Pomočnik komandirja policijske postaje Mozirje Vandalizem je na našem območju, sorazmerno enako prisoten v vseh večjih krajih. Nekoliko izstopa Nazarje, takoj pa mu sledi Ljubno ob Savinji. Če primerjam Nazarje in Ljubno, ugotavljam, da jev Nazarjah vandalizem v vzročni zvezi z uživanjem prepovedanih drog in trenutnega družbenega stanja, medtem koje glavni vzrok vandalizma na Ljubnem alkohol. LETO XXXVIII, 17. FEBRUAR 2006, Maja Kopič s.p. - Levec 56, 3301 Petrovče Ivi I Tel.: 03 491 02 60 I P - Mozirje 3330, Ob Trnavi 1 Tel.: 03 S39 08 20 - Velenje 3320, Kidričeva 2b Tel.: 03 586 33 44 • Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje • Sklepanje naročniških razmerij • Dodatna oprema • Servis in odkup rabljenih mobitelov Proslava ob kulturnem prazniku v Nazarjah V podjetju Habit d.o.o. smo se v preteklih letih z upravljanjem uspešno prebili tudi na področje Zgornje Savinjske doline, kjer smo sedaj upravnik dvanajstih objektov od Mozirja, Nazarij, Rečice ob Savinji, Gornjega Grada, Luč in Ljubnega ob Savinji. Naše delo zahteva vestnost in strokovnost zaposlenih, zato se z našim delom poskušamo čimbolj približati odjemalcem naših storitev. V ta namen smo naše poslovanje približali tudi z uvedbo uradnih ur, ki so vsak četrtek med 14.00 in 15.30 uro v prostorih Zadrečke ceste 11 Nazarje, kjer lahko dobite vse potrebne informacije v zvezi s storitvami upravljanja. Oglasite se pri nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev. ( OSREDNJA 1--------KNJIŽNICA------------ esui Partnerstvo za razvoj V tem tednu se dogodki v Sloveniji odvijajo z bliskovito naglico. Najprej smo bili soočeni s prisotnostjo ptičje gripe, ki očitno ni okužila zgolj nekaterih primerkov divjih ptic, ampak je število okuženih verjetno precej večje. Obolele živali s to boleznijo so v zadnjih dneh odkrili tudi v nekaterih državah severno od nas, pravo »bombo« ptičje gripe pa strokovnjaki napovedujejo s spomladansko vrnitvijo ptic selivk iz južnih krajev. Previdnost odslej dalje torej ne bo odveč, enako pa menijo tudi nekateri gospodarstveniki, ki niso prepričani, da bi uvedba enotne davčne stopnje povzročila zgolj pozitivne učinke. Vlada se zaveda ključnega pomena razvojnega trenutka, v katerem se nahajaSlovenija, zato je vsem parlamentarnim strankam in poslancema narodnih skupnosti poslala dokument z naslovom Partnerstvo za razvoj. Na njegovi podlagi naj bi politične stranke podpisale sporazum o sodelovanju pri izvajanju strategije razvoja Slovenije. V tem trenutku je še prekmalu soditi, kakšno usodo bo doživel omenjeni dokument, vsekakor pa se kopja še naprej lomijo zlasti na enotni davčni stopnji, ki jo prvenstveno zagovarja »reformist« Jože P. Damjan. Ministrstvo za kulturo je pred nedavnim izdelalo študijo, ki po njihovi interpretaciji dokazuje, da se položaj založnikov v primeru povišanja davka na dodano vrednost z 8,5 na 20 odstotkov ne bi poslabšal. Založniki, nasprotno, trdijo, da bi takšen ukrep bistveno vplival na uspešnost poslovanja velikih založnikov, srednje veliki založniki bi se borili za preživetje, mali založniki pa bi po tem scenariju propadli. V ušesih mi še vedno odzvanjajo besede predsednika vlade Janeza Janše, ki je na lanskoletnem srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Sevnici govoril o velikem pomenu teh medijev. Upam, da mnenj a še ni spremenil in da bo v javni razpravi o reformnih ukrepih prisluhnil tudi našemu glasu. Tolaženje kulturnega ministra Vaška Simonitija z denarjem iz sklada za pluralizacijo medijev jebolj »blaževžegen«, saj se noben resen poslovni subjekt ne more opirati na tako nepredvidljiv vir prihodkov. Preden se za teden dni poslovim od vas, le še opozorilo, da boste lahko vnedeljo spet kupovali svež kruh v trgovinah z nujnimi življenjskimi artikli. Ustavno sodišče je namreč zadržalo izpodbijam člen zakona o trgovini, zoper katerega je pritožbo vložila Emona Obala Koper. Naj vam tekne - svež kruh namreč. c-L Tretja stran IZ VSEBINE: Aktualno: Mladi in vandalizem...............4 Energetika Nazarje: Proizvajalci toplote "na hladnem".6 Nazarje: Minister Janez Podobnik na delovnem srečanju z zgomjesavinjskimi župani..7 Elkroj Nazarje: Do uspeha z lastno trgovsko mrežo Knjižnica Mozirje: Edi Mavrič - Savinjčan v gosteh pri Slapovcih...............10 Mozirje: Performens Šank kultura v kavarni Barvera.. Na naslovnici: Šale na račun zdravnikov so nasmejale občinstvo v Solčavi na srečanju ljudskih pevcev ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 7,17. februar 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo, izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. MLADI IN VANDALIZEM Kot kažejo dogodki zadnjih par mesecev tudi naša mala podalpska deželica izgublja svojo nedolžnost. Govor je seveda o najstnikih, ki jih družba ne zna ali more več nadzorovati, stvari uhajajo izpod nadzora. Mladoletni vandalizem, celonočna pohajkovanja, pijančevanje, mamila in tragedije, kot je bila smrt treh najstnic v diskoteki Lipa konec minulega leta. Mladi uničujejo sebe in družbeno lastnino. So stvari restato drastične ali gre le za splet naključnih dogodkov, ki so javnost spravili na noge? Smo lahko zaskrbljeni tudi Zgornjesavinjčani? Mladi so se od nekdaj upirali družbenim normam, jih z veseljem kršili, navsezadnje pa jih večinoma le sprejeli in postali v družbo vključeni odrasli, ki se bodo nekoč, kot njihovi starši pred tem, zgražali nad »pokvarjeno« mladino. Razlika je le vtem, da nadzoru staršev in družbe uhajajo vedno mlajši otroci. Vendar je le potrebno potegniti mejo, pri kateri starosti še gre za normalen družbeni pojav in pri kateri je potrebno reči: »Dovolj!« Takšnega mnenja so predstavniki društva Pobuda za šolo po meri človeka, ki so na vlado naslovili apel, v katerem predlagajo, naj sprejme ukrep prepovedi mladoletnim osebam, da se brez utemeljenega razloga oziroma brez spremstva odraslih oseb po 24. uri ne smejo zadrževati na javnih mestih in v lokalih. Njihov predlog je tudi, da mladoletne osebe ne smejo obisk- ovati diskotek, v katerih točijo alkohol inje dovoljeno kajenje. Mladi se takšnim pobudam smejejo. Kaj odrasli ne vedo, da je prepovedan sadežše slajši?Tudi v vladnih krogih še ni prišlo do kakšnega resnejšega ukrepanja v tej smeri. A dejsh/o je, da vedno več mladih umira zaradi prezgodnjega prečkanja meje med otroštvom in odraslostjo. Krivi smo starši, družba in pravne institucije. Krivi smo, ker dokler ni prepozno, rajši pogledamo vstran. Tatiana Golob Simon Gorazd Trbovšek, pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje - Do kakšne mere je vandalizem prisoten v naši dolini? Policisti Policijske postaje Mozirje ugotavljamo, da je vandalizem na našem območju še kako prisoten. Vzroke, zakaj je temu tako, lahko iščemo na večih segmentih, kot so napetosti v družbi do splošnega družbenega stanja. Vsekakor in z zagotovostjo lahko trdim, da je na našem območju glavni vzrok za vandalizem v povezavi s prekomernim uživanjem alkoholnih pijač. Ob sprejetju Zakona o omejevanju porabe alkohola smo pričakovali, da bo vzporedno teh dejanj občutno manj, vendar pa ni tako. Podatki nam kažejo, da se največ vandaln-ih dejanj zgodi v večernih in zgodnjih jutranjih urah ob petkih in sobotah po zapuščanju opitih gostov gostinskih lokalov. Tukaj popolnoma odpove vloga strežnega osebja, ki bi morala prepoznati vinjenega gosta in mu prenehati točiti pijačo. Zanimivojetudito, da ko razmišljamo o vandalizmu, največkrat pomislimo na mladoletnike, kar pa za naše območje ne velja. Če pogledamo statistične podatke, seveda gre za raziskane kršitve, lahko ugotovimo, da največ vandalizma povzročajo osebe stare od 18do24 let. Torej gre za zrele osebe za katere bi pričakovali, da razumejo negativnosttakšnih dejanj in se zavedajo njihovih posledic, saj meje med vandalizmom in kaznivim dejanjem poškodovanja tuje stvari po 224. členu Kazenskega zakonika ni. V letu 2005 smo policisti obravnavali 47 takšnih kaznivih dejanj, veliko pa je bilo dejanj, ki nam niso bila uradno naznanjena in smo za njih izvedeli v pogovorih z občani ali pri zbiranju obvestil za druga dejanja. Kadar govorimo o mladoletnikih, je zaskrbljujoče vsako njihovo vandal-no dejanje, še posebej če je v povezavi z opijanjem ali uživanjem drugih prepovedanih substanc. Že prej sem omenil sprejetje Zakona o omejevanju porabe alkohola, vendar pa so se mladoletniki temu prilagodili in to počnejo na privatnih zabavah ali pa se zadržujejo na raznih javnih krajih, kot so na primer dvorišča šol, vrtcev ali drugih objektov. Na teh mestih se potem kmalu pojavijo različni grafiti, razbita steklovina, poškodovani koši za smeti in podobno. - Kateri kraj pri tem izstopa? Vandalizem je na našem območju sorazmerno enako prisoten v vseh večjih krajih. Nekoliko izstopa Nazarje, takoj pa mu sledi Ljubno ob Savinji. Če primerjam Nazarje in Ljubno, ugotavljam, daje v Nazarjah vandalizem v vzročni zvezi z uživanjem prepovedanih drog in trenutnega družbenega stanja, medtem koje glavni vzrok vandalizma na Ljubnem alkohol. - Kakšna je povprečna starost mladoletnih vandalov? Največ vandalizma povzročajo mladoletniki stari od 14 do 18 let, torej gre za mladostnike po končani osnovni šoli, ko nekako vloga staršev oziroma njihov nadzor nad njimi prične bledeti. - Kakšno je vaše mnenje glede pobude za uvedbo policijske ure za mladoletnike? Se vam zdi to učinkovita rešitev te problematike? Sam osebno nisem simpatizer policijske ure za mladoletnike, saj s tem vzrokov za takšna dejanja ne bi rešili. Že prej sem omenil, da se znajo mladoletniki odlično prilagajati in bi se tudi takšnemu skrajnemu ukrepu. Največjo vlogo pri tem vidim v samih starših, ki bi si morali za svojega otroka od zgodnjega otroštva dalje vzeti več časa, mu prisluhniti in ga pravilno usmerjati v življenje, če pa že mora biti ura, pa naj bo to starševska in ne policijska ura. - Mogoče nekaj primerov pogostih vandalnih dejanj... Največ vandalnih dejanj na našem območju je v risanju grafitov na različne površine, razbijanje oken, telefonskih govorilnic, cvetličnih loncev, trganje registrskih tablic in delov z vozil, poškodovanja košev za smeti, izruvanje in uničevanje prometne signalizacije, uničevanje igral na igriščih vrtcev, uničevanje panoramskih turističnih tabel. Eno zanimivejših, predvsem pa zaskrbljujočih dejanj, ki so se zgodila na našem območju,je bilo uničenje bankomata s pirotehničnim sredstvom v Nazarjah, ko so mladoletniki in polnoletna oseba pred tem na bankomatu zaužili prepovedano drogo, nato pa so, da bi prikrili sledove droge na bankomatu, na bankomatu prižgali pirotehnično sredstvo in ga s tem uničili. Seveda so pri tem pozabili, da je vse skupaj posnela varnostna kamera. Vandalno dejanje, povezano z uporabo pirotehničnih sredstev, je bilo storjeno tudi na Ljubnem, ko so neznanci v koše za smeti vrgli petarde, ki so vžgale smeti, ogenj pa je pri tem uničil koše za smeti. Zaskrbljujoče pa je to, da je bilo pri tem ogroženih več stanovanjskih in drugih objektov. M SINTAL CELJE Vaša jrarnost Je naša skrb Sintal Celje d.d., družba za varovanje premoženja, Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje tel.: 03/ 490 77 10, fax: 03/ 490 76 91 e-mail: dc.celje@sintal.si, www.sintal.si Naša anketa Kje so vzroki za vandalizem? Uničevanje objektov in stvori v okolici, skrunitev grobov, pisanje po zidovih, prevračanje smetnjakov, uničevanje prometnih in drugih znakov ... so postali nekako del našega vsakdana, vendar nikakor ne del, s katerim bi se lahko kar tako sprijaznili, saj vandalizem poleg neposrednih posledic v okolju zapušča tudi motnje v družbenih odnosih ter lahko vodi v brezbrižnost, strah in razkroj. V mnogih deželah je postal veliko zlo mestnega pa tudi vaškega življenja. Tudi naša dolina ni izjema. Takšno stanje je včasih posledica prikritih napetosti v družbi. Oziroma odsev splošnega družbenega stanja in težav. V isti sapi, ko se pritožujemo na ravnanje vandalov, pa pozabljamo na pivsko kulturo v Sloveniji, saj pri nas pogosto strežejo gostom tudi potem, ko so že vidno vinjeni. Med njimi so tudi mladoletniki, ki jih natakarji običajno ne kontrolirajo, koliko so stari. Vpliv alkohola jim potem vlije pogum, da se sami ali združeni vtolpe napadalno vedejo do svoje okolice. In kako na to gledajo Zgomjesavinjčani? Franc Klinar, Ter Tempo današnjega življenja peha starše k nenehnemu delu in pri tem pogosto pozabljajo na svoje otroke, ki so prepuščeni sami sebi. Da pa prihaja do kaljenja nočnega miru, razgrajanja in ponočevanja med mladino, so krivi starši in družba. Vendar v današnjem času opažam, da mladina ne spoštuje starejših ljudi niti na delovnih mestih. Včasih so otroci tudi bolj ubogali starše, sedaj pogosto delajo po svoje. Ponočevanje in razgrajanje se ne bi smelo dogajati. Ukrep, da mladoletniki ne bi smeli pohajkovati v poznih nočnih urah, bi bil še kako dobrodošel. Ko so bili moji otroci majhni, smo se vedno dogovarjali, kdaj morajo biti doma in ure so se vedno držali. Milena Pavlin, Mozirje Z vandalizmom se pogosto srečam, saj mladi velikokrat hodijo mimo naše hiše in razgrajajo, obračajo cvetlična korita. Sama imam hčerko, ki sicer ni ponočevala, ampak sedaj ne vem, kaj bo z vnučki. Pozdravljam pobudo, da mladina po polnoči naj ne bi več zahajala v lokale. Miro Finkšt, Mozirje Premalo spoštovanja do staršev in učiteljev je vzrok za razgrajanje, ki pripelje do objestnosti in povzročanja škode na predmetih. Velikokrat sem bil priča uničenim stvarem, a v Mozirjuje tega manj kot v velikih mestih. Kar pa se ponočevanja tiče, bi morali starši imeti besedo, pozdravljam pa pobudo, da mladoletniki po polnoči ne bi bili zunaj. Sam sem bil zelo strog in otroka sta se vedno držala dogovora. Anton Ploštajner, Nizka Sam imam verjetno srečo, da otroka nista kaj veliko zahajala ponoči ven. Sta pa na svoji koži nekoč skusila, kaj je nasilje in vandalizem v Celju, ko so po pouku sedeli v enem od »kafičev«. Da do tega prihaja, je seveda vzrok v vzgoji doma in odnosih v družbi. Z otrokom moraš vzpostaviti odnos in mu zaupati. Tudi če je mladoleten, bi moral vedeti, kaj lahko počne, tako da s prepovedjo pohajkovanja po polnoči ne bi Milan Peternel, Nazarje Z vandalizmom se srečujem na vsakem koraku. Prevrnjeni znaki, utrgane krajevne table..., storilci pa niso nikoli kaznovani. K zmanjševanju tega pojava v naši družbi seveda lahko največ storijo starši s svojo vzgojo. Ne verjamem pa, da bi kaj zaleglo, če bi otrokom prepovedali izhode v poznih večernih urah. Saj tisto, ka vedno najslajše. Vse se mora urediti s pogovorom. Nevenko Hribernik, Grušovlje Sami starši pogosto težko krotijo mladoletnika, tako da bi mogoče lahko po lokalih naredile več inšpekcijske službe. Sama sicer vandalizma nisem nikoli doživela, saj imam srečo, da živimo nekako odmaknjeno od središč, a ga vidim, ko grem do Mozirja ali vtrg. Javne ustanove bi na tem področju morale kaj več narediti. Ne verjamem pa, da bi s prepovedjo pohajkovanja v poznih nočnih urah ali s kaznijo uspeli kaj rešiti. Odkrit pogovor velikokrat pomaga, vsaj pri nas doma. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem nič dosegli. je prepovedano, je MERCATOR V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Najboljši sosed najboljši tudi pri nas? Sredi decembra sta upravi družb Mercator, d.d. in Era, d.d. podpisali pogodbo za nakup pretežnega dela maloprodajnih enot z market programom in tehniko ter skladišč. Tako so tudi vse Erine maloprodajne enote v naši dolini po novem Mercatorjeve. Kaj to pomeni za zaposlene v teh enotah, kakšne novosti lahko pričakujemo potrošniki in kdaj bomo pravzaprav na teh trgov-inah ugledali rdeči Mercatorjev znak? Vse to in še kaj, smo poskušali izvedeti v Mercatorjevi službi za odnose zjavnostjo. Zaposlenih v novih Mercatorjevih trgovinah naj ne bi preveč skrbelo za svoje službe. Njihov novi deloda- jalec zagotavlja, da so v Mercatorju »skladno s pogodbo, prevzeli vse zaposlene v kupljenih nepremičninah - prodajalnah in skladiščih, kar pomeni, da jim bomo še naprej zagotavljali ustrezne delovne pogoje in socialno varnost.« In kdo bo njihov novi »šef«? V Mercatorju je za področje maloprodaje, veleprodaje in logistike odgovoren član uprave, Peter Zavrl. Na področju novo pridobljenih prodajaln Mercator načrtuje oblikovanje novega maloprodajnega področja, ki ga bodo vodili strokovni sodelavci v Mercatorju. Izdali so nam le, da so mednje vključili tudi sodelavca, ki so ga prezapos- lili iz družbe Era, d.d.. Na vprašanje, zakaj na prevzetih trgovinah še ni Mercatorjevih oznak, smo dobili zagotovilo, daje »preoblačenje« trgovin v teku, gre pa za postopno preoblikovanje, ki naj bi se končalo predvidoma do konca letošnjega leta. Takrat bodo vse trgovine v celoti opremljene in urejene skladno z Mercatorjevimi standardi. Ker se v nekaterih na novo priključenih trgovinah potrošniki pritožujejo nad ukinitvijo določenih produktov oziroma prekinitvijo sodelovanja z nekaterimi kooperanti, nas je zanimalo tudi to, kaj lahko pričakujemo v zgornjesavin- jskem Mercatorju. »Poslovanje pridobljenih prodajaln bomo v vseh pogledih uskladili z Mercatorjevimi standardi in vrednotami korporacijske kulture, ki jih razvijamo in krepimo v Mercatorju. Našim.kupcem bomo tako tudi na novo pridobljenih policah ponudili široko izbiro kakovostnih izdelkov po ugodnih cenah in visoko kakovostno storitev ter jim predstavili številne izdelke linij trgovske znamke Mercator, kijih redno dopolnjujemo z novimi izdelki.« Seveda lahko tudi pri nas pričakujemo konkurenčne cene ter bonitetni sistem Mercator Pika kartice. Tatiana Golob ENERGETIKA NAZARJE Proizvajalci toplote »na hladnem« Sredi lanskega leta so v nazorski družbi Glin Grif začeli uresničevati program prestrukturiranja družbe, kar pomeni, da so poleg odpuščanja delavcev dosegli koncentracijo lastništva. Družba seje preimenovala v Energetiko Nazarje, kar je po besedah direktorja Božidarja Vodovnika nekdaj že bila. Po novem je večinski lastnik Energetike nazorska družba Input z 52-odsfotnim deležem, s 33 odstotki razpolaga Občina Nazarje, 15-odstotni lastniški delež pa je v rokah treh zasebnikov. Po stečaju tovarne ivernih plošč, ki je bila tretjinski odjemalec toplotne energije, se je Energetika znašla v precej nezavidljivem položaju, še posebej, ker tudi banke niso bile pripravljene prisluhniti njihovim težavam. Vodovnik pravi, das stečajem Glin Tip Bresta niso izgubili samo kupca toplotne energije, ampak tudi vzdrževalna dela, zato so bili primorani del premoženja, ki je bil dislociran od kotlovnice, prodati. Božidar Vodovnik: »S tem denarjem smo v glavnem poravnali bančne dolgove in delno izplačali odpravnine odpuščenim delavcem. Na žalost smo bili primorani bistveno zmanjšati število zaposlenih, od dvaintridesetih nas je os- talo petnajst. Razmere narekujejo, da se bomo morali soočiti z nadaljevanjem tega programa, saj ob trenutnem obsegu prodaje in nabave ni mogoče zadržati takšnega obsega zaposlenih. S prepotrebnim investiranjem v ekološko posodobitev in avtomatizacijo proizvodnje, kar nas bo stalo od 150 do 200 milijonov tolarjev, bo na koncu ostalo samo šest, največ osem zaposlenih.« Glede na trenutne razmere bodo lahko toplotno energijo prodajali samo v času kurilne sezone, ker menda vsa dejavnost, ki jo izvajajo preko poletja, prinaša izgubo. V kolikor bo v Nazarjah obstajal interes po ogrevani sanitarni vodi, bo Božidar Vodovnik: »Zavedati se moramo, da lahko samo industrijski porabniki omogočijo, da sedanji sistem nadgradimo s proizvodnjo elektrike.« (foto: EMS) mogoče te zadeve izvajati avtomatsko. Dejstvo je, daje postala nazorska Energetika majhen sistem in ob zastarelih kurilnih napravah ni mogoče poslovati rentabilno. Vsekakor bodo morali odločilno (beri: finančno) vlogo odigrati lastniki, o katerih pa Vodovnik ne želi govoriti. V Energetiki razmišljajo, da bi proizvodnjo toplotne energije nadgradili s proizvodnjo električne energije izključno na lesni osnovi. Vendar dokler država ne bo pripravljena priskočiti na pomoč, za kaj takega ni realnih možnosti. »Na pomoč države se ni mogoče zanašati, čeprav ni izključena, zato bomo potrebovali strateškega partnerja, ki bo gradil tudi kaj za bodočnost. Moram reči, da interes je in upam, da industrijski kompleks Glina ne bo prej izumrl. Zavedati se moramo, da lahko samo industrijski porabniki omogočijo, da sedanji sistem nadgradimo s proizvodnjo elektrike,« dodaja Vodovnik, ki je prepričan, da se v Zgornji Savinjski dolini dogaja narobe svet, saj predelovalci lesa tega kupujejo drugje, domač pa se vozi drugam. Savinjčan K OMSNTIiRÄM O Še pomnite, tovariši? Glinov lesnoindustrijski kompleks razpada in po najbolj črnem scenariju ga lahko med žive obudi samo še čudež. Država je v preteklem desetletju preko Slovenske razvojne družbe (SRD) skrbela za sanacijo lesne industrije v Nazarjah tako, da je nekdanjega paradnega konja, ki je tako ali drugače preživljal velik del prebivalstva Zgornje Savinjske doline, preprosto prodala po delih. Še prejje vsakega posebej finančno ožela. Danes je slika takšna, daje od Energetike ostala samo še kurilnica, od tovarne pohištva Gorenje Glinje ostal proizvodni obrat, pod velikim vprašajem je domnevno združevanje invalidskega podjetja in proizvodnje stavbnega pohištva, da težav Gozdnega gospodarstva Nazarje in z njim povezane žagarske dejavnosti sploh ne omenjamo. Usoda tovarne ; j— —a ivernih ploščje znana in kot siva ri stojijo ta trenutek, bodo njeni nekdanji prostori služili samo za skladišča brez tolarja ustvarjene dodatne vrednosti. t/se to se je in se še dogaja pred našimi očmi. Zato se je potrebno resno zamisliti nad izjavo direktorja Energetike Nazarje Božidarja Vodovnika, ki dopušča možnost, da bosredi obilice lesa postal zemeljski plin osnovna kurilna surovina. Nič nenavadnega, saj je že nekaj časa jasno, da morajo tisti, ki predelujejo les v Nazarjah, surovino kupovati izven doline, tukaj posekan les pa se vozi v Avstrijo. Za Vodovnika in vse tiste, ki razmišljajo podobno kot on, je sedanje stanje narobe svet. Nesporno je, da ima Nadškofija Ljubljana pravico gospodariti z gozdovi po lastni presoji in prodajati les tistemu, za katerega misli, da je najboljši plačnik. Ob ekonomski presoji pa bi se verjetno spodobila da bi novi - stari lastniki precejšnjega dela zgornjesavinjskih gozdov razmišljali tudi o moralni plati takšnega početja. Vendar ne zaradi tistih, ki so zaradi takšne ali drugačne koristi nasprotovali vračilu premoženja, misliti je treba na delavce in njihove družine, ki ostajajo brez dostojne možnosti preživetja. Vendar - siromak ostane siromak in če je ostal brez hlač zaradi politike enih, ni videti, da bi mu bila druga stran pripravljena potegniti hlače čez golo zadnjico. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09. e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-feb-15 Italijansko podjetje, ki se ukvarja s svetovanjem za izvoz oblikovalske in pohištvene znamke, išče poslovne partnerje za trgovinsko kooperacijo. EIC-feb-18 Portugalski proizvajalec tekstilnih pripomočkov išče poslovne partnerje za sodelovanje na vseh področjih. EIC-feb-21 Špansko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjojeklenih vzmeti, išče partnerje za podizvajalska dela in trgovinsko dejavnost. MINISTER ZA OKOLJE IN PROSTOR JANEZ PODOBNIK NA DELOVNEM SREČANJU Z ZGORNJESAVINJSKIMI ŽUPANI Poenostavitev prostorskih postopkov Župani so v zadnjih letih naslovili na pristojne državne organe precej kritik zaradi zapletene in drage priprave občinskih prostorskih dokumentov, katere so občine dolžne pripraviti do julija prihodnje leto. Župani in županja zgornjesavinjskih občin so na delovnem srečanju z okoljskim ministrom Janezom Podobnikom in njegovimi sodelavci v Nazarjah izrazili upanje, da bo ministrstvo podaljšalo rok za pripravo prostorskih dokumentov, vendar se to očitno ne bo zgodilo. Minister Podobnik zagotavlja, da so krediti za daljinske sisteme na ogrevanje z lesno biomaso, ki jih trenutno podeljuje Ekološki sklad, ugodni (foto: EMS) UPORABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE Za kaj takega po besedah ministra Podobnika ni nobene potrebe, saj bo sprememba zakonodaje omogočila manj drage in zahtevne ter postopkovno krajše postopke. Zakon je pripravljen za medresorsko usklajevanje in javno obravnavo, na kateri bo lahko strokovna in ostaja javnost sodelovala s pripombami. Z novim zakonom se ukinja tudi lokacijska informacija oziroma bo imela veljavo samo še kot potrdilo, za katerega bodo morale občine oceniti, če ga lahko izdajajo. V nasprotnem primeru bodo nalogo prevzele upravne enote. Beseda je tekla tudi o uporabi obnovljivih virov energije s poudarkom na energetskem izkoriščanju lesne biomase. Glede na to, da obstoječi sistemi poslujejo z izgubo, je bilo osrednje vprašanje, kako jim bo država pomagala premostiti precejšnje finančne obveznosti. OGREVANJE Z LESNO BIOMASO »Najprej tako, da preko mednarodnega projekta Get podpre daljinske sisteme na ogrevanje z lesno biomaso. Zgornja Savinjska dolina je primer pogumnih potez v to smer. Resje, da niso bili vsi projekti priprav- ljeni optimalno, ampak tudi z našo pomočjo imajo vsi sistemi prihodnost. Lesna biomasa ostaja energent prihodnosti. Določen procent energ- ije in toplote se bo pridobival iz tega energenta, ki ga ima Slovenija veliko,« je povedal Podobnik. Dodal je, da za nazaj ne more sprejemati odgovornosti zaradi neugodnih kreditov, ki so temeljili na visokih obrestih Ekološkega sklada, ki bremenijo predvsem gornjegrajski sistem daljinskega ogrevanja. Okoljski minister ob tem zagotavlja da so krediti, katere Ekološki sklad trenutno podeljuje, ugodni. KORIŠČENJE GRAMOZA IZSAVINJE V Zgornji Savinjski dolini že nekaj let vlada precejšnje zanimanje za koriščenje gramoza iz Savinje. Še posebej aktivni so bili nekateri župani, da se na tem področju nekaj premakne. Podobnik je prisotnim zagotovil, da bodo pripravili izčrpno analizo prodonosnosti. To bo pripravil Inštitut za vode, na podlagi katere bo ministrstvo za okolje in prostor preko javne služne, ki jo opravlja celjski Nivo, vključilo v odvzem proda tudi nekatere podizvajalce. Če bodo obveljale ministrove besede, bodo to lahko tudi fizične osebe iz Zgornje Savinjske doline. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE Mirko Strašek v Regijskem razvojnem svetu Savinjske regije Upravni odborSavinjsko-šaleške območne zbornice Velenje je v ponedeljek, 6. februarja, obravnaval poročilo o delu zbornice za minulo leto, ocenil pričakovanja družb za leto 2006 in imenoval predstavnike SAŠA regije v Regijski razvojni svet Savinjske regije. Seznanili so se tudi z oceno konjunkturnih gibanj svetovnega gospodarstva. O delu zbornice v minulem letu je poročala direktorica Alenka Avberšek, ki je povedala, da so lani evidentirali kar 86 dogodkov in našteli 1.654 udeležencev. Kot javna služba so izvajali redne dejavnosti izobraževanja, informiranja in povezovanja gospodarstva. Prenovili so svoje prostore v Velenju. Upravni odbor je menil, da so bile naloge odbor je menil, da so bile naloge območne zbornice v letu v celoti izpolnjene (foto: Marija Lebar) v celoti izpolnjene in je poročilo potrdil. Načrtovanje dejavnosti za letos je zelo negotovo zaradi nedorečenosti novega predloga zakona o zbornicah. Zato ni mogoče točno predvideti prilivov sredstev iz članarine, ki ima v prihodkih tričetrtinski delež. Vsekakor se bo zbornica reorganizirala po meri članov, da bo enovita, racionalna in dovolj močna. Še naprej bodo posvečali pozornost informiranju in povezovanju. Irena Roštan iz Gospodarske zbornice Slovenije je podala oceno gibanj svetovnega gospodarstva za letos, ki so dokaj spodbudna. Tako naj bi bila gospodarska rast v ZDA 3,5-odstotna, v Rusiji 5,7-odstotna, evropska rast 2,1 (nove članice 4%) in azijska 7-odstotna. Tukaj sta dva ekstrema, in sicer Japonska, ki si nikakor ne more opomoči in je predvidena rast 2 odstotka, in Kitajska s kar 9,5-odstotno rastjo. Vsekakor bodo svetovno gospodarstvo najbolj oblikovale cene surovin, kot so nafta in nekatere kovine, na primer aluminij in baker. Člani upravnega odbora so v Regijski razvojni svet Savinjske regije imenovali Mirka Straška (KSL Ljubno), Zofijo Kukovič Mazej (Esotech) in Alenko Avberšek (SŠ OZ Velenje). Marija Lebar RAZŠIRITEV PRVEGA INTERREG PROJEKTA Ribici in kajakaši na skupnem čolnu V lanskem letu je bil zaključen prvi Interreg projekt, ki je po zaslugi Podjunskega ribiškega kluba prvič povezal Interesne dejavnosti na avstrijskem Koroškem in Zgornji Savinjski dolini. Na podlagi pridobljenih sredstev za razširitev ribiške ponudbe je po prepričanju predsednika podjunskega ribiškega kluba Milana Wutteja nujno potrebno pritegniti k sodelovanju tudi ljudi, ki nimajo neposredne zveze z ribištvom. Ob tem je izpostavil delo Ribiške družine Ljubno, ki je opravila pionirsko delo pri razmahu ribolovnega turizma. Projekt, ki povezuje celotno ponudbo obeh regijje nekaj posebnega tudi v evropskem merilu, zato aktivnosti podpira tudi Ribiška zveza Slovenije. Predsednik Borut Jerše ugotavlja, da bo za razvoj Zgornje Savinske doline potrebno poenotiti gospodarjenje in se dogovoriti o pogojih uporabe Savinje, ki je po njegovem srce doline in motiv turizma. V letih po katastrofalni poplavi je bilo v Savinjo vloženih toliko sredstev, daje danes ena najbolj bogatih voda v Evropi, torej ni presenečenje, daje reka v zadnjih letih uporabnike bolj razdvajala kot zbliževala. Nesoglasja so se vrstila predvsem med ribiči in ponudniki kajak - kanu storitev. Borut Jerše: »Reka je ena, uporabnikov je veliko. Osnova so pravila, kako reko koristiti. Minimalni red morajo vsi spoštovati, da lahko reka normalno funkcionira. Problem niso samo ribiči in kajakaši, večji problem so male hidroelektrarne, ki drastično posegajo v naravo. Evropska vodna direktiva, kije zelo jasna, precizno določa, kako se je potrebno obnašati do vode. Podpiramo načrtovani postopek vračanja naravnih ekosistemov v njihovo izvirno zgradbo (renatu-racija) na Savinji in tudi program petdesetih malih hidroelektrarn Po prepričanju Edija Jurjevca je potrebno »divje kajakaštvo« preprečiti, kar bi morale urediti občine (foto: EMS) nam ni tuj. Vendar pod enim pogojem; biti morajo sonaravne.« Ribiška zveza Slovenije bo pripravila osnutek odloka, ki bo določal režim aktivnosti na Savinji, in ga bodo, v kolikor bo sprejemljiv za ribiče in kajakaše, v enotnem besedilu potrdile tudi Občine Ljub- ENGO D.0.0. GORNJI GRAD »Splet problemov in napak« Občina Gornji Grad bo 25. februarja letos organizirala seminar z naslovom Mikro sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Na njej nameravajo predstaviti evropski program Concerto: »Energy in minds!«. Cilj projekta je na praktičen in merljiv način predstaviti zmanjšanje porabe fosilnih goriv in emisije ogljikovega dioksida. Na seminarju bodo predstavili tudi kriterije za subvencioniranje pri vgradnji kotlov na biomaso in izkušnje z mikro ogrevalnimi sistemi. Spregovorili bodo še o načrtovanju vgradnje individualnih kotlov na lesno biomaso. Po seminarju bo v kotlovnici sistema daljinskega ogrevanja v Gornjem Gradu razstava o biomasi. FINANČNA SANACIJA ENGA Organizatorji seminarja želijo na ta način širšo javnost ozavestiti in informirati o uporabi obnovljivih virov energije. Gornjegrajski primer izrabe biomase je v širši javnosti znan kot finančno neuspešen. Občina Gornji Grad, kijestoodstotna lastnica Enga, je preko župana Tonija Riflja že oktobra napovedala, da bo sistem kupila kranjska Energetika Sava. Po prvotnem dogovoru bi morala biti nakupno prodajna pogodba sklenjena do konca avgusta 2005, kar se ni zgodilo. Neuresničena je ostala tudi Riflje-va napoved na oktobrski seji občinskega sveta, da bodo svetniki o prodaji (ponovno) razpravljali na izredni seji. Ta bi morala biti po županovih napovedih realizirana do konca lanskega leta. Izredne seje do danes ni bilo, Engo je kljub drugačnim napovedim še vedno v občinski lasti, katera bo morala bolj koto prodaji razmišljati o finančni sanaciji podjetja, ki je po tržni logiki godno za stečaj. PREVELIK IZDATEK ZA NALOŽBO V celotni zgodbi je seveda zanimivo razmišljanje direktorja Energetike Sava Stanka Cvenkla, ki je za Delo povedal, da o nakupu Enga ne more govoriti, dokler o celotni zadevi ne pridobijo celovite študije. Cvenkel nadalje pravi, da so pri pregledovanju teh projektov po Sloveniji ugotovili, da gre večinoma za splet problemov in napak, ki se ne smejo ponavljati. Ob namigu Delove novinarke, da gre v gornjegrajskem primeru (enako velja za preddvorskega) za finančno neuspešen sistem, je Cvenklov odgovor povsem nedvoumen. »Najprej je tu prevelik izdatek za naložbo. Na eni strani gre za preveč optimistične tržne analize, kar pomeni prodati neprilagojeno velikost opreme in objektov. Po drugi strani so imeli dobavitelji opreme in projektanti prevelik vpliv na investitorje v tem smislu, da so jim prodali več, kot potrebujejo. Tudi pri cenah opreme bi lahko dosegli več. Verjetno je mogoče še kaj narediti na tekočih stroških obratovanja ... Težava je še vtem, da so bili investitorji v veliki meri občine in ne zasebni kapital. Da bi ugajali prebivalcem, so ponekod postavili cene, ki ne pokrivajo stroškov obratovanja. Računali so tudi na državne subvencije, ki so marsikje zamujale in bile nižje, kot so pričakovali.« no, Luče in Solčava. Bolj ali manj je namreč jasno, da bo potrebno po Savinji pluti v istem čolnu, v kolikor je v resničen interes turistična sredstva zadržati v dolini. Drugo vprašanje je, kako zadovoljiti že kar izbirčne ribiče in nekontrolirane kajakaše, ki plujejo po Savinji mimo treh tukajšnjih ponudnikov kajakaških uslug. Tudi lastnikšport centra Prodnik Edi Jurjevec je prepričan, da je potrebno sodelovati in goste držati skupaj, »saj kdor drugemu ne privošči, tudi sam nima nič.« Po njegovem je treba preprečiti »divje kajakaštvo«, kar bi morale urediti občine. V vsakem primeru je pozitivno, da so ribiči in ponudniki kajakaških storitev sedli za skupno mizo in presegli nepotrebna nesoglasja. Tudi in predvsem po zaslugi Avstrijcev, ki so na podlagi Interreg projekta uspešno združili pod skupen imenovalec turistično ponudbo zgornjega dela Zgornje Savinjske doline. Savinjčan NOV INVESTICIJSKI CIKEL Cvenkel nadalje v častniku razkriva, da velikokrat prevladuje mnenje, da mora biti energija iz obnovljivih virov občutno cenejša od energije izfosilnih goriv. Gorivoje sicer cenejše, so pa zato naložbe precej večje. To pomeni, daje cena, ki pokriva le stroške goriva in tekoče poslovanje, zgrešena zadeva. Pri novih sistemih ogrevanja se to kaže kot nesposobnost finančnega servisiranja posojil, pri starih pa kot nesposobnost obnove po koncu življenjske dobe opreme. To seveda ne velja le za sisteme, ki kot gorivo uporabljajo obnovljive vire, ampaktudi za tiste, katerih lastništvo temelji na poceni pridobljeni lastniški pravici. Zelo pogosto dobivamo ponudbe občin in stanovanjskih sosesk, da bi vlagali v obnovo dotrajanih sistemov ogrevanja. Sami denarja za obnovo nimajo, zato bo nov investicijski cikel zanje nujno prinesel presenečenje in streznitev. To je dobro, saj je racionalna poraba drage energije nujna. Savinjčan ELKROJ NAZARJE Do uspeha z lastno trgovsko mrežo Nazorsko konfekcijsko podjetja Elkroj »poznavalci« že nekaj let vztrajno pokopavajo, vendar se v najboljšem slovenskem podjetju za proizvodnjo hlač uspešno držijo nad vodo, saj so lansko izgubo v primerjavi z letom prej uspeli prepoloviti. V delovno izredno intenzivni panogi to ni ravno enostavno, vendar program prestrukturiranja že kaže prve rezultate. letos nadaljujemo prodor na evropske trge. Predstavili smo se tudi v Kanadi, vendar bistveni rezultati še niso vidni. Saj veste, trg je treba vzgajati, se predstaviti in vključiti v pro- Elkroj je predstavil svojo kolekcijo tudi na nedavnem sejmu v Düsseldorf!! (foto: arhiv Elkroj) Z vidika proizvodnje je bilo preteklo leto precej uspešno, nekoliko več težav so zaznali pri prodaji, čeprav dajejo velik poudarek lastni trgovski mreži. Predsednica uprave Marija Vrtačnik je prepričana, da je to ena od perspektiv, ki jih bo potrebno v prihodnje razvijati ne samo v Sloveniji, ampaktudi na drugih trgih. KUPCI PRIZNALI BISTVEN NAPREDEK Po besedah Vrtačnikove so se v preteklem letu nekoliko posodobili, poleg tega so najboljšemu in najperspektivnejšemu inovatorju podelili priznanje. Izžrebali so tudi najboljšo proizvodno delavko in najboljšo trgovko. Gre za priznanja, ki jih podeljujejo že tri leta in na ta način motivirajo ljudi, ki nekoliko izstopajo iz delovnega povprečja. Med največjimi letošnjimi izzivi je obleči moškega in žensko v celoti. Kot specialisti za hlače želijo kupcem ponuditi še nekatere druge kose oblačil. »Kupci so nam na tem področju priznali bislven napredek. V preteklem letu smo intenzivno štartali in dajne tokove. Nadaljujemo s prodajo v Izraelu in na Danskem, zelo močno se trudimo na nemškem trgu. V prodajnem smislu se kaže zelo resna zadeva tudi v Afriki, izvažamo tudi v ZDA. Resje, da smo na začetku, vendar ocenjujem, da gre za pomemben preboj,« razlaga Marija Vrtačnik. DELOVNO OBČUTUIVA PANOGA V Elkroju se zavedajo, da bi brez lastnih trgovin težko preživeli. V strukturi proizvodnje so še vedno vezani na tako imenovane »Ion posle«, kar pomeni, da hlače proizvajajo za najboljše svetovne blagovne znamke, ki so dosledne pri plačilih. Predsednica Elkrojeve uprave pravi, da ji lastniki očitajo preveliko socialno noto, vendar to po njenih odločnih zagotovilih pomeni, da tudi v prihodnje ne gre pričakovati večjih pretresov. »Mislim, da se z ljudmi primerno obnašamo, saj se zavedamo, daje k obstoju in razvoju vsak prispeval svoj delček. Vsak človek je zase pomemben in tako jih je treba obravnavati. Mislim, da je to potrebno negovati tudi v bodoče, saj smo delovno zelo občutljiva panoga in ne prenesemo velikih pretresov,« zaključuje Marija Vrtačnik. Savinjčan EUROPHONE Sedaj tudi v Velenju Vhod v prodajalno Europhone v nakupovalnem centru v Velenju (foto: TM) Podjetje Europhone Mobitel, ki ima prodajalno tudi v Mozirju, Ob Trnavi t, je pred nedavnim odprlo še prodajalno v Velenju, in sicer v kletnih prostorih nakupovalnega centra na Kidričevi 2b (pri pošti). Še letos nameravajo odpreti prodajalni tudi v Celju v centru Intrespar (po novem City center Celje) in na Ptuju prav tako v centru Interspar. V njihovi ponudbi je na prvem mestu prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje ter sklepanje naročniških razmerij za Mobitel. Nudijo tudi servis in menjavo staro za novo ter vso dodatno opremo za mobilno telefonijo. Vljudno vas vabijo, da jih obiščete. KH Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! ŠKOFIJA MARIBOR Imenovanje novih kanonikov Mariborski škof ordinarij dr. Franc Krambergerje v soboto, 11. februarja, na svetovni dan bolnikov, imenoval za častne kanonike stolnega kapitlja šest duhovnikov, med njimi tudi Jožeta Gračnarja, častnega dekana gornjegrajske dekanije in župnika v Lučah ob Savinji. Stolni ali kolegiatni kapitelj kanonikov je zbor duhovnikov, katerega naloga je, da opravlja slovesnejša bogoslužna opravila v stolnih ali kolegiatnih cerkvah ter prevzema naloge v vlogi ožjih škofovih sodelavcev, ki mu jih podeli krajevni škof. Zbor kanonikov deluje na osnovi statuta, ki ga potrdi krajevni škof. Kanoniki z imenovanjem pridobijo tudi častna zunanja znamenja, ki so: svetinja z verižico in rdeče obrobljen talar z rdečim pasom. Savinjčan Jožeta Gračnarja je mariborski škof ordinarij dr. Franc Kramberger imenoval za častnega kanonika stolnega kapitlja (foto: EMS) II EDI MAVRIČ - SAVINJČAN V GOSTEH PRI SLAPOVCIH »Ljubezen je brez ljudi mrtva!« V okviru dogodkov ob kulturnem prazniku so člani Zgornjesavinjskega društva pesnikov in pisateljev Slap v goste povabili publicista Edija Mavriča - Savinjčana. Tokrat so se srečali z njegovimi literarnimi deli in ga tako spoznali še z druge, morda manj znane strani. knjige Med legendo in resnico, ki na poetičen način pripoveduje o posebnežu, kmetu Srnjaku. Ta se v intimnih trenutkih sreča z imaginarn- Edi Mavrič - Savinjčan: »Na papir polagam ljubezen do naše prelepe doline in do vsega, kar me obdaja.« (foto: Marija Lebar) »Doma sem iz kulturniške družine, kjer je imela lepa slovenska beseda svojo veljavo. Ni torej čudno, da sem s pisanjem začel že zelo zgodaj. S prvimi ljubeznimi pa so prišle prve pesmi. Zahvala za moje uveljavljanje gre tudi Aleksandru Videčniku, ki meje, negodnega začetnika, spodbujal in me jemal kot enakovrednega, za kar sem mu hvaležen še danes,«je povedal gost o začetkih svojega pisanja. »Na papir polagam ljubezen do naše prelepe doline in do vsega, kar me obdaja.« Dodal je, daje pri pisanju dobro imeti tudi nekaj znanja, ne le talent, ki ti je dan v zibelko. Občuduje pogum vsakogar, ki razkrije svoje srce in ga prelije v besede, ne glede na to, kako »kvalitetno« je pisanje, daje le iskreno. Mavrič je do sedaj izdal več monografij, dve zbirki poezije, pa tudi nekaj proznih del. Občinstvuje prebral dvoje svojih pesmi in odlomek iz im Povodnim možem, kije v resnici njegov drugi jaz in mu kaže ogledalo. A slika v njem Srnjaku ni vedno všeč. Jezik je bogat, poln metafor in primerjav, često tudi humoren in celo ironičen, včasih pa prav po »za-drečko« klen. Iz dela nedvomno odseva piščev odnos do sveta. Ivana Žvipelj, kije pogovor vodila, je Mavriča povprašala potem, kako pride do sredstev za izdajo svojih del. Gostje odvrnil, da ima srečo, saj kaže ožja lokalna skupnost, tudi gornjegrajska občina, posluh za njegovo ustvarjanje, lažje pa je z monografijami, ki imajo znanega naročnika. Na vprašanje o načrtih je Edi Mavrič povedal, da pripravlja monografijo o prebivalcih Gornjega Grada in okolice. Ta bo drugačna, saj se v njej on sam pojavlja kot fotograf, besedilo pa bo prispeval župnik iz Nove Štifte Lojze Ternar, ki ni domačin in bo njegovo videnje zato zelo zanimivo. Tudi sicer Mavriča fotografija vse bolj prevzema in z aparatom »prebrodi« marsikateri kotiček in odkriva vedno nove lepote. Marija Lebar PREDSTAVITEV KNJIGE JANEZA GREGORCA »Za to moraš biti pa malo žez les« V knjižnici Mozirje so v petek, 10. februarja, predstavili prvenec Janeza Gregorca - Rajšterja iz Ljubije, Čas mojega življenja. Številni gostje, bilo jih je čez sto, so se zabavali ob sproščenem pogovoru, ki ga je z avtorjem vodil BertSavodnik. petroleja in soli nismo mogli pridelati doma, za sladkanje pa je imela vsaka kmetija čebelnjak,«je dostavil. Na petkovem dogodku je občin- Sproščen pogovor z Janezom Gregorcem (desno) je vodil Bert Savodnik (foto: Marija Lebar) Na vprašanje, kako seje poleg dela na kmetiji zmogel naučiti še igranja na harmoniko in citre, pisanja not in skladanja, je Gregorc dejal: »Za to moraš biti pa malo čez les.« Ta vsestransko razgledan človek pesnik in čebelarje povedal, da za obiskovanje šole v njegovi mladosti ni bilo kaj dosti časa, le čez zimo, sicer so otroci pomagali pri delu na kmetiji. Domaje bil pri Mihevcu v Lepi Njivi, v šoloje hodil všmihel, koje ta pogorela, pa v Lepo Njivo. Nenehna želja po izpopolnjevanju ga je med drugim privedld tudi do tega, da seje pri svojih sedemdesetih lotil pisanja na računalnik in izdaje knjige. Poleg kmetije, otrok - ima štiri hčere - in številnih družbenih obveznosti, je našel čas, da je v dva velika zvezka z drobno pisavo »shranil« dogodke iz svoje življenja, ki so se ga tako ali drugače dotaknili, ga gnetli in oblikovali. Iz tega gradiva je prvi del knjige, v drugem pa je popisal način kmetovanja v času, koje moralo biti kmečko gospodarstvo samozadostno. »Samo stvo zabaval z raznimi zgodami iz časa, koje v Bosni služil vojaški rok, povedal pa je nekaj krepkih na račun sedanje oblasti in zakonov, ki se mu zdijo krivični zlasti do kmetov. »Če bi se držali desetih božjih zapovedi, bi ne potrebovali nobenih zakonov. Vse to sem napisal zato, da bodo naši potomci videli, kako smo živeli!« V programu so poleg Jožeta Prislana, ta je knjigi napisal uvod, sodelovali še Oblakovi bratranci in pevke Pušeljc, ki so zapeli nekaj Gregorčevih pesmi. Vnuk Matic je zrecitiral njegovo pesem o Prešernu, vnukinja Melita pa je prebrala iz knjige ganljiv odlomek, ko se avtor spominja slovesa od bolne matere, ki jo zelo zgodaj izgubil. Marija Lebar Stara sreča je ovenela in umrla. Toda, glej, zemljo prekriva zelena koprena ... krhek začetek novega in boljšega življenja. Pam Brown SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV SLOVENIJE V SOLČAVI Pesmi iz babičine skrinje Dober teden dni po osrednji proslavi v čast meseca kulture je bita dvorana Zadružnega doma v Solčavi zopet premajhna za vse, ki so se udeležili srečanja ljudskih pevcev. V soboto so namreč članice domačega ženskega pevskega zbora praznovale 15-letnico delovanja. Solčavske pevke vrsto let z ubranimi glasovi in prisrčno dobro voljo aktivno sodelujejo na vseh prireditvah, ki se dogajajo na solčavskem in s pristnim ljudskim petjem dajejo neizbrisen pečat pri ohranjanju tovrstnega izročila prednikov, je v priložnostnem govoru poudaril solčavski župan Vojko Klemenšek. Tudi glasbeni večer v Solčavi je bil prava poslastica za ljubitelje ljudskega glasbenega izročila. Slavljenke so po svojem nastopu domači oder prepustile številnim glasbenim prijateljem, ki so od blizu in daleč, iz različnih krajev Slovenije vsak na svoj način obogatili večer. Na prireditvi ni manjkalo petja, igranja, humorja, skratka načina sprostilve, ki vse bolj tone v pozabo. Zvoki frajtonarice mladega domačina Miha Prusnika so bili na začetku prireditve kot nekakšna moderna uvertura za več kot dve uri trajajočo pot v stare čase. Na to pot so prisotne s svojim muziciranjem popeljali nastopajoči ljudski godci, dopolnile pa ljudske pevke in pevci z besedili, ki so vsvoji izpovednosti še vedno aktualna, čeprav so potegnjena »iz babičine skrinje«. Tako seje glasil zgovoren naslov sobotnega glasbenega večera med gostoljubnimi Solčavani. Njegovo sporočilo bi lahko strnili v besedah izrečenih med prireditvijo: »Dokler bomo znali ceniti ljudsko pesem, šege, ples injezik, bomo obstajali kot narod in doprinašali svoj delež k splošni kulturi«. Franjo Atelšek Članice solčavskega ženskega pevskega zbora so 15-letnico delovanja občležile s srečanjem ljudskih pevcev vse Slovenije (foto: Franjo Atelšek) PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V NAZARJAH »Kultura je potrebna kot voda in To je le en stavek izmed mnogih lepih misli, ki jih je na proslavi dneva kulture v Nazarjah v torek zvečer izrekla slavnostna govornica, predsednica Kulturnega društva Nazaije Vladimira Planovšek. »Vsako umetniško delo se nas dotakne, pusti v nas sledi in nas brusi, če le znamo gledati s srcem. Čeprav s kulturo in še posebej z umetnostjo, ki je njen vrh, večkrat ravnamo mačehovsko, potreba po njej v človeku nikoli povsem ne ugasne,« je bilo sporočilo slavnostne govornice. Številna publika, ki se je proslave udeležila, se je zamislila tudi ob besedah Francija Kotnika, ki je povezoval program in je svoje misli posvetil kruh« zato je naš največji pesnik. Kot uvod v program je mešani pevski zbor najprej zapel Prešernovo Zdravljico, nato pa še pet domačih in tujih pesmi. Sledila je vrsta nastopov učencev Glasbene šole Nazarje, učenci nazorske os- Sosedov čebelar O Francu Žehlju iz Pustega Polja so ob njegovi 70-letnici pomembni ljudje iz tamkajšnjega družbenega in društvenega življenja povedali že toliko pomembnih zadev, da skoraj ni kaj dodati. Izrečene besede gredo v pozabo; zato pa ostajajo iskrene želje njegovih sosedov, da bi še dolgo »medil« po pustopoljski vasi. Slikar Jože Napotnik je šel še korak dlje in Franca naslikal na krilih marljive čebelice. Če odmislimo njegove domače, so čebelice njegove ljubice, sosedje pa se menda toplo priporočajo, da bi s svojim toplim karakterjem otrokom delil med, možakarjem pa medico. Savinjčan Učenci nazarske osnovne šole so izvedli tudi Prešernovega Povodnega moža v sodobni izvedbi (foto: Marija Lebar) predvsem Prešernu. Dejal je, da je Prešeren jezik kmetov povzdignil vjezik visoke umetnosti. Pesmi so pisali že mnogi pred njim in mnogi za njim, a nikomur ni uspelo, da bi se bralca tako dotaknil in novne šole pa so Prešerna počastili z izvedbo njegove Želene ceste in Povodnega moža v sodobni izvedbi, kije delo Andreja Rozmana -Roze. Marija Lebar številkah tedni kupon, s kateri hotel. Po iztekli prispele predlo. Ime in priimek: Naslov: Sankanje za staro in mlado Letošnja zima, ki se kar ne more in ne more posloviti iz naših logov, je kot nalašč za vse mogoče prireditve na snegu. V Savinjskem vrhu, kot domačini pravijo gozdnatemu pobočju zaselka Savina na desnem bregu Savinje pri Ljubnem, so tudi letos organizirali sankaško tekmovanje. Na slabega dva kilometra dolgi progi so se pomerili moški in ženske, stari in mladi, malo za šalo, malo za res, največ pa za dobro voljo, ki je po zaslugi dobre organizacije sankaške tekme resnično ni manjkalo. Preko petdeset tekmovalcev, med njimi skoraj polovica žensk in otrok se je zagrizeno spopadlo z ledeno progo. S sankami so se nekateri tekmovalci s pravo vratolomnostjo spuščali po strmini, ki ni bila z njimi na nekaterih odsekih prav nič prijazna - le malokateri jo je odnesel brez bližnjega srečanja s sneženo podlago. Najstarejša tekmovalka Frančiška Robnik, po domače Operčanova, je s skoraj osmimi križi pokazala, da tudi leta z dobro voljo izgubijo svojo težo. Nekateri tekmovalci so se s pravo vratolomnostjo spuščali po strmini (foto: Franjo Atelšek) Organizatorji, gospodarji kmetij od Lipovta do Hojnika so s svojimi družinami in prijatelji popestrili hladno sobotno popoldne tekmovalcem s številnimi praktičnimi nagradami, na svoj račun pa so prišli tudi gledalci, ki jim ob gostoljubnosti domačinov ni manjkalo prav ničesar, sploh pa ne dobre volje in veselega razpoloženja. Franjo Atelšek Frančiška Robnik je pokazala, da tudi leta z dobro voljo izgubijo svojo težo (foto: Franjo Atelšek) Predlagajte ime za novi hotel pod Venišami! : d.o.o. Žalec v Lačji vasi, tik ob reki Dreti, gradi sodoben hotelski objekt, r katerem bo poleg prenočišč in odlične gostinske ponudbe na voljo tudi široka paleta i storitev za sprostitev in rekreacijo, tel bo odprl svoja vrata še pred letošnjim poletjem, bralci in bralke Savinjskih novic pa imate edinstveno priložnost, da zanj predlagate ime. |je predlogov bo potekalo v mesecu tju, ko bomo v štirih zaporednih ice objavili •oste lahko predlagali ime za ije bo lastnik pregledal Za novi hotel pod Venišami predlagam naslednje ime: Telefon: sbrano ime hotela: TV sprejerariikGorenje, i dobre predloge: 3 darilni paketozdelkov 20 Eg| Caft,.Trort£^ S sprejemom nagrade se bo avtor izbranega imena odpovedal vsem avtorskim pravicam v zvezi s tem imenom. : pošiljajte v zaprtih kuvertah s pripisom naslov: Savinjske novice, Savinjska Vazarje. v' " temu«« SAVINJSKI VRH PRI LJUBNEM 3z moje beležnice ... Piše: Aleksander Videčnik Vedno sem rad zahajal v Šmihel, nekako mi je ta vasica zrasla ksrcu. Že kot otrok, mislim, daje bilo okoli leta 1930, sem se podil po tistih lepih travnikih pod mežnarijo. Seveda, o kakšni cesti tedaj še ni bilo govora. V Šmihelu je bil organist Ivan Nar-aločnik, ki je v Celju obiskoval Bervarjevo orglarsko šolo. Večkratje prihajal k nam na obisk in tako je naneslo, da je naju s sestro Maro povabil na kratke počitnice. V tistih lepih, brezskrbnih dneh sem spoznal ta prelepi Šmihel. V času, ko sem bil urednik Savinjskih novic, sem seveda večkrat prihajal vta prijazen kraj. Spoznaval sem ljudi, družine in seveda tudi zelo zanimive sogovornike. Ko smo pred zadnjo vojno planinarili, po tedaj imenovani Mozirski planini in bližnjih hribih, smo vedno hodili skozi Šmihel, se kje ustavljali, ponekod so nas že kar dobro poznali. Pri Kebru so ob sobotah v veži pripravili polič jabolčnika, da smo se spotoma odžejali med tem, ko so domači delali zunaj na polju. Seveda takšne prijaznosti človek nikoli ne pozabi! Eden mojih rednih sogovornikov, po tem ko sem se iz Celja preselil v Mozirje, je bil daleč znani Lovro Goličnik - Podstenšak. Bil je to moder človek in neizčrpen vir spomina na preteklost. Občudoval sem ga tudi zaradi njegovega naprednega mišljenja. Koje bil še gospodar na domači kmetiji,je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, vodil knjigovodstvo. Imel je vrsto zapisov, ki jih je potem Anton Acman uredil, jaz pa sem poskrbel za tisk. Ko smo knjigo predstavili v Šmihelu, sem spoznal, kako Lovra domačini spoštujejo. Če česa nisem razumel in je šlo za kakšne običaje (ljudsko izročilo), sem se podal v Šmihel po nasvet. Lovra sem ponavadi našel v njegovi mali delavnici, vednoje imel kaj v delu. Nekoč sem ga spraševal za izraz, ki sem ga slišal in zanj nisem našel odgovora. Naj povem, da je šlo za dokaj intimno napravo... Tedaj seje Lovro, ki mu je bilo očitno nerodno o tej zadevi govoriti, na vse načine izmikal odgovoru - takole nekako bi lahko ponazoril najin razgovor. Jaz: - Lovro, kako in zakaj se je ta stvar rabila; Lovro pa je kar govoril o vremenu. Bolj, ko sem vanj "ril," bolj seje izmikal, ni pa hotel odgovora odkloniti. Lahko bi rekel, da sem kar nekaj časa potreboval, da mije postalo jasno, da Lovro o tem ne bo govoril. In res ni! Potem sem v Radmirju po naključju dobil odgovor in potešil mojo radovednost. Pa je spet naneslo, da sem slišal za izraz "osek”, seveda sem si najprej besedo tolmačil kot neke vrste osek v zemljo. Lovro mi je povedal, da je to ograjen prostor, kamor so v hudi vročini nagnali ovce, da so bile na hladnem. Kerje to bilo pod kakšnim drevesom, je bilo tudi nevarno za strelo, je še Lovro dodal. V drugo sem naletel na izraz "antres". Seveda mije bilo jasno, da gre za nemško besedo Adresse (naslov). Tam nekje na Kijevem mije nekdo rekel, da ima vsaka njiva svoj antres. Lovro mi je to enostavno pojasnil, da ima vsaka njiva svoje ime. Saj so kmetije imele lahko veliko njiv in sojih seveda obeležili z domačimi imeni, največ so uporabljali ledinska imena. Zelo zanimive so bile pripovedi o kmetovanju nekoč. Pravo ustno izročilo! Ko še ni bilo koledarjev, so ljudje sejali po vegetaciji v naravi. Pripovedoval mi je, kako so gledali v Mozirsko goro in se ravnali po barvi gozda, kdaj kaj sejati. Pozneje je veljalo, da se je ajda sejala julija ob svetem Jakobu, tedaj je bila rž že požeta, zato so njivo preorali in potem sejali. Ajdo so nekoč zelo cenili kot odlično hrano. Nekako ob istem času so sejali tudi repo. Zanimivo, ajdo so marsikdaj želi še ne povsem zrelo, dali sojo vsnope na kup, pa seje lepo pogrela in dozorela. Bila je pač vedno nevarnost pozebe, zato so z žetvijo pohiteli. V Radegundi so ajdo želi po žegnanjski nedelji v oktobru, v Šmihelu pa nekoliko pozneje - po 25. oktobru. Pravo veselje pa je Lovro pokazal ob pogovoru o mlinih in mletju na sploh. Sam je veliko mlel v domačem mlinu (Hriberskem). Za mletje ajde, pšenice in soršce so uporabljali bele mlinske kamne. Na zmesne kamne so mleli oves, otrobe in podobno. Beli kamni so bili iz bele skale, je pripovedoval Lovro, kupovali sojih drugje. Zmesni so bili bolj grobi. Kamneje bilo treba po potrebi s sekirico ali kladivom ob robu (kakih 8 cm), pa tudi sredi ob osi nasekati. V domačem mlinu so lahko hkrati' mleli dvoje žit, veljaloje, da so jeseni mleli za celo zimo. Seveda je Lovro govoril tudi o tem, kako so se domačini nekoč oblačili. Moški so nosili cokle ali čevlje ob škornji, te so imeli domala vsi. Nosili so doma pletene "zoke", pozimi visoke do kolen, podvezah sojih pod koleni. Ponavadi so nosili hlače iz raševine, nekateri so imeli bauhaste,toso bilezelo težke, nosili sojih le doma, če so se namreč zmočile, jih domala niso mogli posušiti. Srajce so bile iz hodnega platna, če jih je dež zmočil, so "kar rastle", zato so pazili, da jih ni dobil dež. "Laibče" (telovnik) so imeli ali pletene ali pa izdelane iz industrijskega blaga. Niso nosili sukenj, čez laibč so dali "iberok", taje bil nekoliko krajši od plaščev. V glavnem so nosili klobuke, ki sojih kupili v Mozirju, tu so bili tudi klobučarji. Ženske so nosile čevlje, doma pa cokle. Pozimi so imele visoke čevlje, kombinirane iz posebne vrste blaga (podobno klobučevini). Nogavice so bile visoke (do kolena), seveda doma pletene. Kiklje (krila) so bile iz hodnega platna, pozimi pa iz kupljenega blaga, spodnje kiklje pa le iz hodnega platna. Nedrc je segal do pasu, na glavi pa so nosile rute, te so prodajali krošnjarji, bile pa so lahko volnene ali Židane (svilene). Pastirji so bili izpostavljeni raznim vremenskim prilikam, tudi nič kaj prijaznim. Nosili so hlače iz raševine, bauhaste površnike (malo daljši pruš-tah). V deževnem vremenu so si pomagali z deževnimi plašči iz viter lipovega lesa. Pod skorjo je bila tak les, ki so ga nasekali na dolge komade, zvezani pa so bili le pod vratom. Nosili so široke klobuke iz klobučevine. Obuti so bili v cokle, z vrhnjim delom kot pri čevljih. Lesen podplat je bil gosto podkovan, da jim ni drčalo. Moje radovednosti ni bilo konca. Ko sem želel vedeti, koliko drži "škaf", mi je Lovro pojasnil, da kakih 20 litrov, če je bil zvrhan (dobre mere). Spominjam se tistega dne, ko smo obiskali Lovra z gotovo knjigo izpod njegovega peresa. Gospodinja pri Podstenških je pripravila pravo ohcet. Lovro je bil izredno srečen, da se mu je želja uresničila in da bo za njim ostala tiskana beseda. Tudi snemalec domače televizijeje bil z nami. Lepo je bilo in radi smo bili z njim in z njegovimi. Pa naj še to povem, ko smo Lovra pospremili na poslednjo pot, se mi je beseda zatikala ob misli, koga sem izgubil. Toda vesel sem bil, da sem smel biti na pogrebu govornik, v čast sem si štel... 3ščemo sfare fotografije Učenci šmihelske šole leta 1933. Na sliki sta še župnik Presnik in učiteljica Žnidaršič. Sliko nam je poslala Jožefa Atelšek iz Šmihela. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vedno bolj zaupamo tujim upravljavcem skladov V letošnjem letu lahko opazimo velik interes slovenskih vlagateljev za vzajemne sklade, kijih upravljajo tuji upravljavci. Skupaj so tuji uprav- ljavci v januarju zabeležili kar 7,36 milijarde tolarjev prilivov, medtem ko se je premoženje pri domačih upravljavcih znižalo za 1,3 milijarde tolarjev. Začetek februarja je nekoliko boljši, zato je skupni pritok v slovenske vzajemne sklade pozitiven v višini 1,2 milijarde tolarjev. Še posebej je zanimiv odliv sredstev v višini skoraj petih milijard tolarjev iz do sedaj najbolj uspešne družbe za upravljanje, KD Investments. Zagotovo so nekateri vlagatelji s prodajami čakali na januar, ker je bilo to z davčnega vidika bolj ugodno. Vjanuar-ju je bilo kar 5,5 milijarde tolarjev vplačanih v Raiffeis-nove sklade, in sicer kar polovico v sklad vzhodnoevropskih delnic. V začetku tega leta lahko opazimo, da so še vedno najbolj donosni skladi, ki vlagajo v azijske in vzhodnoevropske delnice. Desetodstotni donos je v tem letu preseglo šest skladov, med katerimi je le en sklad slovenskega upravljavca, in sicer Infond BRIC, ki vlaga na področje Brazilije, Rusije, Indije in Kitajske. Na prvem mestu je s 14,59 odstotki SGAM-ov sklad kitajskih delnic, na drugem Raiffeiss-nov sklad evrazijskih delnic s 13,67 odstotki in na tretjem Capital In-vestov sklad vzhodnoevropskih delnic z 12,61 odstotki. Med skladi, ki so izgubili največ vrednosti, so zopet izključno SGAM-ovi skladi. Največ, 5,45 odstotka vrednosti,je Izgubil sklad ameriških delnic, sledi pa sklad globalnih energetskih delnic z 2,77 odstotka in azijskih internetnih delnic z 2,7 odstotka. Razlog, da so tudi tokrat med najmanj donosnimi skladi le SGAM-ovi skladi, je verjetno iskati v veliki množici specializiranih skladov, ki jih SGAM ponuja. Bolj kotje sklad specializiran, večja so njegova nihanja in bolj je tvegan, zato je veliko vprašanje, koliko je vlaganje v takšne specializirane sklade za povprečnega vlagatelja sploh smiselno. V množici specializiranih skladovjih vedno nekaj zadane in nekaj zgreši. Tistega, ki je zadel, upravljavci oglašujejo, one druge pa poskušajo zamolčati. Upravljavci skladov pogosto ponudijo specializirani sklad vtrenutku, koje določena panoga, država ali regija še posebej zanimiva, da bi se lahko pred vlagatelji pohvalili z visokimi donosi. Težava z zanašanjem na pretekle donose je lahko vtem, da največ denarja priteče v sklad ravno malo prepozno, ko je trg že na višku. Borut Repše NLB Skladi d.o.o. 2.228.453 Medvešek Pušnik DZU d.d. 2.210.561 KBM Infond d.o.o. 1.286.593 Triglav DZU d.o.o. 662.553 Ilirika DZU d.o.o. 321.735 Probanka DZU d.o.o. 237.913 Publikum PDU d.d. 167.218 NFD d.o.o. -2.179 Perspektiva DZU d.o.o. -135.431 Primorski skladi d.d., Koper -191.456 Krekova družba DZU d.o.o. -302.931 Abančna DZU d.o.o. -452.013 KD Investments d.o.o. -4.814.690 Skupaj 1.216.323 Neto vplačila in izplačila iz slovenskih vzajemnih skladov v letu 2006 v 1.000 SIT (1. 1. 2006 - 10. 2. 2006) Sklad Donosnost SGAM fund - Equities China 14,59% Raiffeisen-Eurasìen-Aktien 13,67% Cl Eastern Europe Stock 12,61% Raiffeisen-Osteuropa-Aktien 11,62% SGAM fund - Equities Gold Mines 10,87% Infond BRIC 10,59% Skladi z najvišjimi donosi v letu 2006 (1. 1. 2006 - 10. 2. 2006) Sklad Donosnost SGAM fund - Equities US Concentrated Core -5,45% SGAM fund - Equities Global Energy -2,77% SGAM fund - Equities Asian E-Business -2,70% SGAM fund - Equities US Large Cap Growth -2,66% SGAM fund - Equities Japan Concentrated Growth -1,79% SGAM fund - Equities US Multi Strategies -1,70% Skladi z najnižjimi donosi v letu 2006 (1. 1. 2006 - 10. 2. 2006) Mokrišču - vir življenja LOJZE GLUK, Svetovalec na odseku za gozdno gospodarsko narčrtovanje, Zavod za gozdove Slovenije Ljudje radi rečemo, da je zdravje najpomembnejše. Če je to res, potem bi moral biti naš odnos do narave in okolja, v katerem živimo, drugačen. Ljudje namreč s posegi v okolje spreminjamo zapletene odnose in povezave v okolju, zaradi česar prihaja do motenj in vpliva na človekovo počutje in zdravje. Med najbolj ogrožena življenjska okolja spadajo tudi mokrišča, katerim je posvečen 2. februar, ki je razglašen za svetovni dan varstva mokrišč. Med 150 podpisnicami Ramsarske konvencije o mokriščih mednarodnega pomena je od leta 1992 tudi Slovenija. Države pogodbenice so zavezane, da si bodo prizadevale za ohranitev in trajnostno rabo mokrišč. KAJ SO MOKRIŠČA? Pojem mokrišče označuje različna življenjska okolja, ki jim je skupno, da so bolj ali manj povezana z vodo. Poenostavljeno bi lahko rekli, da so mokrišča tam, kjer je ozemlje »mokro«. Med mokrišča tako sodijo območja tekočih in stoječih voda, v obalnem morju ali na kopnem, s sladko ali slano vodo, na površju ali pod zemljo, stalnega ali presihajočega značaja, naravnega ali umetnega nastanka. Mokrišča najdemo ob rekah, jezerih, sotočjih, obalah, visokih planotah, na dnu dolin, kraških tleh, močvirjih, barjih itd. OGROŽENOST MOKRIŠČ Mokriščem je skupno tudi dejslvo, da je njihov obstoj ogrožen. Pred- vsem zaradi enostranskega in neusklajenega načrtovanja ter človekovih posegov kot so: urbanizacija (gradnja cest, naselij, mostov, jezov, prekopov), regulacije in kanaliziranja rečnih korit, intenzivno kmetijslvo z načrtnim izsuševanjem in namakanjem zemljišč, onesnaževanje voda s hranilnimi snovmi in z uporabo sredstev za varstvo rastlin, obremenjevanje voda z različnimi škodljivimi snovmi, zasipavanje mokrišč, odlaganje odpadkov, spreminjanje vodnega režima s prekomernim odvzemanjem vode, invazivne tujerodne vrste itd. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v © Sloveniji uničenih vsaj 50 odstotkov mokrišč ali 100.000 ha. Največ smo jih izgubili ob srednjih tokovih rek zaradi umetnega reguliranja rek in osuševanja. V Evropi je po grobih ocenah uničenih od 60 do 90 odstotkov mokrišč. Vse navedeno govori v prid spremembi odnosa do mokrišč, njihovemu primernemu varstvu in rabi prostora ob in okoli njih. FUNKCIJE MOKRIŠČ Mokrišča sodijo med najbolj produktivna okolja na svetu in predstavljajo zibelko biotske raznovrstnosti, kar pomeni, da tam živi ogromno različnih vrst rastlin in živali. Pomembna so zaradi vzdrževanja vodnega režima, za ohranjanje količine in kakovosti vode, za bogatenje podtalnice, za vzdrževanje mikroklime in omilitev škod ob poplavnih vodah. Sprejmejo lahko velike količine vode, ki jo potem počasi sproščajo in s tem dolvodno preprečujejo erozijo in poplave. Funkcija zadrževanje vodeje še posebej pomembna na območjih s pomanjkanjem vode in v sušnih obdobjih. V prispodobi označujemo mokrišča kot »ledvice krajine«, zaradi vloge kakršno imajo pri kroženju vode in kemijskih snovi. S prečiščevanjem vode delujejo kot naravne čistilne naprave, vendar pa njihove zmogljivosti niso neomejene. MOKRIŠČA V SLOVENIJI V Sloveniji obsegajo mokrišča manj kot 5 odstotkov vseh površin. Slovenija je leta 1993 kot prvo slovensko mokrišče mednarodnega pomena razglasila Sečoveljske soline, leta 1999 kot Ipikado Žogca pred Tribucem Pikado je vsekakor vse bolj popularna oblika športne zabave, kar se kaže tudi v povečanju števila sodelujočih ekip v medobčinski ligi, ki jo že vrsto let prirejajo lokali nazorskega, mozirskega in gornjegrajskega okoliša. Naj-preciznejši metalci čudežnih puščic so tudi tokrat pokazali vse svoje znanje, primat najboljšemu zadnjih nekaj let-Tribuču iz Mozirja, pa so vsaj v prvem delu prvenstva odvzeli igralci kluba Žogca iz Nazarij. Sledi gostilna Pri Urški, Rdeča armada in Moto bar Vovk, ki pa tudi ne zaostajajo veliko, tako da bo nadaljevanje še zelo zanimivo. Lestvica po prvem delu prvenstva: 1. Klub Žogca 19 (116-60), 2. Bar Tribuč 18(111-65), 3. Gostilna Pri Urški 15 (112-64), 4. Rdeča armada 15 (102-74), 5. Moto bar Vovk 14 (103-73), 6. Okrepčevalnica Rop 10 (85-91), 7. Frenkys pub 10 (83-93), 8. Gamsi & Rožice 10 (82-94), 9. Hermans dart team 9 (76-84), 10. Gostilna Na klancu 6 (56-104), 11. Gostilna Pri Jošku 6 (73-103), 12. Užitek 0(40-136). Franjo Pukart Mokrišča umetnega nastanka lahko le delno nadomestijo funkcije naravnih mokrišč (foto: Lojze Gluk) prvo podzemno mokrišče v Evropi Škocjanske jame, od letos pa je na seznam uvrščeno tudi Cerkniško jezero z okolico. ZAKLJUČEK Tudi v Zgornji Savinjski dolini imamo številna raznovrstna mokrišča, žal pa smo imeli v preteklosti do njih pogosto neustrezen odnos. Za dolgoročno ohranjanje in varslvo mokrišč je ključnega pomena osveščanje javnosti ter medsektorsko sodelovanje in skupno delo vseh dejavnikov, od lokalnega prebivalstva do vladnih ustanov, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov, gospodarskega sektorja ter naravovarstvenih in okoljevarstvenih ustanov. Ob velikem številu učnih poti bi bilo smotrno razmisliti tudi o osnovanju vodnih učnih poti, sprehajalne poti ob Savinji in Dreti ter ostalih predelih v povezavi s kulturno dediščino namreč za to ponujajo vse možnosti. Vlado Parežnik: Pesem v Vinjeti (iz razstave v njegovem ateljeju ob letošnjem kulturnem prazniku) Naročnik objave: Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje Performens Šank kultura, kakor so druženju dali naslov organizatorji, je bil splet pete slovenske pesmi, igranja na diatonično harmoniko, recitiranja pesmi in improvizacije dveh voditeljev, Iva Glušiča in Marka Slapnika. Slednja sta z izbranimi besedami in dvogovori začrtala realno sliko kulture in prostora, v katerem slednja velikokrat nastaja. Luč sveta so na ta način ugledale mojstrovine, katerih izvajanje dandanes sodi v najbolj cenjene kulturne hrame. Kljubtemu pa je njihovo mesto tudi ali predvsem med preprostimi poslušalci, kijih tovrstno dogajanje sprošča in jim dviguje kulturni nivo. V prvi vrsti gre za pridobivanje strokovnih znanj, s pomočjo katerih bodo lažje in učinkoviteje skrbeli za svoje sadovnjake. Razna preda- Umetnost pa ni zgolj beseda, ampak tudi misel, ki jo na papir izlije spretna slikarska roka. Čopič in barve pa v kombinaciji z notranjih razpoloženjem izvabljajo na plan abstraktno, katerega je predsednik KD Jurij in tudi sam slikar Jure Re-penšek, postavil na ogled. S podajanjem programske štafetne palice med Koledniki, Jernejem Anžinom in že omenjenima voditeljema,je nastala zgodba, ki bi jo moral prebrati širši krog ljubiteljev kulturnega dogajanja. Število slednjih je vprašljivo, saj ga ne gre ocenjevati po številu obiskovalcev te edine kulturne prireditve na praznični dan. Benjamin Kanjir vanja, praktični prikazi in ekskurzija so poti, ki jih pri tem ubirajo. Člani društva so večinoma starejši sadjarji, polni izkušenj, kljub temu pa željni novih spoznanj, ki bi jih lahko s pridom uporabili pri svojem hobiju. Želja sadjarjevjetudi sodelovanje z mladimi. V ta namen so v lanskem letu razpisali natečaj za najboljšo fotografijo na temo sadja. Natečaj je bil posredovan vsem zgornjesav-injskim osnovnim šolam, nanj pa se ni nobena odzvala. Kljub temu ga bodo letos ponovili, le da bodo tokratfotografije nadomestili s slikami. Njihovo delo je vse bolj opazno tudi med širšo javnostjo. Dokaz temu so mnogi klici in želje po raznih nasvetih, ki jih dobivajo s strani BRDO PRI LUKOVICI Iz naše zveze je tokrat certifikate za poklicne čebelarje prejelo sedem kandidatov, šest čebelarjev je to izobraževanje opravilo že v prejšnjih letih, še pet čebelarjev pa je v postopku pridobivanja tega pomembnega dokumenta. Ta sam po sebi ne bi veliko pomenil, če se za tem ne bi skrivalo tudi čebelarsko znanje, ki ga bodo prejemniki uporabili pri svojem delu in pri pomoči drugim čebelarjem. Na podelitvi so bili čebelarji skoraj iz vse Slovenije in so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano čebelarskega centra. Koje zazvenela harmonika, ki je spremljala pevce Mešanega cerkvenega zbora iz Bočne, se je dvorana razgibala in ubranemu petju se je pridružila vsa publika. občanov. Tega bo gotovo vse več, tudi zavoljo dejstva, da bodo svoje delo še bolj izpostavili. Ena izmed nalog letošnjega leta je namreč tudi zasaditev šolskega sadovnjaka na Savinjski cesti v Mozirju. V preteklem letu so sodelovali pri posaditvi potomke najstarejše trte v Mozirskem gaju. Zaradi dejstva, da ima veliko članov doma posajeno tudi vinsko trto, bodo v letošnjem letu izobraževanja usmerili tudi v tej smeri. Seveda pa so ob tem odprti za nove pobude in nove člane, ki bi še okrepili njihove vrste. Benjamin Kanjir Domiselno sestavljen program o življenju čebel učencev osnovne šole iz Šmihela je pritegnil vse navzoče, da so z burnim aplavzom nagradili trud učiteljic in otrok iz Šmihela. Vsi nastopajoči zaslužijo pohvalo, a naj vendarle omenimo Lovra Gostečnika, malega harmonikarja, ki jez izvrstno izvedeno Golico tako prevzel občinslvo, da je njegovo izvajanje spremljalo s ploskanjem in še tako siv očanec si ni mogel kaj, da ne bi k taktu pritegnil tudi z nogami. Poleg tega, da so čebelarske družine na našem območju bogatejše za sedem poklicnih čebelarjev, so pevci iz Bočne in šmihelski otroci pred »Slovenijo v malem« pokazali, kaj znamo pri nas in tako dodali kamenček k predstavitvi doline. Marija Lebar MOZIRJE w Sank kultura Člani Kulturnega društva Jurij so kulturni praznik v veselje obiskovalcev kavarne Barvera obeležili na svojstven način. Skozi glasbo in recitale so tudi s pomočjo žlahtne kapljice osvetlili pomen praznika in mu dali pečat, kakršnega si zasluži. Performens Šank kultura je bil splet pete pesmi, igranja na diatonično harmoniko, recitiranja pesmi in improvizacije dveh voditeljev (foto: Benjamin Kanjir) Zgornjesavinjcani dvignili občinstvo na noge Osmega februarja je bila v čebelarskem središču na Brdu pri Lukovici slovesna podelitev certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije za čebelarje. Za izvedbo kulturnega dela programa je Čebelarska zveza Slovenije povabila nastopajoče iz Šmihela in Bočne. Kar petdeset Zgornje-savinjčanov se je odpeljalo na Brdo z avtobusom. Ubranemu petju pevcev Mešanega cerkvenega zbora iz Bočne se je pridružila vsa publika (foto: Marija Lebar) SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE Zasadili bodo šolski sadovnjak Sadjarji, ki so zadnji dve leti uradno združeni v društvu, so se 2. februarja v prostorih mozirske osnovne šole zbrali na drugem občnem zboru. Predsednik društva Alojz Plaznik je predstavil delo, ki so ga člani opravili lani, in nakazal smernice, katerih se bodo držali letos. © PREDSTAVLJAMO VAM: Fiat punto. Fiat punto grande. Novi punto je dobil dodatno oznako grande. Ne brez razloga. V dolžino je zrasel preko štirih metrov, zato si omenjeni dodatek zasluži. Oblikovno je novi model logično je šef znani Giorgetto Giugiaro, in nastal je lep ter prepoznaven izdelek. Maska motorja deluje sodobno in kompaktno, sprednje luči so potegnjene nazaj v stranske Piše: Igor Pečnik Sliši se znano. Nekako tako kot predstavitev tajnega filmskega agenta 007: »Moje ime je Bond, James Bond!« Za Fiat je novi punto pomemben precej bolj kot James Bond za Angleže, kajti njegova prodaja bo odločala o uspešnosti poslovanja celotnega podjetja. Fiat že kar štiri leta ni posloval pozitivno, prvi podatki o prodaji v Evropi v januarju pa so menda spodbudni. V Slovenijo je fiat punto grande pripeljal z manjšo zamudo, takšna je pač poslovna politika Fiata, kajti potrebno je imeti dovolj avtomobilov na zalogi, da kupci ne čakajo. nadaljevanje prejšnjega punta, ki se bo pod oznako 10 še naprej proizvajal v kragujevški tovarni Zastava. Toda na slovenskem trgu ga ne bomo več videli. Pri oblikovanju novinca je Fiat poklical na pomoč Italdesign, kjer ■ Grande Punto. Odprite oči. blatnike, vendar ne pretirano. Gladka linija se preko položne prednje šipe in oblih bokov nadaljuje do zadnjega dela, kjer luči še vedno ostajajo na strešnih stebričkih. Na voljo sta trivratna in petvratna različica, slednja še posebej za manjše družine. Paketov opreme je pet: young, active, dynamic, emotion in sport. Športni paket je namenjen le trivrafni izvedenki. Pri Fiatu so pri snovanju prodajne politike novega punta grande upoštevali, daje za kupca zelo pomembna osnovna stopnja opremljenosti, sajje primerljiva s konkurenco. Tako že različica young ponuja vse tisto, kar bi naj dobili pri konkurenci. Posebej se pri Fiatu radi pohvalijo s širokim izborom motorjev, kjer je poudarek predvsem na dizelskih strojih. Novi punto ima tako tri bencinske motorje: 1.2 s 65 KM, 1.4 s 77 KM in 1.4 16V s 95 KM, dizelska paleta paje širša in zajema 1,3-litrska dizla multijet, ki pri enaki prostornini razvijeta 75 ali 90 KM, za ljubitelje večje poskočnosti pa sta na voljo 1,9-litrska multijeta s 120 ali 130 KM. Mogoče je na mestu vprašanje, kje je smisel dveh dizelskih strojev s tako podobnimi zmogljivostmi, ampak pri Fiatu očitno že vedo. O prvih vtisih z vožnje bomo pisali po preizkusu pri Avtu Žunter v Okoni-ni. In še to - razpon cen je dokaj širok: od 2,1 do 4,2 milijona tolarjev. Torej je pri puntu vse postalo grande. Ampak tudi pri konkurenci ni nič drugače! Preizkusite ga! AVTO ŽUNTER, * Maks Žunter s.p. Okonina 18, 3333 Ljubno ob Savinji telefon: 03/839 16 30 JVaäf 6*imšcf dägs&Skqjfep 15. rojstni dan praznuje Špela Račnik / Kolikor livad je v cvetju bi lelenju, toliko sreče ti želimo v nadaljnjem življenju! Tomaž, mami in ati ifis: n IL A it iiÄMiiiUititiii 50 let TRADICIJE POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 www.stresniki-polak.si IB Cementninarstvo Polak iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki izdeluje betonske strešnike po najnovejši švedski tehnologiji. Izdeluje jih v sedmih različnih barvah. Do 10. marca vam ponuja dodaten GOTOVINSKI POPUST na strešnike vseh barv in na dodatne elemente za streho POLAK. Za prve stranke ugodna cena prevoza z razkladanjem. I Ugodne cene betonskih zidakov in opažnih zidakov za zidavo gnojnih jam. »GARANCIJA ZA KVALITETO JE TUDI 50-LETNA TRADICIJA!« Obiščite Cementninarstvo POLAK v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, vsak dan od 7. do 17. ure ali zavrtite: 03/58-85-065. Vse informacije o naših izdelkih lahko dobite tudi na spletni strani www.stresniki-poiak.si. 18. februarja praznuje Ivo Hrastnik Na hribčku hišica stoji, v njej naš ati 40 let slavi Za prašnik tvoj najlepše želje, srečo, zdravja in veselje. Vsi, ki te imamo radi! Blažu in Vojku ^ Zavolovšku iz Otoka pri Bočni Za osebni praznik želimo, da bi bila zdrava, uspešna v šoli in glasbi v domačem ansamblu. Vsi Zakočki iz Podhoma, ki vaju imamo radi. Dragi prijatelj lože Hriberšek Vse najboljše in najlepše za bližnji 49. rojstni dan; obilo sreče, zdravja ter medsebojnega razumevanja. Pa še, da bi kdaj zadel na lotu! Želi družina Cmagar Rojstni dan praznuje Vojko Stenšak Na teliva ti, da » ti bpolnijo vsa želje, ker petem ne boš vač želel. Ne želiva ti, da se ti itpelnije vse sanje, ker petem ne bež vež sanjal. Ne želiva tl da se ti itpolnijo vsi upi, ker potem ne boi vež upal. Žaliva pa ti, da se ti itpolni toliko želja, sanj in upov, da bož srečen. Anita in mali Filip H Abraham po Ljubljani hiti tam Metko Prepadnik ulovi Metka pa se mu smeji in razlagati hiti "Veš prijatelj moj bodoči v Zadrečko dolino ti še skoči tam sestrica dvojčica Marta Zagožen živi ki prav tako si tvoje bližine želi” Zato, dragi abrahamovkl le tako naprej še hodita po življenjski poti naj Vaju Abraham ne moti pa mnogo sreče brez trpljenja in še mnogo let življenja. Sestre in brata z družinami V februarju bosta praznovala rojstna dneva sin Tone in vnukinja Nika Prislan Vse lepo in srčne želje, da se večkrat vidimo, zdravi srečni ki zadovoljni Želita mama - babi, ati - dedi Petdeset slapov se v reko življenja izlije, v reko, ki po najgloblji strugi vije, le za hip pod mostom otroštva se skrije in mladostne moči ob poti si nalije. Z reko sopotnico družinsko planoto prelije ter s tančico zrelosti ovije. Ob srečanju z abrahamom želimo Meti in Jožetu - Tinu Slatinšek še mnogo zdravih in srečnih dni! Minka z družino [____________________________________________________________Organizacije, Oglasi ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB, KO MOZIRJE Za borčevsko organizacijo uspešno leto Za krajane iz Mozirja, ki se združujejo v Zvezi borcev in udeležencev narodno osvobodilne borbe, mozirskem krajevnem odboru, je bilo leto 2005 uspešno in polno velikih dosežkov. Poleg rednih dejavnosti so izvedli tudi dva projekta, s katerima so še povečali svojo razpoznavnost. Na rednem letnem občnem zboru 4. februarja v večnamenskem prostoru OŠ Mozirje je predsednica Stanislava Borovšak orisala pestro paleto dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali v preteklem letu. Med redna opravila je tudi tokrat sodila skrb za socialno stanje članov, za sprotno obveščanje o spremembah zakonodaje, za obisk- ovanje starejših in bolnih članov. Veliko delo pri tem opravlja sedem poverjenikov, ki so osnovna povezava med vodstvom in člani. Med osnovne dejavnosti štejejo tudi skrb za urejevanje grobov, grobišč in spomenikov, ki pričajo o ne tako davni zgodovini. O časih, ko je deželo tlačil tuj čevelj, zavojevalec, kije povzročil na tisoče in tisoče smrti nedolžnih deklet in fantov. Po letu in pol težkega terenskega dela je v sodelovanju z rečiškim odborom lani izšel zbornik z naslovom Samo en cvet. V njem so snovalci opisali dogodke druge svetovne vojne, priložili pa so tudi sezname padlih in še drugače prizadetih z vojno vihro. Knjiga odseva čas, ki je krojil usodo naroda, s tem pa postaja trajen pomnik sedanjim in bodočim rodovom. Velik projekt je bila tudi obnova kipov v Mozirskem gaju. Glede na vsakoletno število obiskovalcev tega prostora so bile od časa najedene lesene skulpture kiparja Janka Dolenca prepotrebne obnove. Z dobro voljo in obilico vloženega truda je za člani tudi ta projekt. Številne prireditve in srečanja širom Slovenije utrjujejo tovariške vezi med člani borčevske organizacije. Skrb za skupni blagor in trud, da polpretekla zgodovina naroda ne bi utonila v pozabo, pa sta vsakoletna cilja. Benjamin Kanjir PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA Dobro pripravljeni operativci V Prostovoljnem gasilskem društvu Okonina so v lanskem letu po besedah predsednika Franca Goveka večji del finančnih sredstev namenili za nabavo zaščitnih sredstev in opreme. Prepričan je, da imajo v Okonini dobro izuijene gasilce, ki so prisotni na vseh intervencijah, kamor jih pokličejo. Člani Prostovljnega gasilskega društva Okonina so svoje delo predstavili tudi županji Anki Rakun (foto: Marija Šukalo) Veliko dela in truda so člani okon-inskega prostovoljnega društva vložili v tekmovanja in izobraževanja. Za obiskovanje različnih tečajev so porabili več kot 400 ur. Na njihovem požarnem področju lani niso imeli intervencije, so pa bili v pomoč sosednjih društvom, pri če- mer se lahko pohvalijo s kratkim reakcijskim časom. Izvozni čas je namreč krajši kot pet minut, saj menijo, da so za ljudi najdaljše tiste minute, ko čakajo na pomoč. Svoje znanje so preizkušali tudi na dveh vajah, in sicer na Ljubnem v osnovni šoli in v trgovini. Vse leto so delali PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Mladi zborovali Na svojem prvem občnem zboru so se 3. februarja zbrali mladi rečiški gasilci, ki bodo v prihodnosti na položajih zamenjali svoje starejše in izkušenejše kolege. Zavoljo mnogih uspehov, ki so jih dosegli v preteklem letu, so letošnje načrte zastavili še bolj smelo. V programu dela za leto 2006, ki obsega kar 12 točk, so na prvo mesto zapisali skrb za pridobivan- je novih članov, ki bi sejim pridružili, da bodo lažje izpolnjevali zastavljene cilje. Med njimi pripravo kviza, udeležbo na tekmovanjih, strokovna izobraževanja in podobno. Zapisali so tudi, da bodo obiskali starejše člane društva, kar kaže, da spoštujejo modrejše, ki so utirali pot, po kateri sedaj tudi sami hodijo. Benjamin Kanjir tudi z mladimi. A ker je v kraju malo otrok, so oblikovali kombinirano desetino, ki seje pridno in zavzeto pripravljala na tekmovanja. Tudi v letošnjem letu jih čaka še veliko nalog. Prvenstvena pa je vsekakor obnova garaže in pridobivanje novih članov ter animi- ranje mladine. Nadaljevali bodo tudi s prenovo opreme in izobraževanjem operativnih članov društva, saj se zavedajo, da le tako lahko kvalitetno in pravočasno posredujejo pri požarih in drugih nesrečah. Marija Šukalo Kmetija Planinšek v sodelovanju s ŠD Raduka organizira telzmovanje v SMUKU s Podvežaka do kmetije Planinšek (4 km), ki ko V sokoto 18.2.2006 od 11.00-14.00 ure. Tekma ko v moški in ženski kategoriji (do 35 let, J 35-50 let, nad 50 let) ter tudi v posekni kategoriji f-deskarjev. J V primeru slakega vremena se tekma prestavi za en 3 teden. Tekmuje se na lastno odgovornost. Dodatne informacije in prijave na telefon 041 424- S’ 081 oz. 03 584-42-54 do ene ure pred tekmo. § (D KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Zadnja domača tekma in velika zmaga V soboto so člani odigrali še zadnje srečanje letos v domači športni dvorani proti Preboldu. Pomembno srečanje pa je na začetku zaznamovala slovesnost, saj se namreč to soboto ženi domači košarkar Dejan Valenčak in zato so mu v domačem klubu pripravili majhno presenečenje in mu zaželeli vso srečo v zakonu. Sicer pa je ta tekma odločala tudi o mestu na lestvici, saj sta obe ekipi še v igri za končno peto mesto, le da imajo po tej zmagi Nazarčani nekoliko večje možnosti za boljšo končno uvrstitev. Derbi je bil že na samem začetku zelo izenačen, kar dokazuje tudi rezultat v prvih desetih minutah. V prvi četrtini je na parketu prevladoval dvoboj dveh odlični košarkarjev in sicer na eni strani Valenčaka, na drugi pa Vedenika. V nadaljevanju so se domači nekoliko odlepili in na odmor odšli s prednostjo štirih točk. V tretjo četrtino so Nazarčani prišli še bolj motivirani in s hitrimi zadetki Vodončnika prišli v vodstvo s kar 10 točk prednosti. Slednji je s trojkami na noge dvignil tudi publiko, kije bila navdušena nad prikazanim domače ekipe. Gostje so še poskušali znižati razliko, a jih je znova KK Nazarje : KK Prebold 86 : 67 (14:13, 24:21, 22:16, 26:17) Nazarje: Športna dvorana. Gledalcev: 80. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Iztok Puhek (Razvanje). Tehnični komisar: Alfonz Jurečko (Slovenska Bistrica). KK Nazarje: Milčič 6 (2-6), Plesnik 6, Žerjav, Gračner (0-2), Vodončnik 31 (2-3), Plaskan, D, Matijevič, Grebenšek 16 (4-9), Valenčak 17 (3-6), M. Zakrajšek 8. KK Prebold: Bregar 8 (4-6), Kovačič, Fišer, Žagar 24 (4-9), Dedič, Vedenik 12 (3-8), Jambreg 1 (1-2), D. Napotnik, Kočevar 4 (2-2), Ramšak (0-2), Kvartič 4 (0-2), Štravs 14 (4-4). Prosti meti: Nazarje (13-30), Prebold (18-35). Osebne napake: Nazarje 26, Prebold 26. Met za tri točke: Nazarje 7 (Vodončnik 7), Prebold 5 (Žagar 4 in Vedenik 1 ). Igralec srečanja: Blaž Vodončnik (KK Nazarje). Rezultati 17. kroga: Nazarje : Prebold 86:67 Grosuplje : Janče 75:73 Ježica : Ruše 90:63 Pivovarna Laško ml.: Ilirija 59:64 ŽKK Maribor: Ruj 89:76 2. SKL - vzhod: lestvica po 17. krogu: 1. ŽKK Maribor 32,2. Grosuplje 31,3. Ježica 30,4. Janče 28,5. Ruše 24, 6. Ilirija 24,7. Nazarje 24,8. Prebold 14,9. Pivovarna Laško ml. 20,10. Ruj Haloze 18. GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje_________ pokopal odlični Vodončnik, ki je v zadnjem delu dosegel kar 15 točk in se na koncu ustavil pri 31. Tako so naši člani odlično zaključili sezono v domači dvorani in jih zdaj čaka le še ena tekma, to soboto proti Jančam. Sicer pa je v zadnjem krogu mogoč tudi razplet, ki bi naše člane popeljal do končnega petega mesta na lestvici. Za ta dosežek pa morajo člani premagati Janče in upati na poraze Ilirije, Ruš in Prebolda, ki pa igrajo proti prvim trem ekipam. RokTkavc SMUČARSKI KLUB LUČE No Pokalu Loka trije (lani lučkega smučarskega kluba Za člani smučarskega kluba Luče je že polovica državnih tekem in po seštevku s tekmovanj se je kar trem Zgomjesavinjčanom uspelo zavihteti v sam vrh. Med starejšimi deklicami je tako prva Urška Ahac, takoj za njo Tina Robnik, med mlajšimi dečki ima največ točk Andraž Pogladič. Ti trije tekmovalci so branili tudi slovenske barve na mednarodnem tekmovanju v slalomu in veleslalomu za Pokal Loka na Starem Vrhu nad Škofjo Loko v soboto, 11., in nedeljo, 12. februarja, kjer so svoje znanje in srečo merili s tekmovalci iz 29. držav. Na sobotnem slalomu je pri mlajših dečkih Andraž Pogladič zasedel odlično tretje mesto. Urška Ahac je s startno številko 42 v prvi vožnji imela drugi re- zultat, v drugi pa gaje izboljšala in zasedla prvo mesto. Kljub poškodbi na treningu je bila Tina Robnik po prvi vožnji 14. po drugi pa je pristala na 9. mestu. Na nedeljskem veleslalomu Zgonjesavinjčanom žal ni kazalo najbolje. Andraž Pogladič je naredil napako že v prvi vožnji in odstopil. Tina Robnik je nastopila s hudimi bolečinami in kljub visoki štartni šte- vilki (59) uspela osvojiti peto mesto, za njo seje uvrstila Urška Ahac. Ekipno so Slovenke osvojile prvo mesto in tako za sabo pustile Avstrijke na drugem in Norvežanke na tretjem mestu. Ob dobrih rezultatih svojih varovancev trener Tomaž Robnik ne skriva zadovoljstva, prepričanje, da so vse ure trdega dela že poplačane. Marija Šukalo JU-JITSU KLUB SAMURAJ Samuraji uspešni na Robi Rajh Open V soboto, 11. februarja, seje v Mariboru odvijal 2. mednarodni turnir vju-jitsu borbah za člane, imenovan Robi Rajh Open. Turnirja se je udeležilo približno 50 tekmovalcev iz štirih držav, med njimi tudi trije člani Ju-jitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. Miha Pančur si je v kategoriji do 69 kg z dobrimi izbornimi borbami v dopoldanskem dnevu turnirja prislužil nastop v večernem polfinalu. Z odločnimi prijemi je v polfinalu premagal svojega nasprotnika, v finalu pa je po tesni borbi s časom za las izgubil. Zasedel je 2. mesto. V ženski kategoriji do 55 kg sta nastopili Suzana Sternad in Barbara Virant. S prikazanimi bor- bami sta dokazali, da so tudi ženske vju-jitsu borbah lahko uspešne. Barbara je osvojila 2. mesto, Suzana pa je bila tretja. Z Robi Rajh Open seje odprava Samurajev tako vrnila z lepim izkupičkom doseženih rezultatov in tako napovedala dobro nadaljevanje sezone. Člani kluba se bodo tekom leta 2006 borili na tekmah doma in v tujini. V marcu jih čaka državno mla-dinsko prvenstvo v borbah, državno prvenstvo v DUO sistemu (prikaznih tehnikah) za vse starostne kategorije, članska vrsta Samurajev pa se bo udeležila odprtega prvenstva Italije, ki bo potekalo v Bolonji 18. in 19. marca. Barbara Virant 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA ■ 14. KROG Odlična igra in pravičen remi Ljubitelji malega nogometa so v nazorskem hramu športa spet prišli na svoj račun in uživali v predstavi, kistajov 14. krogu 1. slovenske fut-sal lige ponudili ekipi domačih »graščakov« in zvezdnikov iz Zagorja. Čeprav so bili slednji nesporni favoriti, so se morali na vso moč potruditi za točko. Rezultat še enkrat več potrjuje izredno izenačenost prvenstva, kjer je Gip Beton že osvojil prvo mesto po rednem delu, Nazarčani pa se lahko s takšno igro še uvrstijo v zaključni »play off«. Tekma je bila res tista prava, prvenstvena, kjer ni manjkalo lepih potez, borbenosti in vseh drugih elementov, ki jih nudi sodoben mali nogomet in upam, daje bil z njo zadovoljen tudi reprezentančni selektor Andrej Dobovičnik. Srečanje si je ogledal v družbi pomočnika Milka Denis Delamea je odlično igral in vodil svoje fante proti zvezdnikom iz Zagorja Verbotna, ki je tudi imel kaj videti, saj sta imela prav oba vratarja ključni vlogi. Tako eden kot drugi sta z odličnimi obrambami krojila potek KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Corinne Hofmann, Bela Masajka To je zgodba, ki nam jo Corinne Hofmann pripoveduje v prvi osebi. Pri 27 letih je Corinne mlada, poslovna ženska, ki ima doma v Bielu v Švici uspešno "second hand" trgovino in šiviljstvo s poročnimi oblekami. S svojim fantom Marcom se odpravi na počitnice v Kenijo, kjer se na lokalnem trajektu zagleda v postavnega masajskega bojevnika Lketinga. Od tod pa do eksotične ljubezenske zgodbe ni več daleč. "Kot udarjena od strele" začne iskati stikstem lepim mladeničem, karji po čudnem spletu okoliščin tudi uspe. Razide se z Marcom in prične novo vezo z lepim Masajem, kar pa seveda ni enostavno. Neskončen prepad dveh kultur, ki ga mora premagati, zahteva zelo velike napore, vendar se vseeno odloči. Proda vse svoje premoženje v Švici, se poslovi od družine in prijateljev ter se poda v novo življenje, čisto drugačno, kot ga je bila vajena doslej. Drugačno okolje, nepoznavanje jezika, navad in običajev ter neizmerna revščina Lketingovega doma jo čestokrat pripeljejo na rob obupa. Ali bo vzdržala vse to? Bela Masajka je knjiga, ki jo toplo priporočamo v branje. Je polna človešče topline, čisto drugačnega, nam tujega sveta in ljubezni, ki se zelo, zelo redko dogajajo. Corinne Hofmann Bela Masajka UČILA srečanja in rezultat, ki se je prvič spremenil šele v 36. minuti, koje po nerodnem naletu domačega vratarja s soigralcem zadel Zorč. Domačinom ni preostalo drugega kot popolna ofenziva, ta pa seje na veliko veselje polnih tribun obrestovala v zaključku tekme, natančneje 21 sekund pred zadnjim sodnikovim žvižgom, koje pravo mojstrovino iz prostega strela pokazal kdo drug kot kapetan in trener nazorske ekipe, Denis Delamea. Poleg omenjenega evrogola je že prej dvakrat zamajal vratnici Martinčiča, kije bil na koncu lahkoz delitvijo točk še najbolj zadovoljen. Na omenim še korektno sojenje sodnikov, ki sta kljub nervozni in težki tekmi ob številnih ugovarjanjih odlično opravila svoje delo. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN Gip Beton MTO 1:1 (0:0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 350. Sodnika: Sead Nadarevič in Ivan Zirdum. Delegat: Stane Damiš. Strelci: 0:1 Zorč (36), 1:1 Delamea (40). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Mihajilovič, Vres, Banovšek, Predovnik, Delamea, Metulj, V. Kugler, D. Kugler, K. Šemenc, Hren, J. Šemenc, Tratnik. KMN Gip Beton MTO: Bajc, Adamič, Korada Satler, Adrinjek, Brkič, B. Simič, Zorč, Šnofl, Goranovič, Makica, Martinčič. Rumeni kartoni: Rudi Vreš (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Matjaž Korada, Boban Simič, Primož Zorč, Davorin Šnofl (KMN Gip Beton MTO). Rdeči karton: Boban Simič (KMN Gip Beton MTO). Igralec tekme: Denis Delamea (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 14. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Gip Beton MTO 1:1 Puntar Tolmin: Tomi Press Bronx 3:1 Tomaž : Oplast Kobarid 0:0 Slovenica AG Kravos : Dobovec 2:2 ŠD Extrem Ribnica : Svea Lesna Litija 3:3 Lestvica po 14. krogih: 1. Gip Beton MTO 37,2. Dobovec 24,3. Tomi Press Bronx 22,4. Slovenica AG Kravos 21,5. Oplast Kobarid 20,6. PuntarTolmin 20,7. Svea Lesna Litija 19,8. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 15,9. ŠD Extreme Ribnica 11,10. Tomaž Ormož 9. POLZELA Finalni dan savinjske košarkarske lige Savinjska košarkarska liga, v zadnjih dveh letih imenovana liga Brglez.com, v organizaciji Športno košarkarskega društva Koš poteka že dvanajst let. Ustavljena je bila z namenom popularizacije košarke v Savinjski dolini in širše, v letošnji sezoni pa je v ligi nastopalo deset ekip iz celjske regije. Finalni dan letošnjega tekmovanja bo v nedeljo, 19. februarja, ko se bosta ob 9.30 uri za 7. mesto najprej pomerili ekipi Pizzeria 902 Gornji Grad in Odgovor Polzela. Ob 11. uri bo sledil obračun za 5. mes- to, kjer se bosta srečali ekipi Tweed ŠK Žalec in Parižlje, ob 16. uri pa bodo na parket športne dvorane na Polzeli stopili košarkarji Gomil-skega in GG Steklarstva, ki bodo odločali o končnem tretjem mestu. Veliki finale za prvo mesto bo na sporedu ob 18. uri, ko se bosta za laskavi naslov prvaka savinjske košarkarske lige pomerili ekipi Brglez.com s Polzele in Radio Fantasy iz Celja. Organizatorji vabijo vse ljubitelje košarke k ogledu zanimivih tekem. KF Sporočilo bralcem Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali. Spoštovani gospod Štiglic! Na vaše pisanje vam želim podati kratko pojasnilo. Ko omenjate kmetice, delavke, vzvezi z mojim razmišljanjem, vam pojasnim samo to: na novinarkino vprašanje, kako lahko usklajujem svojo poklicno kariero z obveznostmi, ki jih prinaša vloga matere, sem s tem želela povedati, da tudi kmetice, delavke... morajo prav tako kot jaz, usklajevati te obveznosti in da smo pri tem vse nekako v istem položaju. Upam, da seje iz mojega razmišljanja, dalo razbrati tudi to, da nisem želela podcenjevati pomembnosti materialnih pogojev, temveč k temu dodati, da so pri odločitvi za otroka, poleg tega, vendarle pomembne tudi še druge vrednote. V zvezi z mojim sestopom iz prestola oz. oblakov (beri nepoznavanja razmer), pa mogoče samoto, da vendarle konkretne razmere poznam, res samo iz določenega zornega kota, samo primer: država preko socialnih transferov (denarna socialna pomoč, otroški dodatek, štipendija, subvencija bivan- ja v študentskem domu, pomoč pri plačilu šolske prehrane) nameni družini, kotje moja in sta oba starša brezposelna, mesečno preko 300.000 sit. V zvezi z nebotičnikom v Brezju pa naslednje: v kolikor bi delavke Centra za socialno delo pri svojem delu imele opravka samo s papirjem, bi bile povsem zadovoljne s sedanjimi prostori, ki so res pod oblaki. Ker pa se na našem podstrešju »zgodi« več tisoč razgovorov v letu, ljudje, ki pridejo k nam pa so pogosto v stiski, menim, da je prav, da se zaradi njih zagotovijo dostojni prostori, iz katerih se ne bo slišala vsaka beseda, ki jo spregovorijo. Za konec pa še znanstvena fantastika (beri ne-potrebnost Centra za socialno delo): na CSD Mozirje je v letu 2005, poleg ostalega strokovnega dela (razveze, rejništva, skrbništva, kazniva dejanja, preživnine, pomoč na domu...) pet (5) strokovnih delavk, vodilo tudi 7000 postopkov, v zadevah odločanja o pravicah do materialnih nadomestil in pomoči. To v finančnem smislu pomeni, da so naši občani v letu 2005, preko teh pravic prejeli preko milijarde sit. S spoštovanjem! Marjana Veršnik Fale direktorica Centra za socialno Delo Mozirje P.S.: Ne bi si želela obstoj družbe, kotjo vznanslveni fantastiki navaja g. Štiglic. Pa ne zaradi tega, da bi se bala za svoje delovno mesto, temveč zato, ker bi bila to družba nadljudi, ali pa družba, ki bi bila povsem neobčutljiva za stiske in težave posameznika. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/ 98) in 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno (Ur. list RS št. 42/03) objavlja Občina Ljubno v skladu s sprejetim proračunom za leto 2006 javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v letu 2006 I. Naročnik: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji II. Predmet javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje sledečih programov: športna vzgoja predšolskih, šoloobveznih otrok, mladine in študentov; športna rekreativna dejavnost odraslih; kakovostni šport; vrhunski šport; športne prireditve; športna dejavnost invalidov; medobčinsko in mednarodno sodelovanje; razvojne in strokovne naloge v športu; vzdrževanje in sofinanciranje vzdrževanja športnih objektov in površin; promocijska dejavnost; priznanja športnikom in športnim delavcem. lil. Razpisni pogoji: Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: imajo sedež v Občini Ljubno; da so registrirani za izvajanje športne dejavnosti; imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti; imajo vsaj že eno leto pred prijavo na razpis organizirano redno vadbo članov; imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (ta pogoj velja le za športna društva in zveze); da redno letno dostavljajo občini in zvezi podatke o članstvu, poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti in poročila o doseženih rezultatih. IV. Orientacijska vrednost: Predvidena vrednost za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa v letu 2006 znaša 7.157.457,00 SIT. V. Rok in način prijave: Rok za prijavo na razpis je 30 dni od objave. Prijava na razpis mora biti dostavljena na razpisnih obrazcih naročnika, z vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisni obrazci so na voljo pri občinski upravi Občine Ljubno, vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti in jo je potrebno poslati na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12,3333 Ljubno ob Savinji, s pripisom "Javni razpis -Šport 2006". Kontaktna oseba: Franjo Naraločnik, tel. 03/839-17-70. VI. Postopek obravnave prijav: Prejete vloge bo ovrednotila strokovna komisija na podlagi Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno in Pogojev, meril in normativov za vrednotenje športnih programov v Občini Ljubno. Izbrani izvajalci bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bo Občina Ljubno sklenila pogodbo o sofinanciranju športnih programov za leto 2006. Datum: 10. 2. 2006 Občina Ljubno O ČRNA KRONIKA « VLOM V GRAJSKO KOTLOVNICO Nazarje: V noči na 6. februarje neznani storilec poskusil vlomiti v kotlovnico gradu Vrbovec Nazarje. V notranjost mu ni uspelo vstopiti poškodoval pa je vhodna vrata. • ZDRS PLANINCA NA MRZLI GORI Logarska dolina: 8. februarja je med plezanjem na Mrzli gori planinec zdrsnil na ledu in padel 15 metrov globoko. 27-letni alpinist je plezal prvi v navezi s soplezalkama, ko mu je pri zabijanju klina v steno spodrsnilo inje padel okoli 15 metrov v globino ter obvisel na varovalni vrvi. Vsi trije so pri plezanju uporabljali vso potrebno osebno alpinistično opremo. Pri padcu sije zlomil oba gležnja inje bil s helikopterjem prepeljan v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju. • JE VLOMILCA STRESLO? Rečica ob Savinji: V noči na 12. februarje neznani storilec poskušal vlomiti v prostore male hidroelektrarne v Nizki. Pri tem je poškodoval vrata, vstopiti pa mu ni uspelo. • NEVERNIK V AVTOMOBILU Nazarje: 12. februarja je neznani storilec vlomil v osebni avtomobil, ki gaje imel oškodovanec parkiranega na parkirišču pred samostanom v Nazarjah. Iz notranjosti je odnesel več predmetov, za drznim storilcem pa policisti še poizvedujejo. Ko mogli bi zavrteti tale kruti čas nazaj, ko mogli bi te oživeti in zvedeti zakaj? V SPOMIN Magda CIGALE (13.4.1971 - 22.2.2001) Hvala vsem, ki se je spominjate Vsi Tvoji ^OO^BME STOfi/?% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. j y___________ŠEMPETER, Starovažka ul. 12_, ZAHVALA Ob slovesu naše ljube mame Slavice REMIC (1918 - 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam pisno ali ustno izrazili sožalje ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se gospodom župnikom: p. Franciju Kovšetu, p. Bogoljubu Gselmanu in p. Jožetu Urbaniji za opravljen obred, pevcem, godbeniku za odigrano žalostinko, gasilcem, praporščakom in gospe Marinki Napotnik za poslovilne besede. Še posebej se za vso skrb in pomoč v vseh letih njene bolezni iskreno zahvaljujemo dr. Idi Kramer Pustoslemšek, gospe Majdi Krajner in gospe Vidi Kos. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali še enkrat hvala! Hčerki Meta in Marija z družinama MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. (Zanesljiv) c VIR J Mene osebno tole sicer ne moti, ampak drugi hotelski gostje se pritožujejo! Statistika Ljubenčan govori kolegu: “V Savinjskih novicah ravno berem, da policisti beležijo največ vandalizma na Ljubnem in v Nazarjah, kar se naše doline tiče. To je čisto navadna laž! Najraje bi šel v Nazarje in jim razbil okno na uredništvu!” “In zakaj ne greš?" “Si nor! Saj me še kak Nazarčan nabuta. Ti ne veš, kakšni so!” ( Ne zamenjajta! ) “Peljal te bom na iztreznitev,” razloži policist fantu, zakaj ga vleče izjarka. Tip se končno predrami in reče: “Še dobro, daje tako.” “A se norčuješ?” Policist postane pozoren na njegove besede. “Ne, ampak lahko bi bilo tudi obratno. Lahko bi jaz peljal vas.” “Asi tudi ti policist?” “Ne, šofer pri pogrebnem podjetju.” C Ptičja gripa J Zajklja reče zajcu: “Kam pa ti tako korajžno skozi gozd?" “Ha! Jaz se ne bojim nikogar -ne risa, ne lisice, še volka ne!” “Nisi pri pravi!" “Česa pa naj se bojim? Kdo pa bi se bal živali, ki se boje lovca, ki beži pred mrtvo ptico? Šmihelan pove vic Mozirjanu: “Moja žena se vedno namuzne, ko sliši, da je bog najprej naredil moškega, nato pa rekel, da zna narediti še kaj boljšega.” “Jaz pa sem slišal od farja, da je potem bog ustvaril žensko, potem pa razočaran zamahnil z roko in rekel: “Danes mi pa res ne gre nič od rok!” Samo Sprožilec ( Vandalski ) C BANDALIZMI 3 Saj nisi pozabila kupiti kasete s filmom Charlia Chaplina? Sodnik očita pobalinoma vrsto kriminalnih dejanj: “Prijeli so vaju, ko sta prevračala kante za smeti, razmetavala rože iz korit, poškodovala sta tri avtomobile, razbila steklo na šoli ... Seznamu ni ne konca ne kraja. Imata k temu kaj za pripomniti? Nekaj, kar bi vama mogoče lahko štel v olajševalno okoliščino, preden izrečem sodbo?” Eden od vandalinov izjavi: “Lahko bi nama šteli v dobro, da sva dala delo mnogim ljudem - steklarjem, cvetličarjem, smetarjem, avtokleparjem ...” “Zaradi njih naj vama omilim razsodbo? Saj sta smešna!” “Ali pa zaradi kolegov policistov in vas, ki vas ne bi bilo brez nas!” Tugo Mernik ( Neprevidna ) ■—pSl- ( NEPAZLJIVOST ) Gornjegrajka vpraša Bočanko: “Kako da si zanosila že kar na začetku zveze?” "Rekel je, da misli z mano resno." "Pa nisi opazila, da je po poklicu klovn v cirkusu?” Blenda Tavrl r ¥° Cvetke ä koprive STISKA Zbiralec starin Janez Mavrič (levo): »Gospod Poličnik, vi ste ugleden in široko razgledan mož, zato bi mi lahko priskrbeli bolje plačano službo.« Načelnik mozirske upravne enote Vinko Poličnik: »Lahko se potrudim, če me seznanite z vsemi lepoticami, ki jih imate na stenah na ogled postavljene.« (OBOJESTRANSKI UŽITKI PRESS) KULTURA SKOZI ČAS Publicist Aleksander Videčnik (levo): »Občutek imam, da ves tale cirkus s Prešernom meji na rahlo pretiravanje.« Režiser BertSavodnik: »Podpišem, kar praviš, vendar bodiva raje tiho, sicer se lahko zgodi, da nama po neprešernovsko vzamejo kozarce.« (ŽLAHTNI PODOBI NA OGLED PRESS) PEDIKER Oblikovalec Savinjskih novic Uroš Kotnik: »Pripravi se, Cvetka, samo še lak popiham, potem si ti na vrsti za oblikovanje nohtov.« Poslovna sekretarka Savinjskih novic Cvetka Kadliček (desno): »Pozabi! Za računalnikom si fenomenalen, nad tvojim barvanjem nohtov z metodo "prsti med vrati" pa nisem navdušena.« (ZAUPANJE MED SODELAVCI PRESS) SESTAVIL PEPS NAGIB GLAVE KOT IZRAZ SPOŠTOVANJA MAJHEN PLANET, KI KROŽI OKOLI SONCA SOHA, STATUA DENARNI PRISPEVEK, OLAJŠA ŽIVLJENJE OBROBEK (REDKO) SODARSKO ORODJE, OTORNIK PARADIŽ, EDEN, NEBESA STRANKA, ODJEMA- LEC (EKSPR.) ŽENSKO KRATKO OGRINJALO SUROVINA ZA PLATNO SLAVKO OSTERC PREBIVAL. IRSKE SKLEROZA SREDNJEGA UŠESA POVRŠINA, GLADINA, RAVEN VODE ODPADEK PRI PILJENJU IZDELOVA- LEC PLAKATOV BOBEN Z KOŽO IN KRAGULJČKI MEJNA VREDNOST, NPR. V MATEMATIKI ZNAMKA STAR. JAPON. RAČUNALNIKOV IZPADANJE LAS, DLAK ALI PERJA PIJAČA STARIH SLOVANOV GORSKA ZDRAVILNA RASTLINA KRAJ PRI ZADRU ŽEN. PRINCIP KITAJSKE FILOZOFIJE OBLIKA ŽEN. IMENA MARIJA SLOVENSKA SMUČARKA- TINA ERICH JAENSCH SPODNJA MAJICA SRED. VELIK PES GONJAČ PALICA BOGA DIONIZA ENAKI ČRKI SESTRA OČETA ALI MATERE SLOVENSKI KLARINETIST- ERNEST ŽOGA IZVEN IGRIŠČA RUSKI VLADARSKI NASLOV ARTHUR (KRAJŠE) BARIERA, PREPRE- KA LIČINKA TRAKULJE ELEMENT (OKRAJŠ.) APNENEC ZRNASTE ZGRADBE, IKRNIK GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC OTOK IN PRISTAN. V BENGALSKEM ZALIVU SPODNJI DEL PROSTORA, POD ZGORNJI DEL STOPALA Portal Savinjske doline mm MINI SLOVARČEK: DRINOV- bolgarski zgodovinar- Marin AČKUN- slovenski klarinetist- Ernest AMON- najvišje božanstvo pri starih Egipčanih MOR- nizozemski slikar- Antonio Moro DAS- otok in pristanišče v Bengalskem zalivu Savinjske novice tudi na Savinjskem valu! Vsak petek ob 9.00 na 89,1 MHz. 89.1 MHZ RadtO, ÖMUBL KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 8. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Mill Napovednik Petek (17. februar), ob 10.45. Osnovna šola Luče Četrtfinale državnega prvenstva osnovnih šol v odbojki za starejše deklice Petek (17. februar), od 16.00 do 19.00. Galerija GAL Rečica Kiparska delavnica II. ■ glina • Petek (17 februar), ob 18.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave akademskega slikarja Alojza Zavolovška • Petek (17 februar), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Monodrama: Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo > Petek (17. februar), ob 19.00. Gasilski dom Luče Občinska slovesnost ob kulturnem prazniku in otvoritev razstave Bernarde Urh • Sobota (18. februar), od 8.00 do 16.00. Galerija GAL Rečica Kiparska delavnica II. - glina (nadaljevanje) ■ Sobota (18. februar), ob 16.00. Galerija GAL v bivši šoli Rečica Otvoritev razstave pustnih mask Galčkov ________ 1 Nedelja (19. februar), ob 15.00. Osnovna šola Šmartno ob Dreti Repriza gledališke igre Navaden človek______ ______ ■ Nedelja (19. februar), ob 1700. Dom kulture Nazarje Premiera gledališke igre Skrivnost iz šolskega veceja ■ Torek (21. februar), ob 1700. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Modri zajček_________ 1 Torek (21. februar), ob 18.00. Knjižnica Mozirje Aškerčev večer - spominska slovesnost oh 150-letnici pesnikovega rojstva 1 Sreda (22. februar), ob 17.30. Knjižnica Ljubno Pravljična ura za otroke: Klepetavi papagaj Četrtek (23. februar), ob 18.00. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večeri: Tatjana Mohorčič, Gorsko cvetje ŽIVALI - PRODAM Prodam bika težkega okrog 120 kg in kravo frizijko, visoko brejo; tel. 584-16-53. Prodam teličko sivko - mesnati tip, cca 135 kg za nadalj. rejo ali zakol; tel. 583-52-05. Prodam telico limuzin, težko cca 180 kg; gsm 040/728-182. Prodam telico sivko; tel. 583-22-50. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme po 1000 sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031/676-833. Kupim kravo, bika, telico, teličko za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarim morske prašičke; tel. 583-53-29. Oddam psičko mešanko med haskijem in nemškim ovčarjem, staro 1 leto; gsm 051/ 353-369. DRUGO - PRODAM Suha mešana drva prodam; gsm 041/783-630 - zvečer. Prodam domačo volno -"tri niti" oprano in zvito; gsm 031/489-259. Prodam seno v kockah in silažne bale ter plug IMT; gsm 051/357-683. Prodam komplet centralno - 2 cisterni, 8 radiatorjev, 1001 bojler, ugodno; tel. 838-51-71 ali gsm 031/628-656. Prodam cerkular za drva - metrska, cena po dogovoru; tel. 583-31-48 - popoldan. Prodam večjo količino suhega sena; tel. 584-18-21. Prodam konjski gnoj in silažne bale; gsm 041/403-195. Prodam snowboard čevlje, buče, št. 41-42. Ugodno; gsm 031/276-620. Prodam suha bukova drva; gsm 041/698-946. Prodam bukova drva; gsm 031/205-040. DRUGO - KUPIM Kupim trip-trap stol z varovalom; gsm 041/ 869-925, Mozirje. Rezan les različnih dimenzij - kupim. Plačilo takoj; gsm 041/637-526. DRUGO Prosim, če mi lahko kdo podari opremo za dojenčka - voziček ...; gsm 041/537-717. VOZILA - PRODAM Prodam mercedes 190-D, letnik 90, prev. 200.000 km, reg. do maja, 650.000 sit; gsm 041/376-185 ali tel. 839-55-70. Prodam renault twingo letnik 99 ( 1 .reg. 2000), cena po dogovoru; gsm 041/422-692. Prodam seat cordobo vario, letnik 99; gsm 041/783-530. Prodam bmw, 1.88,119.000 km, lepo ohranjen; gsm 041/987-131. Prodam seat ibizo 1.9 sdi, letnik 04, prevoženih 50.000 km, ugodno; gsm 041/ 698-252. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem v Lokah 10 pri Mozirju; gsm 041/280005. Kupim hišo v Gornjem Gradu; gsm 041 /281 -368. Prodamo štirisobno stanovanje v Nazarjah. Informacije na tel. 583-23-84,051/355-786. DELO Iščem osebo za pomoč v gospodinjstvu starejši osebi; gsm 041/363-881. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031 /305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s,p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. POLAGANJE PLOŠČIC Iščete kvalitetnega izvajalca ali pa samo nasvet? Gsm 041/483-692, tel. 03/838-81-33. Keramičarstvo, mozaiki, slikarstvo, A. Artus, Alojz Fužir s.p., Varpolje 14,3332 Rečica ob Savinji. ODDAMO PROSTORE V NAJEM v pritličju novega poslovnega objekta v Mozirju, velikosti 40 m2 ali 80 m2. Gsm 041/637-526. VEKOL d.o.o., Rečica ob Savinji 86 a, 3332 Rečica ob Savinji. ZAPOSLIM frizerko za določen čas z enim letom delovnih izkušenj. Informacije na telefon št. 031/776-803. Žensko in moško frizerstvo Bojana Trogar s.p., Na trgu 27, Mozirje. ZAPOSLITEV Zaposlimo delavca v lesarstvu. Informacije na tel. 03/583-54-59, 03/583-55-59. K.Kran-trade, Ivan Krančič s.p., Trnovec 11, 3332 Rečica ob Savinji. LES Odkupimo okrogli les. Informacije na tel. 03/583-54-59,03/583-55-59. K.Kran-trade, Ivan Krančič s.p., Trnovec 11, 3332 Rečica ob Savinji, NEPREMIČNINE 1. ) kupimo takoj vseljivo manjšo, novejšo hišo na Ljubnem z majhnim vrtom. 2. ) oddamo v najem za daljši čas novejšo stanovanjsko hišo v Bočni, tlorisna velikost 80 m2, v treh etažah, na parceli 3000 m2, delno opremljeno, voda, elektrika, centralno ogrevanje za ceno 96.000,00 SIT ( 400 EUR ) na mesec + stroški. BREMIS d.o.o., Promet z nepremičninami, PE Mozirje-gsm 051 30 70 35, tel. 839 56 50. Bremis d.o.o., Cesta F. Foita 2, 3320 Velenje n 3 m Zdaj je čas za Mazdo2, Mazdo3 in Mazdo6 MESNICA ^ 3335 Ljubno ob Savinji Tel.: 05 5 841 018 GSM: 041 592 155 PE Šoštanj, Kajuhova 7, tel 03 5 882 101 Svinjsko pleče brez kosti.......799,00 Svinjsko stesno brez kosti......999,00 AICCIJSICE Svinjski vrat ..................815,00 Svinjka rebra brez kože.........830,00 ČEME Tatarski biftek...............2.000,00 Svinjski kare...................950,00 Meso je Junčja rebra....................700,00 slovenskega Prekajena svinjska krača zadnja.625,00 Dorekla Prekajena svinjska krača sprednja.425,00 Financiranje vozil, opreme in nepremičnin. Informacije: 03 899 53 I 3, 899 53 12 NLB ^ Leasing Velenje d.o.o., Velenje IZKORISTITE PRILOŽNOST KÖ AS VELENJE AS Avtomobili Skornsek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje.Tel.: 03 891 90 77, www.as-velenje.com VSE NA ENEM MESTU! Vinska klet Čehovin Bogdan Čehovin, Gaberje 92, 6222 Štanjel Gaberje Štanjel Sedaj tudi na Rečici ob Savinji v okrepčevalnici DP en (bivša menza) Celje - skladišče D-Per 5000018337,7 vd—x Poslušajte nas vsak dan od 5*30 do 10.00 in 14.00 do 19.00 Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold 0 -Odprto: M pon. - pet. od 8. do 12. -¥ In oc* ”*9. ure £ “*P __ ___sob: od 8. do 12. ure . Cto gotovinskem 7TZ,...f*Z *’’** nakupu vas ________________________________ 1 i|)omo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. ši. 839 02 55 Prodaja vozil 03/425-45-14 Rabljena vozila 03/425-45-24 Servis 03/425-45-52 www.rsl.si VABLJENI V PICERIJO IZOLES 031 ß92 6S5 od pon. do pet. pečemo pice že od 9;ure dalje Ocenjevanje bo potekalo v soboto, 4. marca, lij v gostilni Menina v Gornjem Gradu. Kruhe tekmovalk in tekmovalcev bomo zbirali od 12. do 13. ure. Komisija bo ocenjevanje zaključila do 16. ure in razglasila zmagovalce. Po podelitvi priznanj in nagrad bo sledilo družabno srečanje z degustacijo, na katerega ste prisrčno vabljeni tudi vsi "zunanji pokuševalci". sj Savinjske novice organizirajo za vse, ki * ’ \ \ imate posebno veselje do kuharskega 1©* V____________/ M predpasnika, nagradni natečaj za najboljše CXjVy doma pripravljene kruhe. A-v Kruhe, ki jih boste prinesli ________\ ) na pokušnjo, bo ocenila (—/ t / štiričlanska komisija, ki jo sestavljajo Bernarda Brezovnik (predstavnica Kmetijske svetovalne službe), Marija Bezovšek (strokovnjakinja za domačo kulinariko), Stanka Prek (slaščičarka) in Branka Rosenstein (vodja gostinstva Zadruge Mozirje). Tekmovalo se bo v naslednjih kategorijah izdelkov: 1. pšenični kruh 2. mešani kruh 3. kruh z dodatki Kruhi naj bodo narejeni iz 70 do 100 dag moke. K vsakemu kruhu je potrebno priložiti seznam količine sestavin v gramih oziroma odstotkih. Na tekmovanje se lahko prijavite po telefonu 839-07-90 (Helena Kotnik), 837-07-56 (Bernarda Brezovnik) ali z objavljeno prijavnico, ki jo pošljite na naslov: Savinjske novice d.o.o., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. i Ime in priimek: J Naslov: NAGRADE: ' i Prvouvrščeni v vseh treh kategorijah prejmejo poleg priznanja praktične nagrade. Vabljeni vsi, ki vas veseli peka kruha, ter pokuševalci! POKROVITELJ AKCIJE i Telefonska številka: ! Sodeloval(a) bom v t naslednjih kategorijah : (obkrožite izbrane kategorije) 1. pšenični kruh 2. mešani kruh 3. kruh z dodatki upravl|an|e s stanovanji, d.o.o. OSREDNJA KNJ. CELJE