it 22. V Gorici, v soboto dne 17. marca 1906. Izbaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto b 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ir s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pre-iiutinft aH v Gorici na dom poSiijana: ,«, loto.......13 K 20 h, ali gld. 6 00 pni leta........f. . 60 » » » 3-30 Wiilrta........,.3 » 40 , r , 1*70 posamične številke stanejo*-"ID"<"iii. ""'"•'.'¦f-*' --, i**wr •• Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici ; fVm 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršček Mik dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob riodtfljah a od 8. do 12. ure. Na naroČila bm doposlane na cinine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo V^ttt-^vrstabr če -iskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaki* rr-ta. Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostori« _ Reklame in spisi v- uredniškem dolu 15 kr. vrsta _ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-guvornout. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K-Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v I. nai tr Z urednikom, je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št.. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se posojajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se posilimo la upravnlStvu. vam »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 90 h ali gld. 1-60. vi »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici, v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersite v Nunski ulici in v Korenski ulici Št. 22: — v Trstu v tobakarni LavrengiS na trgu dolla Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Godci. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. T Še pri gradbi »Trgovskega doma« se ni mislilo na to, da smo Slovenci v Gorici tako daleč, da utegnemo v do-glednem času sami prirediti dramo in opero. Opera je v kulturnem življenju človeka znak visoke stopinje. Opera, t. j. združitev glasbe in poezije, je nastopila še le takrat, ko so se že ysi ..predeli umetnosti visoko razvili. Zato pač moramo pozdravljati prireditev opere »V vodnjaku« po »Pevskem in glasbenem društvu« dne" 17. in 18. t. m. kot izraz visokega kulturnega stremljenja med nami goriškimi Slovenci. Radi priznavamo, da ta prvi poskus ne more podati posebne virtuoznosti. Po eni strani nima »Pevsko in glasbeno društvo« sploh v svojem načrtu gojitve dramatične glasbe in se tudi ni še na njo pripravljalo in tako daleč razvilo, da bi imelo posebno šolo za solopetje, ki je predpogoj dramatičnemu petju. Zaradi tega smatramo prireditev opere, katere tudi ne da društvo kot tako, ampak le pevski zbor, kot izraz vitalnosti društva samega. To pa je ravno, kar nas mora navdajati z veseljem in ponosom. Ozrimo se le na kratko dobo desetletja nazaj, pa moramo priznati, da pred desetimi leti v Gorici in na Goriškem skoraj ni bilo sledu pravega petja, čitalnice, ki so se bile ustanovile po letu 1860. naprej, so prebile vse prvo dobo navdušenja, in prvotno živahno življenje je povsod poleglo. Tako je bilo tudi pri nas na Goriškem splošno mrtvilo. Od časa Josipa Kocjančiča, Avg. Lebana in Ant. Hribarja naprej na Goriškem o gojitvi petja ne more biti prav govora. Uzrok, da je društveno življenje in z njim *udi gojitev petja propadalo, je pač ta, ku^or povsod, da je pojemala ona narodna navdušenost, ki je bila vskipela okoli 70. leta za dobo taborov in špecijelno ob nastopu dr. Lavriča pri nas na Goriškem. Kakor je bila ono dobo narodna navdušenost le hipna in se ni organično izkoristila, tako je tudi prvo slovensko društvo »Slavec« na Goriškem, ustanovljeno po inicijativi Josipa Kocjančiča po Antonu Hribarju, naglo zaspalo. Imamo le še nastop okoli 200 goriških pevcev leta 1882., kar pa ni izraz organične gojitve petja, marveč se je s tem nastopom le hotelo manifestirati ob prihodu cesarjevem. Ne moremo torej tega smatrati za kulturen pojav, ampak le za manifestacijskh Naša prva čitalnica' v Gorici je ostala v ozkih mejah bralnega, zabavnega društva, in, kolikor se tiče gojitve petja po Ant. Hribarju (f 1887), se ima zahvaliti dolgoletnemu pevovodji, ki se je bil posvetil petju in, kolikor bilo mogoče, s skromnimi močmi ga tudi izvajal. Z ustanovitvijo ljudske šole po političnem društvu »Sloga« so stopili goriški Slovenci prvič na pravo pot sa-moosvojitve. In to, da se je v kratki dobi od ustanovitve slovenske ljudske šole razvil slovenski živelj tako, da se je ustanovilo jeseni 1900. »Pevsko in glasbeno društvo« po vzoru. «Glasbene matice« v Ljubljani, in da isto danes, po šestih letih svojega obstoja, nastopa z opero, to nam kaže krepkost slovenskega narodnega življenja v Gorici. To nas mora naudati s trdn*^ nado ko-nečne zmage našega življa na Goriškem. Prireditev opere potom »Pevskega in glasbenega drnštva« ni hipna manifestacija, ni izraz prigodne navdušenosti, marveč je plod večletnega, organič-nega, šolskega dela. Kakor podaja »Pevsko in glasbeno društvo« plode svojega dela v lepih večjih koncertih, kakor to postaja pristopno slovenskemu občinstvu, tako rastejo tudi po celi naši deželi pevska društva in tako se tudi vidno boljšajo rezultati njih delovanja, Ako nastopa »Pevsko in glasbeno društvo« s prireditvijo opere, si je upalo isto seči po najvišjem cilju. In ako je prišlo društvo do tega cilja po organič-nem Šolskem delu in samopomoči, brez vsake opore od zgoraj in od zunaj, po- ! tem smemo smatrati ravno ta vspeh kot dokaz, da smo Slovenci na Goriškem krepki dovolj, da se lotimo vsakega dela in vsakega cilja in da je od nas samih odvisno, kaj dosežemo tudi ob najneugod-niših političnih in socijalnih razmerah, pod največjim priti i s ko m tujega, nam sovražnega življa. Z veseljem in ponosom moramo povdarjati tudi drug pojav. Kakor naš slovenski živelj raste in se razvija na vseh poljih sam po lastni moči, tako opazujemo, da pri Italijanih v Gorici manjka samorodne moči. Dasi imajo le-ti v rokah mesto Gorico, ki predstavlja v naši deželi tretjino ekonomične moči; dasi imajo oni na razpolaganje vsa sredstva za poln nacijonalen razvoj, ne morejo pokazati skoraj na ni-kakem polju organičnega narodnega dela, kakor mi Slovenci v Gorici. Smatrati nam je torej prireditev opere v »Trgovskem domu« za izraz naše moči. In zaradi tega tudi opravičeno lahko pričakujemo od našega slovenskega občinstva v mestu in po deželi, da pokaže dne 17. in 18. t. m. svojo zavednost ter veselje in ponos nad vspelim kulturnim delom. Naša pevska društva naj ne zamude poslati svojih zastopnikov, da slišijo moč lepe pesmi, da se s tem vzbuja hrepenenje in stremljenje po boljšem in višjem. Sautschev govor o volilni reformi v poslanski zbornici 14. t. nt. Ministerski predsednik baron Gautsch izjavlja n&jprvo, da so vsi govorniki pripozna-vali potrebo volilne reforme in so odobravali temeljno idejo vladne predloge. Odgovarjajo na razne trditve tekom razprave je rekel baron Gautsch, da se pred vsem očita vladi, da po-vspešuje demagogijo. V resnici pa je politična vzgoja mas najbolje bojno sredstvo proti demagogiji. Za tem ciljem stremi vlada. Posl. Grabmaver je imenoval ministerskega predsednika protektorja socijalistov in mu je očital, da na vse načine podpira radikalne stranke. Ta obtožba je v protislovju z očitanjem, ki se izgovarja v isti sapi, da vlada ni se dala splošne direktne volilne pravice in da ni dala volilne pravice ženskam in vojakom v aktivni službi. Govornik je hvaležen posl. Grabmavru, da se je izrekel za volilno reformo na podlagi splošne direktne, ali pravično stopnjevane volilne pravice. Govornik obžaluje pa, da posl. Grabmavr ni ob eaem povedal, kako si misli to pravično stopnjevano volilno pravico l (Odobravanje j. Kar se tiče izjave posl. Silva Ta-rouca za volilno reformo na podlagi zadružne organizacije, ne vidi ministerski predsednik za sedaj nobenega sredstva, da bi vse organizacije zadobile zastopstvo v parlamentu in se boji, da bi prišli do neke vrste zastopstva stanov, v katerem bi prišli do izraza interesi stanov, ne pa državna misel, kar bi postavilo ustavo na bolj labilno podlago, nego, ako se ista postavi na skupnost in jednotnost voiilcev. Ministerski predsednik se postavlja po robu očitanju, Češ, da volilna reforma zapira konservativnim elementom vhod v parlament in da odpira vrata radikalnim elementom. Le en pogled na elemente s splošno volilno pravico ovrguje to trditev. Razdelitev voliluih okrožij v vladni predlogi dokazuje, da radikalni elementi niso udušili konservativnih. Od napovedane spremembe ustave v smislu skrčenja kompetence državnega zbora v narodnih stvareh, se boji ministerski predsednik, da bi imel narodni boj potem mesto enega mnogo torišč, kjer bi bilo posredovanje težavneje, nego v državnem zboru. Vladna" predloga pomenja nasproti temu energičneji in gotoveji izhod ustave, kakor tudi veliko naravneji razvoj v smislu napredka, nego pa nevaren poskus vezanja volilne pravice s stanovsko organizacijo in istodobne spremembe ustave. Nasproti očitanju, da je bila volilna reforma predložena le v interesu socijalnih demokratov, naglasa mini- Grof Monte Oristo. flnpisal fllexandre Dumas. (Dalje.) »Ali vas gospici nista povabili s seboj, da bi jima "delali družbo pri godbi?" vpraša Danglars Andreo. »Žalibog ne, gospod/ odvrne .Andrea in vzdihne še mnogo ^načilnejše nego prej. Danglars se takoj približa vratom in jih odpre. Mladi dami sta sedeli obe na enem stolu pred pianom, igrali sta vsaka z jedno roko, vaja, ki sta si jo izmislili in o kateri sta se izurili do velike popolnosti. Gospica d* Armillv in Evgenija sta tvorili v okviru vrat eno onih živih slik, ki so tako priljubljene v Nemčiji. Gospica (V Armillv je bila jako lepa ali vsaj izvanredno prijetna. Bila je majhna, plavolasa in vitka kakor viia; njeni lepi, nakodrani lasje so ji padali na precej dolg vrat, kakoršftega daje večkrat Perugin svojim devicam, in v njenih očeh je ležal izraz utrujenosti. Govorilo se je, da ima slabotne živce in umrje nekega dne pojoča. Monte Cristo se hitro in radovedno ozre v to žensko sobo. Bilo je to prvikrat, da je videl gospico d' Armillv, o kateri je slišal pripovedovati tako mnogo. „Ah," vpraša bankir svojo hčerko, „ali smo mi drugi izključeni V" In pri teh besedah potisne v salon mladega moža ter pripre vrata, tako da grof in baronica ne moreta videti ničesar, dočhn sledi bankir mlademu Cavalcantiju. Zdelo se je, da se baronica nič ne meni za to. Nekaj trenotkov pozneje sliši grof, kako poje Andrea korziško pesem in ga spremlja pri tem glas piana. Pri tej pesmi se grof nasmehne, pozabi na Andreo in se spomni Benedetta, dočim hvali baronica veliko duševno moč svojega moža, ki je izgubil še to jutro pri nekem milanskem bankrotu tri-do štiristo tisoč frankov. Res je bila hvala zaslužena, kajti niti na baronovi zunanjosti, niti na njegovem vedenju ne opazi grof nobene izpre- „Prav," si misli Monte Cristo. »Pred jednim mesecem se je s svojo izgubo še bahal, zdaj jo že skriva." „0 milostiva," pravi nato glasno, vaš soprog je na borzi predobro doma. „Kar je na eni strani izgubil, to na drugi dvakrat dobi." „Vidim, da tudi vi živite v splošni gmoti," pravi gospa Danglars. „In kaj je ta zmota?" pravi Monte Cristo. »Ljudje mislijo, da bankir igra, dočim on ne stori tega nikdar." „Ah, da, to je res, milostiva; spominjam se, da mi je rekel gospod Debrav... Toda oprostite, kje pa je Debrav? Videl ga nisem že tri ali štiri dni." „Tudi jaz ne," odvrne baronica s čudnim izrazom. „Toda svojega govora niste končali." „ Katerega?" „ Rekli ste, da vam je gospod Debrav nekaj rekel." „Abj ves je. Gospod Debrav mi je rekel, da ste se vi vdali demonu igre." „Vsekakor moram priznati, da sem imela nekaj časa veselje za to, a zdaj me je minilo." „In tega nimate prav, milostiva, Moj Bog, kako nestalna je sreča, in če bi bil jaz ženska in slučajno žena bankirjeva, kakšno zaupanje bi imel jaz v srečo svojega soproga! Znano vam je, da je človek pri špekulacijah prav tako lahko srečen kakor nesrečen. Poskušal bi si ustanoviti svoje lastno premoženje, in svojo korist bi izročil rokam, ki bi bile njemu neznane." Gospa Danglars močno zaradi. „čujte," pravi Monte Cristo, prezrši navidezno to rude-čico, „ali se ne govori o velikem dobičku, ki se je napravil včeraj z neapoljskimi boni?" „Jaz jih nimam," pravi baronica živahno, „in jih nisem nikdar imela. Toda pustiva ta predmet, ljubi gruf, saj govoriva kakor dva menična agenta. Govoriva raje o teh ubogih Ville-fortovih, ki jih zdaj tako preganja nesreča." „Kakšna nesreča pa jih je zadela?" vpraša Monte Cristo čisto naivno. „Saj vendar veste, da je umrl gospod marki de Saint-M(5ran tri ali štiri dni po svojem odhodu od doma in da so izgubili gospo de Saint-Meran tri ali štiri dni po njenem prihodu." „Ah, to je res," pravi Monte Cristo. „Slišal sem o tem, toda, kakor pravi CIaudio Hamletu, je to zakon narave. Njuni očetje so umrli pred njima, in ta dva sta jih objokovala, in ta dva morata umreti pred svojimi otroci, in ti ju objpkujejo." „Toda to Še ni vse." „To še ni vse?" „Ne; znano vam je, da se je imela gospica Valentina omožiti..." „Z gospodom Francem d'Epinay... -Mi seje razdrla ta nameravana možitev?" „Da, včeraj zjutraj je odpovedal Franc svojo besedo." „Ah, res? In ali je znan vzrok?" »Ne.«..'" sterski predsednik, da uradniška vlada pred i vr»em zato nastopa za kako zakonodajno delo, k« je smatra za dobro in ker se nadeja, da doseže kake koristi v interesu države. Mini-sterski predsednik naglasa, da so vsi konservativni elementi državnega zbora pospeševali zakouodajno varstvo delavcev, ne da bi komu prihajalo na misel, da bi očital konservativcem, da so te posstulate podpirali le sato, da bi prišli v tesneje stike s socijalnimi demokrati. Ministerski predsednik naglasa izrecno, da vlada nima nikakih svež s socijalnodemokratično stranko (Ironičen smeh). Smejte se, ali pa ne! Bolje bi bilo in dostojneje resnih politikov, ako bi to, kar trdijo, tudi utemeljili. Kdor pozna ministerskega predsednika, ve, da ni v nikakih zvezah s to stranko in da je velik prepad med njegovimi in med nazori te stranke. (Mejklici;. Nasproti očitanju posl. Pzieduszv-ckega, da volilna reforma predstavlja Nenemce kakor inferijorneje, se sklicuje ministerski predsednik na to, da volilna reforma, ki pomnožuje mandate slovanskih plemen, ne more pomenjati kričeče krivice za nenemške narode. Kar se do-staje razmerja agrarnega prebivalstva nasproti volilni predlogi, je vlada po kolikor le možnem ločenju mest in dežele podala dokaz, da se je potrudila, da zagotovi državo vzdržujočim elementom kolikor le možno izdatno zastopstvo. Glede" števila mandatov bo vlada pripravljena podpirati pravičen kompromis. Preidši k izvajanjem posl. Pergelta, naglasa ministerski predsednik, da sprememba v številu mandatov med Nemci in Slovani ne izhaja od tega, da bi se dajalo prednost eni narodnosti, ampak je to po naravi vprašanje narodnega obkroženja. Ta sprememba tvori torej vprašanje principa, ki je združen z bitstvenimi koristim za Nemce, kajti posestno stanje, določeno Nemcem v volilni predlogi, je zagotovljeno istim proti vsem političnim eventualnostim. (Mejklici Vsenem-cev). Sicer pa razdelitev mandatov ni še dovršeno dejstvo. Vlada bo rada pripravljena, da po možnosti ustreže opravičenim željam Nemcev. Na to je prešel ministerski predsednik k izvajanjem posl. Mengerja, ki je naglašal potrebo narodnega sporazumljenja. Baron Gautsch je pripomnil, da se temu cilju morajo posvetiti vse sile in vlada stori vse možno, da gladi to za vso Avstrijo velevažno pot in da podpira misel, ki navdaja srce vsacega prijatelja domovine. Ministerski predsednik je nadaljeval: Poleg bojazni, ki je ministerskemu predsedniku skoraj nerazumljiva, češ, kakor da bi bila katoliška cerkev v skoraj izključno katoliški državi kakor je Avstrija v nevarnosti, se je izrazilo tudi bojazen, da bo prihodnja zbornica dosedanji zavezni politiki manje prijazna, nego je bila id doslej. Temu nasproti izjavlja ministerski predsednik, da korenini ta politika tako globoko v potrebi po miru med narodi in v skupnih interesih zaveznih narodov, da se ni bati spremembe parlamentaričnih razmer. Vrhu tega ne bo v bodočem parlamentu nobene nts^dnojednotne večine, marveč le večina, sestavljena iz več skupin, ki ne bo, naj si bo ista kakor si hoče, proti državni politiki in državnim mterosoni. Ministerski predsednik je naglaSal, da če obstoja o potrebi volilne reforme sloga, če je zbornica prepričana, da se ni možno več povrniti k stari volilni pravici, če torej ne obstojajo več kvalitetne, ampak le kvautitetne razlike, se ne bo več nikdo čutil močnega dovolj, da prevzame odgovornost, ako ta velika politična reforma izpodleti. (Pritrjevanje). Vlada bo v intereau nadvladanja še obstoječih težkoč držala strankam odprta vrata do kom«?">misov, v danih trenotkih nastopi efentuelno sama s predlogami, ki bodo jemale ožir na izražene želje in bojazni strank (Mejklici) in ki bodo pripravne, da na pravični podlagi izjednačrjo razne zahteve. Do take posredovalne vloge se smatra vlada tim bolj poklicano, ker je mnogo ležeče na tem, da ne vzbudi v nobeni stranki britkega čutstva, da se ista na ustvaritvi avstrijske volilne reforme ni zamogla aktivno udeležiti. Ministerski predsednik je tudi izključil bojazen, da se vsled volilne reforme država oslabi ter je pokazal nasprotni vspeh v drugih državah, izjavivši, da zamore pač, naslanjaj e se na zgodovinsko izskustvo, zatrditi, da je doslej vsako razširjenje javnih pravic imelo za posledice povišanje samozavesti in moči narodov. Zato ne vidi strahov tozadevnih prerokovanj. V novi volilni reformi ne vidi nikakega oslabljenja Avstrije, pač pa vidi milijone, ki so bili doslej nezadovoljni, in ki se odslej tim tesneje združijo z interesi domovine. (Pohvala). Pred seboj vidim avstrijski parlament, na podlagi enake pravice na novo osnovan, oborožen' proti viharjem bodočnosti, in zato zamorem mirno reči, da kdor glasuje za novo volilno reformo, ta glasuje za preosnovanje naših parlamentarnih ustanov. (Hrupni mejklici posl. Steina, ki je bil ponovno pozvan na red. Živahna pohvala in ploskanje). Rojaki! Že leta 1876. se je osnoval v Zagorju ožji odbor z namenom nabirati prispevkov, da se postavi pesniku Mi-roslavu Vilharju primeren nagrobni spomenik. Ali takrat so bile pri nas tako žalostne razmere, da ni dosegel dotični odbor niti tako skromnega namena. Nastali so boljši časi. Med zavednimi Notranje! se je rodila misel, postaviti svojemu velikemu rojaku boljši in javen spomenik na rodnih njegovih kraških tleh, da se tako izkaže čast in hvaležnost za ves narod možu, ki je vse žrtvoval za probujo in prosveto svojega naroda. Ob preporodu naše narodne zavesti je on kot pesnik, skladatelj, časnikar, pisatelj in neumorni boritelj za pravice slovenskega naroda vsestransko toliko delal, kakor malokdo med Slovenci. Narodna zavednost Notranjske je plod njegovega rodoljubnega delovanja. Njegova pesniška dela žive še danes med nami. Kdo ne pozna njegovih ljubkih narodnih pesmi in pri- kupljivih napevov? Komu ni znana »Po jezeru«, komu ne »Mila iunicn«? Minilo je skoraj 35 let, odkar krije hladna zemlja našega dičnega pesnika in letos bo tridesetletnica, odkar so jo prvič rodila misel in se jo pričelo nabirati za napravo spomenika »notranjskemu Blavcu«. Šelo sedaj se bo ta misel uresničila, in sicer v veliko širšem pomenu. Dosedanji odbor se je resno za-1 vzel, da postavi v metropoli Notranjske 1 __ v Postojni — na lepem in prostornem ' trgu pred šolo Vilharju spomenik, na-1 pravljen po načrtih našega notranjskega rojaka, arhitekta gospoda Ivana Jagra. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti ' je mojstrsko dovršil akademični kipar j gosp. Alojzij Repič in ravnokar se jo oddalo tudi vse klesarsko delo monu-' mentalnega podstavka. J Vilharjev spomenik bodi trajen znak narodne hvaležnosti vzornemu narodnemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev čistega rodoljubja, naši mladini v izpod- - bujo k požrtvovalnemu in plodovitemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v našo svetovnoznano jamo in naš trg, bodi ta spomenik viden ! dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slo* ' venski narod svoje zaslužne može. j Da se odboru omogoči pravočasno izvršiti težavno nalogo, je treba še ne- . koliko narodne požrtvovalnosti. Vsi stroški spomenika so proračun j eni okro- ' glo na 12.000 K, a odbor razpolaga do-sedaj s pičlo polovico; ostanek bo treba i še nabrati. V to svrho so obračamo v prvi vrsti do tebe, zavedna Notranjska, obenem pa tudi do celokupnega slovenskega naroda s pozivom, da prispeva po svojih močeh. Cenjeno narodno žen-stvo naj blagovoli pobirati prispevkov pri raznih zabavah, izletih in sestankih, slavna narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte, plese in zabave v prid skladu za Vilharjev spomenik, slavne občinske zastope in naše denarne zavode pa prosimo, da nas izvolijo pri našem rodoljubnem prizadetju podpirati s kolikor mogoče izdatnimi denarnimi prispevki. Vsak, tudi najmanjši dar, hvaležno sprejme podpisani odbor, ki bo izkazoval vse prejete prispevke v slovenskih časopisih. fldiior za napravo Vilharjevega spomenika v Postojni, 4. marca 1904. Josip Lavrenčii, predsednik, Gregor Pikel, blagajnik. DOPISI. Iz Tolminskih učiteljskih krogov, - - Zmešnjava nad zmešnjavo 1 Najprej so prihajala Kašoeva pisma, s katerimi je pripravljal tla napadu na Vrtovčn, potem nam je dočlo tisto odprto pisino v podpis, s katerim smo hoteli osramotiti delavnega tovariša, a je padlo sramotenje na nas nazaj, pa še ni bilo konca homatijam, Sledita je discipjuarna preiskava, če je bil res pritisk za podpise dotičnih izjav. Vse je seveda reklo „ ne% ker je bil pri preiskavi enak strah kakor pri podpisovanju. Tudi tisti, ki so javno obžalovali, da so podpisali, in celo taki, ki so javno kazali pisma, s katerimi s e jih j e te roriz i r a 1 o, s o d al i: na zapisnik, da so »prostovoljno" podpisali. — Zdaj sklicuje Kašca na svojo pest in za predsednikovim hrbtom občni zbor, kjer ukaže učiteljstvu, naj protestira proti dopisu v »Soči" štev. 18. Dopisnik* ne bom zagovarjal; saj bi bilo res boljše, ko bi svet ne bil zvedel o našem početju. Pa pritrditi moram, da je dopisnik resnico pisal. Resnica je, da so različni tovariši kazali pisma, v katerih se jih na vse načine nagovarja k podpisu. Tudi je resnica, da se je en tovariš izrazil: „V obraz mi pljuni, tudi jaz sem podpisal". To se je govorilo v javnem lokalu, v gostilni pri Kranjcu. Če bo učiteljstvo res tako slepo, da bo drvilo za Kašcem čez drn in strn, prav S Potem pa priobčimo dotična imena in navedemo priče. Te bodo morale povedati resnico, da so v imenovanej gostilni mnogi učitelji obžalovali, ker so podpisali, in hudo zabavljali čez Kašco; saj so hoteli celo vso reč ustaviti in podpise preklicati, pa je Kašca rekel, da je prepozno, ker je že odposlal. — Gospodje tovariši! Kašca hoče po vsej sili, da se mora prati naše umazano perilo po časnikih ; dvomim, da nam bo v čast. Povejte rajši na občnem zboru, kdo je kriv, da se je učiteljstvo vmešalo v ta prepir. Komu na korist'/ Učiteljstvu najmanj! — Zanimivo je tudi, da tiska Kašca svoje fermane tam, kjer se je tiskalo že toliko grdih napadov na učiteljski stan. — Najpametnejši sklep pri občnem zboru bi bil, da učiteljstvo obžaluje, ker se je vmešalo v spor med Lasičem in Vrtoveem. Kaj nam je storil Vrtovec, da smo ga napadli ? In kakšne so izredue zasluge Lasičeve za učiteljstvo, da ga moramo mi braniti? Kdo je branil učiteljstvo v raznih stiskah ? — Branilo se je samo. Torej ?! Iz Tolmina, 15. marca. — Po »Gorici" so začeli nekako hvaliti lukajšnega e. kr. okr. šoi. nadzornika Lasiča. Ko bi bil res vreden hvale, gotovo bi v Tolminu ne naraščalo splošno ogorčenje radi gnjilih razmer na ljudskih šolah, osobito na tukajšni petrazrednici. Pred par dnevi je neko pritožbo podpisalo tuk. županstvo, udje krajnega šol. sveta, in lahko trdim, vsi stariši, ki pošiljajo svojo deco na tukajšno šolo. Pritožba je naslovljena na Njegovo Jasnost, e. ki. namestnika v Trstu. Prosi se ga v pritožbi tozadevne odpomoči. — (Dalje u prilogi.) »Dobri Bog, kaj mi pravite, milostiva! In kako prenašaj gospod Villefort 7S0 to nesrečo?" ! »Kakor vedno kot filozof." Ta hip ss vrne Danglars. »Kako?" pravi baronica. „Vi ste pustili gospoda Caval-cantija samega s svojo hčerko?" »In z gospico d'ArmiIly,K pravi bankir. »Toda za kaj ga vendar smatrate?" Nato se obrne k Monte Cristu. »Krasen mladenič ta princ Cavalcanti, ali ni res, gospod grof?" pravi. »Toda ali je pač princ?" »Jaz ne jamčim za to," pravi Monte Cristo. »Njegov oče mi je bil predstavljen kot grof, torej bi bil grof. Toda zdi se, da se ne vleče posebno za ta naslov." »Zakaj?" pravi bankir. »Vsakemu svoje! Če je princ, naj se tudi imenuje tako. Jaz nimam rad, Če kdo zataji svoj rod." „0, vi ste popoln demokrat," pravi Monte Cristo smeje. »Toda pomislite," pravi baronica, »kako bi bilo neprijetno, če bi prišel slučajno gospod Morcerf in bi našel mladega gospoda v sobi svoje neveste, v katero sam ne sme stopiti nikdar?" »Prav imate, da pravite slučajno," odvrne bankir, »kajti res ga je videti tako redkokrat, da je lahko reči, da ga nam vodi pred oči le še slučaj.1' »Toda če bi prišel zdaj in bi našel pri vaši hčerki mladega moža, ali bi ga to ne razdražilo?" »Njega? O moj Bog, vi se motite. Gospod Albert nam ne izkazuje te časti, da bi bil na svojo nevesto ljubosumen • za kaj takega jo premalo ljubi. In pravzaprav, kaj pa je, če ga to razdraži ali ne?" »Toda v kakoršnem razmerju smo..." »Da, v kakoršnem razmerju smo. Ali veste, v kakšnem razmerju smo? Na baln pri svoji materi je plesal z Evgenijo enkrat, dočim je plesal Cavalcanti z njo trikrat, ne da bi bil on to opazil" »Gospod grof Albert Morcerf 1" naznani komoraik. Baronica se Mtro dvigne, hote" obvestiti svojo hčerko, a Danglars jo zadrži. „Pustite to," pravi. Ona ga osuplo pogleda. Monte Cristo se naredi, kakor da tega malega prizora ne vidi. Albert vstopi. Bil je zelo lep in zdel se je jako vesel. Baronico pozdravi prijazno, Danglarsa zaupno in grofa prisrčno. »Dovolite, milostiva," pravi, »da vprašam, kako se počuti gospica Danglarsova." »Izvrstno, gospod," odvrne bankir živahno. »Zdaj se zabava v svojem malem salonu v družbi gospoda Cavalcantija z godbo." Albert ostane miren in ravnodušen; kljub temu je bil v srcu nekoliko užaljen, toda čutil je, da je uprt vanj pogled Monte Crista. »Gospod Cavalcanti ima zelo lep tenor," pravi, »in gospica Danglars diven sopran, ne vštevši njenega igranja. To mora biti krasen koncert." »Da, da," pravi Danglars, »izborno soglašata." Zdi se, da Albert to neumno dvoumnost presliši, a gospa Danglars zarudi. »Tudi jaz," nadaljuje mladi mož, »sem muzikaličen; \ moji učitelji zatrjujejo to. Toda čuduo: moj glas ni še nikdar soglašal s kakim drugim, in zlasti ne s sopranom." Danglars se nekoliko nasmehne, kakor da hoče reči »Le jezi se, le!" »Da/ pravi, upajo, da doseže svoj namen, »tudi sta včeraj princ in moja hčerka žela splošno priznanje. Ali vas včeraj ni bilo tukaj, gospod Morcerf?" »Kateri prinij?" vpraša Albert. »Princ Cavalcanti," odvrne Danglars, dajaje mlademu možu dosledno ta naslov, »Ah, oprostite," pravi Albert, »neznano mi je bilo, da je "to princ. Torej princ Cavalcanti je pel včeraj z gospico Evgenijo? To je moralo biti res divno, in iz srca mi je žal, da jih nisem slišal. Toda vašemu povabilu nisem mogel slediti, ker sem moral spremiti svojo mater k baronici Chateau-Renaud, pri kateri so peli Nemci." Nato zavlada kratek molk. »Toda," nadaljuje potem Morcerf brez vsake zadrege, »ali se smem gospici pokloniti?" „0, poslušajte, poslušajte, prosim vas,"" pravi bankir, zadržuje" mladega moža; »poslušajte to divno kavatino, ta, ta, ta, ti, ta, ti, ta, ta. To je krasno; takoj bode končano... le sekundo še. Izborno. Bravo! Bravo! Bravissimo !tt In bankir prične divje ploskati, »Res," pravi Albert, »to je izborno." »Nemogoče je, da bi kdo razumel glasbo svoje domovine boljše nego princ Cavalcanti. Saj ste rekli princ, ali ni res ? Sicer se ga pa, če bi to Še ne bil, princem lahko naredi; v Italiji to ni težko. Toda da se vrneva k svojimi* oboževanja vrednima pevcema, jas prosim, da nam izkt vte neko veselje, gospod Danglars: prosite gospico Danglars in g< >oda Cavalcantija, naj zapojeta še kako pesem, a n« povejte jL, pričakovati: Eni so videli v tej ideji napredek, drugi nazadovanje, eni blagodejno revolucijo, drugi brutalno anarhijo, katera je napadla in hoče pokaziti čisto glasbeno umetnost, in tako sta se stvorila dva tabora čeških glasbenih krogov, ki sta se med seboj obsovražila. SmtS-tanovci in protismtltanovci l Bila je to zanimiva bitka, ki se je razvnela med obema taboroma ter trajala skoraj celih dvajset let. Bojevalo se je strastno na obeh straneh, in ubogi mojster Smetana je preživel mnogo grenkih trenutkov. Slednjič pa je vendar zmagal. Njegova zmaga je bila slavna, aH dolgo se ni radoval nad njo: umetniško trpljenje in življensko tveganje je vplivalo nanj tako, da ga je zadela usoda mnogih ženijov: znorel je in umrl v norišnici. — Navdušen pristaš in priznavatelj Smetanovih, idej je bil Viljem Blodek, ki se mu je tudi najbolj približal. Noben tedanji češki skladatelj ni pokazal tako velikega porazum-Ijenja napram Smetanovim idejam, kakor ravno ta glasbeni umetnik. Da, mogoče je celo trditi, da bi bil dosegel isto velikost, kot prvo omenjeni mojster, ako bi ne bil tako zgodaj umrl. — Ne škodi, ako začrtamo malo biografijo tega umetnika: Blodek je bil rojen v Pragi 3. oktobra 1834. Glasbo je študiral na pražkem konservatoriju ter je absolviral kot virtuoz na flavto in glasovir; bil je mojster na obeh inštrumentih. Flavto ga je učil tedanji profesor Eiser, glasovir paDrevschoek. Vletih 18553.—50. je živel v Lubvczu na Poljskem, na kar se je vrnil v Prago, kjer je postal I. 1860. profesor flavte in glasovirja na konservatoriju. - Kot skladatelj je napisal množino glasbenih del. Zložil je pesni, skladbe za glasovir, vokalne skladbe (posebno možke zbore), maše, uverture, opero „V studni" (v vodnjaku) in komično opero BŽidek", katere pa ni dokončal; te opere ni končal iz tega enostavnega vzroka, ker je tudi on znorel ter umrl 1. maja 1874. v isti usodni hiši, kot deset let pozneje že-nijalni Smetana. Opera „ f vodnjaka* se je proizvajala prvič v Pragi 1. 1867. ter dosegla velik vspeh. Vspeli je bil tako prodiren in opera je tako ugajala, da so se za proizvajanja poganjala celo največja nemška gledališča. Da, Blodkovo opero so igrali celo tam, kjer niso hoteli o Smetanovih operah uiti slišati — neznano (ali znano) iz kakih razlogov. Glasbeno cene te opere ni treba širje omenjati. Zadostuje, ako rečemo, da je to delo, bogato na metodičnih krasotah, ki mora ugajati vsakemu, najsi glasbeniku ali lajikur in katero do danes ni izgubilo ničesar na svoji krasoti in privlačnosti, o Čemur se more vsakdo prepričati. Bj. pevke In peiol »pevskega in glasbenega društva" so naprofieni, da se zherejo v garderobni sobi točno ob 8. uri drevi in jutri večer. Vhod skozi glavna vrata iz Josip Verdijeve ulice čez dvorišče. Umri jO na Livšhih Ravneh 70 letni Josip F »1 e t i č po* dolgi In mučni bolezni 16 let. Pokojnik je bil priljubljen in obče spoštovan mož, dlje časa občinski zastopnik in Šolski svetovalec. Pogreb je bil prav lep, znancev ! in prijateljev je bilo veliko pri pcgrebu. Naj počiva v miru] Vodja železniškega mlnlsterstva dr. Wrba pride v ponedeljek 19. t. m. v jutro v Gorico. Spremljal ga bo tržaški ii„mestnik, sekc načelnik v železniškem ininisterstvu in ravnatelj c. kr. državnih železnic v Trstu. V Gorici ga sprejme *^4*4prM^ Attems. Minister se od- pelje s posebnim viakonTiHiove postaje na Blanči do Grahovega. Ogledal si bo dela v bukovskem predoru; proti večeru se vrne v Gorico ter' odpotuje na Dunaj. MflOgO lepega gradiva imamo s Tolminskega v rokah. Polagoma utegne priti vse na dan. Iz vsega pa je razvidno, da kar je čednega in poštenega, gre vse za Vrtovcem, Pogumno v boj proti nemorali, terorizmu, demoralizaeiji in korupciji, v boj ukljub temu, da glasilo vrsen-skega škofa take gnjile razmere zagovarja 1 Daleč proč iz okraja z izvestnimi postajami! Takih.....ne potrebuje tolminski okraj! Vojaški nabor v Gorici. — Dne 14. tega meseca šo prišli k naboru iz občin Št. Andrež, Ločnik, Bilje, Prvačina, Dorn-berg, Čepovan in Trebuša, skupaj 163. Potrjenih je: iz Št. Andreža v prvem razredu 4, v drugem 3; iz Ločnika v prvem 5, v drugem 2; iz Bilj v prvem 3, v drugem 1; iz PrvaČine v prvem 4, v drugem 2, v tretjem 1; iz Dornberga v prvem 6, v drugem 1, v tretjem 1; iz Čepovana v prvem 5; iz Tre-buše v prvem 1. Skupaj 39; izmed teh v stalno vojaško službo 23, 16 v nadom. reservo. V četrtek so bili na naboru mladeniči iz raznih domačih občin in tujci, skupaj 30. Potrjenih je 5 domačinov, med temi 4 v stalno vojaško službo, 1 v nadomestno reservo, ter 3 tujci, vsi v stalno vojaško službo. Hotel „prl zlatem Jelenu". — Vodstvo tega edinega meščanskega slovenskega hotela je prevzel g. Andrej Hočevar, ki je občinstvu znan že iz prejšnjih časov, ker je bil tu veliko let računski natakar. Poskrbljeno je, da bo v hotelu in restavraciji dobra postrežba. Ako bi imel kdo kako pritožbo, naj jo takoj naznani, kajti vsakemu rojaku mora biti na tem, da bi to podjetje vendar enkrat vspevalo in se ohranilo naši narodni posesti. Pri tej priliki moramo povedati, da se jako trudijo — Nemci, da bi dobili hotel v svojo last. Lastniki ga lahko prodajo z iz datn i m dobičkom. Toda: ali bi ne bil naravnost narodni škandal, ako bi se to zgodilo? Slovenci napredujemo v Gorici zares prav lepo, da je veselje, — ali naj bomo brez meščanskega hotela, brez boljše restavracije, kjer se iahko shajamo, kjer smo na svojem, kjer imamo lahko koncerte, zabave itd, po svoji volji — in ne odvisni od tujcev? Saj ni dolgo temu, ko nismo mogli prirediti v mestu niti pevske veselice, ne Silvestrovega večera, ker nismo imeli svojega hotela, svoje večje restavracije. — AH naj se zopet vrnemo v tiste čase, da bodo v tako lepih prostorih gospodovali — Nemci? Ako ostane pri sedanji brezbrižnosti slovenskega občinstva, potem lastnikom ne preostane drugega nego da hotel prodajo! Odgovornost za ta škandal pade na tiste rojake, ki polnijo celo nemške in laške restavracije, se potikajo celo po beznicah, — le v odločno slovenski restavraciji se ne počutijo dobro. Mi dobro poznamo celo to vrsto rojakov, ki v tem pogledu vsak dan grešijo proti interesom goriških Slovencev, — in ako pride do prodaje v nemške roke —: takrat bomo nje dolžili, da je prišlo do tolike zgube v narodni posesti. Lastniki pridejo do svojega denarja, za to lahko jamčimo, ali kako naj slovenska javnost opraviči ono brezbrižnost, ki bi utegnila siliti lastnike, da se rešijo te posesti?! Da, naravnost škandal je, kako naši ljudje polnijo nemške in laške lokale ter zanemarjajo tako lepe prostore, kakor je hotel »pri zlatem jelenu". — Vsi izgovori, ki bi jih kdo navajai v svoje opravičevanje, so ničevi! Zdaj ko je prevzel vodstvo domačin g. Hočevar, je odpadel za mnoge vsaj navidezni razlog, — in zato pričakujemo, da se v teh lepih prostorih razvije kmalu prav živahno življenje. — Prav mnoge rojake pa opominjamo na prislovice: »Roka roko pere!« ali: »Kakor ti meni, tako jaz tebi*. Od premnogih stranij, dan za dnem, prihajajo ljudje z zahtevami, prošnjami itd. k onim, ki gledajo in vidijo prej ožigosano brezbrižnost, -- ali jim bo mogoče zameriti, ako začnejo vračati z jednako mero?! V interesu naše narodne stvari zatorej priporočamo, da se začne »pri jelenu« prav živahno razvijati naša narodna družba! Ohranimo hotel slovenski narodni posesti! Zapisali smo te besede in pričakujemo, da jih klerikalci izkoristijo po svoji zlobni navadi. Morda bo i to kaj koristilo. Slovesno UStoliČenje nadškofa in kneza dr. Sedeja bo 25. t. m. V .šjcofa^ga posveti dr. L. Majrer, škof in c. kr. pridvorni župnik na Dunaju, njegov osebni prijatelj. Prisostvovala bosta tržaški in ljubljanski škof. Imenovanje. —Carinski oficijali Jakob Kocijančič, Viktor Borghes, Josip Černe, Anton Costre in Eligij Cavagna so imenovani za višje carinske oficijale v IX. činovnem razredu. Živlnostenska banka m Dunaju. ~ jšefo eskontnega oddelka dunajske filialke Živinostenske banke g. B o g u m i 1 u N o v a k u je upravni svet podelil prokuro. Personal te filialke obstoji sedaj iz ravnatelja, njegovega namestnika, 5 prokuristov, 92 uradnikov in 19 slug. Kako sleparsko lovi »Primorski list" naročnike. M. Turnar v Tržiču na Kranjskem je poslal v jan. t. 1. 3 K 20 v naročnine za »Primorca" v Gorico. Po pomoti je napisal pa »Primorski List" namesto „ Primorec"; (Ti dve imeni se med ljudstvom pogosto zamenjavata!) ali zapisal je pod naslov: Gosposka ulica št. 7. No, kij ubu temu oznaku in svoti je bil »Primorski List* opravičen sprejeti denar (in v tem oziru popravljamo svojo prvotno notico), ker je bilo pač zapisano „ Primorski List" — toda M. Turnar je pisal upravi „Prim. Lista" takoj, da se je zmotil, da naj oddajo denar upravi »Primorca" in je vrnil »Primorski List". Od takrat naprej pa ni bil ta list več opravičen držati denar pri sebi —- ali držal ga je, in šele sedaj pravijo, da ga vrnejo! Po stari farški navadi umerjajo sedaj Tamarja, da je zanikan liberalec — če bi bil obdržal njihovo cunjo, bi bil pa veren kristjan! — Bog ve, če bi bili vrnili tiste denarje, ako bi jih ne bili javno podrezali?! Razpis konkurza za ustanovo za mornarske Invalide V. grofa Reichenbach-Lessoniiz. — Pomorsko okr. poveljstvo v Trstu razpisuje ta konkurz za ustanovo 100 K od 1. jan. 190G. nadalje. Pravico imajo na to ustanovo invalidi iz pomorske bitke pri Helgolaudu dne 9. maja 1864. in udove in sirote v bitki padlih. Če bi ne bilo invalidov iz te bitke, se podeli ustanova drugim iz poznejših pomorskih bitk. Prošnje je uhigati do 9. aprila i90u. na c. kr. pomorsko okr. povoljstvo v Trstu. Prošnji mora biti pridjano tudi dokazilo, da je prosilec potreben podpore, katero napravi županstvo. »Slovensko,, bralno in podporno društvo v Gorici" vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 25. marca 1906. ob 2. uri popol. v društvenih prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Letno poročilo odborovo. 2. Račun za leto 1905. 3. Proračun za leto 1906. 4. Morebitni predlogi. 5. Volitev predsednika, 10 odbornikov, 3 namestnikov, 3 pregledovalcev računov in 5 razsodnikov. Kolesarsko društvo »Gorica" naznanja h se je na zadnjem rednem občnem zboru, kateri se je vršil 10. t. m., izvolil sledeči odbor: Rudolf Drufovka, predsednik, Albin Jeretič, podpredsednik Dr. Jane, blagajnik, Dragotin Gilčvert, nam. tajnika, Josip Kerševani, blagajnik, Elija Čuk, nam. blagajnika, Anton Pezdič, rednik, Ig Saunig, podrednik, Dr. Lev-pušček in J. Kopač pregledovaicema računov. — Častnim članom je bil izvoljen dr. Brecelj, zdravnik v Gorici. Vodne noči v planinskih deželah, — železniško ministerstvo je bilo določilo konference, na katerih se ima razpravljati o uporabi vodnih močij v planinskih deželah v industrijske svrhe. Doslej sta bili dve taki konferenci. V prihodnji konferenci, ki bo v kratkem, predloži idrogratični urad načrt za sestavo katastra vodnih močij. Promet na Vipavski železnici. — Meseca ja-nuvarija t. 1. se je peljalo po Vipavski železnici 8200 oseb, blaga za 3900 ton., dohodkov 15.200 K. Ob tej priliki moramo z nova povdarjati potrebo, da bi se ob nedeljah in praznikih uvedel vlak, ki bi šel za večernim nekaj ur kasneje iz Ajdovščine, da bi mogli tako meščani in drugi napravljati izlete v lepa Vipavsko dolino, kar je pri sedanjem voznem redu nemogoče. Brez dvoma bi se to izplačalo. Merodajni faktorji, ganite se! Obnemogel Je na poti od Predela do Rablja zaradi slabe snežene poti in ker je bilo 12, t. m. sploh strašno vreme, Andrej Čebokli iz županstva Sedlo. Vojaki so ga prinesli v spodnjo trdnjavo. JlSOntedesco". — Tukajšnji »Gazzettino« pripoveduje, kako je neki Lah v Tržiču iirulil drugega Laha s »porco de Italian" ter ponosno vskliknil: Mi son- tedesco ! — Pred kratkim pa je pripovedoval »Corriere", kako so pri Gradišču ob Soči s težavo spravili, iz nekega kmeta odgovor na vprašanje: kaj da je po narodnosti. Pričakovali so, da poreče: Italian ali furlan — pa je rekel: io soi todešk. Verzegnassi, kje si s svojo laško kulturo? Tukaj zapleši ž njo! Nemci napadalci. — Ko se je vračal pred par dnevi zvečer okoli 8'/8 T ulici Luigia neki Andrej Vida domov, mu je prišla nasproti družba 6 Nemcev, ki so ga napadli, ko je ne-M ._?e?eM Ja JB^OT^i^w«^.NieJ^emec_ ga je ranil z nožem na desni strani, k sreči ne nevarno. Vida je šel v bolnišnico k usmiljenim bratom zdravit se. Škrlatlca, — Ker se je pojavilo več slučajev škrlatice v Gorici, je zdravstvena oblast ukazala zapreti šolo pri Uršulinkah ter otroška vrtca v Edlingovem prehodu in ob Kornu. Zborovanje Industrijalcev. — Odsek Gorica zveze avstrijskih industrijalcev bode imel dne 1. aprila t. 1. svoje zborovanje v Sežani. Izpred SOdnlJe, — Al. Pohar, 56 let star, in njegov sin Marij sta se zoperstavljala občinskim redarjem v Krminu. Prvi je obsojen na 3 mesece, drugi na 6 mesecev v ječo s postom vsak mesec, Dominik Terpin, 24 let star, iz Krmina, je v prepiru ranil v prsi Iv. Mužina iz Krmina. Terpin je obsojen na 8 mesecev ječe z dvema postoma in odškodnine mora plačati Terpinu 450 K. Nove Čepice dobijo avstrijski vojaki. Tehtale bodo po 138 g. Po tilniku bode imele robec, s katerim se bodo vojaki branili vročine, v čepici je tudi priprava za zračenje glave. Zaprli SO ponočno tico Pavlo Saksido. Doma je baje iz Bukovice. Odprti lekarni. — Jutri popoiudne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli - Gliubich. Istotako na praznik v ponedeljek. Ponočna služba v lekarnah, - v času od is. do 25. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironeoli-Gliubich. Razgled po svetu. Oriavnl zbor. — V seji 13. t. m. je govoril o volilni reformi koroški poslanec Lemisch, ki se je izjavil za pluralno volilno pravico. Glede volilne dolžnosti je treba stati na stališču: »Nikake volilne dolžnosti brez za-varov^T**«** paragrafa! Razdelitev volilnih okrož?; odgovarja dejanskim razmeram." Očitanja blov^ncev proti Nemcem radi razdelitve volilnih okrožij na Koroškem so neopravičena. Dejansko je razdelitev volilnih okrožij proti Nemcem. (J!) Z ozifom na odnošaje proti Slovencem je dejal govornik: Mi nočemo vzeti Slovencem njihove narodnosti Mi hočemo, da hodi slovenska mladina v nemške šole, in §e vzgaja x nemškimi davki in nemško kulturo, da so laglje preživlja. To hočejo Slovenci sami. Vprašanje volilne reforme je treba razpravljati s skupno nemškega stališča. Alpske dežele bodo tudi v tem vprašanju stale v nemških vrstah. Posl. Bennati je izjavil, da je vlada v Istri z razdelitvijo volilnih okrožy, ki dajajo prednost Slovencem, storila Lahom največo krivico. Tako postopanje ni opravičeno ni po davčni sili ni po kulturnih razmerah. Govornik je, navedši statistične podatke, prišel do zaključka, da bi morala dobiti Istra šest mandatov. Vlada ni jemala v ozir italijanskega posestnega stanja. Krivica, storjena Lahom, je take tendencijoznosti, da se morajo Lahi dvigniti proti temu nezaslišanemu novemu nasilju. Mi zaupamo, da bo zbornica vpoštevala naše zakonito aspiracije ter da ugodi našim zahtevam, sicer bomo mi glasovali proti predlogi, ki ima edini namen, da zatre v naši deželi italijanstvo, česar pa nikdar ne dopustimo. Posl. Pergelt je naglnšal, da po novi volilni reformi Slovani izpodrinejo Nemce, ki so bili doslej najmočneja večina, in ki so vsled tega zaraogli ščititi svoje pravice. Slovani v svoji celokupnosti bodo v bodoče odločevali v vseh narodnih stvareh. Nemci ne zahtevajo nadvladja, ne žele zatiranja nobene druge narodnosti, toda Nemci se ne puste odriniti iz svojega dosedanjega položaja. Od rešitve vprašanja, kako da se v novem parlamentu uravna razmerje sil nasproti Slovanom, bo edvisno, kako stališče da zavzamejo Nemci nasproti predlogi. Želeti bi bilo, da pride do narodnostnega sporazumljenja na Češkem in to je tudi možno, ako to Čehi resno žele. Posl. Menger je tudi obžaloval, da se premakne razmerje sil na škodo Nemcem,v a se nadeja, da postane istim po previdnosti Cehov možno glasovati za predlogo. Posl. Gla-binski je zastopal znano stališče poljskega kluba. Posl. Straucher je zahteval, fiaj.se Zidom zavaruje primerno parlamentarno zastopstvo. Posl. Kramar* je izjavil, da bo ljudski parlament dovoljeval državne potrebščine iu da ne bo nikdar podpiral druge razun politike miril. Pravična volilna reforma je temeljni pogoj za ustavno politično življenje. Čebi so za pravično pomnjenje. Živeti hočejo v miru z drugimi narodi, nikdar pa ne dopuste, da bi se ž njimi postopalo krivično, da bi se jih smatralo kakor manj vreden narod. Nobena sila ne more več zadrževati volilne reforme. Pravice ni možno premagati in ista pomenja pri Čehih obrambo in zaupanje. — Poslanec Abrahaino\vicz je izrazil svoje obžalovanje nad nezaslišanimi izjavami ministerskega predsednika nasproti Poljakom, ki so se vedno potegovali za državne potrebe, ne iz dobičkarije, ampak iz ljubezni do cesarja in v interesu Avstrije. — Posl. Lecher je predlogo o volilni reformi najtopleje priporočal. — Posl. Gerenvi je govoril proti predlogi ter se je odločno izjavil za poslovnik. — Posl. Ivčevič je pozdravil predlogo. Z dalmatinskega stališča se govornik ne more pritožiti, pač pa mora z obče slovanskega stališča prigovarjati proti temu, da se daje prednost kulturni in davčni moči. Govornik je protestiral proti laškim zahtevam v Primorju in proti pomnožitvi laških mandatov v tej kronovini, ne prigovarja pa tej pomnožitvi, ako se pomnože tudi slovanski mandati. Govornik je zagovarjal zakonodajo in upravno decentralizacijo državnozborskih poslov ter reformo poslovnika. Mej došlimi spisi je interpelacija poslanca Kaftana in tovarišev do voditelja želez-niškega ministerstva glede težav v konstrukciji predorov pri Bukovem in v Karavankah. Interpelantje pravijo, da se je zbornica že lani bavila s prekoračenji kreditov, ki so dospeli že do 100 milijonov kron, na gradnji druge železniške zveze s Trstom. Sedaj prinašajo listi zopet vesti, da so nastale nove težave "V konstrukciji predorov. Vsled tega se je bati zopet prekoračenja zadnjič dovoljenih kreditov. Interpelantje vprašujejo, da-li so rečene vesti resnične in zahtevajo, naj voditelj železniškega ministerstva da čim prej izčrpno poročilo o dovršenih delih na gradnji druge železniške zveze s Trstom in časa, kdaj je pričakovati otvoritve, izlasti črt Celovec-Beljak-Jesenice-Gorica-Trst. Debata o volilni reformi se je nadaljevala včeraj. Govorilo je več govornikov. Izid tržaških mestnih volitev v IV. razredu. — Od 2500 vpisanih volilcev v tem razredu jih je glasovalo 1480. Mestnimi zastopniki so bili izvoljeni nastopni kandidate nPatrie": dr. Daurant Rektor s 1752 glasovi (nov), Berlaui Rudigier s 1745 glasovi (doslej) izvoljen v L razredu Baschiera Rudolf s 1733 glasovi (1998), Lu-catelli Karmel s 1730 glasovi (nov), Zanuttig Jakob s 1730 glasovi (1991), Comel Herman s 1726 glasovi (1984), dr. Sandrinelli pl. S. s 1721 glasovi (2041), dr. Mrach Karol s 1718 glasovi (nov), Cumar Jakob s 1701 glasovi (1952), Bernardino Lorenc s 1695 glasovi (1936), dr. Spadoni Ernest s 1691 glasovi (1819), dr. Venezian Feliks s 1479 glasovi (1736). Ako primerjamo udeležbo na obeh prejšnjih mestnih volitvah leta 1900. in 1903., dobimo nastopne številke: volilcev v IV. razredu 1906. 2511, 1903. 2631, 1900. 1997; oddanih glasov 1906.1840, 1903. 2180,1900. 1064; volilna udeležba v odstotkih 73*28%, S2-85%, 53-28%. Iz teh števik jerazvidno, daje bila letos vkljub vsem pozivom gospodujoče stranke udeležba precej manjša nego zadnjič, in simpto-matično je, da je vodja stranke, dr. Venezian, dobil najmanje glasov, oko*o 300 manje, nego dr. Daurant, ki jih je dobii največ in še vedno preko 200 manje, nego dr. Spadoni, ki je Ve-nežianu po številu glasov najbližji. Volitve v III. razredu v Trstu. V četrtek so pričele volitve v III. razredu. Že na vse zgodaj je došlo mnogo volilcev; opo-ludne so bile stopnice v mrgistratni palači polne volilcev, ki so čakali, ua oddajo svoje glasove. Od 8. do 9. ure dopoludne je glasovalo 210 volilcev; do poludne jih je glasovalo 1234, po 3. ure popoludne 1720; do 4. ure poporodne, ko je bila volitev prekinjena, je glasovalo 2062 volilcev. V tretjem razredu je tudi zmagala BPatria". Volilcev 3180, kandidatje ^Patrie" so dobili 1530 glasov, npopolaric 1000, socija-listi 450. Ljubljanski grad. — Kakor znano, je ljubljanska občina kupila lansko leto grad nad mestom od državnega erarja. Ljubljanski župan je sedaj ljubljanskemu mestnemu svetu predložil poročilo, kaj naj bi se zgodilo z gradom. V prvi vrsti naj se izpelje električna železnica, ki bi veljala kakih 200.000 K. Na gradu naj se potem ustanovi ljubljanski mestni muzej, slovenski narodopisni in obrtni muzej. Dalje naj se položi temelj umetniški slikarski galeriji v zvezi z galerijo slavnih in zaslužnih slovenskih mož, naj se ustanovi mestna knjižnica in preskrbe prostori za mestni arhiv. Nadalje naj bi se napravili umetniški atelijejiza slovenske umetnike, v stolpu pa naj bi se ev. ustanovila zvezdama. PapiiBI Ukor. —Podpredsednik ogrske katoliške ljudske stranke, prelat J. Molnar, ki je povodom razpusta ogrskega državnega zbora služil y budimpeštanski baziliki črno mašo, je dobil baje vsled posredovanja dunajske nun-cijature od papeža oster ukor. V ukoru opozarja papež, da se duhovniki morajo izogibati vsaki politični demonstraciji. Molnar je odgovoril nunciju, da se nima pravice vmešavati v ogrske politične zadeve. Ta odgovor je napravil ua Dunaju in v Rimu najmučnejSi vtisk. Splošni shod avstrijskih zidarskih mojstov se bo vršil dne 1«. t. m. v ljudski dvorani dunajskega magistrata. Nesreči na morju. — Parobrod „Kretonia", ki je dospel 14. t. m. v Boston, je sporočil tam, da se je dne 11. t. m. potopil parobrod „British King". Od 56 ljudij je rešenih samo 28. Viharji na Angleškem. — Zadnje dni, okoli 14. t. m., je strašna nevihta razsajala po raznih krajih Angleške. Na morskih obalih se je polomilo več ladij, mnogo ljudi je poginilo. V več mestih je porušenih obilo zgradeb. Tudi v severnem morju so trpele mnoge Iadije veliko škodo. Zaklala fflOŽa. — V Budimpešti je skočila žena 39-letnega privatnega uradnika P. Bielo-kurskega iz ljubosumnosti na moža z nožem ter ga zaklala. Potem je ranila še sebe z Zapuščina beracloe. — Iz Rovinja naznanjajo, da je umrla tam beračica Malosa, kije zapustila 15.000 K, kar je vsakega presenetilo. V svoji oporoki je postavila za dediče one dobre ljudi, ki so jej pomagali v bolezni, zapustila jim je 14.800 K, dvema svojima bratoma pa po 100 K vsakemu. Potovanje eskadre po sredozemskem morju. -• V soboto v jutro je odplula iz puljske , Inke eskadra c. kr. mornarice na dvamesečno potovanje p sredozemskem morju. Narodnosti V Italiji. — Raiija ima -Med 35 milijoni prebivalcev okolu 300.000 podanikov, ki niso italijanske narodnosti. Od teh je 100.000 Francozov v Pijemontu, 100.000 Albancev, 38.000 Grkov, 40.000 Slovencev na Beneškem, 12.000 Nemcev med švicarskima kantonoma Wallis in Tenis, 5000 Hrvatov v nekdanjem napolitanskem kraljestvu in 15.000 pripadnikov drugih narodnosti. Shod poštarjev se je vršil dne 5. t. m. na Dunaju. Deputacija zbranih je šla k vodji trgovinskega ministrstva grofu Auerspergu. Ta je kazal na slabo financijalno stanje države in izrazil misel, da baš to sedaj ne pripušča zvišanja plač: želi, da poštarji ne zahtevajo preveč naenkrat. Nadpoštar Buhl je izjavil, da morajo sedanji načelniki poštarskih zvez odložiti svoja mesta, Če se jih opetno odbije. Če se zgodi to, pride na krmilo radikalno krilo, ki propagira pasivno rezistenco. Na Francoskem se ponavljajo izgredi pri in-ventarizaciji, ker je ljudstvo nahujskano. V St. Ane de Auray se je izbralo več stotin oboroženih kmetov, s škofom na čelu. Komisarjem seveda ni ostalo drugega nego oditi. V La Chapelle-Janson v Bretaniji so napadli kmetje neki vojaški oddelek, neneč, da je prišel tje radi inventarizacije. Uvedena je preiskava in v posledico bo zaprtih (nekaj oseb, žrtev klerikalnega hujskanja. IZ V0|aŠnlC8 Skočil. — V Trstu je skočil v četrtek pop. iz drugega nadstropja vojašnice na Campo Mamo vojak Frankovič. Težko ranjenega so prenesli v vojaško bolnišnico. Velika nesreča v Coiirrieresu na Francoskem. — V rudnikih še vedno gori. Pariški gasilci pomagajo spravljati mrliče iz jam. To postaja tem težavneje, čim bolj se moštvo približuje kraju, kjer je požar. V jamah in njihovi okolici je grozen mrliški smrad. Prefekt je ukazal, naj se mrliče pokoplje tekom ene ure. V jami III. so našli 300 mrličev. —- Iz Lensa poročajo, da se Štrajkovsko gibanje med rudarji departementa Nord in Pas de Calais razširja in da utegne postati splošno. Te dni je v treh rudnikih štrajkalo 4000 rudarjev. Delavci zahtevajo povišanje premij od 30 do 40 % in kontrolo plačilnih knjižic po sindikatu. — Kongres rudarjev, ki se je prvotno imel vršiti dne 8. aprila, je že pričel. Proti rudniškemu ravnateljstvu je pričela preiskava. Vseh žrtev je 1095. — Sindikat posestnikov premogokopov v Berolinu je daroval 100.000 mark. Darovi prihajajo z raznih stranij. Papež razpusti svojo „noneigardoK ? — Papež meni, da je garda odveč, ker ni več posvetni vladar. To gardo sestavljajo plemiči-bogataši, ki dobivajo za „svojo službo" mesečno 300 lir. Papežev blagajnik zahteva, da se gardisti odpovedo tej mesečni nagradi in da obavljajo svojo službo brezplačno, ali naj pa prepusti j svoja mesta takim plemičem, ki bodo zastonj ! služili v gardi. Ako se taki ne prijavijo, bo i garda razpuščena. Nova fraiCOSka Vlada. — Novi ministerski j predsednik Sarrien je prečital zbornici program svoje vlade. V tem se poudarja, da si j je ministerstvo v svesti težav in dolžnostij v sedanjem položaju. Med drugim omenja, da glede cerkvenega inventiranja ne misli nikdo takniti se svobode verskega naziranja in vere. Ločitev cerkve od države se izvede v liberalnem duhu. Vlada ne bo trpela nikakih proti-vojaških izzivanj. — Klerikalci so že napovedovali preobrat v francoski politiki, ali kakor se vidi, so napačno računali, kajti sedanje ministerstvo je radikalnejše od prejšnjega! Kaj to pomeni, vedo tudi klerikalci prav dobro. Zastrupljeno maŠRO Vino. — Predsednik republike Venezuele je skušal z masnim vinom zastrupiti škofa Castro. Poslužil se je zločincev v črni suknji. Uzrok: škof je izdal encikliko, naj duhovščina moralnejše živi. (Z ŠkOfOVlh ziVOdOV v Št. Vidu pri Ljubljani so zapodili dva riuhovuika-profcsorja, jeden je Sel na Dunaj, drugi za kaplana, ker so se godile v zavodih reči, kakorSne se godijo v vsakem »katoliškem" zavodu. Ubogi otroci, komu so izročeni! Grof Monte CriStO. — Roman. Napisal Alcxamler Dunias. Poslovenil J. II n. V naši tiskarni so izšli v ..Svetovni knjižnici" trije deli tega slovečegn romana, ostali izidejo kasneje. Dobiva se v naši knjigarni ter stane broširano K 4, s poštnino K 4"30; elegantno vezano K 6; po pošti 30 v več. Pnintt | Samo Templjev in Stvria-vrelec 10411 . gta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vrelec ter .se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrhništvo Rogaških vrelcev. Kako se ženski suet zanima za'novosti t Draga prijateljica! Čitala sem pred dobrimi osmimi dnevi v uckem francoskem listu različne stvari, kar bi tudi Tebe gotovo zanimalo. Škoda, da Ti vsega iz tega svetovnega lista ne morem opisati ter bi rada videla, da me poseliš, kajti o novostih bodeš veliko bogatejša, to sem jaz danes uvidela ko prebiram moderne časopise vseh vrst. Ker se zanimam za posvetne novosti, sem čitala med drugim tudi v „Soči", da se dobi v novi trgovini v „Trgovskem Domu" pri tvrdki PREGRAD k ČERNETIČ v Gorici tudi „Poplin", katerega bi si tako rada nabavila za pomladno obleko. Prosim Te, draga Pepca, stopi tja ter naroči na moj naslov in moje ime „Poplina" za eno obleko in sicer prilično iz teh barv: „Tulipe" (to je bolj temno vi-jolčno), „Gobelin bleu" (srednje modre barve), „Taupe" (to je neka krasna vrsta rujavkastih barv) francozinje imenujejo „Kaki". Meni je pač vsejedno ali je ta ali ona barva samo da bo tkanina .,Poplin \ Draga Pepca! Veselilo me bode če si tudi Ti omisliš tako „Poplin" obleko, kajti če prideve skupaj v Gradež, me bode veselilo Te pozdraviti v moderni obleki. Pozabila sem še omeniti, da mi naročiš celo opravo primerno k obleki; v tej novi trgovini se namreč dobe vsi modni predmeti. Nadlegovala bi Te še, da mi izbereš kaj čednega za bluze, ker pa je še časa dovolj, naročim po prejemu obleke ,,1'oplin". Bodi mi zdrava, na svidenje Marica. Poslano*) „ Poziva", ki je prijavljen v „Edinosti" štev. 43., nisem jaz sam, ampak še Šest dru-dih oseb prostovoljno podpisalo iz vzroka, da naj dopisnik agitatorje in agitatorice, ki so ob-dolženi v dopisu iz Podgrada v „Edin." st. 37., da so uprizorili smešno agitacijo proti veselici nGorske Vile", s polnim imenom obelodani, seveda drugače se smatra, da je neresnico trdil. — Dopisnik razlaga, da se ne briga, kdo, da piše v ..Edinosti", ampak kaj da piče. — Že prav: Ali mi zahtevamo imena!! „Napad" v Edinosti od I5./2. t. 1. štev. 4<>.; poslan od trgovca gosp. Slavoja Jenka, zanič-ljivo omenja, da sem jaz c. kr. gozdni Čiivaj —! Svetujem mu, naj si dobro zapomni, da sem jaz strokovnjaško izšolani in izkušeni c. kr. okrajni gozdar. — Da sem se priženil v Pod-grad, in sicer jako srečno in zadovoljno, je resnica, ako je pa mislil g. Slavoj Jenko, da bodem morda dober sotruduik „na gospodarskem in kulturnem polju," bolje rečeno da bodem jaz njegov ponižni sluga, se je pa grozno varal. — Tudi omenja, da se je odpovedal politiki, škoda, da ni zraven Še kaj pristavil ! Ako so njegovi somišljeniki radi ali neradi mene v različne odbore izvolili, se ne brigam, ampak prisiljen sem povdarjnti, da sem bil v prvič v odbor čitalnice, v nadzorstvo mle- *) Za vsebino pod tem naslovom je od govorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. karne in kakor pregiedovalec računov gospodarske zadrugo kar nenadoma iti, ne da bi se me poprej vprašalo, izvoljen, .....Ya\ y atara- Siustvo posojilnice in hranilnice je pa prišel sam ta trgovec k meni in me vprašal, ako hočem provzeti častno mesto starešina, ker pokojni Josip Stanič je bil na njegov predlog iz starešinstva iz tega vzroka odstranjen, ker ni pri tukajšni gozdni zadrugi, kakor posestnik glasoval po Jenkotovih mislih. — Pa še ima obraz trditi, da se je odrekel politiki I Za predsednika slavnostnega odbora, ob priliki odprtja »Narodnega domo", sem bil proti svoji želji izvoljen, zraveu je bil tudi gosp. philol: Josip Ribaric iz Vodic, g. tajnik Dragotin Gobec in sin g. Jenka — g. Tihomil. — Ker je g. philol. Ribarič celi dan pri petju veleurednih gosp. akademikov iz Trsta sodeloval, ker je bil gosp. Gobec kot hotelier v svojih poslih jako vprežen in ker se je nekdo dragi zaradi ničvrednih stvari začel prepirati, kar je sploh pri njem trajna navada, je bilo skoraj vse na mojih ramah, zatorej sem uverjen, da mi velepoštovano občinstvo (3-400 oseb), katero je tisti dan slavnostno odprtje „Narodnega doma" s svojim prihodom počastilo, ne vzame za slabo, ako nisem mogel s svojimi močmi slavnega občinstva popolnoma zadovoljiti. — Glede prepira zaradi vozov oziroma voza gosp. prof. Matidiea, pa vzdržujem popolnoma svoje pravično stališče, katero je bilo svoječasno priobčeno v „Edinosti", — Sicer pa pride stvar oziroma je že prišla pred deželno sodišče. -- Kar se tiče napada v italijanskih listih na tega trgovca, izjavim sledeče: Jaz sem se resnično izjavil, da ako našega prijavljenega „Poziva", ne „napada", ne bi hotela »Edinost" sprejeti, da bi bili primorani naprositi druge slovanske časopise, in ako bi tudi ti ne hoteli sprejeti, pa italijanske časopise, da sprejmejo znani poziv. Čudno da me ta trgovec ni še za kakega brezdomovinca označil. — Javnost naj izvoli na znanje vzeti, da se jaz ž njim ne bodem več v nikake prepire po časopisih spuščal in ne bodem v slučaju tudi na najgrša izzivanja odgovarjal, ker poznato je: vsaki, kateri ž njim v eden rog ne trobi, ni njegov prijatelj. Ker v Trstu nisem dobil prostora za to .,Poslano^ sem se moral obrniti drugam. Napad od strani g. S. J. je bil pa v 3 dneh objavljen. Podgrad, 10. marca 1900. Franc Petrič, c. kr. okrajni gozdar. Proda se radi selitve dobro ohranjen glasovir za 50 kron. Naslov pove upravništvo. Išče se sposobnega hlapca, zmožnega opravljali posel v \iuograd'li in posel pri konjih. Služba v tržaški okolici. — Naslov pove upravrtišlvo. Podpisana tvrdkn naznanja svojim cenjenim gospodom odjemalcem tužuo vest, da ,je umrl sinoči ob 7. uri v f>9. lelu starosti njen dolgoletni zvesti soi rudnik, gospod fran ITlarasdi. Pogreb bode jutri v nedeljo ob Vs2. uri pop, iz hiše žalosti na Travniku št. to na domače pokopališče. V GORICI, rtno t", marca Uion. Konjedic & Zajec, trgovina' z železjem. Kindol-Kakao I ki la» a«0»*nJ toU8« t ••bi, je torij ndWU pry-I w.y.n »• proTMoč* nikoli uprlutl in j« «b n»jbo|j» I ** toat oktura. intdao poaoaf. ¦ *zi*t*n iainojf Ua«nom •'»„. — * Umu fctfff" 'F', Uvjo »arrtrtno «n»mko.A Dobiva «t pornod. O* V najem se odda 1 ali brez hrane »dednost imajo dijaki, kateri hko poučujejo v družini dva učenca iz vadnice. ponudbe na upravništvo. Floua gostilna! Podpisani si usoja naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da je otvoril (danes) 17. trn. novo gostilno v Gorici, na Komu št 13, kjer bode točil pristna domača bela in črna vina in puntigamsko ^i?o. -- Dobra kuhinja postreže v vsakem času z gorkimi in mrzlimi jedili. Postrežba točna, cene zmerne. Za mnogobrojen obisk se priporoča Josip Kome), lastnik in gostilničar. Št. 404. Oklic I zniževalne dražbe. 1 Podpisano županstvo zvršujoč sla-Bašiiii-lveni sklep z dne 31. januvarija |*[(;v. 1(55. javi, da oddsl 27. marca t. J. fcd -2. do 3. ure pop. v obč. uradu v jjjKojskem po zniževalni ceni izdelovanje ijn popravo obč. mirodvora in mrtvaš-liiice v Vedrijanu in v Gradnem. i Tozadevni načrl, stroškovnik in Idražlicni pogoji leže na ogled v nave-fdeuem obč. uradu vsaki dan od 9. do t-L ure dop. Vskltcna cena znaša za onega v Uradnem 3665 kron 27 v, onega iz Vedrijana pa 1352 kron 84 v. Vsak ponudnik mora pred dražbo polofAli 5% vsklicne varščine. Županstvo Kojsko dne 13. marca 1906. Župan: Obljnbek 1. r. Oglas. Od c. kr. gozdnega oskrb-ništva v Gorici do sedaj izdane vstopnice v državni gozd Panovee se z dnem 1. aprila 19 6. preklicejo. Gorici, dne 14. marca 1900. C. kr. gozdno in ilomensko oskrbnislvo, Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici corap. NtdomoBtok » Paln- ll«r ¦Exp» je splošno priznano kot livrstno bol blažujoče mailio; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaieitno znamko .Sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. fRICHTERJEVA LEKARNA „ilatem levu" ? Pragi »bethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. samo, ampak tudi skusiti se mora lilijno mlečnato-milo - Bergmann 4 Co, Drcsden in Dečm ob Labi prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 vin. = JOSIP Z0RNIK V GORICI. == Dsaka dama. dobi pri meni dober zaslužek z izdelovanjem ročnih del; delo se razpošilja na vse kraje. Prospekte z gotovimi uzorci razpošilja za 30 vin. (v markah) Regina Beek, — Dunaj XX. Brigittenauerlande 28. — Sprejmejo se takoj v Stalno delo Plača po dogovora. Ponudbo sprejema Peter Cot'Č, čevlj. mojster v Cvnci, v Raštolju St. 32. Mejnarodni panorama u Gorici, rekališče Josipa Derdi 35. Velezanimivo potovanje po francoski riuijeri Mentone, Monte Karlo, Mona-kovo, Beaulieu, Villefranke ob morju, Niča s svojim maskiranim in cvetličnim k o r s o, Cannes. Od 19. do 24. t. m". Neapelj in okolica. Vstopnina: odrašeni 20 kr., vojaki, učenci in otroci 10 kr. Odprto od 9. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Dvokolo v izbornem stanu je i prodaj jo nizki ceni. v ulici Gionastica 6, pritiiCje, desnn. 30 let stara, zmožna slovenščine in nemščine, kuhanja in likanja, išče službe kot hišna upraviteljica. Ponudbe na naslov: Julija Fantur, Dunaj IX. Wjihringerstrasse 74, I. nadstr. Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci že nad 30 let!! H^jJ Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Vabim cenj. gosp. naročnike, da si ogledajo vsak čas -------------v moji trgovini le dneve dospelo ------------- spomladansko in letno blago. Anton Krušič, kroLasL0rrep -------- o Gorici -------- lekališče Frana Josipa 35 — tekališče Josipa Verdi 33. NATEČAJ Z DARILOM! Ker namerujem dati svoji restavraciji v »Trgovskem Domu" pripravno ime sem otvoril natečaj z darilom, katerega se lahko vsakdo udeleži. V posebnem pismu dobro zaprtem, lastnoročno podpisano in naslovljeno na restavracijo Birsa »Trgovski Dom" zabeleži udeleženec natečaja izbrano ime, ki mora biti mejnarodnega značaja. Čas natečaja je do 19. t. m. do G. ure zvečer. Ta večer in ob tej uri zbran mejnarodni juri odpre vsa dospela pisma ter izbere pripravno ime. Kdor zmaga dobi v dar en sod piva s 50 litri. V GORICI, 13. marca 1906. Peter Birsa, lastnik in gostilničar restavracije v ..Trgovskem Domii". Polic Zavarovalna i štev. svota 1146 8,671.754-60 1 Februvar 1315 9,015.228-15 Marc . . 1375 11,674.749-07; 1234 8,636.643*42 Maj . . . 1425 9,279,011-14 1260 11,446.332-06 Juli . . . 1362 9,490.871-03| Avgust • 1187 7,801.686-78| 1165 7,858.960-15: 1126 8,930.590-- November 1272 9,822.417-29 December 1571 12,048.897-46 Skupin v letu H ) )0? i 15438 114,737.141*15 C. KR. PR1V. Assicurazioni Generali v Trstu. Garancijski zalog: 270,000.000. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost. Vspeh delovanja v življenjskem oddelku 1. 1905. Polic št. 15.438, zavarovalna svota K. H4P737.14H6. Olivni zasfop m Ssrioo in okolico v Gorici tekališče 3osipa Derdi St. 35,1, nadstr. Telef. štev. 15. Tlačim poštne hranilnice št. 63S23. Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, .talvine, prevozi, civilna odgovornost. *<*¦ •iijspea i *sL *js ipiag Misof 39sijej[8§ *eoiJog Zahtevajte pri nakupu Kchicht-ovo štedilno milo w aaaBaaaaaaaaaaaaaaamai z mamko »jelen«. -M Varstvena znamka. Ono 1« iWT- zajamčeno čisto WIM *¦ »raz Yaaka kšodljlva prlaiaal. Para Izvrstao. Kdor koča dobiti zaraa Jamcono pristno, parllu aaikadljlvo milo naj dobro pazi da ko Emal vsak koaiad i» »SCHICHT" la varsivaao znaiako »JELEN«. Oa«r9 Safcfafct An«sl| «. E. ~ Kalvafi|a tovarn« ta vrata na avropa|skaai ozamljal DoblUA St DOUSOd' Župnik; Omtorto Bozasini - Gorica, Magistratna ulicaste v. 4. ~ — mi Vsakdo naj ohrani podobo ter prepiše ime f46 papirja za cigarete „Ottoman-ovega' cigaretne cevke. Lekarna Cristofoletti v um na travniku. Trskino (Stokflževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega ojja naravno-mene barve po K 140, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Raba tega olja jo sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. J lrskino jetrno ejje se železnim jodecem. S tem oljem so ozdravijo v kratkem času z gotovostjo ¦ vso kostno bolezni, žiozni otoki, golšo, malokrvnost itd. itd. I ==----- r Cena ene steklenice je l krono 40 vinarjev. . Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče so vedno v mojem kcui. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim če. odjemalcem , glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofolettijeva pijača iz kine in žeiaza J* najboljši pripomoček pri zdravljenju s trskinim oljem. I -z=z Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. — ¦ ------- Bolj as t. Kdor trpi na božjasti, krgih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v pri*. Schwannen - Apoteke, Frankfnrt a. M. Ceniki zahtevano brezplačno. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaŠtelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšoe nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje la nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaie in Stvtjarje. gretlnjlee. — Rožni tcbcI. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na defci*. 2 35-8 liajceneja poprava dvskofes i v Gorici, Via Daomo št. 3. Zastopstvo dveh tovaren. Odlikouana pekarija in sladčičarna. HaPol JDi*ašei1<, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za binuance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo j po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. 5 kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in stroje? za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba 'za domača dela in strojeu za ! pletenje Thos. H. Whitiick in drag, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg 1 sv. Petra 7.-434. Izvrstna prilika potovanja AmerikoJetessr8z HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim je sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprefeno. Še več povejo šte-nike, obsežnosti novih par* vtlkov katera se imenujeta: proi: „flnieril{fl4' 690 čeuljeu dolg 74 širok 53 globok nosi 22.250 ton drugi: „Kaiserin flugusta Diktoria*4 „ 25.000 „ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.-12.000 ton. - Vožnja preko oceana samo cca 7 dni, Potniki odhajajo __ .__ — ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane.------- — ....... -m^šr--------•• Na željo pošilja natanjSni poduk brezplačno zastopnik SS&&2&23 Fr. Seunig Ljubljana 3 cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM JI.11, „KR0NPRINZ WSLHELM" in „KAISER WILHELM der GROSSE". Prskemorska vožnja traja samo 6 — 6 dni. ^ NatanSen, zanesljiv poduk in veljavno vozne listke za parnika gori navedenega J"""' parobrodnega druStva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite t**4 . v Ljubljani edino le pri L=z j MAM TATCARJH, Kolivorslie lic« 9.35 =: t nasproti občeznanl gostilni „pri Starem Ti štetju". tJCf Odhod Is Liobljane Je vsak torek, četrtek is soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ tičejo pob jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ^2 Po*aikonL . senjenlm ˇ »apadne drlave kakor: Colorado, Meatiko, Californijo, H2 ! Ar6 , ptah, wioming, Nevada, Oregon in Wa8hinj?ton nudi naše dru§tvo j„ *. , posebno ugodno in izredno cSno firez Balveatoo. Odhod na t«j *>rogi t*-3 is Bremna enkrat mesefino. *3Z Tn se dobivajo pa tudi listki preko B alti mor a in na vse ostale dele sveta, kakor; # Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Colombo, Singapore v Avstralijo Itd, ¦ Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU IB Hhir Rnitina izdeltm v Trstu v lckuniah Rafaal Godint), lokoma „«lla Madonno deli« Salula" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, jO IIACI nuUllltt i«*.«,« Pf Alf tgoa", Via dal Farnoto 4. Cena steklenice E 1*40. Iz Trste se ne razpošilja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom t t— prosto poštnine. „ ker s ponarejanji zapeljujejo kadilce.