Pabltohed and dtotrtlmtad mdar permit (Wo. PM) author! ml by the art of October 9,19IT, ke napadalne čete presenetile ter ujele del posadke V bližini Asia-fr«> je vprizori] >0 % razni k po velikih artilerijskih ; ripravah več na-j padov. Te se je zf vrnilo z ognjem in prol upadi. Včeraj sn >pus!ili naši aeropla- Chavignv ter Cuffles ter napredo vali do zapadnega roba Crouv. Dnevno poročilo. — Ob Soinine ler v pokrajini Cinal du Nord ni bilo tekom noči nobene izprciuem-be. — Med A lette iu \isue so franco sk ke čete zavrnile vrč nemških pio-.ni petdeset bomb na Monte Bellu tiuapadov. Iztočno od Palsy smo no postajo, vzdržali svoje prdobitve. Ob Vesle in v Champagne so bili nemški napadi brezuspešni. ANGLEŠKO POROČILO. Iz Rusije 1 Izvedenec "Tage- Tsoč dvesto nemških beguncev se je pridružilo ustašem v Rusiji — Boj v bližini Kijeva. blatta" London, Anglija. 30. avgusta, i Dvanajststo nemških beguncev in ustašev se j? pridružilo oboroženi i sili kmetov, in te čete so skupno Izvedenec '' Tageblatta * \ kap tan Persius poživlja narod, naj opusti politiko samoprevare. Amsterdam, Holandsko, 30. av- ,, - . s Tk* Susta. — Potem ko so sprva zani- napadle nemsKe eete v okraju Di- ... . . , , . / ... , J kali možnost, da bi Amerikami spravili preko Atlantika ve'.iko mera. 24 milj od K jeva. — soglasno z rusko brezžično brzojav-j ko, katero so dobili sem iz Mo-| skve. ! Poroča se. da mi se vršili ostri armado, sp .sedaj Nemci splošno «»-klepajo domnevanja, da i.e b»» mogoče vzdržati tako veliko armado, nahajajo čo se na bojnem polju. "i boji in da sta imeli obe stranki ve- n . ' ' 'like iz ube Kapitan Pers.us svari v berlui- ' 1 u >e- , , skem "Tageblatt" pred tako poli- Poroeilo je naslednje : . • t v. rk n - i ■ u i- nkL ter pozi vije vsak" ga Nt mea, Odločen boj se vrši proti belim !gardam. Organizator vstaje in za • 4 | . i i *i - samoprevare. Petem ko navaja rote, katero so pred kratkim raz- j)Cse je krili v Moskvi, nek Markvilias (?> naj stopi pred dejstva brez v^ak«' pvarc. Petem ko navaja nemškega admirala Turp- je bil ustreljen. V bližini cerkve Krista Odrešenika so vjeli tekom noči tolpo belih gard. Voditelja per-ja. ki je svaril leta 19if> opitim iste, da bodo mogoč*- pripravili Amerik:*.ni-i glede u>tvarje- :e zaveznikov pp.dni fronti. NEMŠKO POROČILO. Berlin, Nemčija. 30. avgusta. — Izjalovili so «e veliki angleški napadi na široki fronti južno-iztočuo Nemška mirovna o- S fenziva t inapadov Naše čet t I •»o zasedle Rieneourt- porociio. •no od Arras so naši bojni acio-ini v družbi z altih obstreljevati infajterijo in tanki sov.rfžnika. k: je pričel napredo- NemČija bo v kratkem vprizorila veliko mirovno ofenzivo. — Še ta teden bo govoril zananji minister von Hinxze. London, Anglija. 30. avgusta j Nočno. — l/.točno in severo-iztoč- Arras. no od Bapaume ie šlo naše napre-) VrSili so se krajevni boji seve dovauje zadovoljivo naprej, kljub ro-iztočno od Novo.i ter oh Ailette povišanemu odporu sovražu kit.l i)lirVno poročilo. — .lužuo-iz Ostri b>»ji •«> vršili na večjem , > , , . . . . . toc delu te fronte in sovražnik jet _ v prizori 1 veliko število težkih pro- f)la,M v družbi z ^tilerijo pričeli London, Anglija. 30 avgusta. Vsa znamenja kanejo, da narašča cs-Bapaume in Bancourt. kjer so vati na bojnem polju. Proti poi;i»emška mirovna ofenziva. Poroči-bile aktivno zaposlene s sovražni- dne je obnovil sovražnik svoje na- 'va iZ ^vice ugotavljajo, da se je vr-kom tekom celeir dneva. Za vse-1 pade. SredišC-e bojev se je nahaja due v I"tcrlaken le so Dremineourt ter Vaulx-|lo včeraj južno o j Arras^('ambraircon^eren,'H soeijalistov tako iz Vra court, pri čemur jim je padlo ceste. vojskujočih se kot nevtralnih de- v roke vvčj< število jetnikov. I V ostrih bojih smo zavrnili so žei: Ila kateri so biIi nemšk, soci-Pri Ecoust St. Main nudi so-1 vražnika, ki je vprizoril več na-t ia,i^ti zastopani po svojem vražnik še vedno trdovraten od-(padov od Cherisy ii, Fontaine pro | vodlJeIiu v državnem zboru Fili-por, tesno zasledovan od naših j ti Hendoeourt. N^aalje južno so pu ^'he^leinannu čet, ki so zajele v tem okraju ve- prodrli Angleži v Bullecourt ir,! Admiral von llintze, nemški mi-liko sovražnikov. j Rieneourt. Ostri boji so se vršili "»ter za zunanje zadeve bo v pri- Pri Bullecourt in Hendecourt ^o tukaj v zakopnem sistemu ter kra. «etku bodočega tedna nagovoril bile v s le d sovražnih protinapadov, katere se je izvedlo z veliko od- Kaj v terjih iz prejšnih bitk. komitej za zunanje zadeve v pru- Rieneourt se j^ zopet iztrgale.'ski poslanski zbornici, soglasno s ločnostjo in s I«, naše čete prisil je- iz rok sovražnika ter se je tudi I poročilom iz Berlina, ne pasti nazaj na zapadni rob teh zavzelo :ztočni del Bullecourt. —' Poročajo, da je dospel v glavno vasi in na nemški zakopni sistem Krop poldne je razširil sovražnik s lesto državni kancler von Hert- ZASTRAX POSTA VNEGA| PRAZNIKA 4 LABOR DAY' Z3F* NE IZIDE V PONDELJEK« * * G LAS NARODA \ PRi HODNIA ŠTEVILKA IZI-Zšf-' DE V TOREK. DNE 3. SEPTEMBRA UREDNIŠTVO. Nemško pojasnilo „ . , ... , .. nja armade slično presenečenje Pecehnova. prejšnjega urednika . . . ••• *,. 1 J1 . n , kot so ga pripravili Anglež . na- daljuje: — Številne pub'ikacije so izjavile. da so težkoče transportacije nepremagljive in »la ni nobenega povoda za sira h, kajti ameriške čete se ne bodo nikdar pojavile na francoski zemlji Kako bi Amerika sploh mogla kriti svoje transporte? — Amerikanci s;o zavarovali veliko število čet, ki .,e že nahajajo |iieke£ra lista v Petrogradu. so izpustili. V Ukrajini se \edno bolj širi nemir med kmečkim prebival-1 stvom. Nemški arinadni poveljnik i v Kijevu je proglasil vojno stanje ■ nad okrajem in mestom Dimera. 24 milj od Kijeva Noben človek r»č sme na ul co po sedmi uri zveč-.r in vsa potova-) nja iz mesta ali v mesto so prepovedana. L W. W. Haywood in 14 članov I. W. W. je bilo obsojenih na dvajset let ječe. Skupno število obsojencev je znašalo 95. med obema, kjer se je z našim o- svoje napade do severo-iztočno od gujem ustavilo nadaljne napade Bapaume. Napadi so se večinoma sovražnika. Severno od teh vasi izjalovili \pričo našega ognja. — ling, ki se je mudil dosedaj v glavnem stanu. Chicago, 111. 30. avgusta. — William D. Haywood, "nekronani kralj I. W. AV.". in 14 njegovih glavnih pomočnikov v zaroti, da preprečijo ameriški vojni program je bilo obsojenih na dvajset let ječe v zvezni kaznilnici v Leavenworth, Kans. Sodbo je 'zrekel zvezni sodnik K. M. Landis. Kazni desetletne ječe so prisodili 33 voditeljem organizacij, na-daljnim 33 zaporno kazen petih let, 12 obtožencev kazen enega leta in enega dne in dvem ostalim Avstrijski cesar Karol in cesa- kazen desetih dni. je bil napad, katerega so danes letkrat je zaman napadel St. Le- rica Cita. v kojih spremstvu se na- Vse kazni katere je prisodilo zjutraj izvedle eanadske eete ob ger m Mory. I mčilo se je velike i haja baron Burian, avstrijski zu 'sodišče, tečeio vsporedno. Sodišče Arras-Cambrai cesti, uspešen. * 1 ' Zavzelo se je obrambne pošto jaike sovražnika med Hendecourt in Haueourt, skupno z zadnje imenovano vasjo. Ujelo se j«? več sto jenikov. .Južno od Bapaume so izvajale naše čete silen pritisk na sovražnika ter pridobile na ozemlju. Bailleul se zopet nahaja v naših rokah. Dnevno poročilo. — Kljub uničenju mostov so naše prednje čete prekoračile Som me južno in za-padno od Peronne. Zavzeli smo <'lerv-sur-Somme in < 'ombles. V tem okraju smo ujeli včeraj nad 20') mož ter nam je padlo v roke več ♦opov. Londonske iu zapadiio lanca-š rske čete so izvršile včeraj popoldne važno napredovanje iztočno od Se use « Amerikaucev v Franciji dostavlja pisec: dospeli s strojnimi — Kaj na"i koristi brigati ^e za puškami ter zasedli vse ceste, vo- ,a!, 11Mi;ti ' - Vstasi. ki štejejo 1200 moz ter svojo silo, An ne urediti veliko ste"jio političnih m ' vojaško-politienih vprašanj, ki so mejnimi dravami. Nemška vlada je bila edina z nemškim narodom v principu, da ne povzroči ali po»«:>*ra nasilnega razkosanja prejšnjega ruskega o-zemlja — j>ravi .:ist. — Ta princip, ki je n-itančno ugotovljen v ne notranje zadeve ter stvori temelje, na katerih mora stati vsa ka ruska vlada, ki noče vojne : Nemčijo. dodatnih d govorih omogočuje Bu-;Resne stavke ki 0bsegaj°0 200 s j, za bodoče, da uredi svoje «asr- delav(.ev% so izbruhnile v Bochum — Noben dober Nemec ne dve na Vestfalskem, soglasno s poro- mi. a da se vzdrži pritisk sovraž-čili, ki so dospela semkaj iz Mona- nika. ki se vedno več.a tako no-kova. Tritisoč stavkarjev se je tranje kot zunanje, je treba, da poslalo na fronto in 8000 nadalj- uporabimo vse svoje eneržije in da Lstonija in Livonija stojita v!,^^ prevedlo i^ okraja pod voja- se ne u ti dejstva kot obstajajo. Pri tem dar pa dajejo ruskim trgovskim j --se ne sme pozabiti, da bo izvršil zvezam prosto pot in prosta pri- Ta Grške. narod neskončne stvari, če more stanišča ob Baltiku za vse čase. | Atene, Grško. 30. avgusta. — S imeti zaupanje v čistost in pravic Nemčiji so je posreč lo dobiti j kraljevim poveljem, katerega so nost svoj h voditeljev. Naroda ni privoljenje Pusije. da je priznala.izdali, se poživlja pod zastave no- treba pitati z iluzijami. Ne sme-neodvisnost (Jeorgije, vendar pa \ vince iz letnikov 1900. 1901 in mo sprejeti s smehom odgovora je bilo nemogoče zagotoviti si pri- 1902 iz Grške in Macedonije. admirala Bensona na Lloyd Geor- padnini bregom reke Somme ter kanalom. Močne napade, katere je izvedel sovražnik južno-iztočno od Nesle in od Novon proti naš m novim črtam s^ je zavrnilo. Ob Ailette so se polastili Fran eozi iztočnega brega reke pri Fo-lembrav, a le v majhni globini. Med Ailette in Aisne so obnovili Francozi iu Amer kanci svoje napade. Med Pont St Mard in Chau-vignv so zgodaj zjutraj naskočili kraJ,h ter Prav»' da ga je navda-naše črte. Tanki so neprestano na- &roza- ko Je videl- da »emški predovali na fronti in sledila jim narot* ne veruje več o ficijelna ]>o-je infanterija v globokih forma- Jasni,a nemškega umikanja, eijah. On piše: Iz Rusije. Amsterdam, Nizozemsko. 30. av-na domači fronti, "to je na zapad-' — ^eka ruska armada pro- ni fronti, pa more dobiti le, če se *4«volicev je zavztla pristanišče javno odpove pangermanstvu. (Novo Rosisk ob rnem morju. To Članek te^a političnega pisale- 1-oročajo ves*i iz Kijeva, lja vsebuje značilna priznanje gle- voljenja ruske vlade, glede pri znanja drugih držav v Kavkazu. Ruska vlada ^e polagala naj- de nemškega javnega mnenja ter nove migljaje glede značaja nemške mirovne ofenzive. Pisatelj je v pričetku avgusta potoval po oddaljenih nemških Avstrijska mornarica. Washington, D. C., 30. avgusta, ge-a. da je Amerika v vojni z du-V državnem departmentu sta dr- šo in srcem in da bo uporabila vse žavni tajnik Lansing in grški po- svoje vire glede mož. ladij in d* večjo važnost na to, da je zagoto- slan k Roussos podpisala pogodbo, la, da to vojno znugoslavrio kon-vila za se ozemije Baku s svojimi ki določa draftanje grških poda-:ča. — bogatimi nafir» vrelci. Inikov v Amerik: ter ameriških -—r Nemčija ni n.ogla onialovaževa- podanikov na Grškem. Pogodba se ti te želje vsoric« dejstva, da Jsjgiblje v mej: h pogodb, katere so Rusija obljubila staviti del pro- sklenile Združene države z ostali-{dukcije iia razpolago Nemčiji in ml zavezniškimi državami. Kak je Nemec. traj, razvija na ugoden način Ob reki Searpe so angleške in škotske čete tekom včerajšnega dneva nadalje napredovale ter zavzele vaino ozemlje v smeri Eterpignu, Hamla^n-U-Pres ia Plouvain. Vas Remy nahaja v naših, to- Amsterdam. ITolandsko. 30. av- Washington, D. C.. 30. avgusta'njenim zaveznikom. Svota šest ti- " gusta. — Le[>o osvetljavo nemške- Soglasno z oficijelnim poročilom, soč milijonov mark ali tisoč dve Avstrijske čete na zapadu. ga mišljenja nam nudi kolinska je dospel« semkaj iz Francije, sto milijonov dolarjev, katero ho-' Pri ameriški armadi v Franciji, Volks-Zeitung". ki prtožuje -o se uprle posadke na avstrijskih če Rusija plačati Nemčiji, vklju- (lorenska fronta). 30 avgusta. — nad strašnim prelivanjem krvi in b' .'i'ih ladjah nahajajočih se v čuje vse svote katere so izgubili Nek avstrijsk* vojak, katerega so razdejanjem, povzročenim od voj-Boki Kotorski. Pt.sadke so obsta- Nemci do 1 julija 1917 vsled ru- vjeli na zapadni fronti, izjavlja, ni in ki pravi: jale povečin: iz Slovanov. ske revolucijonarne konfiskacij- ea ie morala avstrijske armade — čeprav zaničujemo to kot Poslanec Soukun je baje odpo ske zakonodaje. jsedaj tako ?l3ba. da se stavlja človeška bitja in kot kristijani.se toval iz Prajrc v Kotor. da brani Imenovali bodo finančno komi- nemške čete za avstrijsko bojno radostimo tega kot Nemci. mornarje. V:\tere so stavili pred sijo. da uredi zadevo medsebojnih črt«.-. Nemci vnajo povelje strelja- - vojno sod iščeš. bančnih depozitov. Lastnine Nem-ili na vsakega, ki bi skušal pobc-i Nemška naivnost. Iztočno nemške, magdeburake^ — Veliko število meščanov jf brai cesto se napad, katerega so'lianoveranske in gardne čete so stalo v neki prodajalni. Tekoin po izvršile eanadske čete danes z ju- popolnoma uničile napade sovraž- govora me je nekdo vprašal, če mu nika katere se je izvedlo z dvoj- morem dati odkrit odgovor na . LonOon, Anglija. 30. avgusta, \sled takih odreb se mora pla memškim sporazumom z leta 1864. Amaterdam, Holandsko. 30. av- no silo glede moz gotova vprašanja. _ Zatem je re- Soglasno s norocilom vojnega u- čati odškodnino, dasiravno se bc Vse civilne spore med Rusi in gusta. _ V berlinskem ofieijelnem Dvamsedemdcset tankov se jC|kel; — Povejte nam svoje odkrito rada so tekem včerajšnjega dne razposestvovanje v Rusiji prizna- Nemci ki segajo nazaj v čas pred poročilu, ki je bi!o izdano včeraj : 1._______i_____ -. .irr-i-x«________ ___*__ . • _ . , j___- . ... . , cev se ne sme še nadalje zaplenja- gniti v ozadje. Boii v zraku. ti in Nemcem, ki bi bili prizadeti - London, Anglija. 30. avgusta, vsled takih odreb se mora pla inemškim sporazumom z leta 1864. razbilo na kosce. mnenje. — Ali moramo res vsta-.angleški avijatiki izstrelili 11 nem- Io kot postavno, če se tičejo Rusov vojno, naj s* uravna potom dveh zvečer, je najti n?slednje- r rancozi so doživeli včeraj tn viti tot — Mislil je seveda vpra- ških aeroplanov ter stavili nadalj- ali inozemcev. sodišč, sestavljenih iz enega Dan _ Posledica čudne narave boja -;aj resen pora*. Njih irgube so sati. ce moramo prenehati z voj- nih deset izven kontrole. I Nove rusk? postave glede pode-'ca kot predsednika ter enega nem- je, da Angleži nikdar ne vedo. če bi.e nenavadno vC.:ke Ujeli smo, no. — To je bil prvi vtis, ki so ga Zažgali so nek nemški ooazo- dovanja z: a i bodo neveljavne gle-!skega in enega ruskega juriata e, nameravajo sprej-ti Nemci njih letnice iz desetih različnih divi-'napravile i;ov;ce o naši ponesre-!valni balon Devet-angleikik ae- 23J. ceni ofenzivi ob Mame. roplaliov pogrešajo. de Nemcev, Vojih pravice naj bo-'svojimi sedčii t Berlinu in Mo- napade ali na opustiti brez boja o-do ugotovljen? soglasno $ račko. skvi. zemlje ki itak n: ni? vredno. CTiAS NAKOPA, 31. AVO. 1918. * t ■fcOXiXifi Vrt Vil a«-—i * t ! ^ NARODA PUBLISHING (Umoiii Daily.) ' and published by tka HUftntlMi). LOUIS BENEDIK, QOMFAVY PUce at Engine— of tte eerpcrstlon and addresses of above officers j 82 Oortlandt Street, Boroogb at Manhattan, New York Otty, N. Y. ■a eelo leto valja list aa liarUm Za celo leto ca moto New lock H.OO la Osnado--.«—. (8J0 Za pol leta sa mesto New Tork.. B.00 Ca pol leta 2.00Zs Četrt lets sa mesto New York UBO Eafctrt leta..............LMZ& lnosemstvo sa celo leto....«« t.00 "GLAS NAHODA" tstaaja mk dan branR nedelj ln piaaelfcoT. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") trery day except Sundays and Haitian Subscription yearly $&£0. Advertisement en Dopl4 brea podpisa ln osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj ae blagovoli pofclljatl po — Money Order, kxmja naročnikov prosimo, da ae nam tndl pmjfcjl wmatii da bltreje najdemo naslovnika. BI Bcniiinil Bt» L A 8 NARODA" New Tati City. Telefon: 2876 Cortlandt Posojilo svobode Nekoč je rekel nek človek : — S posojili Svobode se uganja preveč šum« in ropota. Vsa 1a agitacija je nepotrebna. Če hoče vlada denar, zakaj si ga ne vzame? Saj vendar vse pripada narodu. Vlada naj enostavno koufisei-ra denar, brez olepšav. dokazov in opravičil. — Ta človek je dobro povedal, kajti ta človek je bil dober trgo vee. Toda on ni razumel cele zadeve. On pozna trgovino, pa ne pozna — človeške narave. V prvi vrsti je treba vpoštevati, da so bile kampanje za vojna posojila uspešne. Vlada je dobila denar, za katerega je vprašala, in Še več ga je dobila Morda ga je dobila s precejšnjimi stroški, po ovinkih, toda —- dobila ga je. Posojila so bila naelpisana. Če bi poslala vlada kaaega agenta narodne zakladnice na Wall Street, bi brez dvoma dobila prej potreben denar. Toda vladni u-radniki so se poslu/.ili druge, iepše poti. Uspeh tega je pa bil, da niso dobili samo onega, kar so hoteli, ampak so tudi vzbudili v srcih tisočerih novo razumevanje patriotizmu. Veliko so t^mu pripomogla tudi gledališča. Pozivi v gledališčih in na drugih javnih prostorih so vžgali v srcih nov ogenj navdušenja. Sedaj so srca državljanov bolj združena ter bolj pripravljena v bodočnosti .ve več žrtvovati kot so žrtvovala doslej. V kampanji za novo posojilo so se posluževali primitivnih a-meriških metod. Imenitni igralci in igralke so presegle Billy ISun-daya v njegovih kretnjah. Ljudstvo se je smejalo, bilo je navdušeno in ginjeno do solz. In ljudem je vse to ugajalo. Najrajši bi sedeli še eno uro in poslušali igralce ter kupili še več bondov po petdeset ali fto dolarjev. A meri kane L niso hladnokrvni ljudje. Oni niso izvežbani v militarizmu. Kdor jih hoče pripraviti do tega, da i zp rem ene vso svojo trgovino, svoje življenje in načrte, se mora poslužiti precejšnjega dela navdušenja. Kampanja za vojna posojila pomeni velik preporod. Trdna vez veže ljudi, ki kupujejo bonde Posojila Svobode z onimi ameriškimi fanti, ki ženejo Huna nazaj na njegovo zemljo. -ooo- Bodoča ruska lakota Poročilo, katerega je prinesel s seboj nazai James Keclv. eden najbolj znanih časnikarskih poročevalcev v deželi, glede razmer, ki vladajo v Rusiji, ne dopušča nikakega dvoma glede popolnosti, s katero so izvršili boljševiki svojf delo. Tekom bodoče /ime je lakota ne le možna, temveč — popolnoma gotova. V tem letu se jc obdelalo le dvajset odstotkov zemlje, ki je sposobna za obdelovanje in katero se je preje obdelovalo v evropski Rusiji. Največja dežela na svetu za izdelovanje živil bo stradala. Kuge žanjenjo /.:• sedaj prve sadove velikanske letine smrti. Ruski* mase. ki so uničile, mesto da bi izboljšale slabo ekonomiko vodstvo, nimajo ničesar, kar bi stavile na njegovo mesto in posledice te«ra so sc pojavile z neizogibnostjo gravitacijske postave. Rusija bo postala veliko pokopališče, kajti prepozno je za zunanji svet. čeprav bi boljševiki kaj takega dovolili .odvrniti prihajajoče grozote ( e pa so razmere slabe že med lačnimi kmeti, ki imajo prvi pri!iko«polastiti se manjhnih zalo;* živil, kakšne bodo šele razmere \ mestih in distrikt'h. ki niso poljedelski! Domišljija °Ij.sata Poelmbarja ali ne il-v-imiilii «» m L-iuL-rti. na I . * , . J ' je Medmk nalašč vsilil trde pogo- Dvignila se je faakor ge zra&tla vi soko iu rekla: "Gospod župnik! V^ITia"^^ - T*1." v u ftr ■ i-. - ■, tJe purani, da bi lažje ujei Sini- >.e zamerite! Kar je bilo. je biloJnjl ;n h^KH . + >t i-• j j. . XT* ■ v . iria in aooil stavo. Masehcu v nce je tudi minilo. \i nu pa se vedno h ^ .... , . , . ,. . . i , 'Jc l,a treu zanesljivi uspeh. Stava je s!;o stavo Meduik. ko bi* po enem letu ostal Podrobar — prejšnji S i men, izpod Roba Se posebno zaradi tega ne. da ne bodo ljudje kazali z:i njim: "Glejte! ilascljc ga je nogii-a! — i),-> sorodnika-** O! dogovorjeni stavi sta se zavezala; molčati oba — do konca, ne ie so- j sodom, marveč tudi Šimiiu in Re-j 'i. šele ob koncu naj izvesta, kaj: sta dobila ali zamudila. Vse je kazalo, da bo brezuspesi- ■ na tti^i ta stava. Od tistega dne, ko je* padel Pod-i lobar v jarek z"ina.j 1'lanjavice,; la se ga je od daleč izogibala celo; nc.umu& ^ivina, pa t je do onega ju-j tra »po poletni .»'evihti > lečo se !>.i-! ?ta Mase!je in Me^-hiik pogledala I z Irpin: očesom. Ti-to jutro pa je; prijoka'a Kezii na Plaujavk-o t«>-! o >voji ncsrei*i. M» ;!nik jo jc spi^ejel hladno, trdo in s.; obrnili vstran skoro molče. 1/. njenih besed jc spoznal, da j< ne upogne! niti ta poslednja nesreča. Poizkus se jc obncsel. slava je izgubljam- s to novice sc je ziiui!-po malem in smehljaje tjskoj potem k Mascljt:>ii. ko jc odšla Reza.4-Začel mu jc pripovedovati o poslednji nesreči pod Robom ter mu luuravnott elokazovati. da je >t;iv.i izgubljena. Šime-n ns ne hodi m č popivat na Planjavico a !c zalo, ker ga ne pusti / na. Kadar ji zopet sjiame kleS-č. ž- pokaic prejšnje rožičke. S prepirljivim nasmehom j.- .še " ponrnil, tla se jc pravzaprav Smieii le potuhnil. Piidno htnli na lov, a Ueza verjame n jogo v i trditvi, dr je bolan. *'Bolan. ha, ha!" pristavi Med-nik porogljivo. "Simen — bolan, Ker ne more »lopijače. "* Masoljc - i je ]>a zopet mislil na tihem: j ' Presnelo srceo ima ta-Ie moj sosed. Stava jc torej izgubljen:*..1 Skmla Simna. posebno še Reze.?'i Kakor bi Mcdnik uganil njego- • vo iiii e'. je vnovič po\cdal sinoč-jvt ;tj<> ic.isrc'o ter opomuTl. kako :/.-! Jugoslovanska m Katoi. JedHCta Ustanovljena Jeia 2898 - tnkorporirana leta 1900 Glavni urad v EL.Y, MINN.j GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Coi.emaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JO^EPn PISIILER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr- JOS. V. GRAUEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI-. GREGOR. J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wa«h, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mirh. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave-, W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uraduih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vso pritožbo pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov Be ne bode oziralo- Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Reza potrjene in .sprejele,;; zvijaeo. Simon i f i w i. i do Kotira stave. bil res tudi po/nejc1 i oz-Pesen! a. Hodil j< s Plagavieel l,0K°je- j trezen, ccbi brez pijače, kakor iz-i Preža it] >1 j i vi Ivlaseijc sc vdal.pfid Roba. če ni napil sveže -■-•■>-naj si j,- si* le nil-že ob začetku »tis-j de. Pri Maseljeu ... .pl„i, „„].,. ve. da ira ue ujame medeni -\Ied-l-ik nikdar več. Pustil mu je polo-; (Dalje prihodnjič.) S!! lil pri M( ciniku sa-iiio po < vilu: in rožičkov. kaki L or je j.'.koval .Meduik. ni pok zal >ra-i Previdne gospodinje iraa'o doma vedao ftio iteU»ni'*t> Or. RlchterJevejr* P^!N-EXP£LL£9I vico Podrobaf'j^vega dolti« Ob računu se ie pa delal ^ ..... , . . 1 , Zr.rie^.'ivr, rw:rt»o zr vrrcnj^ T""' """n 1 !I 'VO robarju /oj>et Mednik lepega :n celo 'njemu ne. da^i jih je j>il rn- pr«b!»dn. »»»taTijenju «m. dobri-a, še bolj nc-o tccLij. ko sta služil. Jediuo j.raTl s Ti»r>tTeuo. rna:.»ko sldrf. se j)og>' jala za službo iu purane.' ^Icdniku s- ved i to ni bih, v " »«>-«« da ne bi prekmalu zasledil ' ''' ^ F' AD RlCMTER & 00 za siuiZfDo 111 purane. Medniku se veda njego- ker je menil, da se Šiniell poi|'»l Washington S.rect. New Vork. ------------— - i ■ _ r- " _ "V r '1-T—flPTll T^" *"' - — • r z ' - - nT! - -i" - jfTHPT^ Vestno zdravilo dela čudeže. bo dovolj tega, če je božja volja." Sedla je in ni j^og-ledala nikogar. Župnik ji tueli **i rekel 'neibene bila namreč taka. da dobi Podro-barjev dolg Meilnik, ki mu ga ne bo treba Maselje-u in nikomur oil- bitter-wine e«f»EROVO horke vino - _, „ i — lyJOSEPH TPlN^ . SAilUnd Ave « Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let renavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovnteija dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potre!* nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda nori vojni davki so aa* prisilili nekoliko zvišati eene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zaravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati vee, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. *rRiiNE??-jev ameriški |ll;ir gresiKega visa ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen avoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz erev vso zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdrče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majuarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, to bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V v teh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revrnatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vach lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1315, Grand Prix — Panama 1916. T- .. . i"" »1 "o -'lu^ejjeu iu luhumur -posvairil, kar je umela ako se pa 1>odrobar in Reza komaj sama : 4'No. Reza ! Iprid-j umirita ter začneta v enem lotu na, le pridna! Vse bo prav." Onajpoizkusnje drugačno življenje *_ 1*1 . 1 1 . • mm- « . r . ie poljubila gospodu roko. spri^ jela listek ter se obrnila vstran. Iiotela je roča: "Še tega je bile treba po vrhu I Kiaj pa da !'' Žup- pjsti Alaseljc Hj»nnu ves dolg in' obresti. Povrhu te-ga dol>i itase'l^e' v tem slučaju 5e tistih par deaeta-kov, ki bi jih dobil kot postran- JOSEPH TRINER, | II Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. AŠHUND AVE., CHICAGO, IU. O LAS N AKOPA, 31. AVG. 1918. Dnevnik prejšnjega carja i* r V NEMŠKIH LISTIH SE JE PRIOBČILO IZVLEČKE IZ DNEVNIKA PREJŠNJEGA RUSKEGA CARJA NIKOLAJA ROMANO-VIČA. — UPAL JE V PRIČETKU REVOLUCIJE, DA MU BODE MOGOČE ODITI V ANGLIJO. — DNEVNIK JE PRIČA, DA JE BIL CAR KAJ NEZNATNA OSEBNOST. * - Berlinska VocnLsche Zeitung" krog gradu in celo v parku straže. je natisnila »z ruskega lwta "It vestja" drugo serijo Izvlečkov iz dnevnika prejšnjega carja. Vossische Zeitung'* pravi, da obstajajo prvi izvlečki ]sr. zaoi-*»kov, katere se je uapraviio v dnevih neposredno ipo odpovedi v preteklem letu, ko te je nahajal eer na svojem povratnem potovanju iz Pskov a v Mogilev. List "(Jermania'* .pravi, da potrjujejo ti zapiski utis neznatne osebnosti prejšnjega carja. Najbolj zanimivo dejstvo, ki je bilo raakrito na podlagi teh novih izvlečkov, je to. da se je prejšnji car dne ft. aprila preteklega leta pripravljal na potovanje v Anglijo. Glede tega pravi "Vossische Zeitung": — Pričakovano možnost nemotenega potovanja je izvajal car od vlsde Lvova in Kerenskija. V Roma i.ovili arhivih se nahaja šifrirano pismo kneza Lvova na carja, Jazm* v katerem obljublja Lvov, da bo Pred mojim vstopotn je šlo par fenrihov gor ter videlo Alice, mojo dušo ter uboge otroke. Dogodkom je stala pogumno in trdno nasproti. Vsi so se nahajali v temni sobi radi ošpic> a počutili so se dobro, razven Marije, pri lcateri so se ošpice komaj .pojavile. Z&ju-trkoval in tudi obedoval v igralni šoti Ale k sij a (careviča). Videti Beckendorffa, šel ž njim na spa-e-hod ter delal ž njim v vrtu, ker nisem stnel iti dalje. Po eaju sem spravil svoje zadeve v red. * * * '23. marca. — Neozinaje se ma razmere, v katerih živimo tukaj, se razveseljuje in tolaži inisel> da smo skupaj. Sprejel zjutraj Ben-ekendorffa. Pregledal listine, jih uredil ter uuiogo požgal. Sedel z otroci skupaj do poltreh. Šel na sprehod z Ale liivo, toliko 'ljudi, ki eo me sprem- ksijem. Posekal nato veliko drevo ijafti. Štirje člani petrograjskega v vrtovih za oranžerijo. Straže so sovjeta v mojem vlaku, isem nirk, celo hotele pomagati pri dehi. Pre-zaloetan in poln hrepenenja. (čital "Grofa Monte Kristo" dc * * * konca. 22. marca. — Dospel hitro in * • * varno v Carkoje Seto. Na cestah 18. julija. — V Petrogradu so sc Nemci obstreljujejo bolnišnice Nek ameriški vojak je pisal ki ubili na malem prostoru nad svoji materi iz Francije sledeče: Draga mati:— Hvala Bogu in vašim molitvam jaz sem še vedno zdrav in vesel. 6.000 vojakov še predno so za-mogli stopiti v akcijo. Oficijelno smo doznali. da se je nahajal kajzer ravno nasproti na- Vaše zadnje pismo so mi izročili še divizije na malem stolpu v raz na bojišču ravno v onem času. ko je ležal pred našimi nogami razbit nemški aeroplan. Boj je bil zelo vroč. dalji 15 kilometrov, odkoder je opazoval operacije. Gotovo je bil zelo ponosen na svojega malega kronprinea, ki mu vršili danes' nemiri in boji. Veliko vojakov in mornarjev je prišlo iz Kronštata, da nasprotujejo p rovi-' z«?rrčni vladi. Popolna zmešnjava. Kje so ljudje, ki bi mogli v?zcti to gibanje v roke ter končati boj. ne da bi se prelivalo kri? Korenika zrakoplovov je bilo proti šesterim sovražniškim. Z dobrim manevri-!ranjeni so si francoski in ameriški zrakoplovci pridobili ugodnejše šanse. in nemški zrakoplovi so se spustili v beg. Videli smo. ka-iko sta dva padla za nemške črte. I Enega so pa odrezali od njego-ivih 'kameradov" in bil je prisiljen pr stati med našimi črtami, komaj par sto jardov od nas. V zrakoplovu sta bila dva zrako-plovea. Prvi je bil 17-letni fant, drugi pa 45-letni možak. Fant je bil ranjen v roko. Spravili so ga v ambulančni voz, ki ga je od vedel v bolnišnico. Francozi so rekli, fla je bilo ono obstreljevanje, katerega smo se mi vdeležili, najhujše v celi vojni. V zraku je bilo toliko izstrelkov. da je nastal iz noči dan. Med mnogoštevilnimi novimi o- Takozvane "gosenčine noge" lah- Na sovražniški strani se je vdele-rožji, kateri uporabljajo v seda- ko lezejo preko kamenja in jar-jžila streljanja tudi avstrijska ar-nji vojni, je gotovo največje ^až- kov ter ne obtiče niti v največjem tilerija. Trije poročniki, katere Slika nam kaže s1»-:ea Sama. s kupolo Kapitola na plavi. Ravnokar se je sprejelo postavo za popisovanje 13.000.000 mož. kar znači, da hoče stric Sam ižvojevati zmago. 0 tankih' zla leži v Petrogradu samem, ne pa v celi Pu»iji. j I 18. julija. — Na srečo je ostala velika večina čet v Petrogra«ki Gotovo že veste, da je bila nem je odpiral pot proti Parizu, kaj ška ofenziva, katera se je začela ne*_ 14. julija, končna popolnoma n-l ir .-i •• i ' .. .. . . " . Ko so se artilerijske priprave nicena. Ob nasi diviziji se je raz- i , Z - - * ... . . , _ T v - , nadaljevale, so zaceli prinašati [bil prvi nemški naval. Nahajala panj v bo!lliSu;co katero se je na sektorju, ki je bd izmed kniH bližje k fronti Bili vseh najvažnejši. . , u ' XT j ... . , , so zelo v slabem stanju m mi smo L- rnaS-Je S!cdnJ?B u I jim hiteli takoj na pomot, če .ic ka angleška div.aja ... m. smo ime, kak Amn]kaJv 5e kolia.a j čakali v ozadju, da nas transpor-; - *-■ , vt - - i ... , x o , »• i simpatije do Nemcev, jo je moral tirajo na drugo mesto. Sedeli smo - ,- , , / . , . . , iizgubiti pri pogledu na te reveže, pod drevjem in se pogovarjali. \ v - , ° . , , - . 4 , . .... A f • , Ivo je bila nasa bolnišnica na-Aeroplani so bih tako visoko. «» - . . . , ., , . t-- . b to polna, jo jc začel sovražnik da nismo slisah ropotanja njiho- , . ,- r. . • • i-i i t .. . . ir , , • - ,obstreljevati. Poslopje je bilo kot vih motorjev, vseh skupaj ie bi o u i - i i t . , i i-, j bolnišnica dobro označeno, tako kakih dvanajst m vi bi morali vi- , - , ,, . . da ni moglo biti nobene pomote, deti njihovo manevriranje. , IjsstpelkJ so prihaja,. /rednih Nasi protizracni topov: za- presledkih. Drugega nam ni kaza- i takoj takoj reševati svojo ]o kot spraviti ranjence v zakope nalogo. Skoraj v istem času je pa varne pred bombami, toda pro- liekaj s lno zagrmelo, tako da se stora ni bn0 dovolj. je stresla zemlja pod nauii. So-i r> • - i-i -i • , , Par ranjencev je bilo usmree- vraznik je bil vrgel bombo ter za-1 •, , » • ,. ... - i V nih. ko so se nahajali na opera- olal O™* s« čitali wisopLse in je priredil general Byng pri Oam-eeli dan v gdidu. 1'odrl štiri dre- tl'di to, kar čitajo, zmponinijo, ve- brai so s^ieniH graditi svoje last-vesa ter jih sežagal. Na večer pri- do. da sta bili nasprotni »i armadi ne tanke. pri C.cniur ^ jim služi]i yidel se . cel čitati "Tartarima iz Taras- v zadnjih daieh mc.seca septembra, za niodei^^ zaplenjeni angleški tan- ' ' ' ko so se Nemci umaknili pni ki. Nemški tehniki so se podali Aisne, druga proti dnigi tako za- cona avstrijskimi izstrelki. Nekatere ameriške vojake, ki so znali francoski, so pridelili cest nim stražam, ki so regulirale promet na križiščih Mea njimi sem bil tudi jaz. Nikdar ne bom pozabil prizorov. katere sem videl na cestah. bežali pred bližajočim se sovražnikom ter nosili seboj najpotreb se zavrsile iznremembe. Knez Ta ali ona stranka je včasih na-Lvov je sel. Korenski je postal mi- predovala za par jardov, trnia ta nistrski predsednik ter tudi vojni napredek je bil storjen z velikan- mo eno oko. Zunaj je slabo vreme. Neprestano dežuje. Jaz končujem pismo in se spominjam krasnih dni. katere smo preživeli skupaj v daljnem New Yorku... Najlepši pozdrav vam, draga mati in vsem ostalim M. 01 . ... , , , ,u=a Pron S1 taKo za* z vso silo na delo. Medtem so pa „ejše stvari Na cesto ie večkr«t 21. julija. - - Delal v parku Da- varovani, da je bil skoraj vsak na- llelllSki voja5ki strokovnjaki do-Jpadel kak^^izstrelek Skorai^\sa Z nes m včeraj so bile straie 1. m 4. pad izključen. Francozi in Nemci kaaovali časopisih IjJem, da'slopja L Gorela Poz?ari 4 bUi polka, ki so v službi, korektne ter so šli namreč v svoje zakope ter ,0 tanki brez^e naj- povsod kamor je nel oko IUSO patruhrale v vrtovih, dokler so jdi zavarovali /. žičnatimi ogra- mim;iL važnosti češ da iih lahkol yl^lJT v V ' smo bili na sprehodu. V vladi so jami • ,J ^znosti, tes, da jih lahko Zavezniško poveljstvo je po 1 1*1. WUU! « prodre vsaka krogla iz topa. jprav dobro vedelo, kdaj bodo za- Kinahi zatem so se pa pojaviti čeli Nemci s svojo ofenzho. Naša nemški tanki, ki nosijo oficielno.artilerija jih je napadla eno uro in mornariški mini*w t , ' • - " - ------ ------T" i,Me okIofPni avtomobili. Podobni prej, predno so oni začeli napa- in mornariški numster. Ima tudi skimi žrtvami. Na ta način ni bilo so skoraj popolnoma francoskim.1 dati. Vjeti Nemci so povedali, da Had bi izvedel za svojo hči rojeno IVANO BENCINA iz »Starega trga pri Ložu. Prosim cenjene rojake. akc> kdo ve. kje je, da nti naznani nje naslov, ali pa ako sama bere te vrstice, da se mi oglasi. Moj naslov: Frank Benčdna 1724 Wolf Ave.. North Braddoek, Pa. (31-8-4-9) z edino ra-zliko — in v tem tiči je bilo to obstreljevanje nekaj j Rada bi izvedela za svojo pri njihova prednost— da imajo go- strašnega. Izstrelki so padali za ljieo IVANO JAKSEČI«'. nilni jermen spredaj^ zadaj in-Ob fronto, kjer so Nemci koneentri- domačo Irf>gačanavo iz Pla vodilno mesto v trgovskem mini- torej pričakovati nobene odlo-strstvu. Ta mož je odločim na pra- r5it ve. vem mestu v sedanjem trenutku. I • i - . Čim več moči ima tein h P h strokovnjaki so bila prepn- * 'H'Jse , "-ani, da bo ostala borba na zapad- straneh zakrit. Oboroženi so s 47-jrali svoje vojaštvo in povzročali 24. julija. _ Zjutraj sem šel z nem ^j^"*11 neodJočilna. j milimetrskim topom in šestimi strahovito razdejanje. I Aleksijeni na sprehod. Napovrat-' To miienje jc toliko časa pre- strojnimi puškami. Posadka sesto- Nek nemški zdravnik, ki je bil ku sem čul, da je dospel Keren- "^adovalo, dokler se niso Angleži j'\iz častnika in osemnaj- ski. Tekom pogovora je omenil..Pr€d dobrim letom poslužili popol- stih mož- da bomo najbrž odpotovali proti!noma novega orožja — tankov.]-- jugu radi bližine Uarskega Sela Tanki so porušili dotedaj nepre ranjen, in se nahaja v naši bolnišnici, je izjavil, da so naši izstrel- ki jate-po-lanine pri Kakeku. Pred dvema letoma je bila v Thomasu, W. Va. i.Veta jo dve prijateljici Frances Škerlj in Mary Kocjančič, But na Vista, Pa. (Ml-H—4-9) pri glavnem mestu. Imendan Olge, šli raditega v cerkev. Delal v vrtu. CitaJ tretji del trilogije Mereško-va: "Peter". Dobro pisano, a zapušča težak utis. stopne žičnate ograje kakor ]>aj-: če vino. j Vojaških motornih voz, tudi o-klopnih, so se posluževati že veti-J ko prej, predno se jih je iposlužil general Bvng pri Oainbrai. Kot Vojna divja v Franciji. 27. julija. — Poročila z južno- napadalno orožje so jih pa uvedli zapadne fronte. Po naši defen/.ivi Angleži najprej v bitki pri Som mi v Haliču niso številne naše divizije, popolnoma prepojene s ponižujočimi nauki defilistov, izvršile povelj- za napad, temveč se umaknile 'brez pritiska od strani sovražnika. V nekaterih postojankah so Nemei in Avstrijci izmbili to ugodno priliko ter izvedli pro-drtje v južni Gailiciji, kar bo mor-la prisililo celo gaiiško fronto na umikanje. Samo slabost in dvomi. Danes je koneeno provizoriična vlada izjavila, da se zopet uve-Ijarvlja smrtna kazen na bojnem leta 3916. Najnovejše zavezniške uspehe ob Mami in ob Sonimi je treba v prvi vrsti pripisati ta-m-kom. j Prvotna slika tanka je znan a-meriškipoljedeiski str prltoibe nn j pc pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math: Zgonc, Box 423, Ely. Minn. Pradno glasilo: GLAS NARODA ČLANI 10. REDNE KONVENCIJE S. H. ZVEZE. (i LAV Ni ODBOR. Upravni odbor: I'rank Gregorich. glavni predsednik; Ge;»rge Kotze, glavni podpredsednik; Anton Geshe'. glavni tajnik; Vincent Arbanas. glavni blagajnik; Math Ozanich glavni zapisnikar. Nadzorni odbor. Anton Gerzin pred>'dnik nadzornega odbora; Paul Shalt/., nadzornik. Porotni odbor: Matevž Z^ime. predsednik porotnega odbora; Frank Lev stil; porotnik. 1. 1 Delegati: •bihn .1. Plaiilz za društvo sv. Jožefa št. John Lamut. " " " •I o se p h Panian za društvo sv. Matija št. 2; Stephan Ge>d:cl za društvo sv. Frančiška št. 5; Anton 1*. Bozieh za društvo sv. Nikole št. G; Marko Kohevar za društvo >v. Lovrenca št. 7; M iitin Skala za društvo sv. Lovrenca št. 7; Joseph Lesac za društvo sv. Ivana št. 8; Joseph Maljko Anten Stigi --ii za društvo sv. Roka št. 9; Vittko Ožani<-b za društvo sv. Roka št. 9; Math * l»opp za društvo >v. Roka št. : M irtin Mihe!-i,- za društvo >>v. Roka št. 9: Margareta Jadrich za društvo >v. Ana št. 10; Anna Kochc ar za društvo sv. Anna št. 11; Bi. Marko Jori<-h za društvo sv. Tropstvo št. 13. 11. Joseph L;uirie|i /a društvo sv. Obitelj št. 14; 19. Eliju Smolich za društvo sv. B&rbare št. 19; Peter Prijatelj za društvo sv. Barbare št. 19; JO. John Aunich za društvo sv. Petra št. 20; 21. .los« ph Lani za društvo >v. Štefana št. 21; 2LJ. Simon Jelaf-i,- za društvo sv. Jerouima št. 22; 23. John Kuntieh za društvo Pod. Zveza SI. Fantov št. 23 24. Mik< St nine za društvo sv. Petra in Pavla št. 24; 24. George liolf r.a društvo sv. Petra in Pavla št. 24; 24. Karol Ho If zit društvo sv. Petra in Pavla št. 24; 25. Frank Bozieh za društvo sv. lsu> in Marija. -ooo- 10. 11. NOVOIZVOLJENI URADNIKI Predsednik: Frank Gregorich, Dodgeville. Mieh. Podpredsednik- John Asnieh, Eveleth. Minn. Glavni tajnik: Anton Geshel. Calumet. Mieh. Zapisnikar: Paul Slialtz, Calumet, Mieh. Blagajnik: Vincent Arbanas, Calumet. Mich. Nadzorniki: Matevž Zgonc. Elv. M.nn, Josip Lesec, Calumet, Mieh. M. Ožanič. Calumet, Mich. Porotni odbor: Matija Chop. Calumet, Mieh. Anton Gerzin. Chisholm, Minn. Frank Levstig, Aurora. Minn. Vrhovni zdravnik: John S'efanae, Milwaukee. Wis. Odvetnik: Anthony Lueas Lesec. Calumet. Mieh. Glas?lo: "Jugoslovanska Zastava", Chicago, Ml. Prihodnja konvencija tretji pondeljek 1921 v mestu Virginia. Minn. --o- Zapsnik 10 f o vodstvu odborniki, razen br. Malnarja, eer na volitev nadzornega odbo- zelo pohvalno izrazi nadzornika in brata W. Mihelči-}ra- Zveze, ea. 3. porotnika. Sklene se, da se izvoli tri člane, vzame vnaznanje. Izmed delegatov ni navzočih od v nadzorni odbor. | Poročilo porotnega odbora. — društva št. 15, od društva št. 16 Brat Marko Kccevar predlaga Predsednik se zahvaljuje član-in od društva št. 23 je namesto bfata Martin Skala, Vinko Oža-jstvu. ker je bHo isto zelo mirno John Friea br. John Kambič. predlaga brata Anton Božič, iu zadovoljno. Poroča, da je imel Brat predsednik- pozove dele- brat Levstik predlaga I. Smolich. 'samo eno pritožbo in da jo je re-gate in delegatinje, da oddajo sestra Jadrič predlaga J. Kambi-^ij z ostalima porotnikoma. nadzornemu odboru pov^rilne li- č*a' brat Ožanič predlaga J. Pani-ste in potem da predsednik 10;-iana- brat ^^ predlaga sestro minut odmora. Jadrič, katera pa se zahvali, br. Po odmoru pokliče predsednik Bozieh predlaga John Agnicha. delegate ia delegatinje k redu. Predsednik vpraša, če ima še Nadzorniki poročajo, da so pro- ka'teri izmed navzočih katerega našli vse poverilne liste v redu. za Predlagati in ker nima nobeden več, zaključi nominacijo. i ~ ■ *' : . : r -i-ti ' - • Po odhodu poslanika Mihajloviča (Nadaljevanje.) 9TT Govor Don Nika Grškoviča je bil burno .pozdravljen, nakar je vstal poslanik Ljubomir Mihajiovič ter rekel: bi se obenem tudi porotui odbor razen delegata društva št. 25. da je isti samo z enim podpisom, na kar se delegat opraviči, da prinest ali dobi še potrebne podpise izvolil izmed teh kandidatov za jutrašnjo sejo. Se ne sprejme. Se vzame v naznanje. j Vrši se tajno glasovanje. Pre'de se na volitev konvenčne' Rezultat volitve je sledeči: ga predsednika in podpredsedni- Anton Ožanič 22 glasov; ka. Martin Skala 23 glasov; Brat Lesac predlaga brata J. J°e Panian 19 glasov; J. Plauea za predsednika, brat John Agnieh 17 glasov; r Zgonc povdarja. da naj se istega John Kambič 11 Eflasov; . , Gospodje in bratje: — Se vzame vnaznanje. Poročilo 2. porotnika. Poroča v Dovolite mi, da smatram tople pozdrave dr. Biankinija, pred-istem smislu kot predsednik po-j^dnika Jug. Nar. Sveta, in Don Nika Grškoviča, ravnatelja Jug. rote. pisarne, za izraz čustev in mišljenja vseh vas, in prosim vas, da Se vzame vnaznanje. izpregovorim nekoliko besed vam vsem. Poročilo pomožnega odbora se Zbrali smo se na tem prijateljskem sestanku, da se poslovile od vzame vnaznanje. mene, ker bom v kratkem zapustil Ameriko. Prosti vseh suhoparnih Glede poročila Vrhov, zdravili- poslov in gledajoč-na preteklost — ono preteklost, katero smo skup-Brat Levstik tfovdarja, da naj ka. katerega pa ni navzočega na no preživeli — z očmi čuta. ste morda pripisali veliko več zaslug enoglasno izvoli. Sprejeto. Brat Martin Mihelcič predlaga j tin SkaYa V'joV Paiian. brata Math Choppa. Podpirano Ilaj Smolič 7 glasov. Izvoljeni so Auton Božič, Mar- po več delegatih. Izvoli se ga enoglasno. Vname sc mala debata glede zapisnikarjev. Brat gl. tajnik priporoma. se Zapisnik prepiše v knj^o takoj 1ukaj na konvenciji in da ga podpišejo v knjigi za-1 pisnikarji. Predsednik povdarja, da je treba še porotni odbor za časa konvencije. Brat Ožanič predlaga, da naj se vpraša porotni odbor, če ima on kakšnih pritožb, da jih reši konvencija. Predsednik porota se izrazi, da sklene, da se telegrafieno pozove. da pošlje svoje poročilo na konvencijo. Sprejeto. Za zapisnikarje se izvoli brata nima uobe,le pritožbe. Jos. Lesa c in M. Zgonc in brata Brat M' M^elčič predlaga, pod Pant Slialtza za prepis zapisnika Pirano po. ve6 d^egatih. da naj v knjigo. s€ porotni odbor izvoli in če ne Sprejeto. bo nobene pritožbe, ne bo imel Izvoljeni uradniki prevzamejo!de!f" - ,r .... svoje prostore. .Predlagam so: M M.heldc F. Konvenčni predsednik v svojem ' i - • - i lla.i Smolic, Mike Stnnac. go\otu navdušuje vse navzoče v .. . . , _____j . . . ■ . v rsi se tajno glasovanje. , zborovalce, da naj nepristransko' .. V.. * , J i^i. ■ - ji , .. , i Martin Mihelc.c 32 glasov; delujejo za dobrobit članstva S. ™ i » - i i rr Frank Bozieh 11 glasov; 11. eze. i _ . , j Marko Jotic 12 clasov : Brat Math Ozanich predlaga, j John Kambič 25 glasov; danaj se brzojavno pozdravi pred llaj Smolič 18 glasov; sednika Wilsona in governerja Mike Stimac 9 glasov. jdržave Minnesote. j Izvoljeni so sledeči: Brat M. Skala še pristavi, da M. Mihelcič, John Kambič in naj se pošlje tudi guvernerju dr- Ilaj Smolich. jžave ^Michigan. Brat -Anton Ge.shel povdarja. V. Arbanas priporoča, da naj da naj se sedaj da tem odborom bi se^ opustilo pr mu Br. predsednik vpraša na\-xoče. stroj in s tem bi bilo precej dela a ko ima mogoče kateri izmed de- odvzetega, legatov kako primerno resolucijo. Vname se mala debata glede te-nakar se brat Shaltz in brat Ar- ga in se na predlog brata Shalt-banas priglasita, da jo imata in za da nalogu dotičnenui odboru, jo preeitata. da s| nabavi rae",nski stroj in po Brat Plave pojasnuje. da naj svoji najboljši možnosti knjige se ta resolucija odloži na popol- pregleda, dansko sejo. Sprejeto. Preide se na določitev časa zbo- Bi at gl. tajnik pojasnuje še za rovanja. porotni odbor, da je to tudi zeio Brat Kotze predlaga, da bi se važno in se brati porotniki izra-zborovalo od 8. zjutraj do 12. o- zijo, da bodo po svoji najboljši poldan in od pol dveh do pol 6. zmožnosti in po pravilih Zveze zvečer. vsepritožberešili. Brat Levstik predlaga od 8. do Se vzame naznanje. Poročilo glavh?ga predsednika konvenciji, se vname mala deba- mojemu sodelovanju pri našem skupnem delu, kakor mi pripada; ta. kar pa sem jaz občutil v teh vaših besedah in kar mi je v tem tre- Brat Kambič predlaga, da naj mitku najdražje, to je vaša iskrenost. Iskrenost je prvi pogoj za glavni tajnik zdravnika pozove vsa^° skupno delo. Ona morda ni vedno najbolj praktična pot, ali pismeno ali telegrafieno. da naj brez dvoma je edina, ki vodi do pravega uspeha, edina, na kateri pošlje svoje poročilo o svojem de- se dospe do cilja. Na tej poti zahteva iskrenost dostikrat žrtev, na-lovanju na konvencijo. vadnih nedolžnih žrtev, da bi konečno našla one, ki morajo biti prave Brat Lani priporoča/da naj se-"1 edine žrtve. Ona pa je istočasno ona topla vez, katere ne more ga pozove telegrafieno, da pride raztrgati nobeno neznanje in nobena grobost. Taka iskrenost je ob-osebno na konvencijo. stojala meti menoj in med vami, in ako je bilo v dosedanjem našem Po krajšem razmotrivanju se delovanjn kakih uspehov, se je zahvaliti samo temu, da smo sodelovali pri tem poslu odkrito in prijateljski. Kar pa je omogočilo to sporazumno delovanje, kar nas jc vo-d.io v tej skupnosti, to je. gospoda, naša enaka vera, naše enako in globoko prepričanje v uspeh tega dela. Odustali nismo od nikak« Citanje doslih brzojavov: od u- akeiJe, bali se nismo nobene težkoče; hodili smo ravno in povzdig-redništva Slovenija iz Milwau- n^ene Slavne s trdno vero, da delamo dobro in da bomo uspeli. Iz kee, Wis., od uredn. Enakoprav- ua5e borbe smo napravili vero, postavili v njo vso svojo dušo, iu za-nosti, Cleveland. O.- od W. lo smo ljubili to borbo. Ne vemo, kaj nam bo prinesel v praktičnem elič. Calumet, M'th.: od Rey. Me- oziru konec te svetovne vojne, kar pa vemo, je to, da verujemo v dina in M. Šojat^ iz Calumet. zmago na^e stvari ni da smo pripravljeni žrtvovati vse za njo. Brez Mich.; od društva št. 5 Manisti- take vere Pa ni zma-e- Vera- katero je imel naš rešeni!:, Krlst, je que. Mich. stvorila krščanstvo, vera našega naroda in vseh nas v naše osvobo- Predsednik zaključi drugo sejo 'e,,je zjedinjenje bo stvorila to osvobojenje in zjedinjenje. S tako vero se ne bojimo onih. ki je še niso sprejeli, bojmo pa se neiskrenih pristašev. Prvi niso nevarni za naš narod, ker jih bomo prepri «*a!i o pravičnosti ni<še stvari in jih pritegnili k nam. oni drugi pa so sovražniki naše naloge in napram njim je treba biti nepomirljiv. S tako vero se danas razstajmo. Toda ne. S tako vero odhajam Zahvala. iaz; ona nas bo tudi nadalje vezala in z njo se hočemo sestali v naši Zdolaj podpisana rojaka se to- osvobojeni in zjedinjeni domovini7', plo zahvaljujeva rojaku Jurij ,Za Poslanikom je spregovoril upravitelj poslanstva g Jefrem Kotze in njeaovi soprogi za po- se Je zahvalil za pozdrav in priznanje, katero mu je izre- strežbo in gostoljubnost^ za čas 10. kel don Niko Grškovič. in zagotavljal Jug. Nar. Svet, da bo tol?ko »I zborovania SI Hrv Zveze v dokler mu bo odrejeno, voditi poslove poslanstva, deloval ra- Eveleth Minn dostno in po patriotski dolžnosti, katero čuti, skladno in liarmoni- Iskrena zahvala vsem društvom z Ju"* Xar- ^v'dom. pri čemur bo posnemal svetli primer g ob 6. uri zvečer. John J. Plautz, pred. konvencije, Matevž Zgonc in Joseph Lesac, zapisnikarja. kakor tudi posameznikom za tako krasni in sijajni sprejem. Calumet, Mich.. 26 avg. 1918. Paul Shaltz, Anton Geshel. i se^ opustilo brzojavni pozdrav naolga, kai imajo delati. Povdar- # 1 redsedniku Wilsonu in naj bi se ja. da ako bi bilo mogoče, da se rlSItlO S10V* VOjEKft iu ga poslalo v obliki resolucije, dobi tukaj en mož in računski} 12. in od 1. do petih zvečer, Brat Ožanič predlaga od 8. do se vzame naznanje. poldne in od 2. do 6. Brat Kambch povdarja, naj bi zjutraj nekoliko začeli. Predsednik da 1 minut odmora, da Po odmoru predsednik pokliče poprej delegate k redu. Poročilo srlav. predsednika. — ■Brat predsednik da na glasova- On poroča, da nima posebnega za nje; predlog brata Ožaniča spre- poročati. Se vzame vnaznanje. jet- Poročilo g!, tajnika se sprejme Predsednik zaključi prvo sejo,in se vzame vnaznanje. točno o 12. uri. Brat Prijatelj povdarja, da John J. Plautz, pr. konvencije; naj bi se nekaj ukrenilo glede Matevž Zgonc in Jos. Lesac, zapisnikarja. dnevnic gl. tajnika. Vname se mala debata, v katero poseževeč delegatov. 2. seja 19. avgusta popoldne. Brat Marko Kočevar predla-Brat predsednik otvori drugo ga, da naj se tajniku plaf-a ka-sejo konvencije SHZ. točno ob 2. kor se je plačalo ostalim odborni-uri popoldne. kom. Citajo se imena glavnih urad- Brat Levstik predlaga, da naj nikov in delegatov. bi se ob času, ko pride na dnev Navzoči so vsi ni red, dalo nekoliko nagrade. Brat predsednik F. Gregorič čl- Podpirano po več delegatih. Se ta pismo brata nadzornika John sprejme na predlog brata Prija-JMalnarja in se vzame naznanje. , tel j, da se plača gl. tajniku do-Konvenčni predsednik pojasni, tične dnevnice ali za čas, kate-da je sedaj na programu resolu- rega je zgubil po svojem delu. ;cija. katero je čital brat Arba- Sprejeto. nas pri dopoldanski seji. Poročilo zapisnikarja. Poroča. Brat Levstik predlaga, podpira da je deloval vedno za dobrobit brat Mihelcič, da oe ista sprejme članstva, kakor čitana in cla se odpošlje na Se vzame naznanje. ; pristojno mesto. Poročilo gl. blagajnika. On po- Sprejeto. roča, da je Zveza lepo napredova- Brat Lesae predlaga, da kon-; la za časa njegovega uradovanja venci ja izvoli enega ali dva izmed v finančnem oziru. Ljubomira Mihajloviča. Tudi on je prepričan, da mora samo sporazumno delovanje zagarantirati uspeh velike naše ideje, kateri je j brezpogojno dolžan vsak Slovenec. Srb in Hrvat žrtvovati vse svoje misli, vsa svoja čustva in vse svoje delovanje. Dr. Bogumil Vošnjak, član Jug. Odbora v Londonu, se je v kratkem in zanosnem govoru izrazil, da je delovanje Ljubomira Mihajloviča podobno onemu ratarja, ki je s svojim plugom potegnil na nelzoranem polju globoko brazdo. Te brazde ne more tu v Ameriki nihče več izbrisati. Smer jugoslovanske politike poslanika Mihajloviča se povsem strinja z velikimi glavnimi osnovami ameriške demokratske politike, ker ima svoj največji izraz v načelu samoodločevanja. Tudi za Slovence je bil on "njih ljubi poslanik" ter so ga oni 'smatrali za pravega ljudskega zastopnika. Šc leta 1915. se je morda zdelo, da igra Jugoslovanski Odbor "va banque", toda danes se •nore reči. da je velika igra že dobljena in da je ni več mogoče izgubiti. To ni samo posledica v >jni dogodkov, temveč tudi močnih ju goslovanskih zastavonoš, kakoršen je eden prvih Ljubomir Mihajiovič. Govorili so še predsednik Hrvatske Narodne Zajednice. Jo-!::ip Marohnič, srbski konzul v Kanadi kapitan Seferovič in šef Jugoslovanskega Časnikarskega Frada g. Srgjan Tucie,' ki so vsi s toplimi besedami povdarjali vrline in zasluge poslanika Ljubomira Mihajloviča. * • * Tekom večera so prispele naslednje brzojavke: Jugoslov. Nar. Svetu, Washington: Kot predsednik Srbske Narodne Odbrane želim izraziti g. Mi-hajolviču prisrčno zahvalo za tople simpatije, katere je vedno kazal napram Srbski Narodni Odbrani in napram Srbski Narodni Odbrani in napram v.iem našim narodnim organizacijam, katerim je pomagal, kadarkoli sc- mu je nudila prilika za to. Drago mi je, da je njegovo ime neraz lnižno zvezano .z mnogimi koristnimi čini Srbske Narodne Odbrane, in prepričan sem, da govorim v imenu cele naše organizacije, ako ga naprosim, da nam tudi nadalje pomaga in da nas ohrani v spominu tudi v bodoče. MILOŠ TRIVUNAC. ' --Poslanik Ljubomir Mihajiovič, V ' Francosko bojišče, Srbsko poslaništvo, Washington. 27. julija 1918. yt globoko žalostjo slišim, da zapuščate svoje mesto. Zahvalju- DragL gospod:— j^mo se Vam iz dna srca za velika dela, katera ste storili v Združe- Dovolite mi, da Vam napišem j nUi državah za osvoboditev Jugoslovanov. Vsa slovenska srca v par vrstic ter da pošljem pozdra- Združenih državah Vas spremljajo pri Vašem odhodu. Prosimo ve vsem mojim rojakom onstran Vas, ohranite Vaše srce z nami, dokler ne bo zlomljen jarem, dokler oceana, posebno pa onim v New ne bo sovražnik premagan in dokler ne bo zagotovljena in osnova-Ycrku, Brooklvnu in okolici. na Jugoslavija. Trikratni "Živijo" našemu dobročiuitelju Mihaj- Slišal sem, da organizira vlada loviču! Združenih držav posebno vojaško j skupino, imenovano Slovanska- Legija, v kateri bodo Cehi, Slo- • c « venci, Hrvati. Slovaki, sploh Slo- Poslanik Mihajiovič, Washington:— veni. Zelo bi me razveselili, da bi Obžalujoč, da ne morem prisostvovati poslovilnemu sestanku, mi poshili vse tozadevne infornia-jVas prosim, gospod poslanik, da blagovolite sprejeti izraz mojega eije. Ce bo le moigoče. bom posku- najglobokejšega spoštovanja in priznanja za Vaša dela iu žrtve, ki šili, da me bodo transferirali k tej j se merijo z višino srbskega in jugoslovanskega vojaka. Rev. KAZ. ZAKRAJSEK. za "Ilirijo" štev. 23 SNZ. Vložil sem že tozadevno i Rev. JO VAN R. KRAJNOVIC. 4 navzočih zborovalcev, da to reso- Se vzame v naznanje. mesecu avgustu leta lucijo odpošljeta na pristojno Konvenčni preJsednik povdar-mesto. ja in apelira na delegate, da vz-Brat Gregorieh predlaga, da podbujajo tajnike svojih društev redne konvenije S. H. Zveze dne 19. avgusta v Eve- se obenHm *!ltli pošlje brzo- za točno pošiljanje asesmentov in leth, Minn. Jave guvernerju države Michigan s tem pomorejo gl. blagajniku do -; • in Minnesote. boljšega poslovanja. PRVA SIvTA. složno delovanje in izpodbuja, ds Podpirano po več delegatih in Blagajnik poroča, da je denar Brat predsednik Frank Grego- naj kolikor mogoče delujejo slo- sprejeto. SI. Hrv. Zveze ves naložen na ze- rie pozove vse glavne uradnike in žno in nepristransko za dobrobit Brat Levstik predlaga, podpira lo dobrih bankah in bondih. delegate ob 9. uri zjutraj v An-' celokupnega članstva in SHZ. brat Arbanas. da se zapisnik Poročilo predsednika nadzorne-ditorum Hali. da se skupno vde-1 Potem br. predsednik pozove sprejme z malimi popravki. ga odbora se vzame vnaznanje. ležimo sv. maše. i brata glavnega tajnika, da preči- Sprejeto. - j Poročilo 2. nadzornika. On po- Po masi br. predsednik navdu- j ta imena glavnih uradnikov in w Br«t predsednik pozove navzo-1 roča v istem smislu kakor pred-šuje v svojem govoru navzoče za delegatov. Navzoči so vri glavnice-na točko dnevnega reda, in si- sednik nadzornega odbora in se legiji. ^ -------- prošnjo, pa še nisem dobil odco-1 vora. Ko mi bodo odgovorili, Vam KONEC. bom že sporočil. Prepričan sem,;--ooo __- la se bo v to legijo vpisalo veliko Slovencev, ki bodo odš*ii v boj za; Če bi imeli pruski militarist od prvega pričetka tako mnenje svobodo. o Ameriki kot ga imajo sedaj, bi se morda vse skupaj drugače zgo- Tukaj se mi prav dopade in sem Idilo. — popolnoma zadovoljen. Prosim, j * * * pošljite mi par Atevilk "Glas Na- Mi ljubimo mravlje zaradi njihove pridnosti, na sladkorju jih roda", kajti videl ga še nisem, pa nočemo imeti. Vsaka stvar naj bo na svojem mestu, odkar sem zapustil Združene dr-; * * * zave pred trinajstimi meseci. Pomaknitev ur nič ne upliva ua podaljšanje ur na farmah. Pe- Lepe pozdrave vseni skupaj.;teliui pojejo šc vedno po starem času. "Glasu Naroda" pa želim vclike-i * « * ga uspeha. Vdani 1 Nekateri brezverci so zelo trdovratni. V Boga bi pa takoj vero- Anton Glažar, ' ;vali, če bi jih ljudje častili kor njegove preroke. Co. F., 11th Engineer«, A. E. F.^ •__li.___ ." &mncc.: | Kdor hoče celo leto letati za denar, pride ponavadi že začetkom spomladi s postavo-v- konflikt, CT.AS NARfODA, 31. AVG. 1 četrtim posojilom Svobode priskoči na pomoč v današnji borbi za zmago pravice in za osvoboditev zasužnjenih narodov. Medtem ko vodi na francoskem bojišču pravica in osveta zavezniške čete do konečnc zmage, ste pozvani tudi vi. da pripomorete z ostalimi sodržavljani Združenih držav z vsemi svojimi silami k dobremu uspehu te bitke. Vnša dolžnost je eeio. da se odzovett temu pozivu bolj kot Amerikanvi sami. ker Vas veže globoka hva ležnost do te velik" zaveznice, ki zahteva in zastopa z vsem svojim orožjem in z vso svojo močjo naše narodno osvobojenje in zjedinjenje. * Dobro vam je znano, da ima danes vsak vojskujoči se naroa dve fronti: vojaško in državljansko. Vi vsi spadate k tej drum Irouti. Obedve fronti ste za našo končno zmago enako važni in zara-t'i tega napada tudi sovražnik z enako silo obe. Medtem ko sejejo na bojnem polju njegove zločinske horde smrt in pustošenje. sejejo njegove mračne sile. njegov; tajni pomočniki v zaledju, to je na vasi državljanski fronti, nezaupanje, neslogo in razdor med nt*rodom. Da se je vojna tako podaljšala in da niso zavezniki izvojevali še popolne zmage, je pripisati vplivu teh mračnih sil, ki na skrivnem rovarijo iu se /. razbojniško roko prizadevajo, poriniti nož v hrbet našim vojakom. Oni gredo za tem. da o>ramote in onečaste vse dosedanje zavezniške žrtve in vso dosed a j prelito kri. Njih eilj in njih želja je. da se vrnejo zoptt razmere pred vojno, to jc ono sta nje. ki je kol mora tiščalo eeio človeštvo in ki je oneuiočilo vsako svobodno življenje in napredek. R * Dober uspeh četrtega posojila Svobode pomeni bilko, ki bo dobljena samo od državljanov, toraj zmago, izvojevano nad sovražnikom. ki jza ravnotako bije in ruši kot orožje vojakov zaveznikov. Hrvati, Srbi iu Slovenci! Izdajstvo se more izvršiti na obeh frontah, to je. pre 1 sovražnikom in tu v zaledju. Vojak, ki sc pred sovražnkom ne odzove svoji dolžnosti, je izdajalec in se ka; nuje s smrtjo. Tako je tudi na vaši državljanski fronti izdajalec vsak. ki opušča svojo bojno dolžnost. rl a vojna dolžnost nalaga vsem, da mora vsak po svoji moči doprinesti do zmage in olajšati trud in uspeh vojakov, ki zalagajo svoje življenje za zmago. Na fronti odločuje orožje, med narodom pa odločuje državljanska zavest. Vsakdo, ki ne podpiše posojila Svobode, dasi je v stanu, je ali brezvesten človek ali izdajalec. Želimo pa. da t»1 ne bili vi. Jugoslovani, nikoli niti eno niti drugo. Slovenci, Hrvat' in Srbi! Poh-ir splošne ,'ojaškc dolžnosti imate tudi ožjo. narodno dolžnost, ki vam nalaga, da pristopite v teli dne vsi do zadnjega _ kot kaka organizirana vojska — k Ameriki in da ji izročite svoje pri hranke, kajti vedite, tla \laste z vsakim bondom za š](M) strojno puško, z desetimi takimi bondi pi majhen top. Njeno orožje pa je od-menjeno. da osvobodi t ml i vas njeno orožje bo na razvalinah srednjeveških tiranij zagotovilo iti za jamčilo tudi vam novo svobodno in velikih narodov dostojno življenje. Po žrtvah se bodo merile zasluge, po za-dugah pa uspehi in koristi, katerih bodo pri sklepanju miru deležni posamezni narodi. „ i _ Žalili bi vas, Jugoslovani, samo. ako bi vas spomnili, da zahte-j va tudi vaša osebna korist, da naložite svoje prihranke v vojno po-jsojilo, ker je to liajgotovejši in najvarnejši način, kako stalno in dobro osigurati jih. Jugoslovani! Složno in svestno kupujte v največji meri zadolž nice četrtega posojila Svobode. Pokažite se složne in zavedne vselej, kadar zahteva to od vas narodna dolžnost. V imenu prelite krvi in trpljenja našega mučeniškega naroda, v imenu sreče in bodočnosti vaših otrok sc ue strašite nobenih žrtev, katere zahtev.1 od vas rešitev dAnovine. Vse. kar storite, vam bo narod stotero nadomestil in vedno hvaležno blagoslavljal vsako vašo žrtev. Washington, D. C., 24. avgusta 1918. Jugoslovanski Narodni Svet. N A V O D I LA ZA PODPISOVANJE ČETRTEGA POSOJILA SVOBODE. Da sc omogoči točen pregled, skupne svote, katero bodo podpisali Jugoslovani, so naprošena vsa društva — slovenska, hrvatska in srbska — da se drže sledečih navodil: 1. Odbor vsakega društva naj priredi pred 2S. septembrom gotovo število naslednjih trovrstnih predlogov: SLOVENIANS. Seznam podpisnikov IV. posojila Svobode iz........države...... Štev. hue in priimek podpisnika Naslov Podpisal 1. I ' II 12.! 1| :s. itd. | | | j CROATS. Seznam podpisnikov IV. posojila Svobode iz........d*žave...... Slew hue in priimek podpisnika j Naslov Podpisal 1. i | 2. i III i :J. itd. SERBS. Seznam podpisnikov IV. posojila Svobode iz........države...... Stev. Ime in priimek podpisnika Naslov Podpisal ■11.! i j o ;'>. itd. 2. Ti pregledi ni treba da bi bili tiskani, temveč se morejo po predat o jeČem vzorcu izdelati /. roko. Število teh pregledov bo odvisno vsekakor od velikosti dot'ene kolonije. Xa ta način bo omogočeno podpisovanje vseh Jugoslovanov, j ker bodo mogli v kolonijo, kjei obstoji samo kako slovensko dru-(štv. podpisati pri njem tudi Hrvati in Srbi, in obratno, kjer obstoji samo kako srbsko društvo, bodo mogli podpisati tudi Slovenci in J Hrvati na svojih posebnih prep ledih. 4. Vodstvo in ohranjevanje teh pregledov je poverjeno odborom društev, ki so odgovorni za točno in pravilno zapisovanje. -3. Kakor hitro bo zaključeno podpisovanje vojnega posojila, naj se naslovijo vsi pregledi v najkrajšem času s tozadevnim poročilom vred na Jugoslovansko Pisarno, Washington. D. C. G. Na te preglede naj se zapišejo samo imena posameznih naših podpisnikov. Vs«- svote. katere bodo podpisala naša društva in organizacije. bodo zabeležene v posebnem seznamu, vsled česar so vsa društva naprošena. da javijo čim prej. kolikšno svoto mislijo podpisati. 7. Naj topleje se priporoča vsem našim društvom, da izberejo — ako jih je več. tedaj složno in sporazumno — takoj svoj krajevni odbor, ki naj stopi v zvezo s tozadevnim amerikanskim odborom, ki gotovo obstoji v vsakem kraju. 8. Ker s0 se teh predpisov držale iu se tudi še sedaj drže vse ostale narodnosti, upamo, da se bodo tudi naša društva odzvala tej patriotiČni dolžnosti in da bodo s svojim delom doprinesla, da bo ugled in spoštovanje napram Jugoslovanom vedno naraščalo 9. Za vsa ostala pojasnila in navodila se naj obrnejo posamezniki in tudi društva na Jugoslovansko Pisarno. 032 Southern Bid".. Washington. D. C. Jugoslovanski Narodni Svet. Slovenski javnosti v prevdarek -ooo- Voditelji Si. Repu hI. Združenja [omenja ne kraljevine ne monarhijo izdali neke vrtse brošuro pod 1 je. kar jc dokaz, da Članstvo s. imenom --Krfska deklaracija in X. Zveze ne odobril je ne prve in demokracija". Te brošure so se raz ne druge, in zakaj to? poslale med slovenski narod v j Radi tega. ker članstvo SNZ. Ameriki in ena izmed teh knjižie 'dobre ve, da slovenski narod ži-je prišla po naključju tudi meni [več v Ameriki nima pravice do-v roke. r ločevati, narekovati ali ukazov**. Cela s torij a v knjižici se našla-jti slovenskemu narodu v stari tlo-nja izključno na prvo in triuaj-imovini, kdo naj mu vlada ali ka-sio točko Krfske deklaracije. —,kšno obliko vlade naj ima. — Na-Zavija se na desno in levo ter ta- sprotno pa je jasno iz Clevelaud-ko poskuša slepiti slovensko jav- ske izjave, da se deluje in poma-nost češ. vsi oni. ki spadajo al |ga narodu v stari domovini do —-podpirajo S. N. Zvezo, so v popol- osvoboditve. nem soglasju z Krfsko deklaraei- j To je, za kar se gre in nič za jo in delajo za monarhijo s Kara- druzega. gjorgjcvičevo dinastijo na čelu. i Ko postane narod svoboden, si In ker sem podpisani član S. Ibode sam odločil in določil formo N. Zveze, radi tega si štejem v [vlade in vrhovnega predstojnika, dolžnost, da javno izrečem in na- jCe bode pa slovenski narod živeč znanim slovenskim rodoljubom in jv stari domovini, vprašal ameri-rodoljubkinjam širom Zdr. držav ske Slov Mice >:a svet. kakšno obli-ameriških. da ni res. da SNZ. de-,ko vlade naj si izbere, sem pa gola v soglasju s Krfsko deklara-|t'»v. da ga ni treznomislecega ro-cijo. ' jaka ali člana SXZ„ ki bi mu sve- Ni res, da dela SNZ. za monar- jtoval cesarja ali kralja za vladar-hijo. ja. Zakaj se torej v tako resnih Ni res. da SNZ. dela za Kara-K*asi»i meče ljudstvu pesek v >či? gjorgjičevo dinastijo. j Zakaj se narod bega s Krfsko Res pa je, da SNZ. deluje po jdeklaraeijo. ker nima SNZ. z isto "Clevelandski izjavi", odobreni j nobenega stika, marveč se ravna na prvem kongresu ali konvenci- natančno po Clevclandski izjavi, ji SNZ. V tej izjavi ne najdete katera vsebuje ona načela, ki s(, ne prve in ne trinajste točke Krf-.obenem načela slovenskega naro-ske deklaracije. Izjava NSZ. ne da v starem kraju, v kolikor nam je dosedaj znano. Zelja našega na roda v stari domovini je. da se reši tiranstva in {»ostane svoboden ter zedinjeu s Hrvati in Srbi v novi demokratični jugosl. državi. To so želje našega naroda onstran morja in to s,> želje članov in članic SNZ. Narod hrepeni iu zahteva svobodo, vse drugo je postranska stvar, ki jo bode narod sam uredil, kakorliitro postane prost. Glavni namen našega naroda v stari domovini je prostost in osvoboditev 'izpod avstrijskega iu nemškega jarma. To je pravi in edini namen, za katerega se narod sedaj bojuje in to je tudi namen članstvo SXZ. Vse druge trditve o Krt'-ki deklaraciji. monarhiji itd, so brez vsake podlage in prihajajo od ljudi, ki ne želijo svojemu narodu v starem k»aju dobro, ki nočejo videti narod osvobojen. Naj se zavija kakor hoče. resnica jo in resnica ostane, da SNZ. dela odkritosrčno in resnično za blagor naroda v stari domovini, nasprotno pa vsi oni. ki delajo proti SNZ., delajo v po »»o l bo naroda. Radi tega prosim in opozarjam j vse one Slovence in Slovenke širom Amerike, ki imajo sploh količkaj ljubezni in sočutja do svojega milega n umirajočega naro-da v starem kraju, naj ne sedejo i na limanice sovražnikom ter ne j verujejo njih lepim frazam, za i katerimi je vse kaj druzega nego | ono, kar vam predočujt jo. Boli me. ko vidim, kako so slepi naš narod in t > tembolj. k<» vidim. kaj je pravzaprav pravi namen naših na s p rot n.-T, o v. { Za radi tega. draci mi rojaki in | rojakinje, pomnite tole : I — Ce vam .je osvoboditev slovenskega naroda v stari domovi-| ni pri sreii iu č<> žalite narodu po-jmagali ter Če hočete pokazati, da iste iz naroda, za narod in da z j njim sočustvujete pristopite v Slovensko N.^r. /vezo! j Vaš za osvobojenje soveuskega 'naroda I Joliet. II!. t Josip Zaiar. i , — __—---— Rojaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji slovenski dnevnik v Združ. državah.. Voditelji nase velike republike in njim na čelu predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajnosti, privesti to deželo h končni zmagi. ^ -.vV-^vAViV1® In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. \r * "V Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. ' > V/ . ^ Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da im amo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada. S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. r ' ' Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. V najkrajšem času bodo lzprevide-li, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji. Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Štedite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.19 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. Pomagajte svoji vladi, da jili bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevati. Ce štedite in kunuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. " >**? ~ tggfc ; MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILA ?0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in znam varčevati jaz ter podpirati vlado v finančnem oziru Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši fantje na fronti? Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnosti. Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hoteli. BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka posamezna w. S. S. vredna: \ \ GLAS NARODA. 31. AVQ. 1918. SLOV. DELAVSKA Ustaoovljsos do* 16. svgasta PODPORNA ZVEZA Inkorporirans 22. aprila 1909 ▼ državi Pmb Sedež: Johnstown, Pa. 8LATNI URADNIKI i Prsdsednlk: IYAN PROSTOR, 1086 Norwood 3'd., Cleveland, Ofcm. Podpredsednik: JOSIP ZOKKO. R. F. D. 2, Box 118, Wert Newteo. Pa. «lavni tajnik: BLAŽ NOVAK, 034 Main SU Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC, «34 Main 8U Johnstown, Pa. t. Pom. tajnik: ANDREJ VIDBICH. 20 Main Street, Cooemano*. Pa. Blagajnik : JOSIP ŽELE. 6602 St. Clalr Are., Cleveland, Ohio, fm blagajnik: ANTON HOČBVAR, R. *. D. 2. Box 22 Bridgeport, Ofek NADZORNI ODBOR J Predsednik nadaor. odbora: JOSIP PE3TERNEL, Box N, WUled, Pn. 1, aadcomtk: NIKOLAJ POVfiE, 1 Grab SU Nnmrej Hlli. N. R bargh, Pa. I. nadsornik: IT AN OROSHLJ. 681 K. 117th BC, Cleveland. OUa POROTNI ODBOR: Pnoa^aik porot' odbora: MARTIN OBBR2AN, Box 12, L porotnik: FRANC TBROPClC, R V. D. 8. Bo* 146, Fort Smith, Ar* 1 porotnik: JOSIP GOLOB, l&l« So. 14th St., Springfield, DL VRHOVNI XDRAVNDLt D*. *OBLF V. 6RAHHI, 648 H. Onlo St^ Plttsbar**, Pa. IHanrf ara«: «34 Mala Bi, Johnstewm. Pa. URADNO GLASILO: "•Lil »AJMJDA". «2 Oortlandt Street, New I«i Ottr v Cenjena Ornitva, oalroma njih uradniki, so uljudno proAem, poOUJaa vee dopise naravnost ns glavnego tajnika In nikogar dragega. Denar aaj se poftlje edino potom PoStnlh, Bxpmsnlh all BanCnlh denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakamulce naj as naoiovljajo: Blaž Novak, Title Trust A Qnarantee Co. In tako naslovljene pošiljajo s meaečnim poročilom na naslov gl. tajnla. V slnCaju, da opssijo droitvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma ns man I jo oradn glm tajnika, na «e v prihodnje i »opravi Magdalenina kita Francoski spisal JEAN RAMEAU. 11 (N;i ialje\ aiij»\ Slednjič se pa i'- pa kra megla, k«i1a, b pe sanje so bile — .;■" rekel S:,vere sam pi"i sebi. V v f 111 i ji so jo -temnilo. Solnee j«- zahajalo za Gargosom in pečine >o metale velike sence naokoli. — Slednjič je vse utihnilo. —. — Oli. zakaj je še tukaj Silvere? — Drage gore. ponosni vr- Ijubim m ti posvečam svoje življenje! — Oh. po takih besedah bi rad umrl! — Te besede bi bila zauj sam paradiž! — Zakaj nis*m tedaj, ko mi je Jakobina prinesla svojo ljubezen, planil z vrha Gargosa, v globočinof — Kakšen norec sem bil! O, jaz norec! Stopil je iz votline in zapazil mesec ki se je dvigal v vsej svoji velikosti nad goro. In pri pogledu naj se mu je zazdela njegova nesreča še večja in neizmernejša. Vrgel se je na skale, začel plakati in z glavo udarjati ob pečiuo. Naenkrat je pa zaslišal šum, šum hitrih, bližajočih se korakov. Vprl se je na komolca in pogledal. — Kdo bi prihajal v tej pozni nočni uri t V srebrni mesečini se je pojavila bela postava, in SUveru so se v smrtnem strahu zježili lasje. Zdelo se mu je, da se mu bliža neko nadnaravno bitje. Prepričan je bil, da vidi vilo. ki čuva sredi gore velikanske zaklade :n ki se prikaže pastirju v uri njegove smrti. Zadržaval je sapo in buljil v prikazen. Bližala se mu je in za seboj je vlekla veliko črno žival. Tedaj je pa v jasni mesečini jasno opazil oblike ženske. — Oh, Jakobina, Jakobina je! — je vzkliknil. — L)a, ona je bila, tedaj jc je spoznal. — Imela je belo jutranjo obleko, iu razpleteni lasje so ji padali na ramena. — Kako sem srečen! — je vzkliknil ter razkrilil roke. — lil v naslednjem trenutku je že čutil bitje njenega srca na svojem. — Dober večer, Silvere! — je rekla »Jakobina. — Osla sem vanj pripeljala. Da. ta črna živa: je bil osel, osel, ki je požrl častitemu gospodu abbeju pol zelenika. — Veselo je skočil v hlev v svoj kotiček. — Kako sem srečen! -— je jecal Silvere. pijan same blaženosti. Se vedno so mu tekle solze, toda to so bile solze veselja, b.e- stajoče se v mesečini. Tekle so idu po lieih, ter mu olajšavale srce. — Polnoči je — je pripovedovala Jakobina. — Prej nikakor I nisem mogla priti. Zaprli so me v mojo sobo. in zdi se mi. da spi | kuharica pred vratmi. — Totia na okno so pozabili. — Da, Silvei re, moja soba se nahaja v pritličju. — Skočila sem v vrt in sedaj sera tukaj. — Poljubite me za plačilo. Silvere se pa ni pustil preveč siliti. — Poljubil jo je s svojimi žejnimi ustnicami in ta poljub sredi tihe noči, pri samotni jami je bi tako sladak, da je zatemnel blaženost vse bodoče sreče. — Sedaj pa še en poljub — je rekla Jakobina — zato, ker sem vam pripeljalala osl»* — Jutri bi bil že pri sodniku. — Kje ste ga dobili! — V hlev sem šla in ga odvezala. — Vrata sem pa pustila odprla, da bodo mislili ljudje, da se je. osel sam odvezal in pobegnil. Stric bo gotovo zelo jezen, pa kaj se hoče. Pazljivo jo je poslušal ter jo večkrat stisnil za roko, boleč se prepričati, je je re& ona. ne pa samo prikazen. Naenkrat je pa postal glas mlade deklice zelo žalosten. — O. Silvere, — je zašepctala — koliko bova morala oba pretrpeti! — Jutri me bo stric zopet poslal v samostan. — Dokler ne bom polnoletna, se ne bova več videla, poljubiti se ne bova mogla. v vsf "ube nje- — Toda kako se bom odškodovala v štirih letih za to? j Silvere je odkimal. — A!i bodo po štirih letih vaše ustnice šc moje. Jakobina? — Kaj pravite? — Stric vam je izbral ženina. — Ko boste tega ženina natančnejše spoznali, boste gotovo pozabili S lvcre Montguilliema. — Vi ste zlobni. Se bolj bom mislila na vas, ko se bom aeziian Ji> z izbranim ženinom. — Vaš ljubimec je gotovo lep mlad mož? — Ne. on je domišljav in ga ni mogoče prenašati. — Saj ga še dovolj ne poznate! — Seveda ga poznam. — In tudi vi ga pozuate. — Gaston Kou-inigas se p še. — Sin vrača rja" — Advokat iz Toulouse? — Da. — On je imeniten in bogat. — Silvere. nikar me ne razžalite. — Oprostite —- je zamrmral in sklonil glavo. — Jaz se zelo jokal in bojim. — Jaz sem t*ko majhen in malenkosten, da se mi zdi čisto naravno, če me pozabite. O. vi ste otrok — je odvrnila Jakobina in mu začela poljubi j ravno tako mislila na vas kot mislim danes. Jaz vem to. jaz čutim ki se ie kot mo- še zadostovali srcu glavo ter hunci, ljubljeni Pirineji ali boste v bodočnosti ubogea pastirja — Z rokama >i je podpiral jokal. Včasih, ko mu je bilo težko pri srcu je šel k svojemu oslu in ga začel gladiti. Pri takih prilikah mu je precej odleglo. Toda zdaj mu] bo vat i oči. — Ne, jaz vas ne bom pozabila. Če bi živela sto let je zlobni abbe vzel osla in ga izročil sodniku. Zatem je vzel v naročje omarico za zdravila, katero mu je bila v dnu svojega srca. — Ne moja usta, moje srce govori z vami. prinesla Jakobina. Poljubljati jo je začel, vedoč, da so se je dotikale Jakobinine roke. — O ljubi prsti, ki so se me — Hvala vam. hvala — je odvrnil Silvere. — Vi ste me neizmerno osrečili. — Tudi če bi ne držali svoje obljube, bi ne imel dotaknili, o sladka usta, ki so me pravice, pritoževati se. — Vsa bolest bodočnosti me ne bo mor1 h poljubila' — Jakobina! — jo zaklieal v noč. -j— Jakobina. nikdar več te ne bom videl. — Odgovoril mu je pa samo odmev. — In zatem zopet ni slišal ničesar drugega kot šumenje potoka, šumenje večnih solza brezdušne gore. — Ne - — je misiil sam pri sebi. — Prekrasno je bilo. — Nebo me ni smatralo vrednega, da bi užival to srečo. Za eno samo lepo uro moram trpeti do smrti. — Gospodična Jakobina je bila prelepa; iu preljubeznjiva zh mene nesiečnika. Ali se je kdaj zmenilo zame kako dekle v Gargosu? — Ko je bila prišla, bi moral pobegniti in ji povedati: — Jaz sem samo reven pastir brez izobrazbe in brez veselja, ne bližajte »-e mi. — Glejte rajše fante, ki so bogati in tako lepi kot ste vi. Jaz bom moral l iti vesel in zadovoljen, če se bo kdaj zmenila zame kaka :"enska, ki nima na sebi niti sence lepote. Zatem se je nekoliko pomril. 4 'rne misli so izginile, iz daljave mu je prisjal žarek upanja. Zdel se mu je, dif se preveč žalosti in vsled lega je začel brezmejno upati. — Saj mi je vendar rekla, da me bo vedno ljubila. — Rekla je, do bo po štirih letih polnoletna in da bo tedaj napravila, kai bo sama hotela. — O, če bi bilo to res! Samo, če bi ne bila preveč žalostna, če bi jo stric izdediuil. vred rajše kot pa S>ogata z drugim? — Oh bilo to res! prisiliti, da bi pozabil sladkost tega trenutka. In naj bo vaša usoda taka ali taka, Jakobina, moje življenje bo vedno pripadlo vam. Za trenutek sta oba vtihnila. Svoje blaženosti sta se zavedala popolnoma. — O Vas sem mu pripovedovala, Silvere. — Komu? (Dalje prihodnjič.) Umirajoče cesarstvo Spisal dr. Bogomil Vošnjak. (Nadaljevanje.) Kakorhitro je bilo treba izpol-f — Avstrijci in Ogri v niti kako mesto pri vladi v slo- so vsi nemški načrti gled ( e bo hotela b ti revna z menoj venskih zemljah, si je izbral nem-'je brezmiselni če bi bilo to res, če bi ški narodni svet primernega kan jdidata ter prisilil vlado, da ga je Začel je hoditi po votlini ii: mahati z rokami. — Srce mu je u-tripalo. — O. če bi se mogel poročiti z Jakobiuo po štirih ali pa po osmih letih? —~ Oh, kaj bi dal, če bi še enkrat zatrepetale njene ustnice na njegovih? - Da. zadovoljen bi bil. ee bi mu še enkrat, predno umre rekla tako kot mu je rekla na gori: — Silvere, jaz te •COST TO "mE CONSUMER OF A POUND LOAF OF BREAD podpirala in imenovala. Pravica edo. da glede Turči-brez — Trsta in Reke... Ce izgubi Nemčija zmožnost ob-vlade iztočne obali Jadranskega ,1913 J9I4 1915 19(6 v zadnjem času popolnoma v roke neke pangermanske klike. Fanatični pangermanski uradniki in sodniki so skušali z vsemi mogočimi sredstvi pospešiti germaniza-cijo Slovencev. Ni bil ruski rubel. temveč nemška marka, ki je preplavila dežele slovenske. Ozemlje na jezikovni meji so kupovale pangermanske družbe ter ga dajale pruskim kolon isom. Tu je obstajala Ceniraina Evropa že vnaprej. Glavni cilj je bilo uničenje slovenske narodnosti. Težka naloga je torej prepričati narod, ki je tako grozno tr- Severovj zdravila v » cl r / u j »> j o zdravje v druiindh. Bolne ženske naj bi n« p rana Sala hudih bolečin, krčev in drugih neredno«ti. katerim so tolik rat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite u jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske ia za dekleta, vzemite S evera s Regulator! (Severov Regulator). To je izborna tonika in zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mimo in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi ikodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1 25 steklenica; dobiva se v vseh lekarnah. w. f. severa co. cedar rapids, iowa državo. Združiti jih je treba s — Hrvati in Srbi. Če je res, da so Nemci metodični organizatorji Evrope — je gotovo res, da si domišljujejo to. dočim ne omenjajo jugoslovanske [enotnosti. Nemci niso zmožni razumevanja velikega narodnega pojma pri kakem drugem narodu, ki se bori za obstoj, za zmago. Nemci nočejo videti Jugoslovanov. temveč vidijo le Slovence, Ilrvate in Srbe. Kaj pa glede Hrvatov in Srbov ter njih razmerja do centralno-evropske organizacije? Nemški b č bo prisilil Hrvate in Srbe habsburške monarhije, da se pridružijo Centralni Evropi. Politika Nemcev, vladarjev — Centralne Evrope, bo le nadaljevanje avstrijskih in madžarskih metod, združenih s pruskimi. Nobenega dvoma ni. da bo sprejela i Nemčija pr neip iz dni srednjeveške fevdalne vlade. Kot mora- % Naval industriializma bo pognal poljedelsko prebivalstvo v u-boštvo in bedo. Kmečki narod, poln moči in telesnega zdravja, bo pognalo v nemško indnstri-jalno življenje. Jugoslovanski kmečki stan in demokratičnega javnegaduha se bo žrtvovalo — pruskemu absolutizmu. Neki angleški državnik je dal izraza dragoceni politični resnici, ko je rekel, da ni nobena umetnost tako težku kot ona vladanja odvisne dežele. Ce je to resnično s političnega vidika, ni nič uianj resnično z ozi-roiu na ekonomijo. Dežela brez politične samovlade mora propasti vspričo takih razmer na trgovskem iu ekonomskem polju. Nemški trgovec in podjetnik bosta imela na iugu priliko ustanoviti trgovsko politiko, ki bo imela le en namen. — namreč razširjenje nemške trgovine ter u-ničenje vsakega poksusa od strani odvisnih, da se oproste tujega imenovanja uradnikov je prešla morjaf ne bo vstanu uspešno kon trolirati balkanskih zadev. V ta-kozvani pogodbi v Konopištu je iz ročil nadvojvoda Franc Ferdinand Trst in slovenske zemlje v roke Nemčiji. Avstrija naj bi postala balkanska sila pod prusko hegemonijo. Važnosti Trsta pa se ne mor dih in vodah jugoslovanske o- nega fevdalizma. Nemčija bo sledila slavnim tra-almacija je eden nepoznanih ,ii<.jjam Avstrije. Sejala bo ver erov Evrope. ske spore, skušala vzbuditi ver- Nov narod dvanajstih m lijo sko sovraštvo v Bosni ter bo iz-nov ljudi upa. da se bo izognilo z korišeala pomoč rimske cerkve, ozirom na bodočnost Evrope dve- da ovira in uniči pravoslavno cer-ma napakama: kev. Geslo njeno bo: Ena teh napak bi bila slabost —.Nikake jugoslovanske, n ka zapaduih sil. da bi dovolile usta- ke srbohrvaške edinosti! Temveč novi jen je Centralne Evrope. boj med katoliki, pravoslavnimi Druga napaka bi bila Jadran- '» mohamedanci v jugoslovanskem ko morje kot "ware clausum" — svetu. Na mesto nacijonalizma to je zaprto morje. Zaveden na- se 1,0 stavilo združevalno silo rod kot so Jugoslovani bi se z veroizpovedanja. vsem svojim živahnim tempera- Poiltična sla bo--, t Jugoslovanov mentom ter vso svojo mladostno bo dovoljevala Nemcem, tla jih s lo uniral vsakemu poskusu, da izrabljajo. Jugoslovanske zem-se zaduši njegovo bodočnost na 'je bodo postale pruske ko!oni-morju. je. Nemški iu mogoče tudi ogrski Avstro-Ogrska je skušala odlo- kolonisti bodo spravili deželo \ čiti malo Srbijo od morja in po- odvisnost od pruskega kapitala, slediee tega poskusa so bile uso- Jugoslovane se bo uporabilo — depolne za monarhijo. Mogoče bo kot delavce, kot poljedelske dui-kak bodoči zgodovinar pripisoval narje v podrejenih poz cijah. — smrt stare habsburške monarhije Nemt'' bodo mojs'ri in Jugoslovani služabniki. Potom šol in vsakega vzgojnega sredstva se bo širilo nemškega duha in nemški iezik ter uničilo jugoslovanski nacijonalizem. Po'itična vlada v podjarmi jen' deželi gre vedno roka v roki z ekonomskim izrabljanjem. V Centralni Evropi bo Nemčija izkoriščala slovanske dežele, ki nis. šp industrijaino razvite. Nemci prostodušno izjavljajo, da je zanje Avstro-Ogrska le kolonija. V nobeni deželi i>a ne bo nemška via da bolj kruta in brezobzirna kot v deželah Jugoslovanov. ravno njenemu poskusu, da ubije bodočnost naroda potom izklju-čenja slednjega od morja. VII. ki živi lanes v vsakem zavednem Jugoslovanu. nima nobenega bolj brezobzirnega sovražnika kot je Nemčija. Nemčija ne ho nikdar dovolila. da bi se narodna enotnost Slovencev, Hrvatov in Srbov tide jst vila. Polit-čno zanikanje pa ima za posledico tudi ekonomsko zanikanje. Jugoslovani ne smejo imeti pravice, da bi bili prosti tujega ekonomskega izrabljanja in tuje slabe vlade. Ne more s? zadosti močno pov-darjati, da ni Centralna Evropa ničesar drugega kot naslednik in d<*d č pangennap-tva. Le metode so se izpremenile. Narod je postal bolj premeten ter je maskirai — svoje cilje. Cilji pa so dejanski isti. da s" namreč spravi pod kon t rolo Avstrijo in Balkan in sicer potom sistema nemškega upliva. uja. (Pride še.) Nemci proii Jugoslovanom. Pri zagovarjanju Centralne Evrope rab: Nemčija, govoreč proti slovanskim narodom, naslednjbar gument ali dokaz: — Vi ste preslabi, pridružiti se morate veliki sili. Nemčija seveda noče nagovoriti slovanskega naroda kot takega. \ celoti, temveč nagovarja posamič Cehe, Slovence, Hrvate. Poljake in Srbe. Neme: kaj ljubijo močne izraze. Slovanske narode je generacija, ki je sledila združenju Nemčije, imenovala "Voelker-duenger". to je "narodnastni gnoj*'. Slovan« naj bi pognojili zemljo drugih na rodov, da bi bila ta zemlja — rodovitna. Kako pristno nemško barbarstvo 1. .. * Male slovanske' narode imenujejo tudi " Voelkersplitter" to je "narodnostne drobce". Neme: mislijo, da so tako slabi, da si žele patronažo Nemčije, da še niso zreli za neodvisnost ter tudi nesposobni. da bi jo uživali. Altruizem je. da so Slovenci premajhen narod, da bi mogli u-stanoviti svojo lastna neodvisno I&CE SE dogarje za delati francoske Claret doge. Jaz plačam $50 /a 1000 po 36 in $60 po 42 inčev dolge. Imam izvrsten les. — Mux Fleiseher, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. NAZNANILO. Rojakom v državi Illinois, naznanjamo, da jih bo obiskal naJ zastopnik Mr. OTTO PEZDOL, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništva. Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MOŠKIH BOLEZNI Mola stroka je sdravljenje ekutnlb ln kronlCntb boleaoL Jas mm te adravtm nad 23 let ter Ime m skninje v vseh boleznin Is ker slovensko, seto vas morem popolnem* razumeti ln »po- sneti vaSo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem mot ln edrav)«. Skozi 23 let sem pridobil poeebno skuSnJo pri sdravljenjn moftklb bolezni. Zato ee morete popolnom« zenestt ns mene. moja skrb pa le, da ves poopolaoma ozdravim. Ne odlaiajte, ampak pridite film' 644 Penn avenue Pittsburgh, Pa. Dr. Koler €38 ZZ'Z^ fttaU^k fm Jss oadravtm mstiupljeno kri. mnznlje ln line po telesa, bo-lesni ▼ grla. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare ran«. Vrtam bolezni, oslabelost, bolezni v meburjil, ledlcsb, jetrab ta lelodrq. menico, revmstlsem, kstsr, zlato žilo, nsvdabo Itd. tM~ Uradne ara se: V ponedeljkih, rredsb ln petkih od ». ara Zjutraj do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ara njatraj do & are sveCer, ob nedeljah pa do 'S. ore popoldne^ — P* pnAtl ne zdravim. Pridite oeebno. Ne pozabite Ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa. Nekateri drool zdravniki rabijo tolmaCe, da vas rs rame Jo. Jan znam hrvatsko Is is starega kraja, seto ras lalja adravtm. SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo ▼ rokah naia potrdila za denarne poiiljatre, z številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komogoče avoj natančen naBlov radi važne zadeve. Pianu katera ime jim podali, so «e nam povrnila. Trrdk* Frank Bikur. Bartol J. No. 330738 Bear Dan. No. 260638 Besens Mary H1m No. 330062 Bobič Vajo No. 260583 : Božičkovič D j uro No. 260581 ' Braun Mary ; No.. 260643 i Dolar Valentin No. 330086 Grgarič Eu