Kazal je na trpljenje Srbov v Stari brbiji in Makedoniji. Rekel je, da ne dvomi na sultanovi dobri Zmaga ideje nad izkustvom, umstve-r nega spoznanja nad empirije, to je jedro Medvedovih pesni. Zraven tega pa je Med* ved mojster ob'ike in plastičnosti. Kako krepko poobsebuje samoto njegova pesen .Samoti", morda med vsemi najlepša, in kako ostre izraža misel modrijanoro: Quo-tiens inter homines fui, miner homo redil! »Samota, ti verna družica iz mojih nekdanjih let, iz svčtnega hrupa se vračam ped tvoje okrilje spet. Kako zdaj strmiš v neznanca, ki bil ti je dolge nezvest, in nema in nema prebiraš na mojem obrazu bolest...! In tiho in tihe očitaš: Zakaj si se vrnil, zakaj? od družbo, od petja, od godbe obrnil se k meni nazaj?, In kaj li prinesel si s sabo za pusti, za dolgi moj ^čas ? Oh, kaj sem prinesel? ... Prazneje srce in temneji obraz. In eno in eno spoznanje zdaj jasno je mojim očem : da čutim tembolj se človeka, čimbolj sem oddaljen ljudem.* Vse to žalostno razpoloženje pa vendar prešinja triumfalni, moški in zreli, po brit- volji napraviti zopet mir in red. S Tnrčij« so razmere prijateljske, tudi obmejni spori so bili rešeni na prijateljski način. Koez je še govoril o razmerah z ostalimi državami. Naglašal je, da veže prijateljstvo Črno goro z Italijo in Nemčije in da je prijazen Črni gori nemški oesar Viljem in da upa isto od angleškega kralja. Osobito je pa naglašal ozke narodne in sorodne odnošaje, ki vežejo Črno goro in Srbijo. Jako simpatično se je spominjal tudi Bolgarije in bolgarskega kneza. Napad na Loubeta. Versailles. Napad na Loubeta st je izkazal kot slaba šala. Ke so preiskavali bombo, so našli, da je bila napolnjena g prstjo, ogljem, petrolejom, žeblji, krogljicami in papirjem. Na bombi je bil pritrjen bel li. stič z napisom: »Naj živi Malato!" Zmejnjnun na IMKem Poleg neštevilnih zmešnjav, ki jih imajo na Hrvaškem, beležimo zdaj novo, ki kaže vso dessrg-JMZacijo in needinost, ki tira naše brate v pogubo. Kakor znano, je bil v saboru predložen takozvani interkonfesio-nalni zakon, ki ga smatrajo katoličani kot krivico za katoliško cerkev na Hrvaškem, ker se čisto oerkvene stvari po njem podrejajo svetni oblasti. Senjski škof dr. Mav-r o v i <5 je najodločneje protestiral preti zakonski predlogi, djakovski kapitularni vi-karij biskup V o r š a k se mu je pridružil, »Hrvatstve" je pobijalo interknnfesionalno predlogo, nabrali so do 30000 podpisov proti njej in jih izročili saboru. A v splošno začudenje je molčal metropolit zagrebški dr. P o s i 1 e v i d. Prišel je pa k razpravi v sabor ter se kljub vsem drugim izrekel za interkonfesionalni zakon, češ, da ne nasprotuje dogmam ter pristavil, da sam ne more utemeljevati svoje izjave, ker ga zadržuje starost in bolehavost, Njemu se je pridružil srbski pravoslavni metropolit. Splošno se sedi, da je ta nastop sivolasega dr. Posilov ča posledica pritiska bana P e -j a č e v i č a nanj. Tak« se je že v saboru pokazal velik razdor, a ta je postal še večji, ko je sabor sprejel interkonfesionalni zakon. Zdaj je pa »Glasnik djakovačke biskupije* prinesel članek, kakršnega res še ni bilo čitati v cerkvenem listu. Ped naslovom »Sablazaa u Zagrebu" očita dr. Posilovidu, da je dal veliko pohujšanje, ko je nastopil za zakon, ki »hudo žali katoliška načela in popolnoma uničuje državni značaj katoliške oerkve na Hrvaškem." Očita mu, da je izdal pravice katoliške cerkve ter desavuiral katoliško ljudstvo ia duhovčino. Slednjič ga pozivlje, naj odloži srojo nadškofovsko čast po določbi kaneničnega prava: .Debilis ... igna-rus ... dans scandala cedere potest". ue je vsled bolehavosti nezmožen, da izpolnjuje svojo dolžnost, naj torej odstopil — Tako »Glasnik djakovačke biskupije". Mi si pridržimo kritiko interkonfesio-nalnega zakona za bodoče a danes moramo izreči le svoje obžalovanje, da se e tako važnih stvareh prej ne posvetujejo možje, ki imajo dolžnost, v javnosti složno nastopati. Iz tega vidimo le nujne potrebo, da se mora na Hrvaškem osnovati stranka, ki bo zedinjevala v sebi vse poštene Hrvate pod jasnim programom, kakršnega danes pogrešamo. kih izkušnjah še vedno nevpognjeni genij Medvedove poezije: domotožje diha, hrepe-nečega po miru, zadobljesem v Bogu. .Povrni vendar se, moj mračni duh, v domovje svojega izvora I S solzami že namočen je moj kruh, opravljena za greh pokora. To je finale Medvedovega pesništva, tožba in upanje proroka, ki nad razvalinami oznanja usmiljenje Jehove. Zato je popolnoma primerna pesnikovi osebnosti mojstrska prestava .Žalnih pesni preroka Jeremija ob jeruzalemskem mestu". Koliko Medvedovega naziranja, koliko tajnih solzil, kakšna sila čustev leži v tej prestavi I Skoro dobesedna je, a vendar izvirna, ker se vsa prilega mislim in čustvom Medvedovim ; sinteza je pesnikovih idej. To je elegija, kakor jo zni doumeti le Medved; nič ni v njej slabotnega in jokavega, vsak stih je krepak in rezek. Zato zelo pogrešamo v zbirki Medvedovih poezij njegovo prestavo najkrasnejše knjige starega zakona, »Joba*, ki bi znatno dopolnila skupno sliko Medvedove osebnosti. Popolnoma bi ne doumeli Medvedovega pesništva, če se ne bi ozrli na sarkastično stran njegovih pesni. Ta poteza je neraz-družljivo zvezana ž njimi, razodeva se pa v Štajerske novice. š Softtanjsk* občinske volitve za prvi m drugi razred vršite in iz-vrSile so se dne 18. t. mes. popoldne čisto mirno in brez vsakega hrupa, brez agitacije in razburjenosti, kakršnih smo bili navajeni pri zadnjih volitvah. Izid teh volitev bil je sledeči: v drugem razredu ostali se Nemci v manjšini za en glas, medtem ko so v prvem razredu dobili večino štirih glasov, in ker se je eden naših volivcev odpevedal volivni pravici, drugi je bil pa odklonjen, ker ni prišel esebno volit, ampak peslal pooblastile, ki ga pa komisija ni pripoznala. Ker je c kr. namestništvo v Gradcu volitev tretjega razreda, v katerem so kandidati naše stranke x veliko večino zmagali, potrdilo, šteje sedaj naš občinski zastop deset naših in osem nemških edbornikov. Naših bi lahko bilo več, ker pa hočemona-pram slavni vladi pokazati svojo miroljubnost in ku-1 a n t n o s t, volili smo sedaj v drugem razredu tudi dva Nemoa ket odbornika, enega pa ket namestnika Seveda te kulant-nosti naši naspretniki ne poznajo, kajti njihova listina kandidatov ni imela niti enega naših! Iz tega se razvidi nji-hovA pohlepnost po naši občinski upravi, katero bi radi edinole med seboj vodili v svoje nam sovražne namene! — In vkljub temu, da imajo osem zastspaikov, še niso zadovoljni ter zopet grozijo z rekuizom, ker je bil njihov ljubljeneo Govedič odklonjen! Ker je v volivnem imeniku vpisana samo „fara Šmihel", ni komisija pustila voliti župnika Govediča, opiraje se na slične slučaje pri občinskih volitvah na Vranskem, v Tehaijih itd. Sicer je Govedič pred volitvijo moledoval okoli cerkvenih ključarjev za pooblastilo, a pri ključarju Korenu, po domače Kašteneger, je je prav pošteno skupil, ker mu je le ta naravnost odklonil predrzno zahtevo in ga na ta način osramotil pred celo slovensko javnostjo! Slava torej vrlemu ia odločnemu Kaštenegarju! Ker bodo aemškonacienalni časniki veliko pisali in laži trosili med svet, ki naših razmer ne pozna, hočemo zlasti o teh zadnj h volitvah izpregovoriti v kratkem bolj obširne. Za sedaj le rečemo: Šoštanj je bil, je in ostane slovenski! š Umrl je dne 18. t mes., ob 3. uri popoldne v Šmarjah pri Jelšah g. Maks T a » č i č , tržaa ia posestnik v Šmariju pri Jelšah, previden s sv. zakramenti za umirajoče N. v m. p! š Ogenj. Dne 12. t. m. je začele goreti gospodarsko poslopje I*ana Slavinca v Mihalevcih pri Ormožu. Zgorela sta dva tolsta prešiča ter vsa poslopja, bkeda je velika. — Dne 16. t. m. je šla Cecilija Trebovšek v Polzeli od doma in zaklenila v hišo svojega sedemletnega sinčka. Kmalu nato, proti 2. uri popoldne, pa se začuje iz hiše vpitje in ke so sosedi prihiteli gledat, je bila hiša že v plamenih. Deček se je igral z žveplenkami ia sosedi so malega pežigalca rešili iz plamena z nevarnostjo lastnega življenja. Tudi živino so s težavo rešili. Hiša je pogorela do tal, druga poslopja so pa rešili le deloma. njej globoko poznanje sveta, kakor ga ni mnogo med našimi modernimi pesniki. Mno-gokaj spominja navidez na Cankarja, toda Medvedova ironija je sad ustaljenih, pozitivnih nazorov, je zgolj reverzna stran njegovega zdravega realizma. Ponekod veje iz nje ascetično zaničevanje svet£, a nikoli ne blaziranost. To je rezultat pesnikovega svetovnega naztranja, ki se ni pogreznilo v vsakdanjost, ampak išče izpolnjenja nepopolnega bornega ozemlja ia človeštva v pradobrem in pralepem, v Bogu. Medved j« vseskozi krščansko misel, veselo resigna-cijo in pričakovanje nadzemskega blagra s svojimi strogimi, markantnimi stihi najlepše vlil v krasno obliko, cel6 v trpkem »Bršljanu in Bodičju". „C!oveku vzemi dušo, B6gu slično, očem pogasi pomenljivi žar — kaj človek je potem? Povej resnično, melliflue Bernarde, tvoj razum ! Ha, ti nadevaš mu ime odlično: Nič drugega kot — saccus stereorum! Mnogo se še da zajeti iz Medvedovih poezij, tu sem povdarjal le to, kar se mi je zdelo najbolj značilno. Marsikomu, ki se mu je pristudil nezdravi pesimizem modernega pesništva, ki blodi tam, kjer ni ne zvezda, ne cest in stika po erotiških in vsakdanjih problemih, bo knjiga Medvedovih poezij najlepši dar v dneh, ko je naše slovstvo tako sterilno in prazno. Mnogim se bodo pesni omilile tudi zato, ker so po jeziku in mislih domače in ne imitacija nam tuje dekadence. Drugim bo pa morda vzbudila spomin na one čase, ko so bili še možati in so verovali v vzore . . . š NepoSten uradnik. Na grafiki glavni pošti so opazili nekega uradnika, ki je na poštne spremnice slabo prilepljene znamke trgal proč, jih kemično očistil, prilepil na poštne hranilne karte ter jih nato vlagal v poštno hraniloioo. Kot vzrok navaja, da s pičlo plače kot družinski oče ni m«gel izhajati. Nepoštenega uradnika so takoj odstavili od službe ter bo še sodnijsko kaznovan. š Uboj. Na poti s studeniškega sem nja je bil posestnik iz makelske okolice, Mihael Soster, ubit. Napadel ga je posestnik V o v k v družbi svojega sina in nekega Antona K e v a č i č a. š Potres. V nedeljo ponoči 17. t. m., ob četrt na dvanajst se je čutil pri Sr. Benediktu v Slov. goricah precej močas po tres; okna so se tresla. Smer je bila od severa proti jugu. Dnevne novice. Narodno-napredni ,švindel'. .Slov. Narod" se trudi dokazati, da liberalci niso brezznačajneži in hinavci, češ, da je sedanji liberalni program za sedaj sicer preživel in zastarel, a je vendar upravičen kot „sad kompromisa med na-prednjaki in med zmernejšimi klerikalci". A te je laž ! Ž i takrat so liberalci uganjali velikansko sleparijo. V program so sprejeli krščanstvo, da bi vjeli izvenkranjske meh kosrčne »klerikalce", a med seboj so že takrat sklenili, da je to le h i n a v š č i n a in da bodo najbrezobzirneje blatili vse, kar j ž krščanskega. Tako so e n a j s t 1 e t la-galiin sramotili svoj lastni program. To je lopovsko in taka stranka zasluži najodločnejšo obsodbo. Katoliško-narodna stranka je bila vedno poštena. Poglejte resolucije katoliških shodov! To je jasen, pošten ljudski program, in niti za las ni stranka nikdar od njega odstopila, ker je stranka poštenih ljudi. In tako bo tudi Slovenska Ljudska Stranka pošteno in odkrito stala za vse to, kar je ljudstvu obliubila. „Nared" čveka nekaj, da je papež Pij IX, splošno in enako volivno pravico preklel. Tudi to je liberalni „švindel". Noben papež ni splošne in enake volivne pra-vies preklel; nasprotno : v katoliških redo-vih je vse polno zgledov najboij demokratične ustave. Vsak samostanski frater ima več ustavnega duha in več upravnih zmožnosti, kakor pa voditelji narodno napredne stranke, ki jim je vsa njihova stranka samo zato, da vlove nekaj volivcev zase, sicer pa obračajo plašč po vetru brez značaja in resnosti. Kdo bo goriški nadškof?Ne kateri laški časopisi pišejo, da bo imenovan za goriškega nadškofa goriški kanonik dr. Franc Sede j. L*ški listi se že jeze, ker ne morejo trpeti, da bi v škofiji, ki je do Štirih petin slovenska, bil za škofa rojen Slovenec. A ta njihava jeza je čisto nepoštena. Mi se sicer ne vtikamo prav nič v škofovska imenovanja, ker imamo kot političen list drugo polje, in zat« smo doslej prezrli vse „senzačne* novice, ki so letale tudi okoli našega uredništva. O osebi dr. S e d e j a moremo reči le to, da je ugleden učenjak in duhovnik ter ni nikoli nastopil kot aktiven politik in je torej izključene, z njegovo osebe spravljati v zvezo kaka po litična vprašanja. Odločitev glede metropo-litskega vprašanja goriškega se utegne izvršiti že zdaj okoli Božiča, kar bi bilo le v korist tamošnji škofiji. Danes pa še ne vemo nič gotovega ne mi, ne naši italijanski kempatrietje. Predavanje pri Devici Mariji v Polju. V nedeljo 17. t m. je predaval pri D. M. v Polju predsednik „Slov. kršč. soo. zveze" dr. K r e k. Govoril je e vzrokih, ki povzročajo norost. — Stavka v nafti trgovski mornarici. Zasebne pareplovne družbe stoje pred stavko, ki se ji pa nameravajo pridružiti le kapitani in mašinisti. Prizadete so tu v prvi vrsti one družbe, ki oskrbujejo zvezo ob dalmatinski obali. Obe kategoriji sta 18. t. m. stavili upravam celo vrsto zahtev, med temi tudi zahtevo po zvišanju plače, ki bi presegala cele plačo pri Ltojrdu, kjer pa ne grozi stavka. Kapitani in maši nisti so postavili termin do polneči 31. decembra t. 1. ter izjavili, da gotovo stopijo v stavko, ako se jim do takrat ne dovoli vse. Dalmatinske družbe so takoj poslale na Dunaj lastnika ladij Topeča, da naprosi trgovinsko ministrstvo za posredovanje, ker utegne imeti to gibanje zle posledice za dalmatinske družbe. Italijanska družba „Puglia" je namreč takoj, ko se je izvedelo za gibanje, koncentrirala vse svoje ladje iz Italije v dalmatinskem vodovju. Nevarnost je velika, da bede v slučaju stavke Italijani prevzeli ves promet ob dalmatinskem obrežju in v lukah. Vlado so lastniki ladij po To-p <5u naprosili, naj stori potrebno, da se škode obvaruje domača ladjeplovna industrija, ki je že itak fiaancijelno bolna in se vsem zahtevam kapitanov in mašinistov v sedanjih razmerah ne bo moglo ugoditi. — Pasivni odpor na privatnih železnicah, h Olomuca poročajo, da je postaja z vozovi prenapolnjena Dohajajoči in odhajajoči vlaki imajo na razpolage en sam tir. V Moravski Oitrovi je ves premet z blagom ustavljen. V Lunden-burgu je odpuščenih več železničarjev. — Precej občuten mraz je pritisnil po razmeroma toplih dežetn h dneh. Dne 18 t. m. so imeli na Mirni 6° mraza. — Častna svetinja za ognje-gasoe. Poveljništve ognjegatnih društev, ki imajo člane, kateri so pri društvu že 25 let. naj zanje vlože vlogo za častno svetinjo 25letnega delovanja na dež. vlado potom okrajnega glavarstva ozir. v Ljubljani potom magistrata. — V korist istrski družbi sv. Cirila in Metoda ie pričel g. Ir. D j a k o v i č v Zagrebu prodajati manšete. — Umrl je v Beljaku bivši lastnik tiskarne Jožef M u h r. — Poizkušen samoumor. Olga Križni č, 201etna bči županova iz Kanala, se je izkušala zastrupiti v Gorici v hotelu. Zdravniška pomoč je je reMla. — Judovska babioa. V Trstu je stala pred porotnim sodiščem babica Luz-zato Treves zaradi povzročenega splava, vsled česar je umrla mati. Obravnava še ni končana. Ta judinja je imela zaslužek po najbogatejših, zlasti po judovskih rodbinah tržiških. Enak slučaj so ji doka-kazali že od prej, a je bil že zastaran. Zapeljano dekle, ki je tako nesrečno umrlo, je pa bila strastna čitateljica Zolovih romanov, k8r se ie pred sodiščem dokazalo. — Petdesetletnico svojega sve-čeaiškega delovanja obbajal je včeraj v Karlovcu metropolit in srbski patrijarh Jurij B r a n k e v i c. Čestital mu je tudi cesar in mu podelil veliki križ Leopoldevega reda. — Do smrti tepen. V Stinjanih v Istri so stepli ponoči zunaj trije fantje kmeta Martina Orkiča ki se je bil prej z njimi v gostilni sprL Stepli so ga tako, da je Orkič D"d njihovimi udarci umrl — Zagreb in mednarodni promet. Srečna zemljepisna lega Zagreba bo povzročila, da bo Zagreb postal s časom ena najvažnejših točk mednarodnega prometa. Prvo, kar mu bo povzdgnilo trgevske-prometno vrednost, to je regulacija Save. Zagreb bo po končanih regulacijskih delih postal znamenito pretovorišče, oziroma bo važen posredovalec prometa med balkan skimi pokrajinami in pa zapadnimi deli Evrope. Na vidiku je nadalje zgradba železnice Zagreb Lika Dalmacija, a na dnevnem redu bodoče seje trg. in obrtne zbornice zagrebške je razprava o novi Orient Ex press črti, za katero se živo zanimajo Francozi in ki bo šla skozi Zagreb. Zagrebška trg. in obrt. zbornica je v tem oziru prejela obširen elaborat: Osnova direktne južco-evropske proge iz Pariza preko Italije in Hrvaške na Ogrsko in v balkanske pokrajine, ki jo je sestavil ob priliki izgotovitve tunela Simplon neki Francoz. — Glede na volitev III. skupine za oenilno komisijo oseb-nodohodninskega davka pripominjamo, da je v tej skupini izvoliti samo enega uda in njegovega namestnika in se še enkrat priporočata v izvolitev gg. Janez Keršmanc, posestnik in mlinar naPšati, kot ud, in Janez Marinka, posestnik iz Vnanje Gorice štev. 15. — Drugi udje v tej skupini še ostanejo voljeni za nadaljno dobo dveh let. — Grozna smrt vsled neprevidnosti. Ko se je sinoči vračal od dela domov delavec Matija Smrekar iz Razdrtega pri Šmarji, je prišel, ker je bil vinjen, v železniški predor pod Sv. Križem, kjer je obležal na tiru in ga je tovorni vlak popolnoma razmesaril. — Družbi sv. Cirila in Me-todanje sl. občinski odbor mesta Vrhnike v seji 12. t. m po svojem soglasnem sklepu votiral redno podporo letnih 30 kron. Izplačevalo se bode koncem vsakera leta. — Ko hvaležno beležimo ta, redno nam dohajajoči domorodni dar, pričakujemo ob enem, da nobena naših niti mestnih niti selskih srenj v podobni dejanski vnemi za našo družbo ne bode hotela biti zadnja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Meto d a. — ,,Slovenska dij. zveze" namerava prirediti teKom božičnih počitnic nekaj predavanj. Oaa bralna, izobraževalna in strokovna društva, ki bi hotela imeti kako predavanje, se s tem poživljajo, da se takoj obrnejo na „Slovensko dijaško zvezo", Frančiškanske ulice št. 2, Ljubljana. „Zveza" se bode na izražene želje po možnosti ozirala. — Posnemajmo Ceha. Ndrodnf rada čest i. (narodni svet češki) poživlja slehernega Čeha, da prigodom Božiča in Novega leta vsako pošiljatev, pismo, voščilo, pozdrav opremi z »Narodnim kolekom"! — Ameriške novice. Slaboumni Ivan Kefalt, o katerem sme poročali, da je odpotoval iz Cbicage v domovino, se je v New Yorku izgubil. Vsa iskanja so baje zastonj. — V Calumetu sta ponesrečila v rovu Karel Zupančič, doma blizu Črnomlja, in Janez Gašperič. Zupančič je še tisti dan umrl, Gašperič pa ni nevarno pofikovan. — Vodovod na Brezju, loveča božja pot Brezje na Gorenjskem dobi v bližnji prihodnjosti svoj vodovod Načrte za to prepotrebno napravo izdelal je tukajšnji inžener R. L a c h n i k. Troški, h katerim naj bi prispevala tudi država in dežela, proračunjeni so na 150000 kron. Vodovod služil bo vasem Brezje, Črnivec, Noše. Otok, Dvorska vas, Dobropolje, Mošnje, Vrbnje in Gorica. LlnDIlonske naoice, li Tudi obletnice potresa. Jutri bo 60 let, kar je bil v Liubljani tako hud potres, kakršen je bil v Ljubljani same leta 1691 in pozneje 1. 1895. Ble weisove .Novice" so pisale meseca decembra I. 1845. o tem potresu: „21. dan t. m. 40 minut po devetih na večer je bil v Liubljani hud potres, kakeršniga tukej bejč od 1. 1691. ni bilo. Skorej vsaka hiša je nekoliko poškodovana in okoli 60 dimnikov se je podrlo. Tudi v več druzih krajeh po Kranjskim se je ravno tisti čas zemlja hudo tresla". lj Ljubljanski občinski svet bo imel v sobuto zvečer izredno javno seje. lj Trafikantje se imeli sinoči pri nPerlesuu svoj sestaaek, na katerem so se razgovarjali o svojih težnjah. Sklical je sestanek g. B 1 a s n i k. Povdarjala se je neobhodna potreba, da bi se taki razgovori večkrat vršili. Sinoči je bil razgovor o peticiji, ki naj st- odpošlje na direkcijo za zvišanje pristojbin od znamk. To je ona najbolj važnih in upravičenih njihovih zahtev. Imajo namreč od prodanih znamk le 1 % dob čka, a še tega jim skrčije, ako prodajo za 2000 K ali več znamk, tedaj namreč dobe pa le pol % Prihodnji razgovor, ki se bo vršil še zaradi peticije, bo 28. t. m zvečer v istih prostorih. Napram erarju se je slišalo več pritožb. Ena najbolj glasnih je bila ta, da erar prodaja prodajalcem du-han s papirjem navagan ; a prodajalci ga pa ne smejo vagati s papirjem. Glede kupujo-čega občinstva se je izrazila želja, naj bi občinstvo kupovale več skupaj in ne jpo-samezno, ker je to, posebno pri znamkah ob času velikega prometa, silno zamudno. Občinstvo naj bi bilo tudi tako prijazno, da bi imela denar že pripravljen, posebno za znamke. (Tudi mi prosimo sl. občinstvo, naj se ozira na te upravičene želje trafikantov. Naj bi se kupovale v trafikah karte in papir, da bi saj od tega imeli kaj dobička, ki ga od znamk nimajo. Ce jih stiska država, naj jih pa podpira saj občinstvo. Op. ur.) lj Volite« v oenilno komisijo za odmerjenje osebno - dohodninskega davka se vrši jutri od 10. de 11. ure za prvi razred in od 11. do 12. ure za drugi razred v mali dvorani ^Mestnega doma". Nemci so postavili svoje kandidate, dolžnost slovenskih volivcev je torej, da se polno-številno udeleže volitve. Naj ne ostane nihče doma! Slovenski kandidatje so za prvi razred Ivan Knez, vele-tižec v Ljubljani, Andrej Sarabon, trgovec v Ljubljani, kot uda komisije, in Ferdinand Stare. V drugem razredu so slovenski kandidatje Len če Josip, trgovec v Ljubljani, kot član in kot namestnika Anton Dečman, trgovec v Ljubljani, in Josip Perdan, trgovec v Ljubljani. lj Na ,,policijskih oglasih". V oknu osrednje stražnice je razstavljena slika neke okrog 25 let stare ženske, ki je od 10. t. m. v odgonskem zapora v Pulju. Navedenka je slaboumna, pravi da je njeno ime Mi46-7 H sl. jzah-brezvetr. pol. obl. Lepo kmetijo na Spodnjem Koroškem blizu Ve-likovca se proda aH odda v najem pod ugodnimi pogoji. Poslopja so v dobrem stanu deloma nova. Posetva je 70 birnov. Travnikov in gozda skupaj okoli 8 oralov. Kje? pove upravništvo. 2581 2—1 Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in za številno spremstvo pri pogrebu naše iskreno ljubljene hčerke Zdenke osobito še za krasne vence, ki so jih naklonili znanci in šolska mladina, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. 2680 " Posebno se še zahvaljujemo slavnemu učiteljskemu zboru v Šiški in vsem dragim znancem spremljevalcem. Franc in Zdenka Zeman stariši. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni sin, brat, stric in svak, gospod Viktor Etnanuel Schumi akt. poročnik, v c. kr. dež.bramb. pešp. št. 35 v Zlocz6wu po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes ob pol 9. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se pokopljejo v četrtek, dne 21. decembra ob 3. uri popoldne iz c. kr. garnizijske bolnice št. 8 v Ljubljani na pokopališča pri sv. Krištofu. Sv. zadušne maše se bodo brale v župni cerkvi v Trnovem. Prosi se tihega sožalja! 2584 1-1 Ljubljana, dne 19. decembra 1905. Luka in Amalija Schumi, stariši. — Rlhard, Konrad, Amalija omož. Bayer in Alfred Schumi, bratje in sestra. Ali že veste O m I. kranjsko reklamno f podjetje ■ W. K. NUCIC v Ljubljani, fclenburgove ulice it 6 sprejema 2683 10—1 raznašanje reklamnih listov, koledarjev in drugega pod jamstvom za resnično raz-_ nešenje po najnižji ceni, j tfflšaftg 3000 listov 3 K. Koledarji'od ko-mada 2 vin. Veliki lepaki~od komada 2 v vin. 2371 l{| 3 "SO pg E? 55 o i B. ET 8 1 *( ■8 s. O* 13 al J- kx 22 p r Mlin se proda fr proste roke na Dolenjskem blizu železn. postaje. Pri mlinu je vodni padec (10 m). Pripravno za napravo kake tovarne. 2078 22-21 Več v upravništvu »Slovenca".. JCeue cnoned5trepri« hiša z dvema prodajalnama in kletjo za vinsko trgovino se proda pod zelo ugodnimi pogoji. 2679 2-1 Pojasnila daje Fran Vodi&ek, gostilničar, Resljeva cesta 22, Ljubljana. Mednarodna panorama Ljubljana, Pogacarjev trg. 2280 •--1- ... T Ta teden razstavljeno: zanimivosti Portugala. Mesta inzcDimivi kraljevi grad Schintra. vyYYVYvVVVVV»vvVVVVVvyyvy*s Kadi preselitve se prostovoljno proda po jako ugodnih cenah in pogojih ob Bohinjskem jezeru čez 16700mZ sveta za stavbe posamezne parcele ali skupno, najlepša lega sredi polotoka s krasnim razgledom, pripravno za hotel (dosedaj še samo nemški* ali vile, ardra-viliččo, kopali£5e, ladiSče itd. To bi bii centrum za letovičarie in tU'iste. Fotografije in načrt od sveta so v izložnem oknu pri tvrdki Feliks Urbane. Naprodaj sta tudi dve senožeti in sedem gozdov blizu Boh Bistrice, v katerih je mnogo smrekovega in bukovega lesa. V najem se da z novim letom Ul 11II v zelo dobrem stanu z dvema Gobama, shrambo, kletjo, hlevom, sadnim vrtom in malo njivo na Bitnjah, 16 m nut od kolodvora Boh. Bistrica, v jako lepem, divje romantičnem kraju (podobno Vin'garju). — Eventuelno se tudi proda. — Več se poizvč pri lastniku Ivanu Markeš, posestnik in gostilničar na Boh. Bistrici 2490 6 I »Hala tali ln nduovorni urednik: Dr. lanaoil Žitnik. - ■ —.----. — — Darovi. Za pogorelce v Butanjevi, lup. St. Jost pri Vrhniki. — Prosimo nadaljne pomoči. Od dne požara ;(20. oktobra t. 1.) do 17. decembra t. 1. so darovali p. n. gg.: Kanonik Matija Jeriha 14 K, Lovro Gantar, dekan na Vrhniki lOK, 'r. Schweiger, dekan v Leskovcu 10 K, Gustav Schiffrer, župnik v Borovnici 20 K, Janez bkvarča, župnik v Budanjah 100 K, Ivan Košir, vikar na Kalu (Goriško) 2o K, Janez Možina, župnik v Rov-tah 7 K, Ivan Soukup, župnik v Oselici 8 K, Jakob Matjan, žup. upravitelj v Zaplani 4 K, Štefan Dužnik, trgovec v Hrenovicah 6 K, Alojzij Kummer, župnik v pokoju 2 K. Župni uradi: Podlipo 10 K, v St. Jurju pod Kumora 5 K 60 h, v Dražgošah 3 K 60 h, v Dupljah 8 K, v Novi Oselici 10 K, v Bevkah 6 K. Vsem blagim darovalcem izrekajoč v imenu ubogih pogoreicev najprisrčnejšo zahvalo, prosi usmiljena srca nadaljnih darov Fran Lakmayer, župnik. Blage dobrotnike prosimo, da se o Božičnih praznikih tudi teh revnih pogoreicev spomnijo z obilnimi darovi in jim tsko pripravno veselejše božične praznike. Pomoč Je nujna, zato prosimo vsa usmiljena srca, da ne prezro te naše prošnje. Upad« ^Slovenca". G. Franc Žagar, veletržec v Starem trgu pri Ložu, je poslal šol. vodstvu v Loškem potoku za šolarsko knjižnico raznega čtiva v znesku 32 K 78 h. in ubožnim šolarjem 40 K za nabavo raznih učil. izredno nizke cenej: Perilo za gospode, kravate, gss^gfissggzg^ggg žoki Perilo za dame, čipke, krila, nogavice Garniture za kavo, brisače, gg^gs^a žepni robci w Anton Sare Sv. Petra cesta 8. Božič 2538 5—4 Zahtevajte zastonj ln franko moj veliki, bogato Ilustrovto (lavni cenik z nad 100 slikani vseh vrst nlkelnastlb, srebrnih In zlatih ar z znamko Boskopf, Hahn, Ornega, Hchaflhausen, Glashutte kakor tudi vseh vrst solidnih zlatnln In srebrnln po Irrtralh toraraliklh cenah.j Nikel. remont, ura......K 3 — slst. Roskopf patent ura .... . 4 — . . črna lekl. rem. ura , 4'— Svlc. Izvir. Roskopf pat. ura . . , 5'— Ooldln rem. ura .Luna* kolenje , 7 30 srebr. , . .Olorla" . , 7-60 . . . dvojni plaie . . 11-50 . oklep, verlllca z rlnčico na pero In kirab., 15 gr.lelka , 2 50 ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna" kolesjem , 9-50 ura s kukovlco K 8-50, budilka K 2 90, kuhln|ska ura K 3 — ivarcvaldika ura K 2'—. Za vsako uro Sletno pismeno lamatro I Nikak rlslkot Zamena dovoljena, ali denar nazaj 1 Prva tovarna za ure Hanna Konrad v Mostu 1077 (BrUx) Št. 843, Češko. 100—53 Z gospodarskim poslopjem, z lepim velikim vrtom, z ledenico, s kegljiščem, po dogovoru tudi brez prodajalne, odda takoj y najem za več let lastn'ca Olga Petsohe v Starem trgu pri Ložu. 2657 (4) Lepa primerna 1 T* 603 104—79 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 14 duhovniške obleke Iz trpežnega In solidnega blaga po nizkih cenah. 0pO8vo?o SSoSf"0 izgotovljene obleke. posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobailtftj uniform avstrijskega društva ieleznlklb uradnikov, Josip iubic podobar Gorenjavas nad Škofjoloko se priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu za U delovanj« altarjev Itd- iz lesa in marmor, cementa, podOb iz lesa, marm. cementa in kamna itd. Vsa dela se izvrš6 ceno, solidno in po najnovejših vzorcih. — Prenavljajo se tudi stari altarji lično in trpežno. 2492 3 Velecenjeni gospod' Z veseljem častitam Vam in sebi na izbornem Vašem delu. Altatja, katera ste postavili v podružni cerkvi na Tratah, sta v vsakem obziru s tako glede oblike, kompozicije, barv, kakor tudi okraskov jako lepa. — Vam častitam na izvrstnem delu, a sebi pa, da smo dobili izvrstnega podobarja, kateri nam je za nizko ceno z altarjema okrasil cerkev. — Vsak, kateri vidi altarja hvali delo in mojstra. — Toplo Vas priporočamo vsakemu, kateri bi potreboval podobarja. L. S. Duhovnijski urad Pregarje (Istra) dne 11. novembra 1905. Rajko Logar. ek3pozit. Andrej Mahne, Martin Mahne cerkv. ključarja. Gospodične katere se želč izobraziti v šivanju in krojnem risanju 1828 52—29 sprejema Franja Jesih, Ljubljana, Stari trg 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. božična in novoletna darila —■ r> kakor: ure, verižice, zapestnice, broške, obeske, uhane, tudijt brilantniml kamni itd, priporoča po prav nizkih cenah v veliki izberi Hjuttner, -uraMn^trsoucc.u Kranju. Cene nižje kakort povsod.^Švicarske ure, najfinejših sloveSih znamk, katere imajo priznanje po celem svetu, .so po najnižjih cenah vedno v zalogi. |Prosim, naročite VellM HOWi CSIlIk, kateri,*se pošlje zastonj in poštnine prosto. se dobč le pri SINGER Ko. akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. ■V Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred Šivalnim! stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod Imenom „lzvlrne Slngerce*. Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Slngerjevl stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih Šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kako poroltvo, niti doposlati po-2304 17 samnih delov. Kupuje in plačuje po najvišjih cenah! Hrastov želod, bukov Žlr (bukovce), smrekove in borove storže, vse sveže v tem mesecu nabrano blago; dalje suhe jedilne gobe, dobro zdravo kislo zelje in kislo, fino ribano repo kakor 2555 3-2 tudi krompir. FR. LEUZ, Ljubljana trgovina pri novem Fran Jožefovem mostu. Najelegantnejše izvršene obleke za gospode in dame. Konfekcija, solidne cene, kulantna postrežba |le pri__ J0S.-R0JINA Ljubljana. 2179 20—15 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. NRJFINE]ŠE TELEFON 154. BRRVE Z R UMETNIKE DRA. SCHOENFELDR & KO. V DOSSELDORFCJ FINE OLJI N RTE BRRVE ZR ŠTUDIJE SCHOENFELDR <& KO. V dusseldorfu (PUSlCR 20 VIN.) - MEČILA, APARATE, BARVE IN PREDLOGE ZA ŽGRLNO SUKRM1E VELIKO IZBIRO LESENIH IZDELKOV ZA VŽIGANJE IN POSLIKALE imata TR EBERL MIKLOSlCEVR CESTR 6 LJUBLJRNR. SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE TOVARNA OLNJATIM BARV, LAKOV IN FIRNEŽEV ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. 2291 ni »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Podružnica v CELOVCU. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K Zamenjava ln ekskomptnje Daje predaj me na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in vnovčitfe Zavaruje ireike proti kurznl zapale kupone. izgubi. Vlnkuluje In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavolje. JUT Bakompt ln lnkaa.o raenlo. 'ttt JtT Borzna narofiUa. m Podružnica v SPLJETU. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjilice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. Francovarski NATALIJA-vrelec na shodu naravoslovcev in zdravnikov v Meranu označen kot tčg* idealna voda llgat priporočajo odlični zdravniki proti trganju, revmi, tvoritvi peska in kamna v obistih in mehurju kot izborno zdravilno vodo 2412 10-8 in obenem kot •v« izborno, prijetno, okusno namizno vodo. Glavna zaloga v Ljubljani pri gosp. MIHAELU KASTNER, velika zaloga mineralnih voda. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 913 5» F. HITI Prad fikofijo it. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo V nekem mestu na Gorenjskem, se proda 2491 3-3 ali dA v najam = lii«si — s kovačijo z vsem potrebnim orodjem za dva ognja. — Kje pove upravništvo tega lista. pariška svetovna razstava 1900: „GRAflD PRIJC". TVajvis^ja. odlika, I BSf* Na 7 preJSnjih razstavah 8 prvimi darili odlikovano. Pristno, če / \ ustanovno na pod- /jqg<\ leto platu /loDU.\ 1860. T. P. A.P. M. . ClETOr^ 2420 6-6 Vsak dan jih izdela tovarna 40.000 parov! Edini kontrahenti: Messtorft, Belin A Co., Dunaj, I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago. Novo volilno reforma. Vsaka varčna gospodinja naj voli pri nakupovanju tiste testenine, ki jih spozna za dobre, ne pozabi naj pa, da so ljubljanske testenine pri poznano najboljše, naj izdatnejše, vsled tega tudi najcenejše. ——— Tovai Ed. Zdenka v Ljubljani. 2442 6-6 Stanje vlog do 80.nov. j ^g; £££££ [K^l 1905 Čez 11 milijonov kron. { sj2 , „adstr. ! 80,nov.l905čez50milj.K. } Lastna glavnica K 214.843-38. Najboljša in najsiguirnejša prilika za štedenjel Ljud^a posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- j .1 brez kakega odbitka, tako, da nik od 8. ure zjutraj do 1. ure po- ZL1 o 0 8Preime vložnik od vsacih vloženih poldan ter jih obrestuje po ' i 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30. nov. 1905: K 0,173,979 02. Denarni promet od I. jan. do 30. nov. 1908: 50,407.689-94. Hranilne hniiiice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po poŠti so poštnohranllnilne poloinice na razpolago, V Ljubljani, dnž 1. septembra 1905. Dr. Ivnn Susterilie, Josip Slika, kneioikolljskl kanrelar, predsednik podpredsednik. 2545 30-2 O d b o r n I k 11 Josip Jarc, Anton Bcl.c, veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad L|ubl|ano. Dr. Andrej Karlln, Karol Kau9Cht», Matija Kolar, Ivan Kr.far, stolni kanonik v LJubljani. veleposestnik v L|nbl]anl. lupnlk pri D. M. v Polju. svet. trg. In obrl. zb. » Ljubljani. . f/ančllek Leskovlc, Ivan Pollak ml., Karol Pollak, Orcg. Sllbar, tiltni pos. In blag. L|. pos. tovarnar. tovarn, in pos. v Ljubljani. lupnlk na Rudnika. riVV / H H Le S dni! Y sredo 20. decembra Y četrtek 21. Y petek 22. Y soboto 23. Ynedeljo24. U Ljubljani največjo prodala • • ostankov. Edino te vrste, najlepša priložnost za božična darila. 2672 2—2 Povodom te prodaje se bo radi popolne opustitve trgovine oddalo okoli 10.000 ostankov, obstoječih iz volnenega, zimskega in letnega blaga, iz blaga za gospode, barhentov, perila, žide, platna, nadalje vse drugo blago, kakor popolna obleka za gospode in dečke, hlače, zimske suknje, perilo za gospe in gospode, moderce, bluzne, jopice, paletot, krila, vezenine, posteljne odeje, pripadajočo opremo etc. etc. po do sedaj še neznano nizkih cenah. Prodaja se vsak dan od 8.-12. in od 2.-6. are. Zoloso blaga A. PRIMOŽIČ L. j ubij a na j Resljeva cesta Sta 3* t«t v to* V ti n'