Hoehiebl. k. k. Hofbibliotbek, Wien V Gorici, 6. marcija 1880. IX „SoLa" izhaja vsak petek s in velj* b poSto prejemana ali v Gorici na dom poSHjana: Vse leto ..... f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in j»ravtako pri ,,J>o-slanicak" ee placuje za tiavadno tristop-oo vrsto: 8 kr. fie se riska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ „ 3 „ Za vece crke po proatoru. Posnmozno gfcvilke se dobivajo po 10'soldov v Goriri v tobakarnici v go-spoaki u) id blizo ..treh kron'.'. in na starem trgu.- V Trstu v tobakarnici ,,Visi «U'Ha ca*onna 3". Dopis! naj fie blagovoljno poSiljajo urediu'Stvn „Sflfo" v flnrici t Hilarijnnnki tiskartii, iiAroitiiina pa «yravnii<.vu,ISoi5e" na Korenji v Sticsa-n hiSi it. 263 II, nadstr. Rokopiui •• ne vracajo; dopisi naj ¦I Wjigovoljno frankujejo. — Dolalcew in diugiii! nepi-emoiSnim it narofinina iniii, ako ne oglaie pri urtdniitvu. I vidiino, kako Be hiSa za hiSo, gozdi, Kono^eti, njive. i nploli cela premoftenja, ki so po 1, 2, 3 in veC tisofi r v. -i« oo r„i,„ /?«,« a«*>\ goldinarjt'v ccujena, za vsak dcnar prodajejo potom Iz Kanala 28. febr. (Izv, dop.) | $ivnc (ll:^be< Zatorej kmetje I ne posluSajte pogubljivih na- svetov onili pijavk, ki vas zapeljnjejo k pravdam ter vas uCe mnogovrstnih zvijaC z edinim namcnom, da nioCijo okolo vas svoja suha grla in poliiijo nenasit- ,ve 2elodce. Premislite vendar, da kar zapijanfiite s Kdo je kriv kmedkih rev in tefcav 1 Kaj nam bo poceti, Se se letine ne obrnejo na bolje? zdihuje in to2i dan danes ttbotan, v dolgovih ntapljajoC se kmet, Uboga para je zares v silnili stis-kah, ker je zpIo malo pridelal. pa mora mnogo pla- da se uboga dnitfiua doma prcskrbi z moko in soiijo J za «»li tedfii. Ogibajto se sleparskih pravdoloveev, j kakor h.... kriza, tie hodite k sodniji brez piave po-| trebc, drLite ho mariveC drugine in kmetije — pa ; bode kmalo bolje in niti slabe letine ne bodo imele ! one pogubonosne mofti, katero imajo zdaj, ko so jiin zveste zaveznice Vas a nemarnost, trmoglavost in raz-vajenost. ^m_ammmmmmama J* H. Dopisi Cevati, in ni izgovora: davek moi a bit! plaCan in razne | ta]dmi' ^A())ltar^ v enem Bamem dnuvu Zttlio8tuJB, dokiade in dniga dajila tudi. An kako to, saj Se nema ' ........ ob Com zlwti in bcda in lakota to dalje bnje gospo-darita pod revno streho? —VpiaSam pa, ali so samo slabe U'tine krive, da so naSemu kmetu tako trda po-di? No, gotovo net — V tnnogib sludajih potlaCi ga njegova nemarnft"t, rnzvajenost in trmoglavost v no* sreCo in revo. Ce se na^e kmetstvo samo Se v skraj-nem 5asu ne zmodri ter jo krene na boljSo pot in Ce se razumnemu podnkn v ljudski Soli in od strani du-hovenstva ne posieCi, zboljSati mladi zarod in vtrditi v njem zdrave kali nravnosti, poStenja in marljivosti, —bodo tndi boljSn letine malo ha^nile. Vem sicer, da bo malo izdnlo, a vondar si vfit«-vam v dol^nost, rnzlo^iti svojf! menenje o tcj zadevi in to 7, edinim naiwnom, da kolikor mogo^e zavrnem trmaste bntice na kmetih na pot poStenrga ^ivtjenja; naj bi vendor fnkrat na§i kmetje popustili ono vefoio pravdanje, izvirajo^e iz zavisti, sovraStva, ma§Se-vanja, koje se ne boji nobenih srdstev v dosego bvo-jib nanirnov, niti krive prisege ne. To prokleto pravdanje zdnigpno z dornaeimi piepiri, pretepi in po-bo.fi je pogubonosno v svojih nasledklh; ono je goto-vo §e huje kfivo uboltva, kakor slabe letine. Pri tukajsn.fi c. k. okr. sodniji imel sem ve(5krat priliko videti o dnevih, odlofienih sodnijskim obravna- vam, da so bili vsi prostori bolj natlaeeni z ljudmi, nego kateri krat o, ncdrijab in praznikih farna cerkev pri veiiki ma§i. Ce preudarimo, koliko tisoe in tiso- Cev goldinarjev se potrosi samo za koleke, koliko sta- nejo odvetniki, kako slano racunajo ubo^nemu kmetu svoje poti, kako drage so sodnijske komisije, koliko pobirajo rube^i, cenitve in diazbe in koliko takse od premo2enj pradanih na drazbah itd. itd. in Ce priSte- vamo k vsemu tcmu Se zamudo 6asa, ki jo prizade- vajo pravde trmastemu kmt'tu, ko mu doma delo zao- staja; kobko pofrosi pijanfcevaje, ko pritaaja v pravd- nih opravkih v trg ali m^sto, ter se tu cell dan, ali pa tudi po dva in tri dni potika iz krcme v sodnijo in iz sodnije v kr5mo--doma pa hirajo iena in lafini, raztrgani otrodifii brez moke in soli;—Ce vse to pre- raSunimo ne gled6 na mnogo drugih tu ne nav6denib zgub in Skod, ki jih prizadeva nesreCno pravdanje, bogmel da spravimo skupaj—ozir jemaje na celi okraj —ogromno svoto, katera, porabljena za nakup 2ita in druzega potrebnega 2ive2a, bi labko pre&vela vse leto cele obCine naSega okraja. Da 1 nepotrebno pravdanje naj preneha, pa bo tudi revSCina potisnjena v. ozje meje, da sc vsaj o lakoti ne bo nigdar veC govorilo. Ko bi nasi kmetje ta svet posIuSali in se Cesto- krat, ko jih skuSnjava moti, nanj spominjali — kako lepo bi se jim odpirala ravna pot do boljSih, srecnej- Sih razmerl A, kakor poznam naSe razmere, ni se Se tega nadojati. Sedanji rod je zalibog prebudo de- moralizovan in zastonj je zamorca prati; on je bilje in, Bogu tudi potozeno, tudi ostane cni. Kedki kmet, da zna Se poSteno gospodanti in varovati svoje imetje. Skrbnost, marljivost, varfinost postajejo Ce dalje bolj nepoznane lastnostimej njimi; casprotno pa rase pravdarska strast. Na§ kmet si je privadil, da teka za vsako malenkost k sodniji: Ce se mu sosed le namrdne, ga u?.ezatofi; Ce se v jezi spomni, da je svojemu sosedu, Bog ve, kedaj pri ka-kem delu pomagal, mu kaj vozil ali kaj tacega, tirja ga in Ce neCe plaCati, tozi; ne pomisli, da mej sosedi treba vzajemne pomoCi in da rokaroko umije; Cemu sosed za dlan koso Coz mejo za?.ene, ali kako stvar na njegov zid ali svet nasloni, koj je napota pravda zaradi motene posesti, pravda pri katerej se oblaCi ad-vokat in slaCi—kmet.— Zato pa sliSimo vsako saboto, kako se razlega sodnijski boben na naSem trgu, kako sodnijski sluga V Gorici, 5. marcija. (Mestne volitve — javna spoved — iriedentarijana — revSCina v mestu ¦— zloraba javne dobrodelnosti.) Nekaterim* mostnim oCetom je potekla triletna doba, za katero so bili vq,lj«nl \\VmU to dni so imwle biti dopolnitne volitve. Cudno torej in preCudno je, kaj ne, da je Se vse tako Mho po mestu in da se niC ne pisari in agituje m«'j strankama za Crne ali rudeCe, zmi't ne ali naprednjaSke, vladne ali narodue, varCue ali zapravljive kandidate, in da si nista zlasti Se v laseh „L'Isonzott kot zagovornik magistralo.vcev in nL'Ecou kot pokrovitelj ekonomistov. Cudno ali ne, tako je, da Clovek, kateri se malo briga za javnost in za naSe mestue zadeve, zares misli, da je ali popolnoma otrpnelo zanimanje meSCanov za mestne volitw, ali pa da je pravda mej tako zvanimi kon- servativci in tako zvanimi liberalci doguana in rair skk-njen, pa da se bode volilo v prijaznem dogovoru „per accla*mationema. A moti se, moCno se mOti, kdor tako misli: Obe stranki se marljivo pripravljati na boj, in mcnda ima zdaj u2e vsaka svoj dovrSen bojni Crte2 ter preStevaje vrste svojih zanesljivih in omahljivih privizeucev (vsaka ima nekoliko takih in takih) pretresava, kako ga izvesti, da bo zmaga go- tova. Le druge taktike se ddte letos voditelji, kakor poprejsnja leta: ne b o b n a j o toliko, pa d e 1 a j o V e C. Vendar pa se pozdeva, da zaCnejo v kratktm tudi v javnih listih navadne volitvene polemike in da bodo morali, kakor po navadi tudi letos, nekateti kandidati in morda tudi drugi veljaki pottpe21jivo dr- gati hrbet, da bodo drugi po njem udrihali. „Kedor Se ni opravil generalne spovedi", rekel je, Ce se ne motimo, pri uckej priliki goriSki dopisnik BNovic", n^aj kandiduje", naSi listi mu u2e prav nadrobno pre- tres6 vse grehe, tudi najstarejSe, na katere je u2e davno pozabil. 9V Isoozo" se je uze vsedel v spo- veduico, zaCenSi pobo2no delo se svojim Ijubljen- cem, de2. glavarjem vitezom Pajer-jem; v dveh Stevilkah mu je vzbujal vest, opominjaje ga, da ni lepo pohajati po Gorici in plesti tu mre2e napred- njaSkim magistratovcem, ko razpravljajo in sklepajo v dunajski lcsenjaCi postave zaradi novih davkov ter so celo v dogovorih zaradi predelske Moznice, za koje izvrSitev se zopet ozndjajo nade. (Bum!) Zalibog je moral vesten spovednik nenadoma pre-, trgati zaceto spoved in Bog ve, ali jo bo mogel tako kmalo nadaljevati. V sredo popoludne pozvala je viSa oblast Isouzovega ureduika g. Jurcttig-a in njego-vega glavnega stavca Mora v samostan k sv. Anto-nu in tam se morata zdaj spovedavati preiskovalnemu sodniku. — Policija je nekda dolgo Casa preiskavala redakcijske prostore in urednikovo stanovanje, ter mnogo pi-seai po'brala. Kaj je povod dalo ostremu posto-panju, katero je vzbudilo v Gorici mnogo brupa, nam §e ni znano, a dvomiti ni, da se sum opira na kake irredentarske rovarije, zaradi katerih je g. Jurettig «2c lani veC mesecev poCival pri sv. Antonu, goriSkem ne skrivnosti; — v kratkem uz>. pozvemo in povemo' kflko in kaj. VCeraj, seveda, ni bilo JJ iBonzo-a" na Hvitlo in morda tudi Se ne pride tako preeej;—v tern s!m,!!!!i ii^o povzameta tdaSka tovariSa „11 Cittadino" in J/ Indipendente" zaCeto gpoved z goriSkimi kandidati. — 0 dopolnitni volitvi naj Se povemo, da je odloBena do po velikinoCi in to zaradi vojaSkega na-bora, ki se ima vrSiti v tern mesemi, in da nebajo star«Siniti gg. Covacig, dr. Maurovlch in dr, Seltz (beri: KovaCiC, dr. Manrovii in dr. Zajee) ki m bill izvoljoni v III, vol. skiipSCini, potem grof Attemi (v H. skup.) in gg. dr, Battiggi in dr. Verzegnafwi ^v I, skup.). Tedaj m ima voliti 6 novih filanov.—Dr. Ton* kli in tov. so bill podali proti volilnim imonikom pri-toi^bo, v kateri so zabtuvnlt, naj se sprejme 15 izpu-SCenih volilcov; a mestni zbor je vlogo zavrnil. Mon-da pojde zdaj rekurz na nnmestniStvo.— RevSCino ne obfiutijo letos samo probivalcl po do^eli—tudi v mestu se jo vgnji'zdila in m Sir! od dne do due luije. Zato ima gospinsko druStvo (ljud-ska kuhinja) in rndgistrat (mnogo posla prlskrbovaja nnjpotrebnrjSo brano tukajSnjim siromakom, Mestni Xiipan jo poroCal v zadnji seji, da je dal nrcdeliti od 22. dee. 1870 do 20, febr. t. I. 13,005 velikih porcij kuhe (po 1 liter) in 188 malih, z 12.897 velikih ko-sov kruha po 2 novca. in 568 malih* Od 19. fobrua* rija naproj so deli kruh samo v malih kosih po I kr. -IpotroBilo se je v ta nainen 537 gl. 27 kr, in Ce se odbijfio milodari v znesku 206 gl.—ostane potro-Ska Se 331 gl. 27 kr. — Zupan je prcdloiil in zbor potrdil, da se ima kuha dcliti Se do konca marcija, kar bo prizadelo pri 800 gl. stroSkov, ker se daje zdaj vsak dan po 300 porcrj. Ta potroSek se zaloM s Cistim dohodkom (650 gl.) dobrodelnega koncerta (okaterem smo o svojem casu poroCali)ins podporo, kojo se nadeja lupan dobiti od podpornega odbora* Podporhi odbor za stradajoCe po de2eli marljivo nadaljuje svoje blago delovanie. Uie vse obCine, katere je najhuje zadela slaba letina, so dobile precej-Sne zneske v pomofi siromakom. S tern denarom se navadno kupnje turSica ali drug 2ivez\ ki se razdelu* je mej najpotrebniSe. Da hi le povsod prav vestuo ravnali pri nakupavanji in razdelevanji blaga! SliSali smo Zalibog ulc o nekej zlorabi v.en! obCini na Ka-nalskem. kder se je nekda nekenui posestniku posre* Cilo prodati v ta namen svojo ska^eno 22. febr. popohidne je predaval |to gosp. prof. Zeptc o viuoreji, o koristi zveplanja trt in o trtni usi (phi-loxeri). &olsko poslopje je bilo natlaceno postaSalcev, tako da so morali mnogi, ki bi bili radi predavanje sliSali zvunaj ostati. Ce bi se le kmetje po nauku gosp, 2epica ravnali in ob svojem casu pridno trte zveplali; ali s tern naj si kupijo zvepla, ko ni nice-sar v zepu in nikakorSnega blaga za prodaj? Pri nas se vboztvo silno siri; veliko je kraetov, ki morajo ne-prenehoma drva v mesto voziti, da si turSice kupijo, in avoje druzine po moii lakote varujejo. Otlbor za podporo revezem postal je kanalski obcini 120 gl, kteri znesek je v. c. gosp. dekan dne 26. p. m. mej siromake lazdelil; da bi pa reveii de-nara za druge raanj potrebne reii ne porabili, dobil je vsak nakaznico, s katero je mogel pri tukajSmh tergovcih si turSice ali moke kupiti. Po tern izgledu naj se ravnajo tudi drage obcme, ktere dobe denar od podpornega odbora, kajti povsod se nahaja veliko ta-kih siromakov, kteri, te imajo krajcar v rokah, segajo rajSe po Bcukru in kafetu", nego po tuiSici ali po moki. ___________ Iz BOYCa se pile v .Presse* koncera febr.: (Nobena uarodna agitata.) Ni mi nrogoce, da ne bi ©dgovoril na dopis iz Bovca, nedavno objavljen v tPr,,* v katerem se govori o narodnih agitacijah v naiera mirnero in prijaznem kraji, ker sovdopisu na-ie rasroerr eisto napeCno osvitljeue. Ali se more sploh v Bovcw govoriti o sslo?enskih agitacijah8 ? Bavno tako maio, kakor o neraSkih agitacijah v katerem kolt netnskem trgu. Saj je bovsko prebivalstvo skoro sa-mo slovensko, a izjave njegove narodne zavednosti ncniiijo nikakor agitatoriCnega znacaja. Mi smo kot Slovenei pred vaem dobri Avstrijci, in to je vendar glavna stvar. Pisatelj onega dopisa je govoril tudi, da naia slovenska cltalnica „vznemiruje edinost mej triani." To je tudi Sisto neopraviceno, Ik/no iivlje-nje mej trlani je pri nas tako prisrcno, kakor le mote biti. K slovenski cltalnici pripadajo zastopniki vseh obcmarskih vrst, tako udjc obCinskega zastopa in tudi elaoi neslovenskega sSchiitzenbuDdtt-a; ta pa Steje t svoji sreditudi (lane sloveuskegadruStva. Dapriob-eujerao v ljubljanski (?? op. ured.) „SoeiB porocila o veselicah, ki se uapravljajo v bovSki cltalnici, tega nam ne zameri noben Bovcan. Citalnidni predsednik je eden na§ih znamejiitej§ih in najbolj spoStovanih tizanov in tcdaj se ne more govoriti o „individuib,u kateri nemajo pravice vlikati se v na§e zadeve. Kar zadeva slednjiL objavo vseh obcinskih predstojnikov bov§kega okraja, katera ni bila nekda sprejeta v „So-eo,B bodi samo omenjeno, da se niso s to objavo ni-kakor sponesli njeni zacetniki, pa da jo je »3oca" slednjic vendar objavila." Iz Kota 1. marcija (Izv. dop.) Dne 26. in 27. febr. verSile so se vofttve zupanov ˇ Kotu. V Homcu je stari Spehonja izroCil gospodarstvo novemu zupanu Andr. Kramarju; v Breginju je ostal Kadenaro; pri Bobu (v Kredi) pa Volaria. LetoSnje obSinske volitve so zopet pokazale, da je sedanji volivai sistem prav pi§kav. Yec po§tenih moz sem sliial refii, da se vo-litev v pravem pomenu bojijo. Nekteri hoSejo zarad uljudaosti vsem vstreCi, pa pridejo v velike zadrege in pogosto tudi v sovraStvo. Drug! so z dolgovi oblo-ieni, in ker bi ne imeli radi zamere pri nobenem o-briSejo si trikrat mertvaSki pot s Sela, preden pre-stopijo prah obcinske pisarnice. Nekdo je enema ali drugemu obCinskemu pervakn „korapar" ali y zlabti; ko ima svoj votum oddati, boce iztrebiti vse slabe duhove iz morgan; vsekne se tako globoko, da ga vsi okolistojeCi prestraSeno gledajo, ali mu ni znabitikos nosa obti^al v robcu. Zopet drugi lezl bolan doma; ˇolivna merzlica trese gapoweh udih. Podpihovauje, iantanje, prilizovanje, podkdpovanje in drage cerne farije lazijo od ni§e do hi§e ter vznemirujejo mirne prebivalce. Samo Bog Bahus se sladko smeje, ker se mu marsikak litron posveti v 6ast. Te dni se je zgodil Mosten slocaj v Breginji; fie je 37 let stara im& je na poroda umerla. C. kr. okrajni zdravnik tolminski, g.M. Barbarovid, kferi je bil k njej poklican, prizadeval si je na vso mod, da bi nesredi v okom priSel, ker je, akoravno truden od daljne poti, skoz 24 ur skoraj neprenehoma pri po-sfceiji boloe prebudii in zarad tega ma gre obdna po-hvala, pa ves trad je bil zastonj, ker naravna slabot-nost in splo§no vnetje pretrgalo je mladi 2eni v par dnevih zivljenja tanke niti. OMalovati pa je, da bo v mestih kmalo ve6 zdravnikov kakor bolnikov, na de^eli, v Eol>aridu, pa nobenega. jannarija 19S vagonov 7979 bal 307228 ko. februarija 227 „ 8276 , 34494 , marcija 389 * 15714 „ 60080 , anrUa 438 , 17676 , 65038 . maja 690 » 30840 9 115578 „ junija 347 » 15341 » 61928 s jalija 217 9 9459 » 24950 , avgnsta 139 » 5934 , 20856 n septembral85 n 8710 „ 27772 s oktobra 192 n 8360 9 29382 „ novembra 221 , 9088 . 25400 „ decembra 365 . , 12550 ,,, 33152 , skupaj 3608 vagou. 149937 bal 569358 ko. Petrolija pa: januarija 6063 sodo? 1166 zabojev r 211 ?ozovib februarija 7949 . 496 » 284 „ 8203 . 1304 . 306 , marcija aprila 7W« maja 7145 junija 3000 julija 7117 avgnsta 17190 scptembra 31897 oktobra 62977 novembra 37758 decembra 40110 626 569 514 852 1290 2660 2607 2737 201 258 120 244 521 922 1764 1173 1153 vkup 237291 sortov 15560 zabojev v 7247 vozovih Ocitno je, da Trst napreduje v tergovini od leta do leta, a Se vise bi se pomnozil promet, ako bi vlada skerbela za to, da bi dobilo najznamenitneje tergo finsko mestci §e eno zelesnico. katera bi je direktno vezala z NemCijo. Bodi si cez Predel ali Skofjo Loko, v veliko korist bi bila ena ali druga. Ker je pa pon-tebska zelcznica na vsak nacin Ikodljiva terza§ki tergovini, se je bati, da bodo Benedke zopet, kar se je uze pokazalo, mnogo pridobile, Trst pa da zgnbi. Vlada bi morala na to delati, da bi spravila vse zeleznice v svojo upravo, kakor je naredila z Rudolfovo zeleznico, potem bi se stanje gotovo zbolj§ab, ker bi bile vse proge v derzavuej re^iji. Privatne drnibe in posebno ju2na zelcznica Jinajo tako visoke cene, da dobivajo na Dunaji, na Stirskem in drugod blago prihajajoce cez morje boJji kup iz Hamburga kakor iz Trsta. Posebno se vtegne v Trstu mnogo preoberniti, kedar no bomo imeli ve6 proste luke, katera nehii morda Se v teku tPkocega leta. Tergovina je v Trstu nekaj mese-cev prav mlacna razen one z lesom, kterega sc §e uaj-vec speca Cez morje. Borsa je nekaj casa sem, od kar se govori o pomnozcnji garnizij v ju2ni Tirolski, bolj nemirna, derzavni papjrji so nekolikc padli, napoleon! so se pa podrazili; to je politicni barometer. , ,.'z Tr8ta» 28- febr. (Izv. dop.) (Statistika. NaSa kupcija in 2eleznica.) Koliko petrolija in bombaza se je lansko Icto mWM9 it Xwt*? Borabaia; Izpod Ucke, 28. februarija. (Izv. dop.) Ako bi clovek Lital samo oficijozne in poloficijozne liste, pa se sam dcbro imel, rekel bi labko veselega serca: Saj vendar ni res, da je svet dolina solza. Tako bi se dalo sklepati tudi iz aAdrije" od predzadnjega pondeljka, da je reva in beda iz Istre popolnoma prognana vsled drzavne podpore. Ta primecek uradnega Iista pi§e med drugira, da javne oblasti vsa dela, Ki se izvrsujejo s pomoSjo dr^avnega posojila v namen, da se revezem sezasluzki pomore, kar na svoj radun izpeljujejo in sicer za to, da ostauejo revezem oni dobifiki, koje bi imeli pod-vzetniki, kakor tudi, da doticne oblasti na tak nacin lazej na to pazijo, da se pripusti zasMek le bolj revnim. Da bi to res bilo — ne bilo bi napacno — in ravnalo bi se po sploSnej ielji. Ali da ni temu taka, mariveL da se je veliko javnib del izroCilo podvzet-nikom, o tern bi se bil lahko prepricat oficijozen &o~ pisnik, ako bi mu bilo kaj mari ni resnidnosti nje-govih poroCil. Ko je na§ drf. poslanec, dr. Vitezid, vlado na to opozoril, naj pazi, da se radi narodnostnih mr-2enj ne bo godila krivica prebivalcem hrvaSke narod-nosti v Istri, kedar se bodo delile podpore, zadel je v srSenje gnjezdo; kakor stekli psi posko&li so dopis-niki v „CittadinoB in BIndipendentett na njega j a da je on prav imel, dokazuje nam uze drugi slucaj v pazinski obCini, katerega omenja zadnje dni nek do-pisnik v „Vater!andtt". Tervi2 je veeja podobfiina pazinske krajne ob-{ine; pri zadnjih volitvah volili so tamoSnji kmetje veiinoma z narodno stranko; ali lahonskemu zupan-stva ni bilo to po volji in pokazati je botelo to pri razdelenji drzavnih svot za zimsko seme. Ker niso Tervi&ni ni5esa vdobili, pritolili so se pri okraj. glavarstvu in ko jim je okrajno glavarstvo reklo, da je za-nje pri zupanstvu neka svota naka-zana, spozabil? so se pri zupanstvu tako dale6. da so celo trdili, da se je glavarstvo zlagalo. Ko so pa po-zvedeli ti mameluki, da imajo s tnnoglavezt posla, kateri so se pri c. k. namestniStvu v Terstu prito2ili', na§li so vendar neko svoto za Tervizane. fiudno je na svetu in nikoli vse tako v redu, kakor bi se sodilo po „Adriji". Kaj se Vam zdi; kaka vrazja politika je ta? V juinej Tirolski se vojaSke stra2e|pompo2ujejo, da bi bila Avstrija za vsak slucaj pripravyena, ako bi hotel irredentovski zmaj poaeci po njenih de^elah, - tu v Istri ae pa narodna. obSinska zaatopstva r&zpuiaajo, kakor v Kastvi, kder ne raarajo za Cuder-a nekda.ijoga garibaldiuskega vojaka — v Pazinu se pa "% one ljudi od strani c. k. uradnikov glasuje, koje jim priporocajo s proglasom ljudje a la Bradicic-Constatini. Prvemu so hiso preiskovali zaradi politicnib sumonj ineseca julija, drugi tudi posebno rad v obljubljeno dezelo Skili. Kar se ni se v Pazinu poitalijancilo, mislijo irredentovci s tern dognati, da bodo Coustantinija za znpana zbrah. Skoda, neizmema Skoda, da uij ved c. k. namestnika Pinota v Terstu. Politidni pregled. Z DUNAJA. Kakor vse kaze, bo zboroval dunajski pari anient §e vsaj do srcde meseca maja. Te dni je bilo pri predsedniku poslanske zbornice, grofn C o r o n-i n i-ju posvetovanje, katerega so se deleMli grof Taaffe, bar. Krie^sau in aaLelniki klubov grof Hobcnwart, Grobolski, dr. Iticger, dr. Sturm in Tomasczuk. Ustanovili so program prihodnjega delovanja in sklenili, da se razprava diiavnega proradttua ne pridne pred veliko nocjo; dr^avni zbor se odlo^i od 20. t. m. do 2. apriia. Potem se koj loti obravnave proracuna, ki utegne biti tako obsinui, da naj-brze ne konLa pred sredo maja meseca, — Potem se sklifiejo dc2elni zbori, ki bodo pa le kake Stiri tedne zboruvali. Mari naj se pa ne sklidejo in naj gospodje na Dunaji vse saini o-pravijo! vsaj so deMni zbori tako le bolj na videz, kakor zares. Ugotoviti racunske sklepe dveh let, prora6unc za tekoco in prihodnje leto, resiti mnogo druzih nalog, ki so se nakopicile v dolgi dobi po zadnjem zborovanji, pa §e kak vladen predlog — vse to v § t i r i h t e d n i h; pa naj bo dobro in temeljito rcSeno in v pro-spch de^elam? Na Dunaji ve^iyo celo ^mcsece otrobe v brczuspeSnih adresuih raxpravuh — dc^elni zbori pa naj kar na vrat na nos opra-vijo svoje najnujniSe, posle, kajti com rnanj govori, tern rnanj zadreg prizadevajo vladi. Poslanska zbornica je dognala postavo, katera dolofiuje opro§6enje novih poslopij od davka. LienbaCberjev predlog, da se odpravijo dr-iavni pravdniki pri c. kr. okrajnih sodnijah, ni obveljal. Glasovali so za-nj poslanci pravne stranke in ceskega kluba; a Poljaki so potegnili z ustavoverci. Solskemu odseku je predlagal Lienbacher, naj dolofiijo dezelne postave, kdaj imajo pride-njati otroci v solo hoditi in koliko casa naj ho-dijo; iz sole pa naj bismeli izstopiti samo tedaj, ako so si prilastili znanja Ijudskih Sol. V gosposki zbornici se je nstanovil av-tonomisticni klab, kateremu so na celu knez Karol Scbwarzenberg, knez Adam Sapieha, grof Falkenhayn in dr. Habietinek. Program klubov obsega 5 to6k; varstvo pravice v vsem javnem zivljenji, soglasje med cerkvijo in dr^avo, rav-nopravnost vseh narodov, poravnanje driavnih stro§kov z drzavnimi dohodki, in pa varstvo modi ia veljave Avstrije. Novinaueniminister, baron Conrad, hofie pravicen biti tudi Slovanom, to kazejo uze nje-gove prve naredbe; pricakovati pa vendar ne smemo, da se uie v kratkem spremeni ves do-sedanji iolski sistem. Polagoma pojde morda bolje. V valaskem Mezerici na Moravskem je velel preuravnati nemiki gimnazij na narodnej podlagi z ucmm jezikom Le§kim. — Dne 25. febr. so se poklonili Conradu kranjski drzavni poslanci, ter so mu na srce polo&li kranjsko golstvo. 0 gimnaziji v Kit'anji je rekel minister, da pripoznava njegovo potrebo in se nadeja, da se ohrani; dalje je izjavil, da on ni prijatelj ponemdevalnim nameram, da imajo sole namen, ljudstvo izobrazevati in da mora temu povsod podlaga biti domadi narodni jezik. HRVA§KI ban Peja6evi6 je sprejel poudeljek predstojnike raznih oblastnij; v kratkem pojde se saborskim predsednikom, KrestiSem, v Pesto. V PE§TANSKEM zboru mora Tisza grenke pozirti. Poslanec Csanr-dy mu je ocital, da je njegovo vlaaanje prokletst?Q osQ^e i da je on politieni veternjak in da ne zasluzi nobenega zaupanja. V tern zmislu so bobnali tudi drugi poslanci. Tisza se je zagovarjal, kolikor je mo-gel, a rekel je tudi, da ne odstopi, 6e ga ne pahne z ministerskega stola zborova vcema. General Wurtenberg seje zopet vrnil v SARAJEVO. Potem takem se niso vresni6ile vesti, da pride na njegovo mesto Dahlen ali JuvanoviS. IZ KUSIJE. V St. Peterburgu so v torek dne 2. t. m. slovesno obhajali 25 letnico vla-danja eara Aleksandra. Vse kronane glave so pri tej priliki cestitale caru, pa tudi iz vseb krajev sirnega cesarstva, ki Lteje 80 milijonov prebivalcev, dosle so Sestitke in darovi Ijublje-nemu vladarju. St. Peterburg je bil na predve-Ser sijajno razsvitljen, kakor Le nikdar poprej in car se je v odprti kodiji sprehajal po mest-nih ulicah niej gojeteco seljudsko mnozico, ka-tera ga je z nepopisljivo navdulenostjo pozdrav-Ijala. — Dasi so bili nihilistifini rovarji napo-vedali nezasliiano razsvefiavo — tako, kakorfino si jc bil o svojem fiasu v svojo zabavo napra-vil grozoviti cesar Neron v Biinu — minole so vendar slovesnosti v najlep&em redu. — Prav lepo adreso so poklonili caru poljski plemiCi po posebnej deputaciji: „Tvoje earsko veltfanstvo", pravijo v njej, „naj pozabi preteklost, a nakloiii nam zopet svoje zaupanje, da nam bode inogofce posvetiti svoje moci roirnemu narodnost-nemu razvoju v blagost Tvoje slavne kraljevine poljske, v Tvojo lastno slavo iu v skupno ko-rist drzavi". Prav zanimiva in pomenljiva je zdaj, ko se toliko pisari o ncmSko-avstrijski zvezi zoper Rusijo in tov., lastnorocno pisana ficstitka sta-rega soseda Wiljema, katero je podpisal tudi drziivni kanclcr knez B i s in ar k. V tem pismu pravi ncmSki cesar, da se prijateljska zveza mej njim in ruskim carjcm ne zrusi do konca njiju j zivljenja, Dne 3. t. m. se javlja iz Peterburga: Danes popoludne okolo d'veh je neki tnlad moz prav od blizu strelil na grofa L o r i s - M c 1 i k o v a, ko se je ta bas" vraeal domov od kneza Gorea-kovega. Grof Melikov je prijel napastnika, a ta mu uide. Neki defiek, ki je vse videl, skocil je napastniku mej noge, tako, da je ta padel in so ga lehko ujeli. Grof Melikov ni bii zadet od krogle. Carjevic naslednik, carski princi in do-stojanstveniki so grofa takoj obiskali. Dne 3. t. in. se javlja iz Bruselja: Si-no6i, ko se je kraljica peljala iz gledisca, je nekdo vrgel proti vozu kraljice petardo, ki je razpocila. Preiskava se je pridela. Tedaj ni napadov na mogotce ni konca ni kraja. Nibilisti oziroma socijalisti raztezajo svoje ostudno-pogubonosno dclovanje po celej Evropi. Doma6e stvari. Ne zameritel „3oCaB se je zopet zakesnila, ker je nje vredovatelj v Cetertek in petek od jutra do vecera posloval kot zaprisezen tolmad pri porotni aodniji. Gosp. de2elni glavar, vitez d.r Pajer, je v sredo vecer odrinil na Dunaj, da se kot diiavni poslanec dulezi nadaljuega zborovanja. V dezelnem odbom ga z;i 'Jko 'eto je Oi"ikovano ht'va^ko vino ua Stolno-lloli Ttwliki rastavi z zlato madajlo. Na Hi'vaskuin rase bale iu 5rno vino, moCiio in izvrstuo vino m mizo pa tudi izvrstno za butelje. Med razuiini vrstami grozdja se na Hrv&Skeiu goji posebno „lCraljevii»a" (rudefii Portugizec), katera dade jako nno in moLao vino iu „Mo8tovac" od ka-terega se dobi tudi jako dobro vino. V novej&k, La-sih poCel se je pa Sii-iti po UrvaSkcm posebno taljau-ski in renski risling od katere vrsti je U zdaj na HrvaSkem veliko dobrega vina. Posebno dobra be'a vina se pridelujejo na Hrva-kem od Zagreba do Sv. Ivana, pod Okicem, v Mosla-vini na KalniCkih in na VaraSdinskib brdinab itd. Te viua so jako mocna in polna, dofiim je vino v Zagor-ju bolj lahko, rezko, in zato kakor mizno vino kaj priljubljeno. Izvrstua Crna vina se nabajajo na HrvaSkem v Moslavini in Kalniku v Sremu (Slavoniji) pa posebno dobra tako imeuovana aKarlova