Političen list za slovenski narod. f« p«l|l H«}«"*« Z« oelo lete predplaiui 16 rM., ca pol leU 8 fld., u oetn leta i fld., za en meiec 1 fld. 40 kr. ▼ UalBlitnetJl |»re)eM»H Tel]*; Za oelo leto 13 fld., za pol leta C fld., i» četrt leta 9 vM., ta M BMMo 1 fl4. y Ljabljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. PMameine številke veljajo 7 kr. ll»rfi9iB* pr«j«iu opiavBiltvo (»dsuBiltnMija) in ekspodicija, Semeniške aiioe «t. 2, II., 28. Kunanll« (imrati^ tt iprejemajo in velji triitepna petit-vnU: 8 kr.. Se *e tiska enkrat ; 18 kr ee le tuca dv»cat; 16 kr., ue se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se oena primemo imanji« Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Trednlitvo je v Semeniškiii uUeali ii. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, isvMmši nedelje in praznike, ob >'|6. nri popoludno. 7 Ljubljani, v sredo 2. julija 1890. LetniU X>ntII. lapredek ponemčevaiija v — Bosni. Testno in spretno sestavljeno poročilo budgetnega odseka iz peresa poslanca Bi linškega o razmerah v Bosni in Ercegovini naglaša vsestranski napredek t kBlturaein in narodno - gospodarskem ozira ter se v njem ponosno poudarja, kako se je tekom nekoliko let posrečilo nagi upravi, izvršiti vehko kulturno delo, k) vzbuja občudovanje sveta. Radi priznavamo mnogostransko delavnost avstrijske uprave, ki skrbi po svojih močeh, da se rtzvitek obeb dežel povznese in da postanejo koristne vsej državi. Toda prisiljeni smo z druge strani dvigniti svoj glas v imenu narodnostne ideje, ki doslej ovlada srce in misli evropskih narodov, zoper ono dosledno ponemčevanje slovanskega prebivalstva, kateremu pod pritiskom germanizacije in navalom nemških naseljencev iz »rajha" preti popolna poguba narodne samouprave. Zlasti je opozarjal dalmatinski poslanec gosp. dr. Klaič v delegaciji na nepotrebno tuje naseljenstvo, ker se je bati, da bi se ondi izcimili narodnostni prepiri. Nemštvo v teh deželah se redno bolj širi, in če bode šlo tako naprej, zadela bode to slovansko rejo smrtonosna nemška nevihta. Takoj po zasedenju Bosne obrnili so apostoli nemštva svoje poželjive oči na to slovansko deželo ter počeli premišljati in ugibati, kako bi pridobili ondi tal nemškemu tlaku na iztok. Vedoč, da tam doli vsaka stroka poljedelstva, obrtnije in trgovine obilega sadu obeta, začeli so se Nemci v celih tolpah seliti iz Nemčije in Avstrije v one dežele, da se polasti starodavne slovanske zemlje. Leta 1879 nastanili so se v dveh občinah ter 80 imena ponemčili v: BOber-^VVindhorst" in ,Unter-Windborst''. Da bi pa mogli dobiti zemljišče za nizko ceno od domačinov v roke, pravili so ljudem, da je bode država iztirala. Dandanes bi gotovo nemški naseljenci tega ne dali za 200 gld., kar so sprva kupili za 40 gld. Ne daleč od teh nemških naselbin namerjajo zdaj osnovati ognjišče germanizacije po nekaterih druzih občinah, v katere neprestano vrš mnogo delavcev s Hesenskega; le-ti dobivajo potrebne denarne podpore in zaloge od nemških odborov, katerim je namen, širiti germanizacijo po Bosni. Kake pol ure od onega središča nemške kolonizacije v Bosni razprostira se mesto Maglaj r dolini reke Vrbas; v osmih letih preplovili so nekdaj to slovansko mesto mnogi nemški naseljenci iz Ogerske in Slezije, in v kratki ddbi ponemčili njegovo ime ter je prekrstili v — „Rudolf8thal*! Blizu Maglaja in Banjaluke nastalo je mnogo druzih nemških naselbin. V jugozapadnih krajih Bosne kupil je neki imovit podjeten Nemec obširne gozde ter nagnal 2000 nemških delavcev, da posekajo te lepe šume, in seveda nastale bodo zopet nemške naselbine. Celo pri Bjelini ugnezdila se je nemška kolonija. Spomladi leta 1886 je tja prišlo 65 nemških rodbin iz Šlezije, in pokupivši ondi prostorna zemljišča, nadeli so naselbini ime: „Fr a n z-Josefs-Feld". Pokupljena zemljišča so takoj razkosali in novi posestniki so na njih počeli takoj graditi svoje hiše. Leto pozneje prišlo je zopet več nego sto nemških rodbin, nakupili so zemljišča po nizki ceni, in danes je tu celo nemško mesto z nemškim hotelom: .Hdtel de ville", z nemško kazino in podružnico „scholverein''-a. Toda to še ni vse: nečuveni vspehi teh naselbin niao brez vpliva na brate v ^rajhu", odkoder se z vseh krajev ženo in vro leto za letom v Bosno, da bi deželo tu preplavili ter spravili domače slovanske prebivalce duševno in gmotno na beraško palico. Za naseljenci pridejo pa, kakor se to po seb umeje, ,pijonSrji nemške kulture" : protestantevski duhovniki in učitelji, ki sieer natihoma, toda temeljito delajo na to, da se potujčuje domači živelj. V obče se pa smatra protestantizem za pridobitev nemškega duha, in kamor se narodnost nemška hoče razširiti, tamjse povsod trudi, da se vkorenini protestantizem, kakor to zdaj jasno ridimo na jugo-zapadnem Ruskem, kjer r celi dolgi črti nemških naselbin od nemških mej do Kavkaza širijo prote-stantovski pastorji z velikim naporom in vspehom svojo vero. Protestantizem in ponemčevanje imata to neovržno svojstvo, prodirati in se razširjati zlasti med slovanakimi narodi in s znanimi sredstvi podjarmiti slovanstvo — nemštvu. Namera ta ni nova. .Gustav-Adolf-Verein" deluje v tem oziru že davno in žrtvuje v to svrho ogromne svote. Todi zveza njegova z nemškim .8chulverein''-om ni tajnost, kar smo na tem mestu že povedali. Zanimivo je tudi to, da na volilnem oklicu, kojega so Čehi iu Poljaki v Šleziji združeno objavili te dni svojim volilcem ob deželnozborskih volitvah, med 85 podpisi r oklicu nahajamo: 42 posestnikov, 23 županov, 4 doktorje prava, 1 gostilničarja, 1 trgovca, 1 mlinarja, 1 zdravnika, 1 vrednika in devet katoliških duhovnikov; izmed protestantovskih duhovnikov pa ni jednega! Pastorji so torej na strani neprijateljev slovanskega ljudstva, njih ovce pa proti njim, ker so ostale rajši zveste — svoji krvi! Toda vrnimo se zopet k Bosni. Da bi bil obraz te bSde še popolnejši, za to so skrbeli Madjari, ki Bosno ožemajo v vsakem oziru sebi v korist; povsod širijo svojo industrijo in svojo trgovino; nasprotno pa škodujejo bosanskemu trgovskemu svetu in bosanski domači obrti. Nedavno je ustanovil budimpeštanski obrtni muzej v Sarajevu svojo podružnico LISTEK. v štirinajstem bataljonu. Obrazek iz vojne. Češki spisal Bohumii BrodskJ. Poslovenil Trbojski. (Dalje.) „Tretji oddelek! Zastopite sovražniku cesto", zaklical je stotnik. Nadporočnik Barta se je obrnil na stran, od koder je sovražnik napadel pošto. Z nenavadno hitrostjo, da je komaj opazil sovražnik, planil je na malo kopico. Jezdeci so bili vrženi s konj in odpeljani. Tudi ona žena, ki je prišla Bog ve po kakem slučaji r nevarnost, ni bila več na konji, in dobro se je videlo, kako jo je ngrabil sovražnik. Upirala se je razbojniku; zato ni mogel hitro uteči. Nadporočnik mu je bil z nekoliko najhitrejših vojakov že za petami, drugi so je sledili. Tudi kompanija je merila sčm od ceste. 6e nekoliko skokov — in nadporočnik je bil pri lupežih. Naenkrat je rskriknil obupno. V ugrabljeni ženi je spoznal svojo nevesto Elzo. Vrgel se je k nji. V tem jo je spustil rstajnik in se obrnil k njemu z jataganom. Ob jednem se je pokazala kopa ustajnikov, ki je bila skrita za skalami in planila na nadporočnika in tovariše. ,Elza, beži!" zaklical je Barta in da bi mogla, obrnil se je k sovražnika. Elza je poslušala njegov fivčt in hitela proti kompaniji. Nekdo je ustrelil na-njo, ali ni je zadel. Mej tem so se bili vstajniki z oddelkom strelcev. Morali so je premagati preje, kakor bi došla na pomoč druga kompanija. Več strelcev je palo zadetih. Z nenavadno silo in spretnostjo so vstajniki sukali jatagane in delili udarce. Kakor tigri so se borili proti našim. Nadporočniku ]e prekrižal nekdo sabljo in ga vrgel oa zemljo. Vstajnik je skočil na-nj, vzel mu orožje, prijel ga okolu pasu in ga odnesel z obupno silo. Poznal je, da je to častnik, in nad vse mu je bil drag ta plen. Mogel bi za-nj zamenjati mnogo vjetnikov ali spustiti na-nj vse svoje sovraštvo. Zaman je napenjal Barta vse sile. Roke lupežev so bile železue in bi ga kmalu zadušile. Slišal je za seboj klik, vpitje kompanije, ali bil je že predaleč, da bi ga mogla osvoboditi. Spoznal je grozno resnico. Vjet je in v sovražnikovih rokah, ki koprni po maščevanji, ki mu ne bo prizanašal. Razven tega je še Elza, njegova draga nevesta, morda v nevarnosti. Ali je mrtva ali živa? Ali se je rešila? Kdo bi mu mogel povedati, ali je rešena? Ko bi umrla skupno. Sošla bi se ondi in se ne ločila več. Gorka bolest mu je stiskala srce in ves obupen je bil. Naenkrat je postal lupei. Pogledal je z nasmehom Barti obraz, in črne oči so se mu svetile. Obraz mu je bil zagorel in prsi so dihale težko. Poklical je tovariše, ki so šli za njim, da bi mu pomagali nesti. Takoj je bil drug mož pri vjetniku in ga vzel v naročje. Barta je hotel porabiti ta trenotek in uiti. Ali bil je slab in je čutil, da je zaman njegov poskus. Jedino, kar je dosegel, bilo je to, da je pogledal nazaj. Bojišča ni videl več, ker je bilo skrito za skalami. Krog njega so se sukale postave ustajnikov, stopaje naglo na vzgor. Nekoliko jih je stopilo za skalo in gledalo, če jih bo sledila vojna tudi sem. Drugi so šli ž njim proti gorskemu grebenu. Nadporočnik se je popolnem udal v svojo usodo. Kdo more misliti kaj dobrega, kako se bi mogel kdo upirati, ko je že grič v rokah sovražnikov. Ne pomagalo bi nič. Če bi tudi imel orožje v rokah. Doletela bi ga le smrt. Pač bi bilo dobro, da bi padel v poštenem boji s sovražnikom; ko bi se protivil, pokazal bi, da ni strašljivec, da se ne boji velike množice. Ali kje vzeti orožje? Videl je je pa za pasom svojega roparja. Naglo je segel po njem in je hotel izdreti. Ali že ga je sovražnik zagnal na zemljo in ga udaril po roki, da mu je omahnila. Vstajnik je zaklical nerazumno besedo in ga pritisnil k zemlji. Poklical je druge. Pritekli so. V trenotku je imel zvezane roke in noge in začntil je nekoliko ran, ki so mu je dali razdraženci. Stisnil je močno ustnice in kri mu je stopila v obraz. Že ga je hotel vstajnik zopet vzeti na naročje, ko je zaupil nekdo. Zasmejal se je in mu odvezal noge. Ni ga razumel, ko ga je vzdignil in mu pokazal pot. Ko je pa začutil udarec, vedel je, da mora sedaj sam iti. (Dalj« sledi.) poleg druzih namer tudi zaradi tega, da se med Bosno-Ercegovino in Ogersiio oživi in povzdigne vzajemna trgovina ter omogoči zmenjava domačih tovarn in obrtnih izdelkov. Očivestno je, da bode ves dobiček pri tem podjetji na strani Madjarov. In kakor šta Bosna in Ercegovina opasani z zidom proti sorodnim deželam Srbiji in Dalmaciji, — kar je tudi poudarjal dr. Klaič v delegaciji, — da ne mogo vzdrževati trgovinske zveze z Bosno in Ercegovino: glej, Nemci in Madjari preskakujejo ta zid, da bi obe te deželi izkoriščali za svoje namene in izčrpali domačega blagostanja vire. Pogledimo samo, s kako ozkosrč-nostjo se vede smer bosanskih železnie na Ogersko I Ti in vsi drugi slični pojavi pozivljejo vsacega nepristranskega prijatelja države naše, osobito pa nas Slovane, in vsacega pravičnega moža, da odločno protestuje proti takim napadom na pravice ljudstva, kojemu preti duševna in gmotna poguba, in bode danes ali jutri pri konečnem reševanji balkanskega vprašanja imel še veliko in važno nalogo. Završajemo te vrstice s prekrasnimi besedami v dr. Razlagovih .Zvezdicah" (IV.): .Slavjanski genij leti hitrimi krili po širokem svetu majke Slave .... Kada očistiš zčmiju svoju zmijah gad-nih, zmajevah ognjevitih, onda stoperv možeš Vilah blage čete dozvati, da pomocju ovih devah čistih domovina naša prosvetom procvete slavskom, srečom, blagostanjem od sneženega Triglava, pr^k klisurah Velebita vse do naše zemlje zabalkanske. Bšle ptice galubice i slavulji maleni [pak budu p^vali tvoju sreču, tvoju slavu po prostranoj domovini bratje složne!* „Hatica Sloveiiska.^^ Tajnikovo poročilo o delovanji odborovem v zadnji dobi. (Konec.) Razun književnega in gospodarskega obstoje v Matici tudi še razni drugi odseki. Izza zadnje dobe omeniti je posebno odseka za izdavanje krajepis n i h i m en , obstoječega deloma iz društvenih odbornikov, društvenikov sicer in tudi strokovnjakov izvan društva. Bavil se je, da se primerno odzove dotičnemu pozivu, v več zaporednih sejah z revizijo krajevnega imenika vojvodine Kranjske ter ga predložil marca meseca c. kr. deželnemu predsedništvu, da ga vporabi na leto pri ljudskem štetji kot podlago, za kar mu je došla odtod primerna zahvala. — Na pozive odseka gled^ krajepisnih imen došlo je v zadnji dobi sicer precej odgovorov, vendar manj, kakor takoj v začetku. — V o d n i ko v odsek, v katerem je imela Matica tudi svoje zastopnike, se je po slavnosti sami razšel. — Kopitarjevega odseka delovanje je moralo ostati zelo omejeno. Se vedno je ugodna rešitev tega vprašanja nemogoča vsled neprijetne sape, ki veje trdovratno z Dunaja in njegove komune. Kakor vse kaže, ui se še v kratkem nadejati povoljnega vspeha. — Agi-tacijski odsek, zasnovan I. 1888., tudi v zadnji dobi ni miroval. Imel je več živahnih razgovorov, dogovarjal se je ustno in pismeno z rodoljubi po deželi, ki so mu obljubili delovati za društveni pro-epeb in opozarjali po različnih slovenskih časopisih na društvo in njegove knjige ter vnemali k pristopu. — Osnoval je nekaj novih poverjeništev in godne so priprave, da se še drugod osnujejo. — Svojega zastopnika ima društvo v upravnem odboru .Narodnega Doma", ki se redno vdeležuje od-borovih sej, da prilično zastopa društvene koristi. Da vstreže dolgo vrsto let občutno pogrešani, in zategadelj od leta do leta nujnejši potrebi vpeljave jednotne slovenske pisave, odmenil se je .Matice Slovenske" odbor izdajati znanstven list .Slovensko Besedo", ki naj bi pospeševal razvoj slovenskega književnega jezika ter določil in utrdil njegov pravopis. List naj bi mirno kritikoval sedanjo pisavo, določil jej prave oblike, izpodbijal krive nazore in dosezal jedinost, kjer je sedaj razlika. Razpravljal bo gradivo slovniško iz etimolo-gičnega, zgodovinskega in fonetičnega stališča. Do-gnane stvari se bodo nabirale. Listu bo predmet tudi pravilni razvoj strokovnega nazivoslovja, nabiral bo dalje pojme različnega pomena ali manj znane besede izmed naroda. Sprejemal bo spise te vsebine, pa tudi jezikovne kritike slovenskih knjig. •— Časopisa ima iziti prilično po 1 pola na mesec, vrednik mu bo pa odbornik prof. Bartel. — Ako se oglasi zadostno število stalnih sodelovalcev, pričelo se bo z izdavanjem še letos. V ta namen po- slan je bil osnovni načrt mnogim strokovnjakom na ogled in v presojo. V sadajem letu se je izvršilo več slavnosti, 8 katerimi je bila tudi Matiea v dotiki. Omeniti bi bilo tu v prvi vrsti velečastne .Vodnikove slavnosti", ki se je vršila tu v Ljubljaai od dn^ 28. do SOega junija lani. Matica, ne le, da je hranila poprej zaklad, namenjen spomenika, bila je tudi v slavnostnem odboru zastopana, položila je na slavljenčev grob z drugimi ndrodnimi društvi venec, in storila isto po svojem starosti pri spomeniku o slovesnem odkritji. Udeležila se je po mnogobrojnih društve-nikih in odbornikih tudi drugih slavnostnih trenotkov; mej drugimi je imel njen odbornik, ravnatelj Wiesthaler, ob otvoritvi spomenika krasen slavnosten govor. Poslaviti hoče konečno Vodnika tudi literarno s tem, da izdd po istem odborniku urejene izbrane pripovedne spise njegove letos v posebni knjigi, kakor je svoje dni že izdala po pokojnem Levstiku izbrane pesmi njegove. — Lepa je bila tudi Levstikova slavnost v Velikih Laščah, dnš 11. avgusta lani. Odkritja spomenika in drugih ž njim združenih slavnostnih trenotkov udeležila sta se oba društvena podpredsednika, več odbornikov, in društvenikov. Prejela je Matica še več druzih vabil slovenskih in sicer slovanskih, deloma od društev, s katerimi je v književni zvezi, deloma pa tudi od drugod. Preveč bi bilo naštevati jih tu vse. Povedano bodi le, da se je vsem primerno odzvala in naštejem tu le nekatere važnejše. Dne 4. avgusta lani je priredilo .Slovensko pevsko društvo" v Celji veliko pevsko veselico; dne 20. oktobra praznovalo je .Društvo Gabelsbergskih stenografov" v Pragi SOletnico drušvenega obstanka; hrvatska „Omla-dina v Zagrebu priredila je dne 28. januvarija letos večjo veselico in .Slovenija" na Dunaji dne llega marcija spominsk večer na čast pokojnemu Erjavcu. Matici je bila na ponudbo pokojnega Žvaba literarna zapuščina proti gotovi odškodnini njegovim dedičem. Zategadel je naprosil odbor po sklepu književnega odseka in po njem odbora, strokovnjaka v Trstu, da jo pregleda in izreče o njej svoje mnenje. Ker so le nekateri zapiski večje pomembe in ker so bili ti večinoma že objavljeni, odsvetovalo se je Matici od nakupa. Odbor je zato tudi sklenil, da se ima ponudba odkloniti in naznanil ta sklep tržaškemu sodišču. — Da seznani širše kroge s svojimi pojavi, poslala je Matica vsled dotičnega poziva Raasselovi knjigotržnici v Munstru za njen književni katalog zaznamek svojih založnih knjig. V prvi polovici avgusta lani zgubili so Hrvatje dva odlična moža. predsednika .Matice Hrvatske" pl. Kukuljeviča, ki je bil tudi naš ud in čegar pogreba se je Matica osebno vdeležila po poročevalcu in pa članu Vidviču, poklonivša mu venec, ter kanonika in pisatelja A. Vebra, ki je bil tudi naš ustanovnik. — Dne 2. februvarija letos je umrl v Starem Trgu pri Slov. Gradci tamošnji župnik in odlični slovenski pisatelj Davorin Trstenjak. Svojega častnega člana in večletnega odbornika in sotrudnika spremila je Matica na zadnjem poti po posebnem zastopniku in položila na njegovo rakev venec. Dne 20. februvarija umrl je nagle in nepričakovane smrti prof. Mihael Žolgar v Celji, Matičin poverjenik in od I. 1874. sem odbornik društva; predsedništvo poslalo je njegovi vdovi pomilovalno pismo. Matica žaluje dalje na gomili ustanovnikov: župnika Šranca (t 26. julija), Mateja Kreča (t 27. avgusta), poverjenika Josipa Lipolda (f 20. januvarija), kanonika Križnarja (f 27. januvarija), župnika Rome-ta v Št. Petru (t 1. aprila), mnogobrojnih letnikov in prijateljev društvenih. Bodi vsem blag spomin! Politični pregled. v Ljubljani, 2. julija. ^Sfotranfe dežel«. l>eielnoitborske volitve. Mladočeška stranka je na Moravskem napela vse moči, da bi vrgla staro-češke kandidate. V kmetskih občinah so tudi vrgli z jednim glasom večine Staročeha viteza Meznika, toda bil je v mestni skupini Trebič-Mezirič skoro jednoglasno izvoljen; dobil je od 349 glasov 343. Z jednako silo so Mladočehi delali proti dr. Fan-drliku v mestni skupini Unčov-Bistrica. Prodrl pa je dr. Fandrlik s 448 glasovi proti 81, katere je dobil Mladočeh Mal4t. Nasprotno pa so Cehi zgubili tri mandate, ker so Nemci delali z vsemi sredstvi. Bolj srečna je bila slovanska združena stranka v Šleziji. V kmetskih občinah so zmagali trije Cehi: dr. Stratil, dr. Gruda in Hruby, ter tiije Poljaki: Cienciala, Swiežy in dr. Michejda. Dalje je zmagal v Krnovu (Jiigerndorf) znani antisemit TQrk. V kmetskih občinah imajo nemški liberalci le dva mandata, Slovani pa svojega deželnega odbornika, kar je pomenljivo. Tnanje driare. Bolgarija. Iz Solije se poroča povodom Paničevega usmrčenja naslednje: .Panico so pokopali na mestnem pokopališči v navzočnosti njegove žene in sorodnikov. Predno so ga ustrelili, rekel je Panica, da ni nikdar mislil, da ga bo zadela taka smrt. Svojega najmlajšega otroka je priporočil njegovemu botru, princu Batenberžanu. Svoji ženi je dovolil, da se sm6 drugič omožiti. Neki kupec iz Plovdiva, čegar sina je bil ukazal Panica ustreliti paradi enega konja, preskrbel je svečavo pri pogrebu. Šestnajst krogel je bilo zadelo telo Paničevo, pet pa njegove noge. Ker se ie sploh mislilo, da bo knez Ferdinand pomilostil imenovanega zarotnika, ni hotel skoro nihče verjeti, da so ga ustrelili. Prijatelji in sovražniki Paničevi trdijo, da je bil grozen hudodelec in da ga je zadela pravična kazen. Celo pristaši opozicije menijo, da ni bilo potreba narediti Panico za politiškega mučenika, ker so že njegove splošne hudobije zadoščale, da bi ga bili lahko za zmerom s pota spravili." Jtim. Poročalo se je že o silovitosti italijanske vlade, ki je pozvala pred sodišče msgrja Jožefa Gaudenzija, škofa vigevanskega, ker je silil nekega umirajočega posestnika cerkvenega premoženja, katero si je bil po krivem prisvojil, da naj prekliče svoje krivice ter premoženje nazaj cerkvi povrne. Imenovanemu škofu je poslal sv. oče breve, čegar vsebina je pomenljiva pri današnjem položaji v Italiji. Papežev list se glasi mej drugim: .Velečastiti brat! Srečo in apostolski blagoslov. Hudo nas je zadelo poročilo, da si bil pozvan pred sodišče zarad svojega svetega opravila. Bolečina, katera nas je pri tem zadela, je tem večja, ker je žaljena Tvoja škofovska čast in dostojanstvenost, kar priča o novem, žalostnem in surovem preganjanji, kateremu je izpostavljena sv. cerkev v Italiji. V tem pa nas tolaži misel na posledice, ki bodo izvirale iz tega preganjanja in zatiranja. Kolikor silnejše bo zatiranje sv. cerkve, tembolj se bo pokazala laž cerkvenih nasprotnikov, ki trdijo in se bahajo, da so zagovorniki prostosti. Zaman bo njih prizadevanje, da bi naredili iz Kristusovih vojščakov izdajalce. Z božjo pomočjo se ne bodo bali ni pretenja ni zatiranja in ne opustili svojih dolžnosti, marveč veselili se bodo, da bodo morali trpeti, kakor apostoli, zarad Kristusa Gospoda. Velečastiti brat, ostani na poti, katero si bodro nastopil in ne boj se nepriličnosti, katere Ti bo še prizadela človeška brezbožnost in nasilstvo. Naj Te pokrepčavajo vzgledi starih vernikov, o katerih je pisano, da je bilo njih veliko veselje v mnogih skušnjah britkosti. Krepčaj Te upanje na preveliko plačilo, katero čaka one, ki so prebili boj zarad imena Kristusovega in niso odpadli." Francija. Kardinal Lavigerie je priporočil francoski vladi načrt generala Philberta in Rollanda, da bi se zgradila železnica skozi puščavo Saharo. S tem bi bil Sudan Franciji mnogo bolj zagotovljen. Največja zapreka tej železnici bi pa bila slaba francoska politika, ki pospešuje v Sudanu in Algieru izlam. Francozi so prepustili Arabcem Kabilce, ki so se branili več let proti njim in veri njihovi. Ka-bilci so se pomohamedanili še le vsled francoske politike. Ko bi jih zopet pokristijanili, bila bi dandanašnja francoska vlada v Algieru osnovana na dva milijona domačinov-kristijanov, s katerimi bi se lahko dalje proti Sudanu prodiralo. Kajti tudi ljudstva v Sahari so le deloma mohamedanska. Nemčija. Nekateri nemški časniki ugovarjajo nemško-angleškemu sporazumenju ter trdijo, da bo ta naredba škodovala nemški vzhiodnoafriški kupčijski družbi. — Major Wissmann, nemški državni komisar v vzhodni Afriki, govori jako pohvalno o katoliških misijonarjih. Ob jednem pa obsoja delovanje angleških in nemških evangelskih misijonarjev, ki se nikakor ne dd primerjati z dobrimi deli, krščanskim vplivom, kulturo in nravnostjo, kar je sad požrtvovalnega, neumornega delovanja katoliških misijonarjev. Dočim so ti pravi temeljni kamni civilizaciji, ovirajo angleški in nemški protestantski misijonarji njegove vspehe; njih delovanje več škodi' kakor koristi. Turčija. Iz Carjigrada se piše dnš 30. pr. m.: Poročila o nemiru v Ercerumu se potrjujejo. Vladi se je naznanilo, da je v tamošnji cerkvi mnogo orožja spravljenega, vsled česar je ukazala guvernerju. naj vso stvar natanko preišče. Namesto da bi se bilo vršilo preiskovanje na tihem, preiskavah so očito. Armenci so bili vsled tega razburjeni in 80 jeli streljati na turške voiake. Ti so na-nje ustrelili ter jih napali z bajoneti. Izmed Arnavtov je osem mrtvih in trideset ranjenih. Tudi mnogo vojakov, turških državnih uradnikov in druzih ljudi našlo je pri tej priložnosti smrt. Brazilija. Iz Rio de Janeira se poroča, da je že izvršen načrt o novi upravi ter se bode 15. dne novembra meseca t. I. predložil ustavodajnemu narodnemu zboru. Glavne točke načrta so: 1. Republika brazilijska bode zveza več držav po vzgleda severo-ameriških Združenih držav; 2. predsednik republiki bode voljen vsakih šest let in bode odgovoren le narodu; 3. parlament bode sestavljen: iz senata, ki bode voljen na vsakih devet let in iz ustavodajne zbornice. Prihodnji predsednik bode izvoljen meseca novembra. Minister ne more biti izvoljen za predsednika. Uprava bode zajamčila svobodo časnikarstva, poučevanja iu shodov; naslovi in redi so odstranjeni; istotako ne bode več kazni dosmrtne ječe ali usmrčenja. Vrhu tega omenja uprava posebno določilo, katero se bode izročilo kongresu, da bode določil prihodnje glavno brazilijske mesto. Afrika. Kakor se poroča listom, sklenil je sansibarski sultan, da odstopi nekaj' obrežja Nemčiji. Ta korak imenovanega saltana bo še bolj pospešil nemško-angleško sporazumenje. Izvirni dopisi. Iz Ljutomera, 30. junija. (Volitev) v deželni zbor za mesta in trge se je danes zvršila, in kakor je bilo pričakovati, zmagal je nemško-liberalni kandidat dr. Kokoschinegg z večino 222 glasov. Po vseh voliščih je dobil dr. Kokoschinegg 343 in dr. Jurtela 121 glasov: po posameznih voliščih pa v Ptuju dr. Kokoschinegg 212, dr. Jurtela 24 glasov; v Ormožu dr. Kokoschinegg 50, dr. Jurtela 37; v Ljutomeru dr. Kokoschinegg 49, dr. Jurtela 31; v Središču dr. Kokoschinegg —, dr. Jurtela 26; v Rogatcu dr. Kokoschinegg 32. dr. Jurtela 3. Z ozirom na neznatno agitacijo od nšrodne stranke, ki itak ui upala, da bi zmagala, je to dovolj lepa manjšina. Ko bi se vsi slovenski tržani in meščani zavedli svoje krvi in dolžnosti, bila bi labko že zdaj na ndrodni strani velika večina. Do zdaj je v deželnem zboru ta okraj zastopal ljutomerski župan, usnjar g. Jožef Stajer, a niso več za-nj marali. Pred volitvijo za občine so naši tržani veduo kričali: kmet naj voli kmeta; volite domačega kmeta, ne tujega advokata, dasiravno je dr. Dečko v našem volilnem okraji doma; danes pa so tržani ravno narobe delali, kakor so prej kmete poučevali. Oni so zavrgli svojega domačina Stajera in so bi izvolili tujega advokata, katerega nobeden ne pozna, ker je doma v fc^ ov. Bistrici, stanuje pa V Gradci. Pri nas v Ljutomeru, in tako menda tudi po vseh zgoraj navedenih voliščih je bilo mnogo volilcev, ki so g. Kokoschinegga volili, slovenskega po-kolenja, kakor g. Kokoschinegg, pa kakor on prostovoljno ali po sili nemškega mišljenja. Žalostno je bilo tudi videti, kako je celo med omikanimi tržani še mnogo takih, ki ne volijo po svojem prepričanji, ampak se dajo komandirati, ter volijo vsakega, katerega njim njih poveljniki voliti zapovejo. Čudno je tudi to, da skoro vsi c. kr. uradniki volijo nemško-liberalnega kandidata, dasiravno ta stoji v opoziciji s sedanjo c. kr. vlado. Najbolj žalostno pa je, da se še po naših mestih in trgih vedno spolnujejo pesnikove besede: „Za8to plac-e Slava mati V — Sini 80 jej — renegati." Iz Štange, 29. junija. Gotovo je dolžnost vsakemu domoljubu, da po moči skrbi, da se prava omika lepo razširja. Tako je tudi naša dolžnost, da povsod radi domačo umetnijo podpiramo, bodisi na ta ali drugi način. Dolžni smo lepa dela naših domačih umetnikov svetu naznanjati in pravično raz-sojevati. Napačno je, ako se vse domače lahko in hitro prezira in zameta, a vse tuje pa za čuda proglaša. Ravno cerkvenim predstojnikom je tu prav previdnim biti. — Naj se hvali, kar res hvalo zasluži, naj se pa tudi graja, kar je graje vredno. Le tako bomo napredovali v resnici. Le tako se obvarujemo škode. — Za osebnost tu ne grč. Leta 1886. je za našo cerkev sv. Antona P. izdelal domači kamnosek Feliks Toman v Ljubljani krasen veliki alt^r iz raznovrstnega marmorja prav lepo in umetno, da je vsakemu všeč. Podobe iz belega kamna je delal pa zanj pokojni Fr. Zaje, akad. kipar. Žal, da nam je prezgodaj umrl. Upajmo pa, da ga nam bo kmalu nadomestoval njegov siii, ki se zdaj na Dunaji uči. Vzdržuje ga bi. blaga gospa Josipina Hočevarjeva iz Krškega. Pogrešala je naša cerkev še velikemu altarju podobnih stranskih altarjev in lepe prižnice. Iu to je letos dobila pred sv. Antonom P. Altarja in prižnico je nam zopet g. Feliks Toman naredil in sicer v popolno zadovoljnost vsem. Vse delo je priprosto, pa jako prilično, primerno iu zelo lepo. Altarja sta iz 12 vrst različnega kamna. Spodnji del in menza sta ii prelepega koroškega marmorja, stebrički so iz lepega svetlega hotavelj-skega (gorenjskega) kamna. Drugi deli so iz istrij-skega kamna z vloženimi tablami različnih vrst. Prav lepo izdelana sta tabernakeljna, na evangelijski strani pravi, na listni posneman. Nad vraticami je lepa angeljska glavica. Na vrhu lep križ, poleg pa dva klečeča angeljca. Vratica je prav krasno izdelal pasar H. Zadnikar. Vsak altar ima tri podobe. Vse so izdelane prav lepo v delavnici g. Tomana iz belega kamna. Veščaki pravijo, da so še lepše, kakor na velikem altarju od pokojnega Zajca. Trona sta rudečkasto slikana. Prav lepo se notri poda bela podoba sv. Antona in sv. Jederti. Sploh vsak kos je lepo izdelan. Vse je primerno prostoru. Pravi kras cerkvi je nova — res prekrasna prižnica. Veliko lepega sem že videl, pa tako čedne prižnice še kmalu ne. Zaradi prostora je bilo ravno s prižnico prav sitno. A mojstru se je vendar dobro posrečilo. Prižnica stoji na lepem stebru iz treh vrst kamna. V štirih vloženih ploščah so v medalijonu podobe štirih evangelistov v reliefu, na petih vloženih ploščah iz solnograškega marmorja so pa glavice angeljcev. Sploh ima vsa prižnica veliko krasne ornamentike. Prav čedna je tudi ograja iz kovanega železa, črno pobarvana, nekaj pozlačena, katero je naredil gosp. Fran Leveč v Ljubljani. Vratica na prižnico je nam pa lepo naredil mizar v Šmartnem Jos. Izgoršek. Na vrhu je lepa roseta, sredi pa božje oko iz slikanega stekla. Zdaj imamo iz kamna altarje, prižnico, krstni kamen, obhajilno mizo, shrambo za sv. olje in umivalnik. Vse, kar je nam g. Toman naredil, je prav čedno in lično, manj pa, kar je bil naredil pred leti pokojni V. Zato pa smemo gosp. Tomana prav toplo z dobro vestjo priporočati vsem. On je poštenjak, ni predrag v ceni, spreten v načrtih in originalen in več stori, kakor po načrtu obljubi. Preč. cerkvena predstojništva ne ustrašite se, da ne bi bilo mogoče kaj čednega iz kamna narediti tudi z majhno svoto. Kedar se v cerkvi kaj napravlja, naj se gleda skrbno na to, da je ume-teljno iu trpežno. — Na sv. Antona dan je domači gosp. župnik v pričo štirih druzih gospodov pooblaščen od mil. knezoškofa vse novo blagoslovil. Razsodbe o novih napravah nisem hotel priobčiti v .Slovencu" poprej, dokler nisem slišal sodbe izvedencev. Včeraj je vse skrbno ogledal g. J. Šubic. Vse mu je bilo jako všeč. Dejal je: Iz kamna se dd pa res kaj lepega narediti. Mrve se je veliko nakosilo. Sadja ne bo dosti. Na polju vse lepo kaže. Črešenj tudi ni veliko. Za ajdo za seme bo ljudem huda. Naj oi si. deželni odbor še dobrotno ljudem kaj ajde poslal za seme. Ce tu ajde ni, ni živeža. — Cez .Bogensperk I" zdaj vse vpije. — Naj se vendar že enkrat ta grdi klanec odpravi. Za uboge Dolenjce gri vse polževo pot. To je žalostno! Dnevne novice. (Volitve na Štajerskem.) Zadnje volitve na Štajerskem so pokazale, da je in ostane Spodnji Štajer slovenski. V vseh kmetskih občinah, kjer so Slovenci postavili svoje kandidate, zmagali so soglasno, ali z ogromno večino glasov. Žalostno pa je, da so spodnje-štajerska mesta in veČina trgov v nemških pestih. Treba bode še mnogo truda, da tudi te nemške trdnjavice zgube večinoma navidezni svoj nemški značaj. Na G6renjem Štajerskem ima konservativna nemška stranka še trdna tla v značajnem katoliškem prebivalstvu. Priborila si je dvanajst sedežev v deželnem zboru. V mestih pa se že leta in leta ne vdeležuje volitev. Zato je pa tudi vdeležba liberalnih volilcev jako slaba. Tako n. pr. ima notranje graško mesto 1128 volilcev, a prišlo jih je na volišče le 139; izvoljena sta dr. Portugall in vitez Schreiner. Predmestja imajo 5969 glasov, volilcev je prišlo 476; izvoljena sta Aleksander Koller in dr. KienzI. V graški trgovski in obrtnijski zbornici so izvoljeni: dr. Wunder, Julij Pfrimer in Jos. Rochiitzer. V trgovski zbornici v Ljubnem so izvo-Ijani: Vogel. pl. Forcher in antisemit Filrst. Todi nemška gospdda ni povsod jedina, ker povsod je bila neka opozicija proti dosedanjim zastopnikom. (Na kirurgičnem oddelku deielne bolnišnice v Ljubljani) popolniti je služba sekundarija z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje za to službo poslati je treba vodstva deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 28. julija t. 1. (Knezoškof mariborski) so na potu od kano-uične vizitacije izstopili iz železničnega voza v Polj-čdnah, najeli izvoičeka, da jih je odpremil na Ti-pino pri Konjicah, kjer* so nepriiakovano obiskali svojo domačo hišo. Ko je voznik bil zvedel, kdo da je njegov gost, je v naglici poiskal primernejši voz, na katerem je kneza odpeljal zopet do železnice. (Star ali mlad?) Povodom deželnozborskih volitev štajerskih kmečkih občin je nekdo poročal .Grazer Volksbiatt-u", da je č. g. novoizvoljeni poslanec dr. Lip o Id, župnik v Šmartinu pri Šaleku, Mladoslovenec. (!) V današnji številki imenovanega lista pa č. g. dr. Lipold prekliče dotično poročilo in pravi, da ni Mladoslovenec. Na Spodnjem Štajerskem sploh ni Staro- in Mladoslovencev, in ko bi bili, stal bi on na strani Staroslovencev. — Toliko v pojasnilo na nekatera vprašanja. (Ogenj.) Kakor se nam poroča iz Podzemlja, pogorela je 29. t. m. ob 3. uri ravno pred večer-nicami podružniška cerkev sv. Antona na Krasincu in bližnja hiša z gospodarskim poslopjem. Bilo je cerkveno .žegnanje", ko morajo streljati. Topiči so bili postavljeni prav tik cerkve na obzidju, streha je iz skodelj in tako je nastala nesreča. Škode je nad 2000 gld., ker so notranjo opravo rešili. Kra» sinec šteje nad 50 številk, a zavarovani so le štirje posestniki. (Z Dobrne) se nam 1. t. m. piše: Onokrat Vam je nekdo naznanil, da so na Murskem polji že v prvej polovici junija začeli žeti ječmen. Po naših dolinicah se to opravilo vrši še-le .ob kresu". Toda v minolem tednu je pisalec teh vrstic videl samo na jednej njivi, da so bili poželi nekoliko ječmena, glavna žetev imenovane vrste žita vrši se letos v tekočem tednu. Iz sosednje Rožne doline pa čujemo, da tam sedaj žanjejo rž. Ista pri nas začenja rumeneti. Pšenice pa se je, kakor lani, lotila neka rja. Vobče na polji in po vinogradih za zdaj kaže vse prav lepo. Sadja obeta se za nekako srednjo mero. (V Galiciji pri Žalcu) so za cerkev oskrbeli nov oltar. Posvetili ga bodo v nedeljo dne 27. julija, ko bodo slavili praznik farnega zavetnika, svetega Jakoba. (Podpore za učiteljski tečaj.) Kranjski deželni odbor je za učiteljski tečaj za deška ročna dela na Dunaju podelil petnajstim učiteljem podpore po 50 gld. Ti gg. so: Fr. Trošt, nadučitelj na Igu; V. Ribnikar, nadučitelj v Dol. Logatcu; Josip Žirovnik, nadučitelj v Begunjah; Ivan Pipan, nadučitelj v Črnem Vrhu; Anton Skala, nadučitelj v Vremah; Fr. Golmajer, nadučitelj v Loškem Potoku; Jurij Adlešič, nadučitelj v Šmartnem; Josip Reich, učitelj na Vinici; H. Likar, učitelj v Grahovem; Flor. Rozman, učitelj v Krškem; Anton Lapajne, učitelj v Ribnici; Fr. Rant, učitelj na Trati; Janez Leveč, voditelj v Boštanju; J. Kuhar, učitelj v Trbojah, in Albert Sič, učitelj v Št. Vidu. Tečaj bode trajal pet tednov. (Umrl) je 1. t. m. pri svojih sorodnikit v Ljubljani g. Josip Žnidaršič, abiturijent višje realke, doma iz Podgorice v Dobrčpoljah. Bolehal je že dlje časa na pljučih ter jedva dočakal 25 let. Bil je vrl mladeneč. Naj počiva v miru! (Iz Trnovega) na Notranjskem: Č. g. Anton Kacin je nocoj po noči umrl. R. L P.! (V blejsko zdraviSče) sta mej drugimi odličnimi gosti dospela knez Ernest \Vindischgriitz in avstro-ogerski poslanik v Braziliji, grof Welser8-heimb s soprogo. (Smrt v vodi.) Včeraj tu pokopani c. kr. sodni pristav g. dr. Petrič našel je smrt pri kopanji v Savi tik Brežic, kakor se nam od tam poroča. Pokojnik je bil izredno rejenega života, in vstopivši v Savo pogrezne se, ko bi mignil. Pomoč je bila takoj pri rokah, toda niso ga mogli več oživiti. Zadel ga je mrtvoud. Pokojnik je bil zet bivšemu ravnatelju kranjske hranilnice, g. R. Janežiču, in je zapustil soprogo s štirimi otroci. (Iz Karlovca) se poroča: Te dni se je iz Zagreba pripeljal korni poveljnik baron Reicher k izkušnjam v kadetski šoli. V hotelu, kjer je izstopil, so razobesili črno-rumene zastave. Neki zlobnež je po noči zažgal zastave. Karlovški mestni zastop je poveljniku izrazil obžalovanje ter zagotovil, da temu grdemu početju ni krivo prebivalstvo. Pričela se je preiskava. (Vsprejemne izkušnje) v prvi razred ljubljanskih srednjih šol se bodo vršile dne 14. t. m., vpisujejo pa se učenci dni 13. t. m. (Razpisane) so učiteljske službe v črnomaljskem okraju: Tretje, eventuelno četrto mesto v Cruomlju; tretje in četrto mesto v Metliki; drugo mesto t Dragatušu; drugo mesto v Podzemlju. V logaškem okraju: Tretje mesto v Planini; drugo mesto na Uncu; četrto mesto v Starem Trgu. Dalje je razpisano drugo učiteljsko mesto v Loškem Potoku. Raznoterosti. — Zopet nov smodnik. „N. \Vr. Tagbi." poroča, da se je vojnemu ministru ponudil ladnje dni Eopet nov smodnik. Ta je baje še boljši od ravno pred njim izumljenega, ker je brez vsakega duha, cenen in ue segreva orožja. — Pri telefonu. Neki Berolinec je hotel pojasniti svojemu prijatelju s kmetov vspeh telefona. ,Le glej, svoji ženi bodem poročil, da bodeš nocoj t nami obedoval. Torej pristavi uho k telefonu in videl bodeš, da me je razumela." — Prijatelj pristavi res uho k aparatu, a kako ga je dirnilo, ko je zaslišal besede: „No, ravno tega nam je še ^anjkilo." — Poplačana b 1 ago d u š n os t. Iz Kre-felda se poroča: Trgovec Girmes je bil popoldne s svojim triletnim ainkom blizu železničnega tiru na sprehodu. V svoj največi strah je zagledal med tirom sedečega otroka, proti kateremu je pihala železnica. Bliskoma skoči k otroku in ga srečno reši icpred 'stroja. Ob jednem, ko je skočil oče po otroka, stekel je tudi njegov sinček za njim in ko je prvega teši), zagleda svojega lastnega otroka pod železnico. Pri tem neznosnem pogledu pade v omedlevico. Ko jo prišel čez nekoliko časa k sebi, zagleda svojega Otrok^ še na železničnem tiru, toda i^ sreči popolnoma nepošitodovanega. Le na čeljusti je bil n^alo otekel. — Vesten sodnik. Iz Londona poročajo listom: Pred nekaj dnevi se je pripetilo policijskemu uradniku v Birmi, da je zašel zvečer v veselo družbo ter si zlate kapljice preveč privoščil. Ko so se pozno T noč vračJi domov, padlo je jednemu veseljaku v glavo, pogasiti svetilnice po mestu. In to se je tudi zgodilo. Ko se je mladi sodnik druzega dne vzbudil, imel j« .debelo glavo* in žal ma je bilo prej-iojega večera, kajti čutil je v sebi neki očitajoč glas, da je bil nezvest svoji dolžnosti. Takoj je pozval vse bratce prejšnjega večera pred sodišče. Zbrani iahkomišljeni družbi je bral prav resnega obraza levite zaradi njih nespodobnega obnašanja aa ulicah, ter obsodil posameznike na 30 rupij (denar) globe, samega sebe pa, kot voditelja družbi, na 100 rupij globe. Tele^ami. Dunaj, 2. julija. Evangelijska sinoda je sklenila povodom poroke nadvojvodinje Marije Valerije izročiti čestitko cesarju in zaročencema. Lv«v, 1. julija. V trgu Zborovu je pogorelo 115 hiš, zgorele so tudi tri osebe. Cetinje, 1. julija. Gavro Vukovič je imenovan za vnanjega, Niko Matanovič za finančnega ministra. a ct a Cas Stanje Veler Vreme lil ■s opazovanja tnkoni.n r mm toplom.r« po Cltija 1 7. u. ^ttt 2. u. pop. 9. u. zveč. 7290 728-6 728-1 200 242 20-6 il.jz»p. »I n del. jasno oblačno 2-70 dež Leeds, 2. julija. Delavci v plinovi tovarni so ustavili delo, podjetniki so dobili tuje delavce, vsled tega veliki nemiri. Delavci so napali tujce, vojake in redarje. Na obeh straneli je več ranjencev. Vsled pomanjkanja plina je bila v mestu zvečer popolna tema. Kristijanija, 1. julija. Storthing je dovolil 200.000 kron za severno ekspedicijo dr. Nansen-a. Tremensko sporočilo. Srednja temperatura 216* za 2-6° nad normalom. Dunafdka borza. (Telegrafiono poročilo.) 2. julija. Papirna renta po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 30 kr. Srebrna „ 5«/, „ 100 „ „16* » 89 , 05 n 5% avstr. zlata renU, davka prosta . . . 109 „ 30 » Papirna renta, davka prosta .... . . 101 , 40 n Akcije avstr.-ogerske banke .... — n Kreditne akcije ........ . . 304 „ — n London • • • ........ . . 116 „ 70 fi — n Francoski napoleond....... . . 9 , 27' Itn 54 n 25 1» ITmrll BO: v bolniiiiici: 27. Junij». Katarina Dragar, goitija, 60 let, marastuui. 28. junija. .Tera Šlibar, goitija, 66 let, cystiti8. Družba sv. Cirila in Metoda. Doneske so poklale podminice: Mariborska....... V Hrabru na Koroikem .... Podgradfka....... Celovška........ Selška........ Železniška....... Ziljska Bistrica...... Prva ljubljanska . . . ■ . Krška........ Novomeška....... Vipavska ........ Ribniška........ Črnomaljska....... Koitanjeviika....... Graška izvan akademiška .... Šaleška........ Štebenska na Koroškem .... Idrijska........ Darovali so: Krška posojilnica...... Gosp. A. Notar, duhovnik .... „ dr. B. Glančnik v Mariboru „ J. Fon, vikarij v Kobaridu kot pokrovitelj „ Fr. Boncelj, iupnik .... , M. Droar, župnik v Preski, pokrovitelj „Savini8ki Sokol" namesto venca na grob Gabršueku....... Posojilnica na Vrhniki..... Gosp. J. NVieser v Celovci nabral Podpora ljubljanskega mesta Tinjeki Mohorjani na Koroškem . Vipavski rodoljubi in rodoljubkinje Vesela družba v St. Jerneji .... V Ljubljani, dne 27. junija 20 gld. - kr. 32 „ - „ 18 „ - „ 15 SI 21 11 25 33 64 17 17 29 66 43 32 60 14 60 60 20 80 50 10 50 35 40 30 10 „ - , 0 „ — „ 1«0 „ - „ 68 „ - , 1 „ 50 „ 100 . - „ 14 12 11 200 7 8 1 50 20 41 1890. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Tujci. 30. junija. Pri Slona : Handofskj, potovalec, Oesterreicher, dr. Heller, Zak, Mayer, trgovec, z Dunaja. — Devetak, Kobarida, Mayer, iz Gradca. — Zerkonitz in Deutsch z Ogerskega. — Likoser, podpolkovnik, iz Trsta. — Jerie, župnik, iz Dobovca. — Los-ffau, trgovec, iz Berolina. — Klinar, iz Bleda. — Pollak iz Tržiča. — Hiinigman iz Kočevja. — Penca iz Mokronoga. -- Haindlhofer iz Reke. — Leuz iz Zagreba. — Bel-schan, major v pok., iz Gorice. — Pocanari iz Zagreba. Hafner iz Benttk. Pri MfUtču: Bernhardt, Prager, Reich iz Dunaja. H f f f f f f ^ i k M f f f ^ i i ^ rrf H Sargove glicerinove specijalitete. Odkar sta izumila glicerinove specijalitete F. A. Sarg in Karol Sarg, rabi jih Njeno Veličastvo cesarica in drugi udje cesarske naše rodovine kakor tudi mnoge tuje knežje rodbine. Te specijalitete priporočajo: prof. baron Liablg, prof. pl. Hebra, pl. Zeiisl, cesarski svitnik pl. Schener itd. itd., dvorna zobozdravnika Thomas na Dunaji in Melstar v Gothi itd. Glicerinovo milo, pravo, neponarejeno v papirji 60 kr.. v škatljiei 65 kr., v deščicah po 3 koščke vkupe 90 kr., v škatljiei po 3 koščke..... Medeno |lic«rinovo milo v zavitku po 3 koščke........ Tekoče glicerinov^ milo v steklenici............ (Najboljše sredftvo za razkave roke in nečisto polt.) Glicerinova ustna krema v steklenici..........' • • u ■ " Glikoblastol (sredstvo za lepe lase in odstranjenje lišajev itd.) v steklenici g>d | — Toalatno karbol-glicsrinove milo v zavitku po 3 koščki....... 1.20 kil AflflVnr glicerinova zobna krema po ....... —-35 ll.AlilrIf ^Fil 1 9 (Ijivrstno sredstvo za lepe svitle zobe.) F. A. Sargov sin & oomp., c. in kr. zalagatelj na Dunaji. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. — V I^ublJanl pri lekarnarjih Ludoviku Grečelju, Vilj. Mayerju, Gabr. Piccoliju, 1». Svobodi, pl. Tmkd-czyju, dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lassniku, M. F. Suppanu m Antonu Krisperju. (20-17) f f f f f rf f ^ M M $ f f f ^ k k i i 60 kr. 60 . 65 „ SO „ ^ jfSreeke dunajske razstave i 1 A Vsaka sreeka za * oboje-« srečkanje veljavna. ^^ Si Kazalo sreček obojega srečkanja, (H) iji M Prvo srečkanje 14. avg^usta 1890.; Drugo srečkanje 15. oktobra 1B90. K ^^ ], dobitek 50.000 gl. vrednosti 1 dobitek 50.000 gl.vrednosti M aooo 1000 500 200 100 50 20 10 5 )) i> II » )i razstavnih srečk » 10 20 50 200 2000 2000 1000 500 200 100 50 20 10 5 n » )) )) V A jI] 2000 ;; 5 „ 2000 ;; 5 „ „ iT M "I dobivajo se pri M M iSrOCKe po 1 gld. €. C. Mayer-juv LjubljaniJH Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev opntije Soiilac (GironUe). Dom MAGUELONNE, prijor. Nakeije odlikovanje: dve zlati svetinji: Bru-sel) ISSO, London 1S84. Iznajdeno leta 1373 P« P'®""""® Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, Jiii obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. Mtateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka mmmm Rue Crolx de Scgiiey 106 & 108. Ustanovljena leta 1807. Doliva se v vseh lekarnah iu prodaialnicah dišav. (44) OIiVNATB BA kotiltar^nklh puMirah po pol In Jeden kilo pripoi-oea najceneje ______________UJ^MMJMJM^ tovarna oljnatih barv, laka in firncža ^7) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.