/Primm >'0 »6 x>v%rvv ^ 'S/^V-7v V'^ /v. 'c^ leto LIH. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA *o0 °r I OPČINE-Tel. (040)21491 II/&S Je: TRST-NABREŽINA SESLJAM - BAZOVICA SUZiij^ TRST - m, Monteca. - GORICA - Drevored 24 moggto 1 - ita. >. ČEDAD • UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190 m '500 UR EEBE™ ČETRTEK, 30. JANUARJA 1997 Tokrat bi bib zapiranje usodno Vojmir Tavčar V Trstu se v teh dneh spet veliko govori o avtonomiji. Problem je načel nekdanji prvak Liste za Trst Manlio Cecovini, ki se je zavzel za popolno finančno odcepitev Trsta od dežele FJK. Predlog je bil Cecovi-nijev odgovor na sklep deželne uprave, da odmeri videmski univerzi znatno višji prispevek kot tržaški, pa tudi dokaj osorne ugotovitve videmskega rektorja, Ces da ima pravico do višjih prispevkov, ker je število furlanskih davkoplačevalčev znatno višje od tržaških. Nekaj dni potem je tržaški župan Ricardo Illy napovedal zbiranje podpisov pod peticijo o avtonomiji, za podobno potezo pa se ogreva tudi tajnik Liste za Trst Giulio Camber, ki je spodbudil predsednika pokrajinske uprave Renza Codarina, naj pripravi predlog peticije. V obdobju, ko se veliko govori o federalni ureditvi države in ko je dvodomna parlamentarna komisija na tem, da se spoprime tudi s federalizmom, so občine že večkrat opozorile, da morajo one biti temelj nove ureditve vprašanja krajevnih avtonomij in da mora biti federalna ureditev taka, da ne bodo dosedanje centralistične države zamenjale ozemeljsko sicer manjše, politično pa prav tako centralistično usmerjene dežele. To je, vsaj tako se zdi, tudi cilj Illyjevega predloga, ki želi avtonomijo tolmačiti v duhu odprtosti in sodelovanja s sosedi. Drugačen duh je mogoče zaznati tako v Cecovinije-vem predlogu kot v Cam-berjevem izzivu Codarinu. Obe pobudi močno spominjata na zapiranje in na dogodke izpred dvajsetih let, ko se po podpisu Osimskih sporazumov Trst ni hotel spoprijeti z izzivom odpiranja in sodelovanja s sosedi, predvsem pa z izzivom ustvarjalnosti, Id ga je vseboval predlog o prosti industrijski coni na Krasu. Pred dvajsetimi leti je odmevnost stalisc Liste silila pobticne stranke, da so tudi same opustile projekt proste cone in s tem prispevale k zapiranju mesta. Tedanja izkušnja se tokrat ne sme ponoviti, saj bi zopetno zaprtje Trsta v ozko »dttadel-lo« mestu zares usodno. RIM / SKLEP MEDMINISTRSKE SEJE Vlada se je angažirala za nova delovna mesta Preučili uresničevanje dogovora o zaposlovanju RIM - Vlada bo pospešila boj proti brezposelnosti. Tako so sklenili na medministrskem srečanju, ki ga je v palači Chigi sklical premier Romano Prodi. Na seji so preučili uresničevanje ukrepov iz dogovora o delu, ki je bil podpisan s sindikati in delodajalci pred nekaj meseci. Sklenih so tudi, da bodo začeli z urenicevanje že odobrenih projektov in da bodo bedeli nad udejanjanjem ukrepov iz omenjenega dogovora. Vlado je pohvalil predstavnik DSL Alfiero Grandi, ki si je zaželel še večjo zavzetost, medtem ko je bil kritičen tajnik SKP Fausto Bertinotti. Na 2. strani Prizadevanja LDS za trdnejšo vlado LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek bo v kratkem predlagal imeni za preostal dva resorja: za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za pravosodje. Zadnji pogovori z nekaj možnimi kandida-ti(kami) še potekajo, takoj po izbiri bodo imena poslana v DZ in tudi v roku opravljeni hearingi (predvidoma v ponedeljek), naj bi omogočili, da bo vlada v celoti imenovana prihodnji teden. V LDS bodo nadaljevali s prizadevanji, da bi vlada pridobila dodatno podporo oz. da bi prišlo do obliko- vanja močnejše vlade, ki bi imela zadostno podporo za pomembnejše projekte. Zato bodo Se naprej iskali širše soglasje za nekatera pomembnejša vprašanja, kot so vključevanje Slovenije v EU, Nato, za reševanje nekaterih odprtih vprašanj s Hrvaško, pokojninsko reformo in podobno. Odbor za kulturo, Šolstvo in Šport DZ je ob koncu popoldanskega zaslišanja kandidata za novega ministra za kulturo Jožefa Školča (LDS) z večino enajstih glasov za in petimi proti podprl njegovo kandidaturo. Na 4. strani ALBANIJA / SPOR POSTAJA VEDNO BOLJ POLITIČEN Sodstvo proti opoziciji TIRANA - Albanske oblasti so včeraj izdale obtožnice proti voditeljem treh opozicijskih strank zaradi njihove odgovornosti v nasilju zadnjih dni, ki ga je povzročil stečaj petih parafinančnih družb. Kot so sporočili na sedežu Socialistične stranke (bivši komunisti), so obtožnice prejeli generalni sekretar te stranke Rexhep Meidani, voditelj socialdemokratske stranke Jinushi Skender in voditelj demokratične zveze Arben Imami. Izvedelo se je tudi, da so štiri visoke lokalne predstavnike socialistične stranke zaprli. To bo seveda dalo novega zagona nezadovoljstvu opeharjenih ljudi. Na 9. strani ISTITUTO VENDITE GIUDIZIARIE V SOBOTO, V NEDELJO, 1. FEBRUARJA, ob 15.30 2. FEBRUARJA, ob 15.30 30% - 40% - 45% - 50% - 60% in pri Tl Calmiere Ul. Settefaptane 16- TRST- Tel. 367134 Izid do nošnje številke Primorskego dnevniko so omogočili občinstvo in nosto-pojoči no solidornostnem koncertu, ki so go pod pokroviteljstvom Občine Dolino priredili pokrojinski odbor in predsedniki tržoških društev ZSKD. Nabrežina: sklep o novi obrtni coni TRST Devinsko-nabrežinski občinski svet je odobril urbanistično varianto za cesto, ki bo povezovala pokrajinsko cesto Opčine-Sesljan z načrtovano obrtno cono. Gre za sklep (mora ga sicer še potrditi Dežela), ki najbrž odpravlja zadnjo oviro na poti uresničitve obrtne cone in načrtov krajevnega obrtniškega konzorcija. Gre za problem, ki se vleče že celih deset let, in se sedaj, kot kaže, dokončno rešuje. V to je prepričan tudi župan Giorgio Depangher, ki je izrazil zadovoljstvo nad sprejetim sklepom. Rešitev problema ceste je nakazal sam konzorcij obrtnikov in to v soglasju z deželno upravo, ki naj bi čimprej potrdila sklep nabrežinskih upraviteljev. Na 5. strani Sporazum o etnični radiotelevizijski službi KOPER - Podpis o etnični radiotelevizijski službi, ki so ga podpisali včeraj v Kopru, predstavlja gotovo korak naprej na poti zaščite in ovrednotenja narodnih in jezikovnih manjšin. Med glavnimi pobudniki tega projekta je Mirko Bogataj iz Celovca, ki je seveda izrazil zadovoljstvo nad tem dogovorom. Slavnosti ob podpisu tega sporazuma so se udeležili številni gostje. Navzoč je bil v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Peter Mori ter direktorja radiotelevizijskih programov za italijansko in madžarsko skupnost v Sloveniji. Na 3. strani Danes v Primorskem dnevniku Dl Pietra niso izsiljeval Sodišče v Brescii je oprostilo Previtija, Paola Berlusconija, Dinaccija in De Biaseja, ker je razsodilo, da niso izsiljevah bivšega sodnika. Stran 2 Roparji v Banco di Sicilia V agenciji Banco di Siciha v Ul. Filzi v Trstu so včeraj trije nezakrinkani roparji odnesli 30 milijonov lir. Isto agencijo so oropah že pred nekaj meseci. Stran 5 Aretirali roparja Policija je takoj po napadu prijela in aretirala moška, ki sta oropala neko prodajalko v starem mestnem jedru v Trstu. Stran 5 Svežina del Jasne Merku V galeriji Ars goriške katoliške knjigarne razstavlja svoja najnovejša dela tržaška umetnica Jasna Merku. Stran 8 Vpisi v goriške višje šole Podatki o vpisih na slovenske višje srednje šole v Gorici kažejo na nov razcvet klasične in krizo trgovske smeri. Stran 10 RIM / PO ZNIŽANJU ŠTEVILA ZAPOSLENIH POLITIKA / BERLUSCONIJEV PREDLOG TAKOJ PROPADEL Vlada pospešila boj proti brezposelnosti Na medministrskem srečanju so preučili uresničevanje ukrepov dogovora o delu Ena sama desničarska stranka? Ne, hvala! Kmalu umestitvena seja nove komisije za reforme RIM - Znižanje Števila delovnih mest v veliki industriji je bil alarmni zvonec, ki je prisilil vlado, da je pregledala uresničevanje ukrepov dogovora o boju proti brezposelnosti, ki ga je vlada pred nekaj meseci podpisala s sindikati in z delodajalci. Predsednik vlade Romano Prodi je zato včeraj sklical v palačo Chigi mini-stre za industrijo, finance in delo, ki so skupno s podtajnikom pri predsedstvu vlade in s podtajnikom v zakladnem ministrstvu preučili, kaj je bilo doslej uresničenega. V krajšem sporočilu je reCeno, da so na seji ugotovili, da je vlada že pripravila vse predvidene ukrepe. Del teh je parlament že odobril, del pa je Se v postopku. Poleg teh ukrepov pa so potrebni tudi administrativni ukrepi, ki naj udejanjijo veljavno zakonodajo. Zaradi tega so na seji predvideb pripravo prvih območnih pogodb in so sklenih, da bodo pospeših z deh za tiste projekte, ki so bili že odobreni. Prodi je tudi sklenil, da bo pogosteje skliceval seje pristojnih ministrov in preverjal uresničevanje sprejetih sklepov. Posebna skupina funkcionarjev pristojnih ministrstev pa je že na delu, da bi uresničili to, kar je bilo včeraj dogovorjeno. Minister za industrijo Pierluigi Bersani je v pogovoru z novinarji izjavil, da podatki o manjši zaposlenosti zlasti v velikih industrijah zaskrblja, vendar problema ne bodo reših veliki obrati, ampak je treba staviti predvsem na srednjo in malo industrijo. Povedal je, da je vlada pripravila vrsto ukrepov, ki naj bi omogocih v letošnjem letu naložbe za 40 tisoC milijard lir. Vrsto ukrepov, ki naj bi prispevali k oblikovanju novih delovnih mest je napovedal tudi minister za okolje Edo Ronchi. Rekel je, da bodo pospešili ukrepe v triletnem načrtu za zaščito in sanacijo okolja, za boj proti zvočnemu in drugačnemu onesnaženju in za tehnološke inovacije za zaščito okolja. Vladne ukrepe je pohvalil predstavnik DSL Grandi, ki je dodal, da bi bila potrebna še večja zavzetost, medtem ko je Fausto Bertinotti (SKP) kritiziral vlado, ker se doslej ni ustrezno lotila problema brezposelnosti. RIM - Berlusconi je spet predlagal, da bi se Pol svoboščin iz koalicije prelevil v eno samo stranko, njegova zamisel pa je tudi tokrat klavrno propadla. Nihče od zaveznikov mu sicer ni dokončno zaprl vrata, vsi pa so prepričani, da Se ni dozorel čas za eno samo stranko, ki bi povezovala »Forza Italia«, bivše demokristjane in Nacionalno zavezništvo. Najbolj ostri nasprotniki Berlusconijevega predloga so vsekakor Finijevi »polkovniki«, proti, Čeprav v nekoliko milejših tonih, pa je tudi sam vodja Nacionalnega zavezništva. Tako nekdanji demokristjani, kot Fini, poudarjajo, da bo na desnici kvečjemu možna federacija različnih strank in komponent. Najbolj zaskrbljeni so vsekakor voditelji Krščan-sko-demokratskega centra (CCD) in Buttiglionejevi pristaši, ki se itak prepirajo med sabo, vsi skupaj pa se bojijo tako Finijeve, kot Berlusconijeve nadvlade. Problem, Čeprav v drugačni obliki, se je svojcas postavil tudi v levosredin-ski-koaliciji, kjer so se nekateri zavzemali, da bi Oljka prej ali slej postala ena sama stranka. Večje sodelovanje med njenimi komponentami je predlagal tudi podpredsednik vlade Walter Veltroni (DSL), ki pa je kasneje pristal, da bo Prodijevo zavezništvo še naprej koalicija. Medtem ko se v Kartelu svoboščin še naprej prepirajo, ostaja v središču politične pozornosti dvodomna parlamentarna komisija za reforme. Komisija se mora v skladu z zakonom, ki je bil pravkar objavljen v uradnem listu, sestati pred 7. februarjem; po formalni namestitvi bo takoj izvolila predsednika in podpredsednike. Glavni in edini kandidat za to mesto je tajnik DSL Massimo D’Alema, ki bo najbrž izvoljen s široko večino glasov. Podprli ga bodo poslanci in senatorji Oljke, SKP in zmernih komponent desničarskega zavezništva, Finijevi pristaši se bodo najbrž vzdržali, Severna figa pa skoraj gotovo ne bo sodelovala pri izvolitvi predsednika. Sploh še ni jasno, Ce bodo ligaši sodelovali pri delu te parlamentarne komisije, ki bo morala zaključiti svoje delo do 30. junija letos. V političnih krogih pa medtem še odmeva stališče ministrskega predsednika Romana Prodija in zakladnega ministra Carla A. Ciampija, ki sta predlagala parlamentu, naj časovno anticipira obravnavo in seveda odobritev finančnega zakona in državnega proračuna. Ce bosta zbornici sprejeli njun predlog (podprli sta ga že Oljka in Confindustria) bi parlament še pred poletnim premorom odobril vse najpomembnejše proračunske sklepe in dokumente. Predlogu nasprotuje desnica, ki meni, da gre za zgolj propagandistično potezo sedanje vlade, čeprav so tudi v Kartelu svobšCin mnogi prepričani, da bi anticipacija le koristila italijanskemu gospodarstvu in znanim proračunskim težavam. NOVICE Preiskovalni sodnik Priore se je vrnil z Bruslja RIM - Potovanje preiskovalnega sodnika Rosaria Prioreja v Bruslju se je zaključilo v torek pozno zvečer; z radaristi zveze Nato in s svojimi sodelavci je dva dni proučeval radarske zapise, ki so jih postaje italijanskega letalstva zabeležile v noči 27. junija 1980, ko je v Ustici strmoglavilo letalo Dc9 družbe Itavia. Preiskovalni sodnik je dejal, da se mora preiskava vsekakor zaključiti že v teku meseca junija. Obstajajo pa še številna odprta vprašanja, med katerimi predvsem vprašanje, ki zadeva odnose z drugimi državami. Glede teh -je dejal Priore- pa obstajajo velike težave; dodal je, da bi morala vlada odločno poseči, »svoj glas pa bi morala dvigniti« predvsem s tistimi, ki niso nikoli odgovorili na zahteve preiskovalcev. Na prvem mestu so Libijci, ki razpolagajo z dokumenti in informacijami, ki so za preiskavo velikega pomena. Preiskovalni sodnik pa ima v načrt še eno potovanje v Bruselj, kamor bo odpotoval že v polovici priohodnjega meseca. Priča videla Andreottija z Nittom Santapaolo PALERMO - Na procesu proti dosmrtnemu senatorju Giuliu Andreottiju je vCeraj pričala tretja priča domnevnega srečanja med veljakom cose nostre in senatorjem; pričal je Vito Di Maggio, ki je poleti leta 1979 delal v Catanii, v hotelu Net-tuno. Di Maggio je potrdil, da je v hotelu videl, kako so se je senator Andreotti z avtomobilom oddaljil iz hotela, takoj za njim pa je z drugim avtom hotel zapustil tudi Nitto Santapaola, oba pa sta se odpeljala v isto smer proti kraju Ongi-na. Di Maggio je tudi potrdil, da Andreottija ni nikoli veC videl, o njem pa je večkrat slišal, kako so se v baru, ki ga je imel, o njem pogovarjali nekateri krajevni politični predstavniki. Di Maggio je tudi povedal, da je nekajkrat že sodeloval s preiskovalci. Umor Letizie Berdini: preiskovalci nadaljujejo delo TORTONA - Preiskovalci s prokure v Tort oni (Alessandria) skušajo zelo točno določiti lik in vlogo 40-letnega Claudia Montagnera, ki je eden od zadnjih priprtih v okviru preiskave o umoru Marie Letizie Berdini. Glavni pravdnik Aldo Čuva je včeraj zaslišal štiri priče, da bi preveril, kje se je Montagner nahajal tistega večera 27. decembra; Montagner zatrjuje, da je bil na delu v nekem stanovanju, njegov odvetnik pa je preiskovalcu posredoval številko Montagnerovega prenosnega telefona, da bi na osnovi zapisa telefonskih pozivov lahko preveril, kje se je Montagner nahajal tistega večera. Medtem pa bi se moral sodnik za preliminarne preiskave Massimo Gullino danes izreci o priporih samega Montagnera in 24-letnega delavca Francesca Laurie. Tretjega priprtega, 25-letnega zidarja Mi-cheleja Faiello, pa bo sodnik iz Sassarija (kjer so ga karabinjerji v ponedeljek zvečer priprli) zaslišal danes, ali pa jutri. r LOTTA CONTINUA / VSI TRIJE BIVŠI VODITELJI ZA REŠETKAMI Pietrostefani iz Pariza prostovoljno v pizanski zapor Po vsej Italija protesti zaradi obsodbe brez pravih dokazov na 22 let zapora 25 let po umoru Calabresija PIZA - »Iz zapora bomo prišli z dvignjeno glavo ali pa z nogami naprej!« torej prosti in s priznanjem nedolžnosti ali pa dosmrtna ječa. Tako je Adriano Sfo-ri napovedal senatorju in sicer prijatelju iz časov mladinske kontestacije ’68 leta Marcu Boa-tu: on in ostala dva obsojenca na 22 let zapora zaradi umora policijskega komisarja Calabresija ne nameravajo prositi za pomilostitev, pa niti pristati na morebitno dodehtev zunanjega dela, tako da bi zjutraj prišli iz zapora in se zvečer vračali za rešetke, kot že napovedujejo v nekaterih krogih, le da bi reših italijansko sodstvo iz zagate, v kateri se je znašlo po dokoCni obsodbi, s katero se je zaključila vrsta protislovnih pro- cesov. Enkrat so jih obsodili, drugič oprostili, tokrat pa so spet obsodili nekdanje voditelje gibanja Lotta Continua in sicer dokončno na dolgo zaporno kazen, in to ,25-let po umoru komisarja milanske policije Luigija Calabresija, (bil je vpleten v smrt anarhista Giuseppeja Pinellija, ki je nekaj dni po atentatu na Kmečko banko med zasliševanjem na kvesturi »padel« s četrtega nadstropja). Vsekakor je včerajšnja vest dneva, da so v pizanski zapor zaprli še tretjega obsojenca po Adrianu Sofriju in Ovidiu Bom-pressiju. Giorgio Pietrostefani je včeraj zjutraj odletel iz Pariza, kjer je živel že pet let, in se pripeljal v Pizo, kjer so ga na leta- lišču pričakali policisti, ga areti-. rali in odpeljali v zapor. Pietrostefani je pred odhodom iz Francije pojasnil, da Italija ni zahtevala njegove izročitve in da bi vsekakor francoske oblasti zelo težko privolile, da predajo človeka, ki je obsojen na procesu s političnim ozadjem. »Odločil sem se, da se vseeno vrnem v Italijo, ker nisem imel druge izbire kot svoboden in nedolžen človek,« je povedal novinarjem, ki so ga pospremili do letališča. »Mi smo privilegiranci,« je še dejal o sebi, Sofriju in Bonpres-siju, »ker je nas primer v središču pozornosti. Veliko drugih nedolžnih pa je po zaporih, ne da bi se kdorkoli zanimal za njihovo usodo.« Obsodba na dolgo zaporno kazen, ki je - glede na starost obsojencev - praktično dosmrtna obsodba, prerašča v pravo vsedržavno afero. Z izjemo večine, pa ne vse desnice, se ves politični svet, predvsem pa organizacije civilne družbe in ugledni posamezniki sprašujejo, kako je sploh mogoa obsodba 25 let po dogodku in brez pravih dokazov, na sami podlagi skesanca, ki je večkrat spremenil svoja pričevanja, da bi jih prilagodil pričevanjem. Po vsej Italiji zbirajio podpise za poziv predsedniku republike, od katerega ne zahtevajo pomilostitev, ki velja za tiste, ki so krivi, pač pa revizijo očitno neupravičene razsodbe. Senat odobril nov zakon o civilni službi RIM - Senat je odobril zakon, s katerem priznajo ugovoru vesti dostojanstvo osebne pravice in torej ne več dovoljenja, ki ga državni organi dodelijo onim, ki ne nameravajo sluziti vojaškega roka, ker oporekajo rabi orožja. Ko bo zakon odobrila še poslanska zbornica, ne bo več treba mučnih izpraševanj pred komisijami obrambnega ministrstva, pristojnost za dodelitev statusa ugovomika bo prešla na predsedstvo vlade. Seveda bodo mladi, ki bodo zavrnili vojaško suknjo, morali služiti civilno službo. Novost pa je, da jo bodo lahko opravili tudi v okviru mednarodnih mirovnih akcij, seveda z nalogami, pri katerih ni predvidena upraba orožja. BRESCIA / UPOŠTEVALI ZAHTEVO TOŽILCA Sodniki: Štirje obtoženi niso izsiljevali Antonia Di Pietra Oproščeni Previti, Paolo Berlusconi, Dinacci in De Biase BRESCIA - Oproščeni, ker ni bilo kaznivega dejanja. Tako se je vCeraj zaključil proces proti bivšemu obrambnemu ministru Previtiju, Paolu Berlusconiju in bivšima inšpektorjema pravosodnega ministrstva Ugo Dinacciju in Domenicu De Biaseju, ki so jih dolžili, da so izsiljevali takratnega državnega pravdnika Antonia Di Pietra, ki je prav zaradi tega izstopil iz sodniških vrst. Utemeljitev sodbe druge sekcije kazenskega sodišča v Brescii bo znana čez 40 dni. Za zaključek procesa, ki je na začetku vzbujal veliko zanimanje, ni prišlo do javnega soočanja med »velikim obtoževalcem«, tožilcem Salamonem in »veliko žrtvijo« Antoniom Di Pietrom, sploh se je proces zaključil v nekakšnem zatišju. ZaCel pa se je konec marca prejšnjega leta, ko je sodnica za predhodne preiskave Anna Di Martino zavrgla eno od zahtev tožilcev Salamoneja in Bonfiglija, ki sta dolžila Di Pietra izsiljevanja Gian- carla Gorrinija. Po oceni sodnice je šlo za dejanje (oz. veC dejanj), ki je lahko sporno z deontološkega vidika, ne pa kazenskega. Ostala je torej samo obtožba na račun četverice zaradi izsiljevanja Di Pietra. Septembra se je razprava v sodni dvorani takoj razvnela, ko sta tožilca zavrnila zahtevo, da bi Di Pietro nastopil kot prizadeta stranka, kar pa je sodišče osvojilo. Sredi oktobra je Di Pietrov zagovornik Dinoia zahteval zamenjavo Salamonjea zaradi »hudega neprijateljstva« do bivšega državnega pravdnika, ki je vodil preiskavo proti tožilčevemu bratu Filippu. Poseglo je državno pravdništvo in tako je vlogo tožilca v sodni dvorani prevzel Raimondo Giustozzi. Od tega dogodka dalje se je proces nekakšno leno nadaljeval, nekoliko se je ozračje spet naelektrilo, ko so pričali sodniki »čistih rok«, ki pa so povedali, da jim niso znani razlogi odhoda Di Pietra. Na potek tega procesa je vplivala tudi sodna preiskava v La Spezii, zaradi katere je Di Pietro odstopil z ministrskega položaja. Sredi decembra lanskega leta je bilo predvideno pričevanja Di Pietra, vendar pa se je ta poslužil možnosti, da ne odgovarja na vprašanja. Tako se je odločil, kot je zapisal v posebnem sporočilu, ker so mu med hišnimi preiskavami zaplenili dokumente, ki bi jih lahko predložil v potrditev svojih izvajanj. Prejšnji ponedeljek je tako tožilec Giustozzi zahteval oprostitev vseh štirih obtožencev, advokat Dinoia pa je izjavil, da so zaroto proti Di Pietru vodili drugi in ne obtoženi. Včeraj pa so Di Pietra zaslišali na procesu Scalone, govoril pa je o grozilnih sporočilih proti njemu in njegovim svojcem Oborožene falange. Gre za 25 sporočil poslanih od 15. novembra 1992 do 29. decembra lani. Di Pietro, ki ni hotel komentirati zaključka procesa v Brescii, je rekel, da je vedel za 10 sporočil, glavne goržnje pa je prejemal v zanj najbolj ključnih obdobjih. KOPER / KREPITEV ČEZMEJNE INFORMACIJE Sporazum o etnični radiotelevizijski službi Poudarjeno vloga koprskega radia in televizije KOPER - V Kopru so včeraj naredili prvi in zelo pomemben korak na poti oblikovanja in uresničevanja mednarodnega projekta o etnični radiotelevizijski službi. Gre za ambiciozen in Širokopotezni načrt, ki ima za cilj uveljavljanje in zaščito narodnih ter jezikovnih manjšin v tem prostoru. Sporazum, ki so ga podpisali včeraj, priznava manjšinskim skupnostim pravico do čimbolj popolne in objektivne informacije v materinem jeziku in hkrati pravico do sodelovanja na področju manjšinske problematike. Slovesnosti v Kopru so se udeležili voditelji vseh radiotelevizijskih his, podpisnic tega dogovora, ki so ga nekateri udeleženci označili kot zgodovinski dogodek. RTV Slovenija je zastopal vršilec dolžnosti generalnega direktorja Peter Mori ter direktorja RTV programov za italijansko in madžarsko manjšino v Sloveniji Antonio Rocco in Sandor Szunyog. Slovesnosti se je udeležil tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske radiotelevizije iz Celovca Mirko Bogataj. Slednji je glavni pobudnik ustanovitvenega kongresa evropske etnične radiotelevizije in predsednik njene zveze. Slavnosti sta prisostvovala predsednik sveta RTV Slovenija Vojko Stopar ter pomočnik generalnega direktorja RTV Slovenija za mednarodno sodelovanje Boris Bergant. Bogataj je izrazil veliko zadovoljstvo nad podpisom tega sporazuma, izpostavil pa je tudi predvsem finančne, a tudi organizacijske težave, s katerimi se bo soočala nova etnična radiotelevizijska služba. Dogovor predstavlja nedvomno tudi korak naprej pri uresničevanju projekta Čezmejne televizije, ki leži pri srcu tudi italijanski radiotelevizijski ustanovi RAL Finestovo posredovanje pri EU za jointventure s Slovenijo PORDENON - Upravni svet Finesta, finančne družbe za sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami, je sklenilo, skupaj z nekim podjetnikom iz Veneta, pristopiti h glavnici neke nove joint venture, ki se snuje v Sloveniji, za kar je predviden poseg v višini treh milijard lir. Finest se bo v svoji vlogi finančnega posrednika Evropske unije za programe Jop (joint venture programme) potegovala za direkten poseg v EU preko tako imenovane »facility 3«, ki ga predvideva omenjeni program. Ko bo EU ta program odobrila, bo to prva operacija v Italiji, v kateri bo •EU neposredno sodelovala v neki mešani družbi. Upravni svet Finesta je odobril tudi finančne prispevke družbi Akroplan iz Percota (Videm), ki deluje v SND in na Madžarskem, ter tržaški družbi Centro Edile za prodajo naprav v bivši Jugoslaviji. Odobren je bil tudi projekt Cispel-Finest, ki zadeva sodelovanje s Cmo goro in ki ga bodo javno orisah 18. februarja v Padovi ob navzočnosti Črnogorskega premiera Mila DukanoviCa. Agrarna skupnost pri Podobniku TRST - Predstavništvo Agrarne skupnosti tržaške pokrajine, ki združuje razne vaške srenje, se bo danes ob 11. uri sestalo v Ljubljani s predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije Janezom Podobnikom, da bi ga seznanilo z zahtevo po spremembi zakona o vrnitvi skupnih zemljišč zamejskim vaškim srenjam ter o njegovi prilagoditvi evropskim normam. PREDNAROČNINE 1997 primorski dnesik / Vsem naročnikom Primorskega dnevnika m leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lil) KAKO PLAČATE: ^ prednaročnina lahko plačate na upravi ~ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ~ raznašalcih Primorskega dnevnika H TKB / VARČEVALCI h Medbančni sklad bo uporabil stari pravilnik 5. februarja občni zbor varčevalcev Odbor za zaSCito varčevalcev TKB sporoča Počasi postajajo končno jasne meje, v katerih bodo zaščiteni varčevalci bivše Tržaške kreditne banke. Neformalno je bila Odboru za zaščito varčevalcev posredovana informacija, da bo Medbančni sklad vendarle posegel na osnovi starega pravilnika, kar se pravi za vsaki depozit posebej v celoti do 200 milijonov Lir, za presežke do milijarde Lir pa v meji 75%. Prav tako zgleda, da so razčiščeni dvomi v zvezi z nerezi-denti, ki naj bi bili izenačeni z rezidenti in torej zaščiteni. Kaže, da je rešeno tudi vprašanje hranilnih pisem na prinosnika, ki naj bi bila enačena navadnim depozitom. Bolj zapleteno je vprašanje terminskih nabav vrednostnih papirjev (pronti contro termine). Tu naj bi juridično imeli opravka s tremi ločenimi obdobji: - papirji, ki so zapadli pred 22.11.1996 in niso bili obnovljeni, so se stekli na tekoči račun in so smatrani kot depozit; - papirje, ki so zapadli od 22.11. do 31.12.1996 bi morali v celoti povrniti likvidatorji; - papirji, ki so zapadli po 1.1.1997 ali so še v teku, so preneseni na novo banko. Iz teh skopih informacij je razvidno, da je različnih situacij veliko in da bo imel odbor za zaščito varčevalcev veliko dela. Določene probleme bo potrebno verjetno reševati tudi s tožbami, v teh primerih pa bi se izplačala izbira kolektivnih postopkov. Na občnem zboru Odbora za zaščito varčevalcev, ki bo na tržaški pomorski postaji v sredo, 5. februarja, bodo varčevalci dobili odgovore na večino vprašanj. Upati je, da bo do tedaj tudi vodstvo Nove kreditne banke izdelalo konkretne predloge in ponudbe za varčevalce ter da bo Medbančni sklad končno posredoval formalna pojasnila. IXD Člani ZSKD na Tržaškem in njihovo delovanje V Miljah Društvo Slovencev miljske občine mešani zbor Jadran V Bregu KD Primorsko v Mačkoljah mešani zbor in moška pevska skupina KD Jože Rapotec v Prebenegu otroška dramska skupina KD Valentin Vodnik v Dolini moški in dekliški zbor rekracija za odrasle Pihalni orkester Breg v Dolini godbeniška šola v sodelovanju z GM KD France Prešeren v Boljuncu tamburaški ansambel KD Fran Venturini pri Domju otroški, moški, mešani zbor in dekliška skupina šola za diatonično in klasično harmoniko Godba na pihala Ricmanje godbeniška šola Šolski pihalni orkester SKD Slavec v Ricmanjih in Logu združeni mešani zbor Sla vec-Sloven ec PD Slovenec v Borštu in Zabrežcu dramska skupina SKD Krasno polje v GroCani Na vzhodnem Krasu KD Lipa v Bazovici mešani zbor Mladinski krožek TPPZ Pinko Tomažič v Bazovici ženska pevska skupina KD Slovan na PadriCah mešani zbor KD Sklada v Gropadi mešani zbor SKD Primorec v Trebčah otroška dramska skupina Godbeno društvo Viktor Parma v Trebčah godbeniška šola Slovensko pevsko društvo Primorec-Tabor Trebce-Opcine mešani zbor šola za male pevce SKD Grad pri Banih SKD Tabor na Opčinah otroška in mladinska dramska skupina moški in ženski zbor Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Mešani pevski zbor Višava na Ferlugih V predmestju KD Ivan Grbec v Skednju ženski zbor SKD Barko vij e KD Rovte-Kolonkovec dramska skupina KD Lonjer-Katinara pobude za otroško animacijo KD Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu skupina modernih in latinsko-ameriških plesov V mestu Slovenski klub Krožek Foto Trst 80 Društvo zamejskih likovnikov Filatelistični klub Lovrenc Košir Folklorna skupina Stu ledi Zenska pevska skupina Krožek KRUT Združenje Lupusinfabula Na zahodnem Krasu KD Kršaki dom v Repnu otroška in odrasla dramska skupina Slovenski lovski pevski zbor na Repentabru KD RdeCa zvezda v Saležu moški zbor, oktet in dramska skupina Godbeno društvo Prosek godbeniška šola v sodelovanju z GM Moški pevski zbor Vasilij Mirk na Proseku-Kontovelu Amaterski oder Jaka Stoka na Proseku-Kontovelu odrasla in otroška dramska skupina KD Vesna v Križu moški in dekliški zbor SKD Igo Gruden v Nabrežini moški in ženski zbor dramska skupina Godbeno društvo Nabrežina godbeniška šola v sodelovanju z GM KD Vigred v Sempolaju otroški zbor plesna in dramska skupina SKD Cerovlje-Mavhinje 4 Četrtek, 30. januarja 1997 MNENJA, ALPE JADRAN GLOSA O preteklosti in prihodnosti ne govorijo Jože Pirjevec Ker sem se lotil pisanja knjige o bosanski vojni, zadnje Čase intenzivno berem Republiko, opozicijski Štirinajstdnevnik, ki ga v Beogradu že osmo leto izdaja skupina intelektualcev, zbrana okrog Nebojse Popova. V drugi oktobrski številki leta 1991 je nekdanji jugoslovanski zunanji minister Mirko Tepavac objavil članek pod naslovom »Komu preti mir«, ki ga je zaradi njegove profetičnosti vredno citirati: »Moramo priznati, da je naša siromašna in zaostala dežela postala medtem še si-romašnejša in bolj zaostala, da smo lahkotno izgubili Cas in priložno* sti, da so naši ljudje še bolj odtujeni marljivemu in mučnemu delu, da jih je lažno samoupravljanje v preteklosti in današnje dolgotrajno prepiranje in vojskovanje od tega še bolj oddaljilo. Treba bo odgovoriti stotisoCim nezaposlenih, fiktivno zaposlenih in brezposelnih, generacijam, ki jim je bilo prekinjeno šolsko izobraževanje ali praksa na delu, in milijonom osiromašenih in razočaranih, kaj bo z njihovo bodočnostjo in kakšne nove in gotovo še večje žrtve bodo morali prenesti, da si opomorejo in se postavijo na noge. Toda to bo tudi konec karizmatičnih vodij, vsiljivih odrešenikov in lažnih prerokov. Vse zastave bodo takrat padle na pol droga«. Na ta tekst sem mislil ondan, ko sem na televiziji gledal nekaj prizorov iz beograjske procesije na Čast svetemu Savi. Srbski narod je oCitno spoznal, da je zaupal svojo usodo ciničnemu in častihlepnemu voditelju, ki ga je v svoji sli po oblasti zapeljal v slepo ulico. Najbolj žalostno in vznemirjujoče pa je, da je v Beogradu le malokomu jasno, kako težko bo najti iz nje izhod. Dejstvo, da je celo pravoslavna Cerkev kljub svoji tradicionalni lojalnosti do oblasti obrnila Miloševiču hrbet, je značilno za trenutne razmere. Kajti pri vsem odobravanju njene odločitve, ne gre pozabiti, kako pomembno vlogo je imela Cerkev pri razpihovanju srbskega nacionalizma, vojaške agresivnosti in šovinizma, ko je proglašala sveto vojno proti Hrvatom in »Agarja-nom« (potomcem Abra- hamove sužnje Agar: naziv za Turke in Muslimane v starih srbskih spisih). Obenem pa tudi ne gre pozabiti, da se Cerkev od svoje preteklosti ni ogradila in da danes napada Miloševiča v prvi vrsti zato, ker je izgubil vojno in podpisal daytonski mirovni sporazum. Isto je mogoče reci tudi za večji del laične opozicije, ki ni imela ne časa ne volje, da bi obračunala z lastno preteklostjo in s svojimi zablodami. »Opozicijske stranke«, piše Republika v zadnji številki, ki sem jo dobil (16. november 1996), »se pogosto hvalijo, da imajo v svojih vrstah vrh intelektualne elite, kljub temu pa nimamo resnih analitičnih tekstov o današnjih volitvah«. Ali samo o volitvah? Mislim, da Srbi nimajo resnih analitičnih tekstov ne samo o teh, temveč o vsem, kar se je dogajalo v zadnjem desetletju. Ce pa jih imajo, so znani samo ozkemu krogu intelektualcev, saj jih opozicija ni zmogla preoblikovati v udarne slogane, ki bi odjeknili med širokimi ljudskimi množicami. Do sedaj smo od njenih voditeljev lahko slišali samo česa nočejo - noCejo Miloševiča in njegove despotovine - nič pa o tem, kako gledajo na preteklost in kako si predstavljajo bodočnost. LJUBLJANA / V POLNI ZASEDBI NAJ BI BILA V KRATKEM Drnovšek izbira še zadnja dva ministra LDS si bo še prizadevalo za utrditev vladne večine LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek naj bi v kratkem predlagal imeni za preostala dva resorja: za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za pravosodje. Zadnji pogovori z nekaj možnimi kandidati(kami) še potekajo, imena pa naj bi bila poslana v DZ in tudi v roku opravljeni hearingi (predvidoma v ponedeljek) naj bi omogocih, da bi bila vlada v celoti imenovana prihodnji teden. Glede podpisa koalicijskih pogodb pa je generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobic na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da je bil med De-SUS-om in mandatarjem že podpisan sporazum, sporazum med LDS in ZLSD pa naj bi bil za podpis dokončno pripravljen v tem tednu, seveda pa še pred glasovanjem o vladi, s strani SNS pa doslej še ni bil izražen interes za podpis koalicijske pogodbe. V stranki po Golobičevih besedah za zdaj ne vidijo potrebe za zame- njavo predsednika DZ Janeza Podobnika, saj je doslej korektno opravljal svojo funkcijo, zato ni razlogov za dvome, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. »Ce bo Zoran Thaler izvoljen za zunanjega ministra, bo LDS predlagala drugega kandidata na mesto podpredsednika DZ (o imenih se v poslanski skupini Se niso pogovarjali). V LDS bodo nadaljevali s prizadevanji, da bi vlada pridobila dodatno podporo oz. da bi prišlo do oblikovanja močnejše vlade, ki bi imela zadostno podporo za pomembnejše projekte. Zato bodo še naprej iskali širše soglasje za nekatera pomembnejša vprašanja, kot so vključevanje Slovenije v EU, Nato, za reševanje nekaterih odprtih vprašanj s Hrvaško, pokojninsko reformo in podobno. Sicer pa je po oceni LDS obdobje po volitvah zaznamovano s prizadevanji njihove stranke in samega mandatarja za oblikovanje neke široke, moCne in stabilne sredinske vlade. (STA) Podpora kandidaturi Jožefa Školča za ministra za kulturo LJUBLJANA (STA) - Odbor za kulturo, šolstvo in šport DZ je ob koncu zaslišanja kandidata za novega ministra za kulturo Jožefa SkolCa (LDS) z večino enajstih glasov za in petimi proti podprl njegovo kandidaturo. Med usmeritvami resorja, ki naj bi ga vodil, je Jožef Skolc v polurnem uvodu poudaril velik pomen ugotovitev iz analize slovenske kulturne politike tujih in domačih strokovnjakov za prihodnje delo ministra za kulturo. Školč je tudi spomnil, da bo treba dokončati nacionalni kulturni program in usposobiti ministrstvo, da bo postalo kaj več kot le razdeljevalec proračunskih sredstev. DUNAJ / PROGRAMSKA IZJAVA KANCLERJA KLIME O narodnih manjšinah niti besede Klima za veliko koalicijo do izteka mandata leta 1999 - V zunanji politiki za širitev EU DUNAJ - Po prisegi novih socialdemokratskih članov avstrijske zvezne vlade na čelu z novim kanclerjem Viktorjem Klimo v torek pred zveznim predsednikom Thomasom Klestilom, je novi kancler včeraj v zveznem parlamentu prebral svojo programsko izjavo. Naslednik Franza Vranitzkega je pred poslanci državnega zbora potrdil veljavnost sporazuma o sodelovanju socialdemokratov in Ljudske stranke v vladi ter napovedal, da izhaja iz tega, da bo vei-lika koalicija zdržala do konca zakonodajne dobe leta 1999. Tematska težišča Klimovega govora so bila zaposlovalna politika kot »osrednje vprašanje bodočnosti«, socialna integracija, inovacija, tehnologija in zaščita okolja ter vloga Avstrije v Evropi oz. v mednarodni politiki. Glede slednjega vprašanja se je novi kancler izrekel za širitev Evropske unije proti vzhodu in jugovzhodu, toda brez jasnih Časovnih rokov. EU je ob tem označil kot »najuspešnejši instrument za zagotovitev gospodarske in politične stabilnosti v Evropi«. Za razliko od svojega predhodnika Vranitzkega pa Klima v svoji nastopni izjavi narodnostnim skupnostim v Avstriji ni namenil niti stavka. Kot smo poročali, v socialdemokratskem delu koalicijske vlade z odhodom Vranitzkega in prihodom Klime tako rekoC ni ostal kamen na kamnu. Od skupno petih ministrov sta ostala v vladi - toda na novih pozicijah - le dva Člana: Caspar Einem, ki je prevzel ministrstvo za promet in znanost, dosedanji državni sekretar za evropska vprašanja in šport Karl Schlogl pa je postal novi notranji minister. Novi finančni minister je postal dosedanji dunajski mestni svetnik Edlinger, nova ministrica za socialne zadeve je postala dosedanja predsednica dunajske delavske zbornice Grete Ho-stasch, nova ministrica za ženska vprašanja Prammer, doslej Članica gornjeavstrijske deželne vlade. Pri koalicijskem partnerju ni prišlo do nikakršnih personalnih sprememb; - VVolfgang Schiissel ostane podkancler in zunanji minister. Ivan Lukan ________OBLETNICA / PRED 53 LETI______ Pohod partizanov po Benečiji V soboto, 1. februarja srečanje preživelih udeležencev v Kanalu NOVICE Umrla Milena Groblacher CELOVEC - V 76. letu starosti je v prometni nesreči v domačem kraju Skocijan na Klopinskem jezeru umrla dolgoletna narodna delovka Milena Groblacher. Bila je od leta 1948 dalje odbornica in kasneje dolgoletna predsednica Zveze koroških žena, do njene nenadne smrti pa je bila tudi odbornica nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Slovenskega šolskega društva in Zveze koroških partizanov. Do njene smrti je bila aktiva tudi v domačem prosvetnem društvu Vinko Poljanec v Skocijanu na Klopinskem jezeru. Pogreb zaslušne narodne delavke bo v soboto, 1. februarja, ob 14. uri na pokopališču v Skocijanu. (I.L.) Tri razglednice Pliskovice Pliskovica je v teh dneh središče Krasa. Dogodi se, da se ob nedeljah tu, v osrčju Krasa, na cesti med Dutovljami in Gorjanskim, zbere tudi nad tri tisoč obiskovalcev, da bi si ogledalo znamenite kraške premikajoče se jaslice, ki odražajo bogato etnološko dediščino Krasa. Izdelal jih je domačin Dušan Žerjal in jih je v teh desetih letih izpopolnjeval in dodajal razne elemente. Ze prejšnja leta sta s hčerko Damijano izdala razglednico z motivom jashe, letos pa se je odločil, da bo izdal kar tri razglednice z osrednjimi motivi Pliskovice. 1500 izvodov razglednic je že pošlo in dal je natisniti nove. Hčerka Damijana je prispevala motive, ki so zelo zanimivi: cerkev Sv. Tomaža, znamenito kraško ognjišče na h. št. 10 v Pliskovici,, znamenita sveta družina iz jaslic, pli-skovska jama s kapniki in prizor jeseni na Krasu. Tako je majhna vasica na Krasu dobila kar tri razglednice. Olga Knez KANAL - V noči od zadnjega januarja na 1. februar pred 53. leti so enote XXX. divizije na treh različnih točkah med De-sklami in Kanalom prekoračile Sočo in potem še Idrijco, in stopile na tla Beneške Slovenije. S tem se je zaCel znameniti drugi pohod slovenske partizanske vojske v Benečijo. Prvega sta maja 1943 izvedli Gradnikova in Gregorčičeva brigada pod vodstvom takratnega namestnika komandanta Glavnega štaba NOV in PO Slovenije gen. Jake AvšiCa. Drugi pohod, ki ga je vodil komandant XXX. divizije Albert Jakopič-Kajtimir, je trajal do 20. februarja s prebojem Soče na njen levi breg v območje Krna in Tolmina. Med 20-dnevnim pohodom je divizija s svojimi tremi brigadami: 17. Gregorčičevo, 18. Bazoviško in 19. Kosovelovo, divizijsko podoficirsko šolo, proštabnimi enotami in štabom z zaščitno četo, skupaj 2260 borci in borkami, prekrižarilo vso vzhodno Benečijo, domala vse Nadiške doline in strmine, prodrle so do Čedada, Ahtna in Pojde, ves čas vodile spopade z okupatorskimi silami, njeni propagandni oddelki pa prirejali mitinge in spodbujali ljudi k odporu. Z enotami XXX. divizije so sodelovali tudi sami beneški borci s svojimi teritorialnimi četami. Glede na Cas, ko je bila Hitlerjeva Nemčija še na vrhuncu svoje vojaške mo- či, glede na teren in dejstvo, da je bilo območje Beneške Slovenije okrog in okrog obdano z močnimi nemškimi postojankami, je pohod divizije predstavljal tako v strateškem kot taktičnem oziru izredno drzno dejanje, kakršnega je bila sposobna samo partizanska vojska. Neposredno pred povratkom brigad čez Sočo, so Nemci postavih blokado z več kot 10.000 možmi, a so posamezne brigade in štab Divizije s spretnim manevriranjem izvedli preboj z relativno malimi izgubami. Na kraju, kjer je bil izveden prehod, neposredno pred Kanalom, stoji na levi strani ceste spomenik, ki simbolizira to epopejo primorskih partizanov. Kot že vrsto let, se bodo preživeli udeleženci tudi letos zbrali ob njem, da oživijo spomin na tiste Čase in da počastijo spomin padlih med pohodom in umrlih v teh 53 letih po njem. Seveda se bodo spomnili tudi komandanta pohoda narodnega heroja polkovnika alberta Jakopiča, ki je umrl lansko leto. Srečanje preživelih pri spomeniku bo v soboto, 1. februarja ob 11. uri v organizaciji domicilnega odbora XXX. divizije, domicilnih odborov vseh treh brigad in zveze borcev iz Kanala. Udeležili se ga bodo tudi prestavniki VZPI-ANPI iz Trsta, Gorice in Vidma. Vabljeni so seveda tudi vsi preživeli udeleženci pohoda iz našega zamejstva, j.k. ___________MINULO SOBOTO_______________________ Na Soceibu so pokopali rodoljuba Pepija Božiča SOCERB - V soboto so ob udeležbi številnih prijateljev in znancev s te in one strani meje pokopali na Socerbu Pepija Božiča, rojenega v tej vasi, ki pa je živel s svojo družino vrsto let v Trstu, kjer so ga mnogi poznah, spoštovah in cenili zaradi njegove skromnosti, delavnosti, predvsem pa zaradi njegove navezanosti na svoj narod. Marsikaj težkega je doživel med vojno, saj je bil, kot italijanski vojak zajet v Albaniji, nato v Srbiji, odkoder se je lahko vrnil šele ob koncu vojne. Tu sta ga čakali dve težki novici: izgubil je brata v partizanih, nacifašisti pa so mu zažgah domačo hišo. Nič ga ni upognilo, da ne bi ostal Slovenec. V tem duhu je vzgojil svoji hčerki Sonjo, ki je še danes učiteljica slovenske šole v Ronkah, in Vijolico, ki biva sedaj v Piranu, pa je bila več let korektorica na našem dnevniku. Vestno je spremljal ženo Rožo, ki je bila in je še aktivno udeležena pri združenju aktivistov NOB, Zvezi vojnih invedidov in pri Zadružnem centru za socialno dejavnost. Bil je vedno ob njej, ko se je kot članica ali tudi odbornica udeleževala številnih prireditev v KD Rovte-Kolonkovec in na drugih prireditvah. Tako so se pogreba udeležili, poleg vaščanov, člani zbora Frana Venturinija od Domja, ki so mu tudi zapeh pred odprtim grobom, elani KD Rovte Kolonkovec, bivši aktivisti, predvsem pa številni Slovenci, ki so mu želeli izkazati svojo hvaležnost. Govornika na pogrebni svečanosti sta bila Vilma Jenko za Socerb in Sergio Zampieri v imenu KD Rovte-Ko-lonkovec. Družini naše sožalje, njemu pa naj bo lahka domača zemlja. Neva Lukeš KRAJEVNE UPRAVE / DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINSKI SVET Nabrežina: obrtna cona llly gre svojo pot morda kmalu stvarnost Ostre kritike SKP POLITIKA / AVTONOMIJA TRSTA Odobritev gradbene konvencije pri telovadnici Desnica vztraja pri dvodomni komisiji Devinsko-nabrežinski občinski svet je odobril urbanistično varianto za cesto, ki bo povezovala pokrajinsko cesto Opcine-Se-sljan z načrtovano obrtno oono. Gre za sklep (mora ga sicer Se potrditi Dežela), ki najbrž odpravlja Zadnjo oviro na poti uresničitve obrtne cone in načrtov krajevnega obrtniškega konzorcija. Problem se vleče že celih deset let, in se sedaj, kot kaže, dokončno rešuje. V to je prepričan tudi župan piorgio Depangher, ki je izrazil zadovoljstvo nad sprejetim sklepom. Rešitev problema ceste le nakazal sam konzorcij obrtnikov in to v soglasju z deželno upravo, ki naj bi torej čimprej potrdila sklep nabrežinskih upraviteljev. Konzorcij je zem- ljišča za obrtno cono kupil od občinske uprave; problemi so nastali, ko so nekateri postavili v dvom zakonitost kupoprodajne pogodbe, češ da so zemljišča jusarska last in jih Občina kot taka ne more prodati. Stvari je po dolgem in zapletenem postopku dokončno razčistil komisar za jusarsko imo-novino, ki je razsodil, da zemljišča vzdolž železnice v Nabrežini kamnolomi niso podvržena jusarskim služnostim. Občinski svet je tudi izdal načelno gradbeno dovoljenje »Zadrugi ’88«, ki namerava zgraditi osem stanovanj v bližini na-brežinske telovadnice. Ta sklep, ki ga mora še potrditi deželna uprava, so sprejeli pod pogojem, da bodoči občinski regulacij- Giorgio Depangher ski načrt, ki je v izdelavi, polnopravno potrdi sedanjo namembnost zemljišča. Zadeva je bila v preteklosti predmet nekaterih trenj v pohtični koa- liciji, ki vodi upravo. Depangher je predstavil občinskemu svetu nova odbornika Giuliano Zaga-brio in Franca Todera, ki sta nadomestila Dana Per-tota in Danila Verzegnas-sija. V občinski svet pa je vstopil svetovalec Nacionalnega zavezništva Mas-simo Romita, ki je zamenjal Vinicia Scapina. Skupščina je nato odobrila konvencijo na področju rehabilitacije in oskrbe invalidov ter ostarelih, ki je sad sodelovanja med Občino, zdravstvenim podjetjem, združenjem prostovoljcev iz Križa in Nabrežine ter se-sljanskim Domom za ostarele »Bratje Stuparich«. Za novega predsednika upravnega sveta te ustanove je bil imenovan Mario Carli. Znana pobuda Zupana Riccarda Illyja za možno avtonomijo Trsta doživlja konsenz, pomisleke in tudi ostre kritike. Medtem ko se desnica Liste za Trst in Forza Italia boji, da jo bo Zupanova pobuda ošibila in seveda pobrala glasove, se je včeraj z ostrim sporočilom oglasil deželni tajnik Stranke komunistične prenove Gianluigi Pegolo, ki zavrača tako županovo pobudo, kot tudi načrt, ki ga hoče izpeljati melonarski senator Giulio Camber. Medtem ko se Zupan bori za avtonomijo Trsta znotraj deželne stvarnosti, zagovarja Camber dokaj jasno ločitev med Trstom in Furlanijo in se pri tem sklicuje na bodoče sklepe parlamentarne dvodomne komisije o reformah. Pegolo je prepričan, da gre v obeh primerih za propagandistično in predvolilno kampanjo, ki spet priča o šibkosti in nesposobnosti sedanjega mestnega vodilnega razreda. Številne probleme Trsta, pravi v bistvu voditelj SKP, hočeta Illy in Camber rešiti z umetnim napihovanjem sporov in razhajanj med raznimi deželnimi stvarnostmi. Vse to šibi bitko za realno decentralizacijo v okviru FJK in tudi prizadevanja za ovrednotenje tržaške stvarnosti.Deželno vodstvo SKP je prepričano, da Illy in Cam- ber sedaj korakata ločeno, prej ali slej pa se bosta znašla na istih stališčih. Obstaja nevarnost, da se bo okrog njunih projektov ustvaril centristični in zmerni blok, ki si bo prizadeval za nove oblastniške odnose v znamenju oligarhije. Komunisti - podčrtuje še Pegolo - menijo, da je treba v tem trenutku postaviti v ospredje enotnost FJK in uravnovešeno ovrednotiti različne stvarnosti, a v interesu ljudi in ne sedanjih oblastniških lobijev. Od tod poziv SKP deželni skupnosti, naj prepreči oblikovanje »tržaške mestne državice« in hkrati ločene Furlanije, kar bi le ošibilo Deželo. Slednja bi po tej poti s časom izgubila dosedanjo upravno in gospodarsko samostojnost. Polemike se, kot vidimo, iz dneva v dan stopnjujejo, kar pomeni, da se je volilna kampanja za občinske volitve v bistvu že začela. POPRAVEK Med pustnimi vozovi, ki bodo sodelovali na Kraškem pustu, je tudi voz Bra-vehart, ki ga pripravljata Medja vas in Stivan in ne samo Medja vas, kot je bilo včeraj napačno napisano. Massimo Guidone Silvano Schiavon _ POTEM KO JE ZAPRLA TRGOVINO Oropali so jo na poti domov Napadalca je policija kmalu zatem prijela ter aretirala Potem ko je zvečer zaprla trgovino v Terezijanski četrti, se je 49-letna Ljubimka Nikolič odpravila proti domu v Ul. del-ia Scalinata, kjer pa jo je cakalo nič kaj prijetno srečanje: dva mladeniča sta jo napadla in porinila na tla ter ji strgala torbico, v kateri so bili 4 milijoni lir v gotovini in Hekaj zlatih predmetov. Liikoličeva je začela klicati na pomoč, imela je srečo, njene klice sta slišala agenta letečega oddelka, ki sta bila prav tamkaj na obhodu v okvi-ju preventivne službe, ki jo je uvedel kvestor. Po-pnala sta se za roparjema in ju s pomočjo neke dru-8e patrulje dohitela ter aretirala pri Drevoredu P’Annunzio. Plen sta še imela pri sebi. Oba, 24-letnega Massima Guido-na iz Ul. Molino a Vento 323 in 27-letnega Silvana Schiavona iz Ul. del Ghirlandaio 3, so odpeljali v koronejske zapore, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Guidone je imel pri sebi nož, v njegovem stanovanju pa so našli in zaplenili prenosni računalnik znamke »compap«. Gra za precej drag računalnik in sumijo, da je bil ukraden. Nikoličeva se je med napadom ranila, agenti so jo pospremili do sprejemnega oddelka glavne bolnišnice, kjer so ji nudili pomoč: okrevala bo v tednu dni. Prijeli osem tujcev Obmejna policija je med kontrolo raznih poti na obmejnem področju Predsinočnjim ustavila osem tujcev. Prihajali naj bi iz Iraka, preko meje pa naj bi prišli skriti v nekem tovornjaku. Sumijo, da gre za tovornjak, ki naj bi ga izkrcali s trajekta, ki je priplul iz Grčije. SKUPNA POBUDA SEVERNE LIGE IN NORD LIBERO 50 let pariškega sporazuma 10. februarja 1947 so v Parizu podpisali mirovni sporazum, ki je dejansko prižgal zeleno luč za ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. S tem v zvezi so pred kratkim formalno ustanovili mestni odbor, ki bo z vrsto prireditev, s političnimi pobudami in javnimi soočanji primerno obeležil to obletnico. Odbor sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila deželni svetovalec Paolo Polidori (Severna liga) in tržaška občinska svetovalka Laura Tamburini (Nord libero). Pobudniki odbora so prepričani, da so oni edini zagovorniki resnične in popolne avtonomije tržaške pokrajine. S tem v zvezi je bilo slišati ostre kritike tako na račun znane pobude župana Ric- carda Illyja, kot tudi vzporedne, a vsebinsko zelo različne iniciative, ki jo vodita senator Giulio Camber in predsednik Pokrajine Ren-zo Codarin. Polidori in Tamburini jeva sta pozvala predvsem mlade in Slovence iz pokrajine, naj množično pristopijo v ta novoustanovljeni odbor. Po njunem mnenju je napočil čas, da se končno lahko začenja izvajati Pariški sporazum, ki je doslej v glavnem obstajal le na papirju. Prva javna pobuda bo prav na dan petdesetletnice podpisa pariškega mirovnega sporazuma, prireditve pa se bodo nadaljevale do konca leta. Polidori in Tamburini sta omenila bližnjo manifestacijo na Gradu sv. Justa, shod pred prefekturo in srečanje na bivšem mejnem prehodu med STO in Italijo med Stivanom in Devinom. Petdesetletnica formalne ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja je, kot vidimo, spet politično zbližala Bossijevo stranko in indipendentistično gibanje »Nord libero«. Slednje je nastalo prav iz frakcije Severne lige; odhod Tamburinijeve in Giorgia Marchesicha iz stranke je svojčas povzročil ostre in žolčne polemike, prijave na sodišču zaradi obrekovanja in podobno, sedaj pa sta dve duši lige (federalistična in avtonomistična) spet našli skupen jezik. V tem okviru je pričakovati tudi skupni nastop na prihodnjih občinskih volitvah, ki" bodo jeseni. ____V UL. FILZI / PRED OPOLDANSKIM ZAPRTJEM_ Roparji v Banco di Sicilia Alarmna naprava ni delovala in tako je policija za rop izvedela, ko se je za trojico že izgubila vsakršna sled: peš je zbežala po Ul. Car-ducci in se pomešala med ostale pešce. Uslužbenci v banki so roparje sicer precej dobro opisali, vendar jih včeraj kljub cestnim zaporam in poostreni kontroli na mejnih prehodih niso izsledili. Do ropa v podružnici št. 2 Banco di Sicilia v Ul. Filzi 6 je prišlo ob 12.50. Tedaj so v podružnico, v kateri ni bilo nobenega klienta, a tudi ravnatelj je bil odsoten, vstopili trije nezakrinkani moški, v rokah so imeli ostra rezila. Medtem ko je eden od roparjev začel groziti enemu od štirih uslužbencev, sta pajdaša sla za pult in se prilastila 30 milijonov lir. Poskusili so tudi odpreti železno blagajno, ki pa je opremljena s časovnim mehanizmom za odpiranje in poskus je spodletel. Trojici ni preostalo drugega, kot da jo čimprej pobriše. Policijo so obvestili ob 13.02. Prvi ropar je star okrog 30 let, visok 1,75 m, kratkih rdeče-sve-tlih las, s kratko in negovano brado, normalne rasti, na sebi je imel plašč kamelje barve, govoril je z rahlim južnjaškim naglasom; drugi je star okrog 28-30 let, nosil je svetel jopič, visok je 1,70 m; tretji ima okrog 25-30 let, visok 1,60-1, 70 m, kratkih črnih in kodrastih las, temnejše polti, naglas je južnjaški. Isto podružnico Banco di Sicilia so oropali že 18. julija lani, škoda je bila tedaj še enkrat večja, plen je znašal okrog 60 milijonov lir. Roparja sta v banko prišla takoj po popoldanskem odprtju, eden je bil oborožen, imel je pištolo. Se najbolj napeto je bilo, ko sta hotela oditi: ena od avtomatskih vrat so bila odprta, roparja sta zahtevala, da odprejo tudi druga, sicer bi se lahko znašla v pasti in ko jima niso takoj ustregli, sta dva od uslužbencev udarila s pištolo. Zatem so jima s ključem odprli še druga vrata, odpeljala sta se z motornim kolesom brez evidenčne tablice, s katerim sta se tudi pripeljala. NOVICE Afera TKB: Ervas pred sodniki Pred tržaškim sodiščem se je pričel proces proti 46-letnemu Danilu Ervasu, ki je obtožen, prevare, davčne utaje in izkoriščanja lažnih funkcij. Ervasa so v okvira preiskave o TKB za nekaj dni tudi zaprli, banko naj bi bil oškodoval za okrog milijardo lir. Sprva so ga tudi osumili, da je podkupil funkcionarje Inps, tako da je TKB prišla do izplačevanja pokojnin tega zavoda, a ta obtožba je kasneje odpadla. Ervasa ni bilo na obravnavi, češ da je prehlajen, bivša direktorja Adrijan Semen in Vito Svetina pa nista želela pričati, poslužila sta se možnosti, da ne odgovarjata. Proces se bo nadaljeval 21. aprila. Sodijo morilcu M. Pertota Proces pred porotnim sodiščem proti Madžara La-szlu Csechu, ki je obtožen, da je umoril tedaj 34-let-nega Maurizia Pertota iz Barkovelj, se bo nadaljeval 12. februarja. Včeraj je sodišče več ur razpravljalo in tudi zavrnilo zahteve obtoženčevega branilca. Truplo Maurizia Pertota so v ponedeljek, 16. avgusta 1993, našli karabinjerji iz Nabrežine v gozdiču blizu Bazovice, a njegov avtomobil je bil v Vidmu. Pertot je odšel z doma nekaj dni prej, v četrtek, 12. avgusta. Dejal je, da gre na delo, zaposlen je bil pri Luški ustanovi, vendar se je za njim izgubila vsakršna sled. Kaže, da se ni namenil v luko, temveč na železniško postajo, kjer je srečal Madžara. Ko se je vrnil v domovino, se je Csech javil policiji in priznal umor: Pertot naj bi skušal z njim imeti spolni odnos, v besu naj bi ga ubil ter mu ukradel verižico, tako da bi zgledalo, da je slo za rop. Kasneje je Csech svojo izjavo zanikal, naposled pa je potrdil prvo verzijo. Včeraj ga ni bilo na procesu: med Italijo in Madžarsko ni sporazuma in tako niso zahtevali eks tradicije. PREDSTAVITEV / V TOREK 11. FEBRUARJA Vroče priprave na Tižaški pust Pustni sprevod po mestnih uticah BAZOVICA / OBČNI ZBOR Tržaška občina je po lanskem uspehu tudi letos pristopila k odboru,* ki koordinira tržaški pust in na katerem bodo tudi na letošnji 6. izvedbi nagradili najlepše maske, vozove, pustni skupini mestnega rajona, ki ga bo žirija najbolje ocenila pa podelili »Mestno nagrado«. Odboru, ki deluje ob podpori Trgovinske zbornice in Turističnega podjetja ter koordinira razna združenja in rajonske organizme, predseduje Roberto De Gioia. Priprave na tržaški pust so sicer stekle že pred Časom; z letošnjo prireditvijo nameravajo organizatoriji - kot so na vCerajšni tiskovni konferenci podčrtali predsednik De Gioia, občinski odbornik za kulturo Roberto Da-miani in predsednik Turističnega podjetja Elio Tafaro - predvsem obuditi in valorizirati pustne tradicije posameznih rajonov, ki bodo letos nastopili v še večjem številu kot lani. Pri manifestaciji bodo sodelovala tudi gledališča, saj se bo niz manifestacij zaCel že v nedeljo 2. februarja ob 21. uri prav v Mieli s koncertom skupine »Tarantola-ti del Salento«. Novost letošnje manifestacije (podprli jo bodo tudi sponzorji) bo veliki pustni ples, ki bo v so- boto 8. ob 21. uri v prostorih hotela Jolly, prav veselo pa bo tudi v vseh mestnih predelih, kjer bodo na sporedu razne pustne prireditve. Na manifestaciji bo letos sodeloval tudi Skedenj, ki ga lani zaradi notranjih nesoglasij ni bilo, glavna »poslastica« pa bo sodelovanje občinskih rekreatorijev; na manifestaciji pa bodo verjetno manjkale šole, s katerimi se prirediteljem ni uspelo povezati. Najbolj veselo bo seveda v torek 11., ko bo z Goldonijevega trga ob 14.30 krenil pisani pustni sprevod, ki bo po Korzu Italia (na katerem bodo trgovci postavili stojnice z raznimi dobrotami) krenil na Trg Unita; na Borznem trgu bo skupine in maske ocenila žirija, ki bo rezultate malo za tem razglasila na Trgu Unita na velikem pustnem slavju, pri katerem bodo sodelovale tudi godbe na pihala. Sicer pa so prireditelji na včerajšnji tiskovni konferenci še posebej podčrtali, da se prireditev že dalj Časa pripravlja ob velikem sodelovanju raznih ustanov in organizacij, kar bi po njihovih besedah lahko bil zgled tudi za pobude na drugih področjih, ki zadevajo vse mesto. Ponovno ustanovljena Agrarna skupnost Bila sta izvoljena tudi glavni in nadzorni odbor V Bazoviškem domu je bila v torek »ponovno« ustanovljena Agrarna skupnost Bazovica; občni zbor, ki se ga je udeležila veC kot polovica volilnih upravičenčev, je odprl koordinator za obuditev Agrarne skupnosti Miro Križmancic. V svojem posegu je na kratko orisal zgodovino vasi, ki je v uradnih Ustinah prvič zapisana že leta 1297, med leti 1500 in 1509 so jo Turki požgali, leta 1777 pa so na popisu našteli 289 prebivalcev, od katerih je bilo 51 kmetov lastnikov; zemljiška knjiga je nastala leta 1832, v njej pa je že zabeležena »Bivša Agrarna skupnost Bazovica«. Z napornim delom so Ba-zovci sami zgradili cerkvico in prvo pokopališče, ki sta stala kjer je bila pozneje zgrajena v letih 1897-1864 sedanja cerkev. Začrtali so in postavili glavne poti, jih obsadili z drevjem, izkopali vodnjake, prvo jedro vasi pa je bilo severo-vzhodno od cerkve in takratnega pokopališča, pozneje pa se je začela vas širiti tudi v druge smeri; priCeh so urejati pašne površine, se predhodno dogo var jah za sečnjo drv ter v vasi organizirano živeli. Na torkovem obenem zboru so po uvodnih besedah koordinatorja odobrili novi statut, nakar je občni zbor poveril nalogo Aleksandru Žagarju in Miru KD IVAN GRBEC / OBRAČUN DELA NA OBČNEM ZBORU Bogata kulturna sezona KD Ivan Grbec iz Skednja je lahko zadovoljno s pregledom opravljenega dela, ki ga je na nedeljskem obenem zboru podala predsednica Devana Černič (na sliki - f. KROMA). Sledili sta še poročili blagajničarke Bianke Furlan in Članov nadzornega odbora Jole in Edija Germanija, ki pa so ju na zboru le prebra-li. Cemic je povedala, da se je društvo obrnilo tudi do sovaščanov italijanske narodnosti, ker jih je želelo vključiti v društveno delo in tako vzpostaviti dobre medsebojne stike. Da mu je to uspelo, priCa teCaj slovenščine, ki so ga zaCeh v mesecu septembru in se ga redno udeležuje 12 tečajnikov. S tem so dosegli dvoje - da se sovaščani učijo našega jezika in da radi obiskujejo tudi naše prireditve. Za preteklo sezono je predsednica naštela vrsto uspelih prireditev, od članskih večerov, martinovanja, predsilvestrovanja, do dne-ga slovenske kulture. Poleg teCaja slovenščine, poteka v društvu že drugo leto tečaj telovadbe in teCaj šivanja narodnih noš, ki ga vodi Marta Košuta. Središče dejavnosti društva pa je seveda zbor, ki ga je vrsto let vodila z lepim uspehom Boža Hrvatic, kateri so se želeli na obenem zboru posebej zah- Jutri v Borštu spominski večer za Saša Oto V torek so minila tri leta, odkar so v Mostarju umrli naši delovni kolegi Saša Ota, Marco Luchetta in Dario D’Angelo. V torek zvečer je bila v Borštu spominska maša za domačinom Sašo, prav tako so se kolegov spomnili med mašo pri Starem Svetem Antonu. Jutri pa bo ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu spominski veCer, na katerem bodo spregovorili brežanski besedni ustvarjalci Irena Žerjal, Aleksij Pregare in Boris Pangerc, spominsko misel pa bo podal glavni urednik slovenskih radijskih in televizijskih poročil deželnega sedeža RAI Saša Rudolf. Nastopil bo tudi Moški nonet Primorsko iz Mackolj. Drevi Glavni svet KZ Na sedežu v Ul. Cicerone 8 se bo danes zvečer prvič v letošnjem letu sestal Glavni svet Kmečke zveze. Zadnji glavni svet je bil pred koncem lanskega leta in je imel bolj družabni značaj v tradicionalnem duhu stanovske organizacije naših kmetov. Na dnevnem redu bo predvsem poročilo z razpravo o delovanju Zveze v zadnjem obdobju in pa o stanju kmetijstva. Kar zadeva delovanje bodo v ospredju odnosi z javnimi upravami predvsem v luči uresničevanja conskega načrta za razvoj kmetijstva. Kar zadeva splošno stanje kmetijstva pa Glavni svet ne bo mogel mimo krize primarnega sektorja iz katere ni videti izhoda, zlasti v nekaterih sektorjih, kot je na primer zadružništvo, kjer je položaj skrajno zaskrbljujoč. Beseda bo tekla tudi o novostih finančnega zakona, ki neposredno zadevajo kmetijstvo in še o drugih tekočih zadevah. valiti in pod katere vodstvom je zbor z uspehom nastopil v številnih krajih, kot v Foglianu, v dvorani Plimo Rovis v Trstu in še marsikje. Sedaj ga vodi Ksenija Kos, pod vodstvom katere je zbor z uspehom nastopil v dvorani muzeja Revoltel-la, v okviru praznovanja jubileja tržaškega esperant-skega krožka. Ze 31. t.m. bo društvo imelo v gosteh elane lovskega pevskega zbora Doberdob. Za 11. februar je predvideno pustno rajanje za otroke; 23. februarja pa bo imelo društvo, skupno z Domom J. Ukmar in PD Kolonkovec proslavo dneva slovenske kulture v telovadnici slovenske šole pri Sv. Ani. Za 7. marec je društvo načrtovalo proslavo, na kateri bo udeleženke zabavala dramska skupina KD Rovte Kolonkovec. Paolo Alfeo bo pripravil veCer diapozitivov o Beneškem pustu; v aprilu pa bo poseben večer, namenjen narečnemu pesniku Atiliju Kralju. Zenski zbor se pripravlja na tridnevni izlet od 25. do 27. aprila v Prekmurje; meseca maja pa bo članski večer z nastopom Borisa Kobala in Sergeja VerCa. Za september ima društvo v načrtu obisk Ljubljane in ogled njenih lepot. V gosteh bodo imeli Bruna Križmana z njegovimi diapozitivi. Za oktober ima društvo v načrtu razstavo Pavla Hrovatina; v novembru pa še tradicionalne komemoracije padlih, nato pa še martinovanje. V decembru bo g. Zanella prikazal svoje diapozitive o Kraškem pustu, delovno leto 1997 pa se bo zaključilo z veselim predsilvestro-vanjem. Neva Lukeš ii * 7 H POBUDA KROŽKA MIANI h Podpisi za poziv Scalfam proti obsodbi Sofrija Krožek Miani je dal pobudo za javni apel predsedniku republike Scalfam v zvezi z obsodbo nekdanjih voditeljev Lotte Continue Sofrija, Bompres-sija in Pietrostefanija na 22 let ječe. Po predvčerajšnji javni predstavitvi so že zbrali vrsto podpisov na pismu, v katerem apelirajo na predsednika republike, ki je obenem tudi predsednik višjega sodnega sveta, naj poseže in popravi razsodbo ka-sacijskega sodišča, ki je obsodilo tri nedolžne osebe zaradi umora komisarja milanske kvesture Ca-labresija. Med drugim, ugotavljajo podpisniki, so tokratnji sodniki povsem prezrli prejšnjo nedvoumno oprostilno razsodbo kasacijskega sodišča, ko so ugotovili, da so obtožbe brez dokazov. Predsednik krožka Miani Maurizio Fogar je na razpolago za informacije na telefonski številki 383323, telefaks z apelom pa je treba poslati na predsedstvo republike (tel. 06-46992268) ali pa ga podpisati pri omenjenem krožku v Ul. S. Michele 8. SSG / OTROŠKA MATINEJA Veselje s Petrom in volkom V nedeljo je v tržaški Kulturni dom spet prišel mali Peter, ki se ni bal volka. Gre za znano in priljubljeno glasbeno pravljico Sergeja Prokofjeva Peter in volk, ki je zadnje Čase doživela več izredno posrečenih postavitev. Med takšne sodi tudi predstava, ki jo je v lanski sezone za Slovensko stalno gledališče pripravil režiser Sergej Vere ob sodelovanju scenografa Petra Furlana, ki tudi v eni osebi predstavlja celotno tehnično ekipo. Pripovedovalec zgodbe pa je Franko Korošec, ki seveda odigra tudi vse potrebne like. Lani je predstava, ki jo je gledališče pripravilo v slovenski in italijanski verziji, doživelo veliko odobravanje tako s strani občinstva kot kritike. V slovenščini jo je seveda predstavilo v lastni hiši, z italijansko pa je sodelova- lo v lanski otroško-mla-dinski sezoni bližnjega gledališča La Contrada in je med drugim osvojilo tudi priznanje na specializiranem italijanskem festivalu. Zaradi vsega povedanega in predvsem zato, ker gre za zelo prijetno predstavo, je SSG Petra'in volka v nedeljo spet ponudilo svoji najmlajši publiki, ki se je ob poslušanju Petrovih prigod in glasbe odlično zabavalo. Najbolj pa so bili mladi gledalci zadovoljni, ko KrižmanCiCu, da bi pri pristojnih slovenskih organih posegla (v sodelovanju z drugimi vaškimi agrarnimi skupnostmi) za uveljavitev pravic in zakonskih določil glede uveljavitve ponovnega lastništva na zemljiščih v Sloveniji. Po razpravi so bili na torkovem obenem zboru v glavni odbor Agrarne skupnosti Bazovica izvoljeni Aleksander Žagar, Egon Križmancic, Miro Križ-maneic, Alojz Križmancic in Tomaž Čufar, v nadzorni odbor pa Ivan Kocjan, Rudolf Žagar in Vojimir Križmancic. Sekrijski kongresi SSk Nadaljujejo se sekcijski kongresi SSk. Danes se bo na svojem kongresu zbrala za občino Dolino v dvorani Mladinskega krožka v Dolini z začetkom ob 20. uri, jutri pa bosta zasedah sekciji za Vzhodni Kras v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z začetkom ob 19.30 ter sekcija za Sv. Ivan-Lonjer-Katinaro-Ro-col v Marijinem domu pri Sv. Ivanu z začetkom ob 20. uri. so lahko tudi sami nastopili: Franko Korošec je namreč ob koncu rabil pomoč, da bi se lahko vse Petrove prijateljice, prijazne živali, z njim veselile, ker je bil hudobni volk šggtgji šimm ®iLi®^yi©i MESTSKE DIVADLO - BRNO gostuje z znamenito glasbeno komedijo WEST SIDE STORY Ne zamudite enkratne priložnosti danes, 30. t. m., ob 20.30. Prodaja vstopnic od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave KAKŠNA BODOČNOST ZA SLOVENSKO MANJŠINO? Slovenska ko n z ul ta Severne lige vabi na srečanje, ki bo danes, 30. januarja, ob 20. uri, v prostorih male dvorane občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 30. januarja 1997 HIJACINTA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.11 - Dolžina dneva 9.38 - Luna vzide ob 0.07 in zatone ob 7.43. Jutri, PETEK, 31. januarja 1997 JANEZ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1033,8 mb narašča, veter 15 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 43-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Matteo Volpi. UMRLI SO: 44-letni Sebastiano Mannino, 74-letna Virginia Giurisse-vich, 83-letna Mario Bontoni, 92-letna Aurelia Trevisini, 81-letni Bruno Corradin, 76-letni Romano Ljubich, 88-letna lo-landa Lanfrit, 91-letna Marcella Pacor, 89-letna Anna Mikus, 58-letni Elio Skerk, 43-letna Adelma Giorgini, 76-let-na Olga Mezzetti, 69-let-ni Bruno Lorenzutti, 91-letna Rosa Accerboni, 76-letna Adelina Saule, 87-letna Antonia Punis Do-brilla, 90-letni Giuseppe Ambrosi. u LEKARNE Od PONEDELJKA, 27. januarja, do SOBOTE, 1. februarja 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 (Milje - tel. 274998). OPČINE, Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Largo Piave 2, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE: Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Piave 2 (tel. 316155). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.15 (7.000), 19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Ma-donna. EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ci-clone« r.-i. Leonardo Pie-raccioni, i. Natalia Estra-da. EXCELSIOR AZZUR-RA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Fuga dalla scuola media«. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ransom il riscatto«, Mel Gibson. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Nirvana«. NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II club delle prime mogli«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Ala- NAZIONALE 4 - 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »Dal tramonto alFalba«, r.-i. Quentin Tarantino, prepovedan mladini pod 18. letom.. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mio marito davan-ti e di dietro tutti quan-ti«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.10 »II professore matto«, i. Ed-die Murphy. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks. LUMIERE - 17.30, 19.50, 22.00 »Verso il sole«. r. Michael Cimino. H PRIREDITVE PD SLOVENEC Borst-Zabrežec vabi jutri, 31. t.m., ob 20.30, v Srenjsko • hišo v Boršt na SPOMINSKI VEČER NA MOSTARSKE ŽRTVE (Ota, Lucchetta, D’Angelo). Priložnostni govor: Sasa Rudolf; poezije Boris Pangerc, Irena Žerjal in Alek- si) Pregare; nastopa Moški nonet Primorsko iz Mackolj. ODBOR SKD TABOR Opčine sklicuje 29. redni občni zbor društvenega Članstva danes, 30. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. KD IVAN GRBEC (Skedenjska ul. 124) vabi elane in ljubitelje narave na večer LOVCI IN NARAVNE LEPOTE, ki bo v jutri, 31. januarja, ob 20.30, v društveni dvorani. Lovski pevski zbor Doberdob: diapozitivi in petje. IZTOK MLAKAR nas bo v nedeljo, 2. februarja, obiskal v Dolini. Kdor želi doživeti prijeten večer, naj se prijavi, saj je Število vabil omejeno! KD PRIMORSKO toplo vabi na kulturni večer z mladimi izvajalci, ki bo v nedeljo, 2. februarja 1997, ob 18. uri v srenjski hiši v Mackoljah. Nastopata: dekliška pevska skupina V. Vodnik pod vodstvom Tatjane Jercog in otroška dramska skupina J. Rapo-tec s pravljično igrico Andreja Rozmana »Cepiča sreče« v režiji Suzi Bandi. Pesmi je uglasila Tatjana Jercog. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ priredi v nedeljo 2. februarja, ob 17. uri, v gledališču F. Prešeren v Boljuncu PRODUKCIJO GOJENCEV GLASBENE SOLE GODBE. Nastopajo komorne skupine trobil, pihal in tolkal, gojenci pripravnice in Šolski pihalni orkester. Gost večera: gojenci trobil Glasbene Sole iz Sežane. Vabljeni! KD SLAVKO ŠKAMPERLE in ODBOR ZA OHRANITEV STADJO-NA vabita na prireditev ob dnevu slovenske kulture v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri, v športni dvorani Stadjona I. Maj. Z dramskim prikazom ...J’N SE SMUO LETE! bodo nastopili elani KD Rovte-Kolonkovec, prijetne harmonike pa bodo Se popestrile vzdušje. BORIS KOBAL in SERGIJ VERČ predstavljata: KO SATIRA OBMOLKNE. Ob 20-let-nici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu vam bomo bralno predstavili prepovedano gledališko besedilo »Pap-pen story« (1975). Sodelovali bodo Se Milica Kravos, Ivan Vere in Ravel Kodrič. Srečali se bomo v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v torek, 4. februarja 1997 ob 20.30. Vstop samo z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu na Opčinah, na Stadjonu 1. maj, na Zvezi slovenskih kulturnih društev v Trstu in pri organizatorjih večera. ODBOR ZA OHRANITEV STADJONA 1 MAJ prireja v torek, 11. februarja 1997, PUSTNO ZABAVO z glasbo, plesom, srecolovom, nagrajevanjem najlepsih skupinskih mask in s tipičnimi pustnimi jedmi. Rezervacije na tel. St. 51377 od ponedeljka do petka od 17. do 20. ure. KD FRANCE PREŠEREN organizira od 6. do II. februarja PUSTNE PLESE v gledališču F. Prešeren. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Doni-zetti 3) vabi v soboto, 1. februarja, ob 18.30 na večer z naslovom »NOVE OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja /997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure TEHNIKE ANIMIRANEGA FILMA«. Fabio Po-lojaz bo ob prikazu animiranega filma VVallace & Gromit (nagrajenega z Oscarjem) predstavil novo smer tridimenzionalnih risank. H3 OBVESTILA SKP Krožek Kras prireja praznik včlanjevanja danes, 30. januarja, ob 18. uri v Društveni gostilni na Kontovelu. Vabljeni elani in simpatizerji. SDK PRIMOREC Trebče sklicuje občni zbor elanov danes, 30. t. m., ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Ljudskem domu. KLUB PRIJATELJSTVA vabi na srečanje z zakusko danes, 30. januarja, ob 16. uri, v Ul. Donizetti 3 - Trst. SKLAD »MITJA CUK« sporoča, da bo redni občni zbor danes, 30. januarja, ob 18. uri, v prostorih v Narodni ulici 126. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za dolinsko občino vabi vse elane, somišljenike in prijatelje na sekcijski kongres, ki bo danes, 30. januarja, ob 20. uri, v dvorani Mladinskega krožka v Dolini. Na kongresu bo govora o aktualnih krajevnih problemih ter o trenuntem političnem stanju na Tržaškem in to Se zlasti kar zadeva slovensko manjšino. Na kongresu bodo izvoljeni tudi kandidati sekcije za pokrajinski kongres ter volitve za obnovo vodstva sekcije. SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI za Sv. Ivan, Lonjer, Katinaro, Kjadin in Rocol, vabi vse, ki želijo kaj predlagati, svetovati in delovati v prid naših skupnih interesov, na sekcijski kongres, ki bo jutri, 31. januarja, ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia). SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI ZA VZHODNI KRAS vabi vse zainteresirane slovenske domačine na zborovanje jutri, 31. t.m., z začetkom ob 19.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Govor bo o političnem trenutku Slovencev v Italiji in še zlasti o razmerah v tržaški občini in v vzhodnokraskem rajonu. Pridite! KRAŠKA SEKCIJA S.P.I. CGIL vabi jutri, 31. t. m., ob 16. uri v Nabrežino (Trg Sv. Roka 103) na javno srečanje o ženski problematiki. ZSKD vabi v GLEDALIŠKO DELAVNICO: prvo srečanje bo sedaj na vrsti jutri, 31. t.m., po premoru za pustni Cas se bodo srečanja redno nadaljevala vsak petek, od 18. do 21. ure. Delavnica se bo odvijala v Gregorčičevi dvorani: vabljeni so tudi tisti, ki so se neodločeni ali bi radi na svoje oci videli, kaj je in Cernu pobuda služi. Za vsakovrstne informacije smo vam na razpolago v uradih ZSKD (Ul. S. Francesco 20 - tel. 040/635262). KD F. VENTURINI -včlanjevanje 1997: vsak petek od 17. do 18. ure in vsako soboto od 14.30 do 15.30, v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju. SINDIKAT SPI-CGIL za krasko območje vabi upokojence Proseka-Kon-tovela na praznik včlanjevanja 1997, ki bo v društveni gostilni na Kontovelu v sredo, 5. februarja, ob 17. uri. Udeležite se! AEROBIKA na Kontovelu vsak torek in Četrtek v večernih urah. Interesente vabim na sestanek 4. februarja, v malo telovadnico na Kontovel ob 20. uri. Za dodatne informacije poklici na tel. St. 226332 od 18. do 19. ure. PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu obvešča, da vas bo jutri, 31. januarja zabaval Duo Euforia. SK DEVIN prireja 2. februarja v sodelovanju z SK Snežnik in SD Šentjanž 10. jubilejni POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL v veleslalom na Starem vrhu pri Škofji Loki. Start bo ob 10. uri. Veleslaloma se lahko udeležijo tekmovalci slovenskih obmejnih društev iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Izjema so izrecno vabljena druga društva. Najmlajsi tekmujejo na skrajšani progi. Prijave in informacije na tel. St. oz. fax 040/2916004. Ob tej priliki bo društvo organiziralo tudi avtobusni izlet. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. St. 200228 ali 200782 -Francko. SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoje izdelke lahko oddate na sedežu, vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure, do vključno 11. februarja. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v soboto, 15. februarja, ob 18.30. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) prireja za malčke iz vrtca in osnovne Sole OTROŠKO PUSTNO RAJANJE z zabavnim programom, v torek, 11. februarja, od 15. do 18. ure. KD SKALA iz Gropade organizira lekcije diatonične harmonike. Tečaj bo vodila mladinska svetovna prvakinja Alessan-dra Mignacca. TeCaja se lahko udeležijo vsi ljubitelji frajtonarice, tako otroci kot odrasli. Vse potrebne informacije dobite telefonsko na St. 226631 (Sonja Milkovič) in 226843 (Darko Križ-mancic). Vpisovanje bo v prostorih društva Skala v Gropadi v soboto 1. februarja 1997 od 17. do 19. ure. Ce si ljubitelj domače glasbe, ne zamudi priložnosti! KD S. ŠKAMPERLE prireja v društvenih prostorih na Stadjonu 1. Maj tečaj sledečih la-tinsko-ameriskih plesov: boogy woogy, tržaški mambo in cha cha cha. Vpisovanja in informacije na tel. St. 53420 (Sabrina). Vabljeni, vabljeni, vabljeni! H ČESTITKE SAMOA polnoletna danes je in plesati brez skrbi lahko gre. Mami godrnjati treba ni, saj Samoa ne daje ji skrbi. Vse najboljše ji želi Macri z družino. Nasa SAMOA 18 let slavi. Bodi vedno nasmejana ti in Cim dalje brez skrbi. To ti želimo vsi. Mama, papa, nona in nono. H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - tajništvo Trst, obvešča, da je bil v Uradnem listu dne 24. januarja 1997, objavljen razpis natečaja za 21 petletnih dodelitev na deželnem zavodu za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na področju vzgoje (IRR-SAE). Natečaj je namenjen nadzornemu, vodilnemu in učnemu osebju v staležu. Prosilci imajo od datuma objave v U.L. 40 dni Časa za vložitev prošnje. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obveSCa elane, da zapade 5. februarja 1997 rok za vložitev prošenj za premestitve za vodilno osebje, učno osebje Sol vseh vrst in stopenj ter upravno, tehnično in pomožno osebje. Urad Sindikata slovenske Sole, Ul. Carducci 8, tel. 370301, nudi informacije, obrazce in priloge ob torkih in Četrtkih od 16. do 17.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in Četrtek od 16. do 17.30. S IZLETI SK DEVIN priredi 16. in 23. februarja smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. St. 2916004. MALI OGLASI tel. 040-7796600 PRODAM fiat ducato 9 sedežev, letnik 1988, 86.000 prevoženih km, 2000 kub., bele barve, za 10.000.000 lir. Tel. St. 040/228547. PRODAM dve peci na drva in industrijski pralni stroj zanussi 10 kg, 220-380 V. Tel. St. 040/228547. PRODAM iz zdravstvenih razlogov dobro upeljano Čistilnico v predmestju Trsta s prostornim ambientom, Čistilnimi stroji v odličnem stanju ter z električno napeljavo v skladu s predpisi EU. Tel. st. 040/414688, od 9. do 14. ure. V CENTRU NABREŽINE dajemo v najem prostore za urade, 45 kv.m. v zelo dobrem stanju (prenovljene). Tel. St. 201332. BMVV 524 TD ugodno prodam. Tel. 040/361286 med 20. in 21. uro. TRGOVINA JESTVIN iSCe prodajalca-pro-dajalko delikates (salu-miere). Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik. Ul. Montecchi 6, pod šifro »jestvine«. BAR BORIS SPORTS CLUB - Športni center »Ervatti - Brisciki, vpisuje tekmovalce na veliki zamejski turnir v igri »freccette«. Za informacije tel. St. 040/225028. ZAPOSLIMO VAJEN- CA ali osebo vpisano na t.i. seznamu mobilnosti z odsluženim vojaškim rokom in vozniškim dovoljenjem B kategorije ali po poklicu elektromeha-nika. Tel. St. 040/228530 ali 228341. STAR KLAVIR (pianino) ugodno prodamo. Tel. St. 040/200443 v večernih urah. TEHNIK INFORMA- TIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Tel. St. 040/232151 ali 0330/674112. SKLAD »MITJA CUK« obveSCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289, od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara (Trnovca 14). Ob torkih in sredah zaprto. OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in Črno vino. V ZGONIKU St. 71 je odprl osmico Mario Milic. OSMICO sta v Dolini odprla Boris in Pepi Sancin (Sarnek). Točita belo in Črno vino. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak iz Brisck. PRISPEVKI V spomin na predragega in nepozabnega oCeta Adalberta Stubla darujejo Sonja, Berti in Lori 50.000 lir za slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič iz Trsta. Ob 3. obletnici smrti drage žene Danile daruje Nino Slavec 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Doli-na-Mackolje-Prebeneg. Ob 2. obletnici smrti drage Gizele Smotlak daruje Alojzija Olenik 30.000 lir za KD Primorsko MaCkolje. V spomin na Gizelo in Antona Smotlak daruje Danica 50.000 lir za KD Primorsko MaCkolje. Nenadoma nas je zapustil nas dargi Elio Skerk Pogreb bo danes, 30. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice v ul. Pieta v Sempo-lajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Angela, sin Paolo s Kristino, Claudio z družino, sestra Silvana z družino in ostalo sorodstvo Trnovca, 30. januarja 1997 Nonotu v slovo Matej in Ivana Ob izgubi dragega očeta Eliota izrekamo iskreno sožalje Paolu in svojcem Marko, Lairis, Paolo, Valentina, Ervin, Barbara, Andrej, Barbara, Cristian, Barbara, Kristjan, Roberta, Aleksander, Elena Ob prerani smrti Eliota Skerk izrekamo iskreno sožalje sestri Silvani in svojcem odborniki in elani SK Devin Ob izgubi dragega prijatelja Eliota Skerk izrekamo občuteno sožalje družini Darja, Nataša, Danjel in Danilo 30.1.1996 30.1.1997 Danilo Guštin »Človek, ki ljubi, ne umre« Z bolečim srcem se te spominjajo zena Marta in otroci Prosek, 30. januarja 1997 GORICA / GALERIJA ARS KATOLIŠKE KNJIGARNE Duhovnost in estetska svežina del Jasne Merku Tržaško umetnica se predstavlja z najnovejšimi izdelki V goriški likovni galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku so v petek, 17. t.m., odprli razstavo tržaške likovne umetnice Jasne Merku (foto Bmnbaca). Razstava bo na ogled med obratovanjem Katoliške knjigarne do 12. februarja. Umetnico je na otvoritvi razstave dvojezično predstavil likovni kritik prof. Joško Vetrih, njegov zapis pa lahko preberete v lični zgibanki razstave. Jasna Merku se nam tokrat v Gorici predstavlja s svojimi najnovejšimi deli, ki so tako kolaži kot grafike, odtisi, ki smo jih imeli že priložnost videti v letošnjem koledarju Goriške Mohorjeve družbe. Gre za likovni svet, ki je popolnoma posvečen iskanju duhovnega, globljega sveta, pa Čeprav se ne odreka estetski všečnosti. In tu mislim predvsem na Čudovite kolaže, ki jih je Jasna Merku razstavila v prvi sobi go- riške likovne galerije. Umetnica sama izdeluje papir in to zelo grob-elementaren in zato zelo lep papir, ga z naravnimi barvami obarva in nato na njem in ob njem naredi likovno kompozicijo, ki deluje zelo sveže, prepričljivo, na pogled pa tudi zelo nežno. Ge obstaja ženska umetnost in ker vemo, da ne obstaja, ker obstaja samo umetnost, si vseeno upam zapisati, da na goriški razstavi Jasna Merku z izrazito zensko intuitivnostjo govori o iskanju duhovnega sveta, ki ga danes v vsakdanjem življenju vsi pogrešamo, za njim v potrošniškem svetu naravnost in največkrat neuspešno hlastamo. Ce nas je umetnica pred kratkim vse presenetila z odličnim zapisom o duhovnem svetu v tržaški reviji Škrat, nam tokrat s svojo razstavo dokazuje, da gre njeno umetniško iskanje prav v to smer: Jasna Merku išče globlje odgovore na temeljna človeška vprašanja. V katoliški knjigarni je Merkujeva razstavila cikel dvanajstih mesecev, ki s svojo Crno-belo tehniko vsakogar prepriča, Ce se je le kdaj približal grafiki, tej najbolj poetični veji slikarstva. Ko umetnica riše križe, pradavne simbole in obenem krščanske simbole, se vidi, da se popolnoma zave- da obeh pomenov križa, saj se na grafikah pozna, da ji ne gre za neko postavljaško razkazovanje z njimi, ampak za izrazito umetniški pristop do enega najvecjih simbolov našega Časa -križa. Neverjetno pa je Jasna Merku prepričljiva, ko v Gorici razstavi tako matrico kot tudi natisnjeno grafiko. Ko sva se pred razstavo bežno pogovorila, mi je rekla: »Resnično ne moreš mimo dejstva, da lahko razstavljaš samo eno stvar. Pozitiv in negativ - oba skupaj sestavljata umetniško celoto.« Tako na steni zaživi matrica kot samostojno umetniško delo, grafika isto, Ce pa ju med seboj združiš, dobiš umetniško delo, ki ima višjo - popolnejšo kvaliteto. Osebno me je Jasna Merku v Gorici najbolj prepričala s svojimi kolaži in grafikami predvsem zato, ker sem tako v kolažih kot v grafikah takoj dojel tisto ele-mentarnost, ki jo umetnica že od samega začetka svojega ustvarjanja išCe. Napisal sem elementarnost in ne enostavnost, pa čeprav se Jasna Merku poslužuje izrazito revnih predmetov in materialov za izdelavo svojih kolažev. Ko si boste lepo razstavo v galeriji Ars v Katoliški knjigarni ogledovali, se boste gotovo ustavili in se zamislili. Dela Jasne Merku namreč kar kričijo po tišini in razmišljanju, s svojo ele-mentarnostjo in navidez preprosto likovno govorico pa v človeka vnašajo harmonijo, po kateri umetnica s svojimi deli strmi. Ce vam pa ni do razmisleka in iskanja globljih odgovorov na zahteve današnjega Časa, vas bo Jasna Merku s svojimi deli očarala s preprosto likovno govorico in z izrazito nežnimi, ne upam si napisati ženskimi, barvami; malce vam bo tudi skalila razpoloženje s temno Črno in včasih prav krvavo življensko rjavo barvo. Razstava Jasne Merku v Gorici umetnico uvršča v sam vrh zamejskih likovnikov, zaradi svoje sporočilnosti in estetske svežine pa bi si jo moral vsakdo, ki nekaj da na slovensko umetnost v Italiji, ogledati. Jurij Paljk JDUNAJ1 CENTER KOROTAN V soboto so v Slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju odprli dve razstavi: gre za slikarsko razstavo Lojze Spacal in podobe Krasa in fotografsko o Krasu. Na prvi razstavlja svoja dela tržaški slikar in grafik Lojze Spacal, ki je pred mnogimi leti na Dunaju že razstavljal (na sliki eno izmed Spacalovih del). Druga pa je »fotografsko igranje«, saj so sodelavci Goriškega muzeja skozi fotomontažo stare in sodobne fotografije predstavili Kras in kmečka opravila. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do konca februarja, je sodeloval tudi komorni zbor Kras, ki ga vodi Matjaž Scek, postregli pa so tudi z domačimi dobrotami iz Spacapanove kuhinje v Komnu. Zbrane je nagovoril komenski župan Jožej Adamič, ki je pozdravil v imenu petih županov. Projekt je namreč podprlo pet kraških občin, in sicer Hr-pelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen in Miren-Kostanjevi-ca. Zavzel se je, da bi se sodelovanje med omenjenimi občinami in slovenskim društvom na Dunaju še nadaljevalo. Ce bo šlo vse po sreči, bo npr. Komorni zbor Kras lahko novembra pel v Stefanovi katedrali. Krav v umetniški podobi pa je prišel do izraza tako na značilnih delih Lojzeta Spacala kot tudi na fotografijah Matjaža prešerna in Janka Samse. Prvi je prikazal predvsem Kras skozi pokrajino in tipične vasi, medtem ko je drugi svojo pozornost in fotografski objektiv usmeril v predstavitev raznih kmečkih opravil, med fotografiranimi predmeti pa izstopa kmečki kraški voz. LJUBLJANA / NARODNA GALERIJA VIDEM / KONCERT LJUDSKIH IN MIROVNIH PESMI Odpili razstavo Lichtenreiterjev Prikaz del Franza in Johanna Michaela je pripravila goriška občina V Narodni galeriji v Ljubljani so od torka na ogled dela bratov Lichtemeiter, slikarjev, ki sta iz nemškega mesta Passau prišla na Goriško in tam ustvarjala. Razstavo dveh pomembnih predstavnikov slikarstva 18. stoletja je poleti lani pripravila goriška občinska uprava in je bila odprta od avgusta do konca leta, sedaj pa so razstovo prenesli v Ljubljano, kjer bo od- prta do 16. marca. Torkove otvoritve so se udeležili tudi predstavniki goriške občine, razstavo pa je odprl italijanski ambasador v Sloveniji Massimo Spinetti (na sliki). O Franzu in Johannu Michaelu Lichtemeiter je govoril VValter Klainscek, ki je razstavo medil, v imenu sedanjih gostiteljev razstave pa se je zahvalil direktor Narodne galerije Andrej Smrekar. Noa spel očarala publiko Achinoa Nini je drobno dekle, iz katere pa kar kipi velika energija. Na videz mala in sladka ženska v trenutku ustvari okrog sebe izredno pozitivno ozračje. To je občinstvo okusilo prav na koncertu, ki ga je Noa imela v torek v videmski športni palači. Nenavaden pričetek koncerta v duo zasedbi glas -kitara z nežno skladbo »Sa-viom« iz zadnjega glasbenega dela je že prikazal kakšen bo potek celotnega koncerta: intimisticna glasba, na meji med vzhodom in zahodom, jemenski in hebrejski narodni motivi v spojitvi z ameriškim rockom. Po tej prvi skladbi se je vil splet pesmi z zadnjega in prejšnjega albuma, nekatere pa so bile tudi še neobjavljene. Omenim le skladbe »Mishaela«, skoraj pastoralna, sončna pesem z etničnim prizvokom, »Pines«, kjer je Noa prepevala pol v hebrejščini in pol v angleščini, v skladbi »Mark of cain« je treba pohvaliti Žoharja Fresca, ki je ustvarjal pravo čudo na orientalnem bobnu, isti pa je v naslednji pesmi »Cascading« uporabil le navadni lonec, in kuhinjsko metlico ter iz tega priva- bil neverjeten zvok. Noa je nadaljevala koncert s staro jemensko pesem »Yumma«, sicer peto pol v originalnem jeziku pol pa v angleščini. Tudi zadnja pesem na koncertu je bila ljudski napev. To je bila skladba »Keren-or«, ki v hebrejščini pomeni žarek luči. Publiko je zelo razveselil solo Žoharja Fresca na tolkalih in kitarista Gila Dora ter solo pri kongah pevke Noe, ki je medtem tudi pevsko improvizirala. Koncert je sicer tudi povezovala z mislimi o miru in ljubezni, katere prihajajo na dan malone v vsaki njeni pesmi. Lepa misel, ki jo je Noa na koncertu podala, je bila tudi ta: »Člani moje skupine prihajajo vsak iz različne kulturne preteklosti. Sama sem se rodila v Jemenu, kot otrok sem se preselila v ZDA, sedaj pa živim v Izraelu. Basist Michael Shaviv prihaja iz Kanade in Žohar Fresco pa iz Turčije. Oba sta se sedaj preselila v Izrael, a ne smeta pozabiti preteklosti. Razlike nas bogatijo in lepšajo.« Noa je pač zagrizena bojevnica za človečanske pravice in mir v svetu. V Izraelu je izredno delavna na tem področju, kar sploh ni lahko. Dan po koncertu je Noa podelila v Spilim-bergu na višji agrarni šoli nagrade za iniciativo »Un fax per la pace« -fax za mir« in poleg tega je imela še pogovor o miru s študenti. Koncert pa se ni zaključil kar tako. Navdušena publika je bučno zahtevala dodatek. Noa je morala spet na oder in to kar dvakrat: najprej je zapela Gounodovo »Ave Mario«, kar je sama predstavila kot prošnjo za mir (besedilo je bilo tudi temu primerno prirejeno), nato razposajeno »Child of man« in ob koncu - na veliko začudenje vseh - še »Torna a Surriento«. PAN Albanija / gospodarski protest se je izrodil v politično obračunavanje NOVICE Sodstvo izdalo obtožnice proti opozicijskim voditeljem Levica za danes napoveduje protest v Gjirokasterju na jugu države TIRANA - Albanske °blasti so včeraj izdale obtožnice proti trem voditeljem opozicije zaradi njihove odgovornosti v Nasilju zadnjih dni, ki ga )e povzročil stečaj petih ParafinanCnih družb. Kot s° sporočili na sedežu Socialistične stranke (bivši komunisti), so obtožnice prejeli generalni sekretar te stranke Rexhep Meidani, voditelj socialdemokratske stranke Jinushi Skender in voditelj demokratične Zveze'Arben Imami. Izvedelo se je tudi, da so štiri visoke lokalne predstavnike socialistične stranke zeprli. To bo seveda dalo novega zagona nezadovoljstvu opeharjenih ljudi, ki obtožujejo vlado, da je najprej podpirala nastanek teh družb, da so se z njimi okoristili nekateri vidni predstavniki vladajoče Demokratske stranke in da so nato namerno povzročili njihov stečaj. Levičarska opozicija je že napovedala, da bo nadaljevala z »mirnim Protestom« proti vladi, W s sedanjo krizo poskusa okrniti demokracijo in utišiti opozicijo. Včeraj ni bilo nobenega organiziranega protesta, Socialistična stranka Pa je za danes napovedala protest v južnoalban-skem Gjirokasterju pred sedeži finančnih družb ^haferri in Populli, ki sta Prvi bankrotirali in sprožili val nasilja. Policija se ni dala dovoljenja za to manifestacijo. Notranje ministrstvo pa je iz bojazni pred novimi izgredi odložila vse nogometne tekme in druge Športne prireditve. Albanska policija je zaradi demonstracij, ki so bile najhujše konec tedna, v torek in včeraj zaslišala veC ljudi, kakih 200 pa jih je priprla. Albanski predsednik Šali Berisha je v pogovoru z novinarji poudaril, da mora država nekako pomagati opeharjenim in Cimprej odpraviti škodo, ki so jo povzročili izgredi. Lushnja, Berat, Vlore, Fier in Korcia na jugu države so ostale brez javnih zgradb, ker je razjarjena množica uničila občinske in sodne palače, banke in celo policijske postaje. Zažgali so vse arhive vključno z anagraf-skimi in skrbstvenimi, tako da bodo tisoči upokojencev prihodnji mesec ostali brez pokojnin. ČEČENIJA / ZADOVOLJSTVO ČEČENOV IN RUSOV Mashadov prejel kar 65% MOSKVA - Včeraj je bila v vsej svoji razsežnosti dokončno jasna prepričljiva zmaga nekdanjega načelnika uporniškega generalštaba čečenske vojske Aslana Mashadova, ki je na nedeljskih predsedniških volitvah prejel kar 65 odstotkov glasov, medtem ko je njegov najnevarnejši tekmec, gverilski poveljnik Samil Basajev, prejel le od 22 do 25 odstotkov, dosedanji predsednik Jandarbijev pa le kakih 9 odstotkov. CeCeni so dah duška svojemu zadovoljstvu (na sliki AP), ker je po mnenju vseh, tako Čečenov kot Rusov, Mashadov edini politik, ki lahko razreši čečenski gordijski vozel. Resnici na ljubo to sploh ni politik, tam-veC bivši polkovnik sovjetske armade, ki je po sili razmer postal ključna politična osebnost na Čečenskem prizorišču. Tega pragmatičnega oficirja Čakajo sedaj težke naloge. Kot prvo mora obnoviti v 21-meseCni vojni, ki je terjala več kot 60 tisoč mrtvih, razdejano deželo in njeno gospodarstvo. Precej težja pa bo naloga razrešiti vprašanje statusa Čečenije, ki je za Rusijo še vedno del federacije, za Čečene pa neodvisna republika. SRBIJA / NOVA MILOŠEVICEVA STRATEGIJA? Policija študentom pustila prosto pot Spravljivo gesta zaradi prisotnosti ruskega diplomata - izčrpujoča strategija se nadaljuje BEOGRAD - Skoraj 10 tisoč študentov je včeraj opoldne ustavilo promet na beograjskem trgu Slavija, enem od pomembnih prometnih vozlišč srbske prestolnice. Pred tem so se visokošolci v veC kolonah (na sliki AP) mirno sprehodili skozi središče Beograda. Policija ni posegla, tako da nekateri že trdijio, da je režim klonil pred ruskimi pritiski. Prvi pomočnik ruskega zunanjega Diinistra Igor Ivanov je namreč v Beogradu napovedal, da bodo bodoči Miloševičevi predlogi v duhu dialoga med osrednjimi pohticnimi silami in v interesu prihodnosti države. Igor Ivanov je torej optimist, glede študentov pa je povedal, »da so mladi in resni, ker brez skrajnosti ljubijo svojo državo«. Miloševičeva popustljivost pa je bržkone le strateška akcija, ki naj Študente omami v prepričanju, da so zmagah nad režimom. Kaj v resnici namerava, bo jasno šele danes in v prihodnjih dneh, ko bo Igor Ivanov spet v Moskvi in bodo sape- cialci imeli spet proste roke. Miloševič navsezadnje le Čaka in s protislovnimi ukrepi izcrpuje opozicijo. Računa predvsem na notranje spore v opoziciji, ker bi vsi hoteli biti primadone, srbski Havli, ki naj bi po Češkem zgledu Srbijo popeljali v demokracijo. Prav zato Vuk Draškovič nasprotuje zamisli, da bi ustanovih nekakšen Demokratski forum in poiskati v njem srbskega Havla. Zaveda se namreč, da to šibi opozicijo in da je treba najprej zrušiti ali vsaj ošibiti Miloševiča in šele nato poiskati najprimernejšega protikandidata. Medtem ZDA in Evropska unija s težavo išCejo skupno balkansko strategijo. Nova državna tajnica Albrightova se je sestala s šefom nizozemske diplomacije Hansom van Mierlom in se domenila, da bodo nadaljevali s pritiski na Miloševiča. Obenem so končno ugotoviti, da ne smejo vsega stavljati na posamezne politike kot sta Miloševič in Tudman. Izraelska letala napadla cilje Hezbolaha v Libanonu NABATIJEH (STA/Hina) - Izraelska letala so v sredo napadla cilje Hezbolaha v južnem Libanonu, so sporoCile libanonske varnostne sile. Izraelska letala so napadla cilje na prelazu Ilim al-Tufah, ki je pod nadzorom proiranskega Hezbolaha, in so ga pogosto uporabljali za raketne napade na izraelsko obmejno in okupacijsko območje na jugu Libanona. Poročil o morebitnih žrtvah izraelskega napada še ni. Slab odziv na splošno stavko v Bolgariji SOFIJA (STA/dpa) - Pozivu protikomunističnih bolgarskih sindikatov na splošno stavko se je danes v glavnem mestu Sofiji odzvalo bolj malo ljudi. Čeprav je bil začetek stavke napovedan za sedmo uro, je bilo v Sofiji komaj opaziti znake protestnih akcij. S stavko naj bi izraziti protest proti odločitvi, da mandat za sestavo vlade znova dobijo bolgarski socialisti, sindikati pa poleg tega zahtevajo tedensko izplačilo plaC. Protikomunistična opozicija je svoje privržence pozvala, naj se aktivno udeležijo stavkovnih akcij. Bolgarski radio je poročal, da nameravajo stavkajoči delavci v najveCji državni rafineriji Neftochim pri Burgasu ob Črnem morju blokirati dobavo naftnih derivatov za vso državo. Že deset mrtvih na Madžarskem zaradi epidemije gripe BUDIMPEŠTA (STA/MTI) - Epidemija gripe, ki na Madžarskem razsaja že dva tedna, je doslej terjala deset človeških življenj.NajveC obolelih je med prebivalci Budimpešte ter obmoCja Ko-maroma in Esztergoma na severu države. Zaradi razsežnosti bolezni so prepovedani obiski v bolnišnicah. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so za gripo zboleli predvsem otroci, je letos med obolelimi največ odraslih. Klima predstavil vlado DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Viktor Klima je v nekaj veC kot uro dolgem govoru poslancem avstrijskega zveznega parlamenta v navzočnosti vseh elanov vlade predstavil novo politiko močno preoblikovane avstrijske zvezne vlade. Klima je pri tem poudaril, da je bistveni pogoj za moderno in uspešno politiko "pogum za spremembe" in se ob tem zavzel za "sodelovanje sedanje koalicije do konca mandata". Med glavnimi nalogami vlade je Klima naštel zaposlovalno politiko, ki je po njegovem mnenju "osrednje vprašanje prihodnosti, " socialno integracijo, inovacije, tehnologijo, varovanje okolja ter vlogo Avstrije v Evropi in svetu. Klima je v nagovoru v parlamentu izrazil prepričanje, da bo Avstrija izpolnila vse maastrichtske kriterije in bo med prvimi Članicami EU, ki bodo vstopile v gospodarsko in denarno unijo. EU: Italija in Nemčija ne spoštujeta okolja BRUSELJ - Evropska komisija je sklenila, da bo na Evropsko sodišče pravice v Luksemburgu prvič doslej naslovila zahtevek za denarne kazni proti Nemčiji in Italiji, ker nista spoštovali razsodb tega sodišča o kršitvah zakonodaje Evropske unije na področju varstva okolja. Evropska komisija je sodišču predlagala, da Nemčiji predpiše kazen v višini 26.400 ekujev dnevno za neizpolnjevanje predpisov o zaščiti ptic, 264.000 ekujev dnevno za neizpolnjevanje predpisov o zaščiti podtalnice in 158.400 ekujev dnevno za neizpolnjevanje predpisov o zaščiti površinskih voda. Proti Italiji pa je predlagala kazen v višini 123.900 ekujev dnevno za neizpolnjevanje predpisov o odlaganju odpadkov in 159.300 ekujev dnevno za neizpolnjevanje predpisov o zaščiti pred ionizirajočim sevanjem. V Evropi se razširjanje aidsa umirja BRUSELJ - Razširjanje aidsa v Evropski uniji se umirja, z izjemo Španije, Italije in Portugalske, je pokazalo poročilo, ki ga je v sredo sprejela Evropska komisija v Bruslju. V prvih devetih mesecih leta 1996 so v Evropski uniji diagnosticirali 17.778 novih primerov aidsa, skupno število bolnikov z aidsom v EU od začetka epidemije pa je zdaj 167.000. Medtem ko je bil aids v prvih letih epidemije praktiCno omejen na moške homoseksualce in biseksualce, so po letu 1990 uporabniki intravenoznih mamil postali najveCja skupina bolnikov. Požar v Pekingu PEKING - V hotelu Vanshan v kitajskem mestu Changsha je v sredo zjutraj izbruhnil požar, v katerem je 30 ljudi izgubilo življenje, 100 pa je bilo ranjenih. Po podatkih agencije Xinhua je požar izbruhnil v drugem nadstropju in se razširil do sedmega nadstropja. Ogenj so gasili dve uri, vzrok požara pa še ni znan. GORICA Četrtek, 30. januatja 1997 ŠOLSTVO / PODATKI O VPISIH V PRVE RAZREDE VIŽJIH ŽOL KULTURA / JUTRI POPOLDNE NA POKRAJINI Nov razcvet klasične in kriza trgovske smeri Naše šole "držijo", toda 12 dijakov bo šlo drugam Srečanje Inštituta za versko zgodovino Novo kulturno sezono bodo uvedli s predavanjem o slikarju Guidu Ouagliu VIŠJE SREDNJE SOLE 1.razred 1. razred 1997/98 1996/97 Klas. licej Primož Trubar 15 (11+4)* 4(4) Ped. licej Simon Gregorčič 5 6(6) TPZ Ivan Cank 11 (10+1)* 15 (13)** TTZ Žiga Zois 3 6 (4)** ITZ Galileo Galilei (slov. odd.) 8 12 (8)** SKUPNO 42 43 (35)** OPOMBE: * v oklepaju navajamo posebej Število dijakov, ki prihajajo s Sole Trinko oziroma iz Slovenije; ** končno število vpisanih upošteva tudi dijake, ki letos ponavljajo prvi razred, in dijake (iz Slovenije), ki so se vpisali naknadno; v oklepaju navajamo število lanskih vpisov v predvidenem roku. Izrazit povratek na klasično in kriza trgovske tehnične smeri izstopata v pregledu izbir dijakov tretjih razredov slovenske srednje Sole glede smeri študija v višji srednji Soli. Na splošno lahko reCemo, da so v pogojih vse ostrejše konkurence slovenske višje Sole letos dobro zdržale pritisk, tako da bo v prihodnjem šolskem letu prve razrede obiskovalo zanesljivo veC dijakov kot letos. Ob izteku roka za vpise jim v skupnem seštevku manjka samo en dijak, da bi izenačili število letošnjih dijakov v prvih razredih. Ker se navadno do septembra prijavi še kak dijak iz Slovenije in ker se novim vpisom vsako leto pridruži še kak repetent, lahko predvidevamo, da bodo prvi razredi prihodnje leto nekoliko številčnejši. Novih vpisov je letos skupno 42: lani se je v rednem roku vpisalo 35 dijakov, skupno pa letos obiskuje prve razrede teh šol 43 dijakov. Ce pogledamo na posamezne šole, opažamo pravi “boom” vpisov na klasičnem liceju, kamor se je usmerila skoraj Četrtina dijakov iz šole Trinko, pridružili pa se jim bodo tudi štirje vrstniki iz Slovenije.»Bojim se, da bomo imeli težave s pomanjkanjem klopi«, se pošali ravnateljica Nadja Marinčič, ki pa je seveda zelo zadovoljna zaradi tolikšnega vpisa. Pri tem ugotavlja, da nudi licej ob humanistično za- snovanem študiju dobro podlago za izbiro vsake univerzitetne smeri, kot dokazuje uspešnost nekdanjih licejcev tudi na znanstvenih fakultetah. V času, ko tržišče dela zahteva prožnost in sprotno prilagajanje novim razmeram, postaja vse bolj aktualna šolska ponudba solidne in dovolj široke podlage. Druge šole so v bistvu obdržale lansko razporeditev vpisov z malenkostno izgubo enega ali dveh dijakov. Kriza vpisov se najbolj pozna na pedagoškem liceju, zlasti pa na tehnični trgovski šoli (sekcija Zois), kjer so še v začetku 90. let imeli po dve paralelki prvega razreda (takrat so se množično vpisovali dijaki iz Slovenije), sedaj pa so obdržali le 3 vpise. »Težko je razumeti razloge nekaterih izbir«, pravi ravnatelj Vladimir Sturm, ki si postavlja vprašanje, ali niso morda pretresi v manjšinskem gospodarstvu nekoliko prizadeli izbiro trgovskih študijskih smeri. Ravnatelj vodi tudi poklicno trgovsko šolo NOVICE Knjiga o predilnici v Podgori V socialnem centru v Koprivnem bodo jutri ob 20.30 predstavib knjigo Luciana Patata “H Cotonifido Trie-stino”. Knjiga obravnava predilnici v Podgori in Ronkah od 2. svetovne vojne do krize 80. let Izšla je pri Furlanskem inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja, predstavil pa jo bo Alessandro Pesaola. Dve delovni mesti V Uradu za zaposlovanje bodo jutri, 31. tim., opraviti selekcijo za dve delovni mesti pri goriski občini. Zaposlitev je začasna (dva meseca) in sicer za strojepisca in delavca 3. stopnje kvalifikacijske lestvice. Interesenti, ki morajo biti vpisani v seznam brezposelnih, naj se predstavijo jutri med 9. in 11. uro v Uradu za zaposlovanje, Vicolo del Motino 3. MAMILA / TIHOTAPLJENJE HAŠIŠA IZ MAROKA Priprli še tri osebe Maurizio Minini Loredana Zandomeni Giuseppe Zedde Decembra leta 1995 so v Maroku priprli takrat 38-letnega Alessia Ferka iz Gorice, po poklicu trgovca, in Francesca Cuc-cuja iz okolice Sassarija zaradi tihotapljenja mamila. V njunem avtomobilu so v skrbno pripravljenem skrivališču našli 35 kilogramov hašiša. O dogodku smo poročali avgusta lani. Preiskava, ki še ni zaključena, je zadobila mednarodne razsežnosti, v zadevo pa so vpletene še druge osebe. V Gorici so decembra po nalogu sodišča priprli 39-letnega avtoprevoznika Maurizia Minini j a in 36-letno Lore- dano Zandomeni, pobcija v Sassariju pa je priprla 36-letnega Giuseppa Zed-deja. Tudi Zedde je avtoprevoznik. Zandomenije-vo so priprli, potem ko so ob hišni preiskavi našli kar precej obremenilnih dokazov o njeni vpletenosti v zadevo. Trenutno so vsi trije na začasni prostosti v pričakovanju zaključka preiskave. Po informacijah, ki smo jih zbrali, nihče od treh ni bil predkaznovan zaradi vpletenosti v preprodajo ali tihotapljenje mamila. Ce bi v Maroku (v bližini pristanišča Tanger) ne zasegli pošiljke in bi Ferk in Cuccu uspela mamilo preko Španije in Francije pretihotapiti v Italijo, domnevno prav na naše območje, bi zanj iztržila Čedno vsoto, saj je gram hašiša vreden od 10 do 15 tisoč lir. Vest o aretaciji dveh kurirjev z drogo, je goriška policija sporočila lani poleti, več kakor pol leta po aretaciji Cuccuja in Ferka. Takoj zatem pa se je začela tudi na krajevni ravni zelo podrobna preiskava o vpletenosti drugih oseb v prekupčevanje z mamilom. Ferk in Cuccu sta bila v Maroku že obsojena na daljšo zaporno kazen. Cankar, kjer so obdržali 11 vpisov.»Ce je šola Zois v preteklosti nudila nekoliko bolj “teoretsko” pripravo, smo z uvedbo novih programov IGEA moCno okrepili praktično delo v laboratorijih.« Človek bi torej prej pričakoval obratno razmerje v interesu med obema šolama trgovske smeri. Včasih pa izbira šole ne temelji le na racionalnih opredelitvah: nekdo se zboji določene šole, ker se mu zdi prezahtevna, drugi sledi prijateljem ali se obrača po modi, tretji gre na italijansko šolo, Četudi imamo za isto smer slovensko šolo, ki je vsaj enako dobra, da ne govorimo o prednosti obvladanja slovenskega jezika, ki je (in še bolj bo po vstopu Slovenije v Evropo) v gospodarskih dejavnostih neizpodbitna. Tudi letos se kar četrtina dijakov (12 na 49) po koncu srednje šole ni opredelila za nadaljevanje študija v eni od slovenskih višjih šol. Večinoma so sicer izbrali specifične poklicne tečaje, ki jih v slovenskih šolah ni, v nekaterih primerih pa je izbrana smer enaka ali sorodna slovenskim šolam. To velja za dva vpisa na trgovski zavod Fermi, za enega na poklicno trgovsko šolo Cossar, delno morda za en vpis v italijanski razred ITI. Drugi dijaki so se usmerili na poklicni zavod IPSIA (2, eden v Gorici, drugi v Tržiču), trije so izbrali poklicne tečaje Enfap, po eden kuharsko šolo v Gradežu in slaščičarsko v Čedadu, en dijak pa ne bo nadaljeval študija. V Gorici smo v zadnjih nekaj mesecih imeli dve razstavi likovnih umetnikov, ki so v 17. in 18. stoletju ustvarjali pri nas na Goriškem, na obeh straneh današnje državne meje, pa tudi na Kranjskem, v Pragi in v drugih deželah takratne Evrope. V mislih imamo Antonia Parolija ter Franca in Johanna Michaela Lich-tenreiterja. Največ del teh treh likovnikov je še danes ohranjenih v cerkvah, tako tistih v mestih kot tistih na podeželju. Razstava Parolija je bila najprej v Narodni galeriji v Ljubljani, potem v gradu Kromberk in končno v pokrajinskem muzeju na goriškem gradu. Razstava dveh Lichtenrei- terjev, ki je lani bila na goriškem gradu, je v torek poromala v ljubljansko Narodno galerijo. Sedaj se pojavlja še en likovni protagonist takratne dobe, ki je pravzaprav bil predhodnik prej imenovanih. To je Gnido Quaglio (1668-1751), ki je slikal v Vidmu, Gorici in Ljubljani. Vsaj za sedaj ni predvidena razstava njegovih del, pa Čeprav utegne tudi priti do nje. S predstavitvijo tega slikarja in njegovega delovanja se bo ukvarjal prof. Giuseppe Bergami-ni, direktor videmskega mestnega muzeja. Govoril bo v goriški dvorani pokrajinskega sveta jutri, 31. januarja, ob 18. uri. Njegovo predavanje bo hkrati uvedlo v letošnji program goriškega Valenti podpira lllyjevo pobudo Zupan Valenti je včeraj podprl pobudo tržaškega župana Illyja za večjo upravno avtonomijo Trsta. Poseg goriškega župana nekoliko preseneča, če upoštevamo, da v Trstu Pol svoboščin napada Illyja in mu zoperstavlja svojo konkurenčno akcijo. Valenti ugotavlja, da se je na srečanjih Zupanov večjih mest severovzhoda močno pojavila potreba po avtonomiji. Občine so namreč ohromljene zaradi neprimerne pozornosti s strani dežel in države. Se posebej Valenti kritizira deželo FJk in ugotavlja, da se danes naša dežela razkraja in da je njen posebni statut pod zunanjimi pritiski Veneta ogrožen. Pri tem največ tvega prav Gorica, ki utegne biti kot posoda iz gline med močnejšima Trstom in Vidmom. Zaradi tega poudarja potrebo, da se družbene, upravne in politične sile celotne goriške pokrajine zavedo te nevarnosti in da se resnično zavzamejo za ohranitev pokrajinske enotnosti. KRONIKA / VČERAJ NEKAJ PRED 12. URO Silovito trčenje pri Borgnanu Tri osebe poškodovane, najtežje 41-letna Adriana Oliva Tri osebe so bile ranjene v prometni nesreči, ki se je zgodila malo pred 12. uro v križišču državne ceste št. 305 in lokalne ceste pri Borgnanu. Najtežje poškodbe je utrpela 41-letna Adriana Oliva iz Medeje, ulica 24. maja 46, ki se bo morala zdraviti tri mesece. S prognozo ozdravitve v štiridesetih dneh so v goriško splošno bolnišnico sprejeli 40-letno Doriano Gos iz Romansa, medtem ko so njeni sopotnici, 64-letni Nerini Medeot iz Mariana v bolnišnici nudili le prvo pomoC in se bo zdravila doma. Po ugotovitvah prometne policije je do trčenja prišlo, ko je Oli- va z avtomobilom volvo zapeljala s lokalne ceste na državno cesto 305, kjer je iz videmske smeri pripeljala Gosova. Po trčenju je volvo odbilo v jarek ob cesti in nosilce reklamnega napisa.Voznica je ostala vkleščena v razbitinah. Obe vozili sta bili močno poškodovani. (foto Bumbaca). Inštituta za družbeno in versko zgodovino. Najprej bo predsednik inštituta prof. Cesare Scalon govoril o letošnjih pobudah. Zatem bo Quaglie-vo delo orisal prof. Ber-gamini, ki je pred nekaj leti tudi napisal monografijo o tem slikarju. Guido Quaglio je slikal v Vidmu, Gradišču in v Gorici. Tu je poslikal mestno župno cerkev. Freske so bile poškodovane med 1. svetovno vojno, po njej jih niso restavratorji upoštevali. V ljubljanski stolnici je ohranjena freska, za katero kritiki menijo, da je njegovo najboljše delo. Quaglio je slikal tudi v drugih krajih, med temi tudi v Gradcu. Marko VValtritsch KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.10 »Ransom«. Mel Gibson. vnroRiA 3 17.00-19.30- 22.00 »Evita«. Madonna in Antonio Banderas. CORSO 18.00-20.00-22.00 »II ciclone«. OBVESTILA SPD - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da se v nedeljo, 2. februarja, začenja tečaj smučanja v Podkloštru. Avtobus bo odpeljal ob 6.45 s parkirišča pred Espomegom. Kdor potuje z avtomobilom, mora imeti za vožnjo po avstrijskih avtocestah posebno nalepko; sicer pa lahko v Trbižu zapelje na državno cesto in po tej do cilja. Vozovnice za vlečnice bodo na razpolago do 10. ure. SKUPINA 75 priredi 2. februarja fotografski izlet v Benetke. Prijave pri Silvanu Pit-toliju, tel. 884226, v večernem času. Izlet bo z vlakom. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo danes dopoldne zaprta, redno pa bo delovala popoldne od 15. do IS.ure. IZLETI MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi 2. februarja na smučarski izlet z avtobusom v Bad Kleinkirchheim. Prijave: Magda Tomšič - tel. 882032 (popoldan-zvečer), Danjel Marušič - tel. 882631 (od 14. do 17. ure) in Luca Pisk - tel. 882457 (ob uri obedov). □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg republike 26, tel. 410341. POGREBI Danes: 10.00, Giuseppe Chersin iz bolnišnice sv. Justa v kapelo bolnišnice sv. Justa in na glavno pokopališče. BANČNIŠTVO / SODELOVANJE Z VZHODNO EVROPO Tižaška hranilnica CRT Banca odprta podružnico v Pragi Včeraj uradna svečanost - Kriza češkega bančnega sistema PRAGA - Tržaška hranilnica CRT Banca je včeraj odprla svoje predstavništvo tudi v Pragi. Gre za nadaljnji korak v politiki Sirjenja dejavnosti te banke v vzhodno Evropo. Včerajšnje slovesnosti sta se udeležila tudi tržaški župan Ric-cardo Illy in predsednik trgovinske zbornice Adalberto Donaggio, poleg njiju pa predstavniki Čeških oblasti. Banko je zastopal predsednik Roberto Verginella, ki je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da je Praga eno najpomembnejših gospodarskih središč srednje in vzhodne Evrope ter dejal, da ima tržaška hranilnica z glavnim mestom CeSke že tesne odnose; z odprtjem predstavništva bo zagotovila svojim klientom pomoč pri poslovanju na češkem tržišču, krajevnim operaterjem pa posredništvo pri njihovih odnosih z Italijo. Odprtje tega predstavništva tako utrjuje prisotnost tržaške banke na mednarodnem tržišču. Oktobra lanskega leta je CRT odprla svojo banko v Zagrebu; TSBanka d.d. je prva banka z večinskim italijanskim kapitalom, ki je nastala na Hrvaškem; tržaška banka razpolaga s 65odstotki kapitala. Poleg tega je CRT s 26 odstotki kapitala vstopila v Trigon Bank s sedežem na Dunaju, katere večinski delničar je Posta Bank iz Budimpešte. Že leta 1992 je CRT odprla svoje predstavništvo v Kopru, leta 1995 pa predstavništvo v Budimpešti. Poleg tega tržaški bančni zavod vzdržuje tesne stike z italijanskimi predstavništvi trgovinskih zbornic na Dunaju, v Zurichu, v Miin- chnu in v Londonu, kmalu pa bo navezala stike s predstavništvom v Parizu. Sicer pa je CRT Banca najpomembnejši bančni zavod v Trstu, svoje dejavnosti pa krepi tudi drugod v deželi, v Venetu, od nedavnega pa tudi v Milanu, kjer je odprla svojo podružnico. Odprtje predstavništva v Pragi bo torej dodatno okrepilo dejavnosti tržaške hranilnice, ki bo tako postala eden izmed prevodnikov sodelovanja med Italijo in Češko. Ob tem je treba povedati, da je trgovinska izmenjava med državama v prvem polletju lanskega leta dosegla 1, 3 milijarde dolarjev, pri čemer italijanski izvoz beleži presežek 460 milijonov dolarjev. Poleg tega je Italija, po podatkih za leto ’96 četrti tuji investitor v češki republiki, za ZDA, Nemčijo in Nizozemsko. Med gosti, ki so spregovorili na slovesnosti ob otvoritvi sedeža CRT v Pragi, je treba omeniti predvsem pozdrav tržaškega župana Riccarda Illyja, ki je dejal, da želi biti Trst čedalje bolj povezan s svojim zaledjem, omenil je postopek za ustanovitev finančne off shore cone, obenem pa je izrecno poudaril, da Trst ponuja svojemu zaledju pristaniške storitve in znanstveno raziskovalne dejavnosti. Ob priložnosti včerajšnje otvoritve se je župan Illy kratko sešel tudi s praškim županom. Včerajšnji otvoritvi predstavništva CRT v Pragi je sledilo predavanje docenta na ekonomski fakulteti praške univerze Miroslava Tucka, ki je govoril o češkem bančnem sistemu, njegovem stanju v letu 1996 in njegovih možnostih za bodoči razvoj. Ta sistem namreč preživlja hudo krizo. Zaradi visokih obresti je naraščalo število rizičnih operacij, prišlo je do dokapitalizacij s posojili PORDENON / LETOS 180 RAZSTAVLJAVCEV h Priprave na Samulegno PORDENON - Na sejmišču v Pordenonu potekajo intenzivne priprave na letošnji prvi sejem, t.j. sejem Samulegno, ki bo od 13. do 17. februarja. Gre za zelo specializiran sejem, na katerem bo približno 180 industrij cev in trgovcev razstavljalo stroje za predelavo lesa. Sejem prirejajo vsaki dve leti, namenjen je predvsem industrijcem in obrtnikom, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, od upraviteljev navadnih žag pa do izdelovalcev pohištva in drugih izdelkov. Sejmišče v Pordenonu se je v tem zelo specializiralo. Se zlasti v zadnjem času na ta sejem prihajajo v zelo velikem številu obiskovalci iz Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Čeprav je lesno predelovalna dejavnost v Avstriji zelo razširjena, Korošci in Štajerci prihajajo v Por-denon ne samo na ogled, marveč tudi na nakup strojev, to pa zaradi ugodnješih prodajnih cen. Iz Slovenije in Hrvaške pa prihajajo v Porde-non še zlasti majhni predelovalci, ki so šele pred kratkim odprli svoje lastne delavnice. V Italiji so v prvi polovici prejšnjega leta opazili stagnacijo v prodaji strojev za lesno predeloval- no industrijo. Sele v tretjem trime-sCju se je prodaja strojev rahlo, za 2, 5 odstotka, povečala v primerjavi z letom prej. Sejem v Pordenonu prirejajo predvsem zato, ker je na italijanskem severovzhodu osredotočena večina italijanskih tovarn in delavnic pohištva. Dovolj je, da pomislimo na trikotnik stolov pri Vidmu, na področja med Trevisom in Porde-nonom, ter na tistega pri Veroni, pa bomo dobili zelo jasno sliko o tej dejavnosti. Na letošnjem sejmu v Pordenonu bo 180 razstavljavcev. Nekateri bodo zastopali več hiš. Vseh bo zastopanih nad 400. Kot razstavni prostor bodo uporabili vse paviljone, ki imajo 25.000 kvadratnih metrov pokrite površine. Tem bodo dodali še 5.000 kv. m. pod baloni. V sejemskih dneh bodo priredili tudi nekaj posvetov. Priredili bodo tudi srečanja kooperantov in borzo sodelovanja med podjetniki. Poleg že omenjenih Italijanov, Avstrijcev, Slovencev in Hrvatov, pridejo na letošnji Samulegno tudi podjetniki iz nekdanje Vzhodne Nemčije, Poljske, Litve, Češke in Madžarske. Marko VValtritsch in ne z likvidnostjo, kar je privedlo do velikega števila stečajev. Nezdrave banke so propadle in to je v neki obliki tudi sanacija češkega bančnega sistema, ki je še vedno ' osnovan na upravljanju vlog in ne na storitvah, ki so postale temeljni člen bančne dejavnosti na zahodu. Prav sedaj je tako na Češkem v teku preosno-va bančnega sistema, ki pa je jabolko spora v odnosih med vlado in opozicijo, ki skuša z dema-goškimi potezami ugovarjati ukrepom vlade, ki so sicer nujno potrebni za ohranitev in sanacijo bank. B.Br. Danes bodo odprti sejem Agriest ’97 VEDEM - Danes bodo v Torreanu di Martignac-co pri Vidmu odprli sejem »Agriest 97«. Slovesnega odprtja se bodo udeležili med drugimi podtajnik v ministrstvu za kmetijstvo Borroni, novi deželni odbornik za kmetijstvo Isidoro Got-tardo, predsednik ERSA Franco Frilli in drugi. Prisotno bo tudi zastopstvo deželnih stanovskih organizacij vključno z zastopstvom Kmečke zveze iz Trsta in Gorice. Uradna otvoritev te tradicionalne deželne sejemske pobude bo ob 9.30, takoj po otvoritvi pa se bo začelo »zasedanje Agriest« z uvodnim posegom predsednika deželne Italijanske zveze kmetov (CIA) Danteja Savorgnana na temo »Nova kmetijska politika za nova poklicna podjetja«, Sledila bo razprava s posegom deželnega odbornika za kmetijstvo Godarda in ob 11.30 sklepi, ki jih bo povzel Francesco Carac-ciolo, odgovoren Urada za mednarodno politiko Italijanske zveze kmetov (CIA). Tema v razpravi je zelo aktualna, saj se mora kmetijska podjetniška dejavnost nenehno soočati z razvojem tržišča in številnimi političnimi in zakonskimi spremembami na različnih ravneh od Evropske unije do države in dežele. Vse to povzroča znatne težave pri upravljanju kmetijskih podjetij in je tudi razlog za negotovo bodočnost. Birokratske obveznosti, proizvodne omejitve, pogoji za pridobivanje posojil morajo biti skladni z realnimi možnostmi in morajo prispevati k razvoju ne pa k zaviranju podjetij. Le tako bo mogoče kmetovalcem povrniti zaupanje in spodbujati razvoj kmetijskega sektorja. j.k BAZOVICA / GOSTINSTVO Spet odprli gostilno »na Vagi« Prejšnji teden so po večmesečnih obnovitvenih delih spet odprli znano gostilno v Bazovici »na Vagi«. Gostilna se tako imenuje zaradi velike ploščate tehnice, ki je bila nekoč postavljena pred njo za tehtanje kmečkih vozov in drugih tovorov. Priljubljeno gospodinjo Olgo Guštini in sina VValterja Gregorija (na sliki) so obiskali ob tej svečanosti številni prijatelji, stranke, kolegi in poslovni sodelavci. Oba sta prev- zela domačo gostilno sredi vasi pred 12 leti in si v tem času pridobila zvest krog obiskovalcev, ki cenijo kozarec krajevne kapljice, prigrizek ob udobnem šanku ali pa znane njoke in druge jedi pristne domače kuhinje. Kolegi pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju želijo upraviteljema Olgi in VValterju mnogo uspeha v obnovljenih prostorih in da bi se krog njunih gostov se naprej širil. Davorin Devetak 29. JANUAR 1997 v LIRAH s valuta nakupni prodajni § ra ^ ameriški dolar 1602,00 1647,00 nemška marka 973,00 993,00 funt šterling 2595,00 2650,00 5 o švicarski frank 1120,00 1150,00 N p- belgijski frank 46,62 48,62 w p* < « w 5 o? cc francoski frank danska krona 286,00 251,00 296.00 261.00 norveška krona 241,00 251,00 * 3 j- švedska krona 217,00 227,00 *- kanadski dolar 1191,00 1231,00 2£ "O in m ki portugalski eskudo 9,30 10,20 nizozemski gulden 859,00 884,00 IN CC avstrjski šiling 137,11 141,61 o španska pezeta 11,12 12,22 < grška drahma 5,96 6,76 IM irski šterling 2542,00 2622,00 | zirA japonski jen 12,77 13,67 J avstralski dolar 1194,00 1264,00 W madžarski florint hrvaška kuna 8,75 230,00 11,50 280,00 To/ slovenski tolar 10,60 11,10 29, JANUAR 1997 v URAH 29. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1607,00 1637,00 ameriški dolar 1617,120 nemška marka 973,00 991,00 EKU 1909,170 francoski frank 286,00 296,00 nemška marka 985,150 291 950 nizozemski gulden 859,00 884,00 francoski frank funt šterling 2618,440 belgijski frank 46,75 48,55 nizozemski gulden 877,110 funt šterling 2573,00 2653,00 belgijski frank 47,773 irski šterling 2536,00 2631,00 španska pezeta 11,644 danska krona 253,00 263,00 danska krona 258,160 grška drahma 6,07 6,67 irski funt 2583,830 kanadski dolar 1191,00 1226,00 grška drahma 6,269 švicarski frank 1118,00 1143,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,828 1203,390 avstrijski šiling 136,99 141,49 japonski jen 13,261 slovenski tolar 10,60 11,00 švicarski frank 1138,260 avstrijski šiling 140,010 norveška krona 247,530 švedska krona 221,950 finska marka 330,360 MILANSKI BORZNI TRG 28. JANUAR 1997 INDEKS MIB-30: +0,83 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 12.373 -0,37 Mediolanum 16.110 -1,32 Bca di Roma 3.266 -2,03 Montedison 1.296 -1,36 Bca Fideuram 4.543 +2,27 Olivetti 633 -7,69 Benetton 21.193 +0,79 Parmalat 2.683 -2,40 Comit 3.266 -2,03 Pirelli Spa 3.556 -0,50 Credit 2.278 -0,69 Ras 15.743 -0,53 Edison 10.436 +0,37 Rolo 17.520 +0,02 Fiat 5.253 -2,28 Saipem 8.137 +0,30 Gemina 929 -0,52 San Paolo To 11.078 -2,72 Generali 33.220 -0,90 Sirti 11.334 -0,47 Imi 16.428 +0,10 Štet 7.713 -1,28 Ina 2.207 -0,80 TIM 4.789 +0,84 Italgas 6.707 -0,38 Telecom Ita 4.602 +0,04 La Fondiaria 7.053 -1,93 Mediaset 7.450 -1,28 Mediobanca 10.726 -2,40 NOVICE SMUČANJE / SVETOVNI POKAL Kolajne za Slovenijo v Seulu SEUL - Slovenska reprezentanca je na univerziadi v Južni Koreji ponovno osvojila prvi mesti v alpskem smučanju. Med ženskami je v superveleslalomu zmagala Anja Kalan (Andreja Piotisk Ribič je bila druga), med moškimi pa Miran Rauter. Chicago Bulls uspešen NEW YORK - Ekipa Chicago Bulls je v severnoameriški poklicni košarkarski trgi NBA premagala Van-couver Grizzlies s 111:96. V dvoboju najboljše in najslabše ekipe NBA je Michael Jordan dosegel 28 točk, Scottie Pippen pa 24. Jason Caffey je bil tretji strelec branilcev naslova prvaka (19 točk), saj se Toni Kukod, ki je nastopil v prvi peterki, ni razigral. V 30. minutah, kolikor jih je imel na voljo tudi Pippen, je dosegel vsega 6 točk (met 3:7), 8 skokov in 11 podaj. Rezultati: Washington - Orlando 102:82, New Jersey - Cleveland 62:84, Dallas - LA Lakers 83:102, New York - Boston 109:107, Minnesota - Sacramento 88:91, LA Clippers - Atlanta 96:112, Indiana - Char-lotte 97:98, Mihvaukee - Detroit 84:93, Utah - Denver 114:99, Toronto Raptors - Portland 120:84. Nova košarkarska pravila MUNCHEN - Tehnična komisija pri mednarodni košarkarski zvezi FIBA je pripravila predlog o spre-membni nekaterih pravil. Črta metov za tri točke naj bi bila odslej za pol metra bolj oddaljena od koša, kot v NBA ligi (od sedanjih 6, 25 m na 6, 70), žoga za ženske naj bi bila nekoliko lažja, na tekmah bi pravico delili trije sodniki. Dokončno se bo o tem predlogu izrekla FIBA 26. julija. Sisley in Las Daytona uspešna Salonit danes proti Dunajčanom Odbojkarski pokal prvakov: Las Daytona - Plomien Sosnovviec 3:0 (15:10, 15:7,16:14), Riga - Sisley 3:0 (16:14,15:9,15:8) premagala Rigo. Danes ob 18. uri v Novi Gorici: Salonit - Dunaukraft. Galilea res nima sreče BOLOGNA - Baskovski košarkar bolonjskega Kin-derja Jose Luis Galilea res nima sreCe. Spet je začel trenirati po treh mesecih počitka, včeraj pa si je spet nalomil meniskus komaj operiranega kolena. Teomana Alibegoviča, Id naj bi igral za Generlel, včeraj še ni bilo v Trstu Tržaški košarkarski prvoligaš že veC let nima sreCe z ameriškimi igralci. Tum v letošnji sezoni je nima. Odlični strelec Burit je zaradi poškodbe (?) že odpotoval v ZDA. Vse kaže, da mu bo dmprej sledil tudi center Robinson. Tehnični direktor Bai-guera išCe na vse viže okrepitev, ki bi rešila moštvo pred najhujšim, to je izpadom. Košarkar, ki bi lahko zares okrepil ekipo, je slovenski reprezentant Teoman Alibegovid, odličen strelec in uspešen pod košema. Visok je 204 cm in ima dolgoletno mednarodno izkušenost, saj je že igral v Italiji, Nemčiji in letos v Turčiji pri ekipi Ulker iz Istanbula. S turškim klubom pa se je sprl in sedaj naj bi bil prost. Alibegovičev prihod v Trst je bil najavljen za včeraj, kaže pa, da mora igralec še urediti nekatere zadeve glede pogodbe, preden bi lahko podpisal za Genertel. Pri tržaškem klubu ga seveda nestrpno Čakajo. Prva zmaga Alphanda v super-G Luc Alphand včeraj v akciji (telefoto AR) LAAX - Francoz Luc Alphand je zmagal v superveleslalomu za svetovni pokal v švicarskem Laaxu. S Časom 1:25, 23 je za 12 stotink prehitel Avstrijca Josefa Strobla, tretji pa je bil Italijan Peter Runggaldier (4 desetinke zaostanka). Slovenec Jernej Koblar je izpadel v gornjem delu proge, do cilja pa ni prišel niti Aleš Brezavšček. Alphand se je po treh smukaških zmagah v letošnji zimi zavihtel tudi na sam vrh v superveleslalomu, kjer je bil lani dvakrat drugi. Hotelir iz Serre-Chevallierja je z zmago na drugi tekmi v tej disciplini v sezoni pred svetovnim prvenstvom (SP) v italijanskem Sestrie-ru vsem tekmecem na najboljši način dokazal, da je v dobri formi. Je glavni favorit za zlato odličje v smuku, ki je bil doslej njegova paradna disciplina, vidno vlogo pa bo igral tudi v SVSL, posebej Ce bo proga postavljena smukaško. »Pred SP si ne bi mogel želeti boljše popotnice. Zmaga je še bolj utrdla mojo samozavest,« je izjavil po tekmi. Na SP bo prva tekma prav v superveleslalomu (3. februarja). Alpahnd je v Kitzbuehlu prejšnji teden dosegel deveto zmago v karieri, do današnje tekme v Laaxu vse v smuku. Na 2266 metrov dolgi progi v Laaxu, ki jo je postavil njegov trener Mauro Coranaz, je z drugim mestom presenetil Josef Strobl, ki v SVSL ni bil še nikoli višje od šestega mesta. V svetovnem pokalu alpskih smučarjev po superveleslalomu v Laaxu po 25. tekmah v skupnem seštevku ponovno vodi Alphand (737 točk), drugi je Norvežan Aamodt (717), tretji Italijan Ghedina (649), Četrti pa Avstrijec Sykora (618). Alphand je prvi tudi v superveleslalomskem seštevku (132), drugi je Avstrijec Hans Knauss (111), tretji pa Italijan Peter Runggaldier (100). Danes moški nočni slalom V Schaldmingu pa bo danes še noCni moški slalom. Prvi spust bo ob 18. uri, drugi pa ob 20.45. Pred nastopom na SP na zmago računa tudi Alberto Tomba. KOŠARKA / KVALIFIKACIJE ZA EP Slovenija si je z zmago na Finskem zagotovila nastop na sklepni fazi Finska - Slovenija 77:90 (40:58) Finska: Kuisma 13, Markkanen 2, Pehkonen (1:4), Riihela 2, Larkio 14, Muho-nen 6, Tahvanainen 9 (2:3), Luhtanen 26 (3:4), Lehtonen 2 (2:2), Vekkila. Slovenija: Horvat, Trifunovič, NesteroviC 7 (1:2), Jagodnik 6 (2:2), Zdovc 24 (0:1), Thaler, Milic 31 (5:5), Gorenc 12 (3:4), Jurkovič 10 (4:4), Kunc. Prosti meti: Finska 8:13 (61, 5%), Slovenije 15:18 (83, 3%). Met za dve točki: Finska 21:38 (55, 3%), Slovenije 27:43 (62, 8%). Met za tri točke: Finska 9:17 (52, 9%) Luhtanen 5, Larkio 2, Tahvanainen in Kuisma po 1, Slovenija 7:10 (70%) Zdovc 4, Milic 2, Gorenc 1. Skoki: Finska 16 (13+3), Slovenija 29 (21+8). Asistence: Finska 16, Slovenija 12. Izgubljene žoge: Finska 12, Slovenije 15. Osebne napake: Finska 19, Slovenije 18. Pet osebnih: Kuisma (39.). HELSINKI - Slovenska moška košarkarska reprezentanca si je s šesto zaporedno zmago v okviru kvalifikacvij za evropsko prvenstvo že zagotovila mesto na tekmovanju najboljših reprezentanc stare celine, ki bo poleti v Španiji. Gostovanje na Finskem nikakor ni bilo lahko, saj je Slovenija nastopila brez peterice reprezentantov Kraljeviča, Daneua, DušCka, Tuška in Alibegoviča. Gostitelji so pred srečanjem poskrbeli za lepo presenečenje, ki ga slovenske reprezentance po svetu ne doživijo kar tako. V pevskem zboru v Helsinkih so se potrudili in slovenskim reprezentantom pred tekmo zapeli Prešernovo Zdravljico v slovenščini. Gostoljubnost Skandinavcev pa slovenskih reprezentantov ni kdove kako ganila, saj prijaznosti niso vračali na parketu. Zeleni so tekmo zaceli izredno dobro in po krajšem otipavanju položili temeljni kamen za novo zmago. Po izenačenem začetku do 6. minute, ko so Finci s hitro igro še lovili priključek, po dveh trojkah Luhtanena so se približali na 23:25, je bilo vse v znamenju igralcev s sončne strani Alp. V 15. minuti je bila prednost Slovenije že 21 točk (25:46). Neustavljiv je bil predvsem Marko Milic, ki je zadeval, kadar se mu je zljubilo. V drugem delu se razmerje moti ni bistveno spremenilo. Po srečanju je bil Milic proglašen za najboljšega igralca srečanja, velja pa poh-valiti tudi Zdovca, ki je znova spretno in učinkovito vodil moštvo na parketu. Ostah izid: Makedonija -Madžarska 80:61. Danes: Italija - Češka SKLEP 13. marca občni zbor ZSSDI Kandidature do 27.2. Deželni izvršni odbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je na svoji zadnji seji sklenil sklicati redni občni zbor organizacije za četrtek 13. marca. Občni zbor bo potekal po pravilih novega statuta, ki predvideva med drugim štiriletni mandat za izvoljene organe, predvsem pa novi način volitev predsednika, odbora, nadzornega odbora in razsodišča. Vsakdo, ki se namerava kandidirati v te organe, bo moral redložiti pismeno andidaturo do 27. februarja 1997. Uradni sklic občnega zbora in druge informacije bodo društva prejela s priporočenim pismom, kot predvideno po novem statutu. NOGOMET / ITALIJANSKI POKAL Milan-Napoli 1:1 Inter - Napoli 1:1 (1:1) Strelca: Zamorano v 6. in Cruz v 12. minuti. Inter: Pagliuca, Angloma, Fresi, Galante, Bergomi (Berti od 77. min.), Inče, Sforza, VVinter, Djorkaeff, Zamorano, Branca (Ganz od 84. min.). (12 Mazzanti-ni, 30 Dl Napoli). Napoli: Taglialatela, Ayala, Grasson, Colonnese, Milanese, Turrini, Boghossian (Altomare od 23. min.), Cruz, Pecchia, Beto (Policano od 64. min.), Caccia (Caio od 76. min.). (12 Di Fusco, 4 Bordin, 13 Panarelli, 9 Esposito). Sodnik: Treossi iz Forlija. Koti: 7:4 za Inter. MILAN - V prvi polfinalni tekmi za italijanski pokal sta se Inter in Napoli razšla pri neodločenem izidu, ki seveda pred povratnim nastopom v Neaplju bolj ustreza gostom. Milančani so vsekakor s svojim nastopom zadovoljili, saj so si prizadevali doseči zmago, vendar se je Napoli urejeno branil. Danes bo v Vicenzi (pričetek ob 20.45) še prva tek-* ma drugih dveh polfinalistov, to sta Vicenza in Bologna. KOŠARKA / NARAŠČAJNIKI NAMIZNI TENIS / V MOŠKI C2 LIGI Odličen nastop Kontovela proti močnemu nasprotniku Deveta prvenstvena zmaga Krasovih fantov V C1 ligi se Kraševa dekleta zelo dobro držijo - Moška ekipa v D ligi izgubila lepo priložnost za prvo zmago Kontovel - Intennuggia 86:66 (39:26) KONTOVEL: Sibelja, Rogelja, Šušteršič 17, Do-glia 31, Hrovatin, KocjanCiC 4, Nabergoj, Rebula 7, Semec 15, Žagar 2, Gregori 10, trener Meden V zaostah tekmi so Kon-tovelci poskrbeli za pravi podvig. Na domaCem igrišču so namreč prepričljivo premagah združeno ekipo Poggija Intermug-gie. Nasprotnik, ki spada med velesile tega prvenstva, se je sicer trudil, da bi preprečil poraz, ampak proti tako motiviranim domačinom je bil vsak poskus zaman. Že od prve minute dalje so Medenovi varovanci vsilili nasprotniku hiter tempo igre. Akcije so se vrstile kot na tekočem traku, tako da se številna publika na tribunah ni dolgočasila. ZaCetni delni izid 8:0 je povsem zmedel nasprotnika. Zaman so gostje s številnimi menjavami skušali nadok- naditi zaostanek. Delno jim je to uspelo samo v sredini drugega polčasa, ko so se približali na samih 6 točk, veC pa niso zmogli. Gotovo velja podčrtati zelo dober nastop Denisa Do-glie, ki je bil z 31 točkami najboljši strelec srečanja. Po končani tekmi je bilo veselje v domačem taboru nepopisno. »Zelo sem zadovoljen z današnjo zmago«, je dejal trener Meden po končani tekmi. »Fantje so zaigrali zbrano, motivirano in dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vsemi nasprotniki. Če bo pa pristop na treningih tak kot v zadnjem Času, lahko računajo na visoko uvrstitev. Pohvalil bi prav vse igralce«. (S) Vrstni red: Don Bosco A 16, Bor Ediauto A 14, Kontovel 12, Intermuggia in Ferroviario 10, Don Bosco B 6, Libertas in Servolana 4, Santos 2, Bor Autoca-rozzeria Boris 2, Superba-sket 0. ZENSKA C1 LIGA Kras - Chiadino 4:1 B. Santini - Butelli 1:2 (21:16, 21:23, 10:21), Kralj - Chiarelli 2:1 (21:23, 21:12, 21:13), Santini/K. Stu-belj - Butelli/Chiarelli 2:0 (21:10, 21:17), Kralj - Butelli 2:1 (17:21, 21:16, 22:20), Santini - Chiarelli 2:0 (21:16, 21:15) V prvem povratnem krogu so kra-sovke gostile Chiadino in po dolgi, precej izenačeni tekmi dosegle zmago z izidom 4:1. Z izjemo dvojic in gladke zmage Barbare Santini nad Chiarelli so kar trije dvoboji terjali podaljšek. Uspeh je tudi zmaga mlajše Jasmin Kralj nad Cristino Butelli, saj igralka Chiadina prednjači za celih 27 mest med tretjekategomi-cami pred krasovko, ki je bila uspešna tudi nad drugo nasprotnico. Svoj doprinos k zmagi je prispevala tudi Kristina Stubelj v igri dvojic skupaj s Santinijevo. Čeprav so krasovke novinke v tretji državni ligi, lahko trdimo, da so se dobro znašle v njej, saj so doslej doživele le en sam poraz z vodilnim Ascoli Picenom, ki pa ga krasovke vztrajno zasledujejo. V skupini D Gl lige preseneča prva zmaga Libertasa Latisane nad Cus Udine s 3:2, nimamo pa izida med Adriatico Libertas in TT 91 Este Padovo. MOŠKA C2UGA Libertas Latisana - Kras 0:5 Bianchin - Bertolotti 0:2 (7:21, 11:21), Simonato - P. Santini 1:2 (17:21, 21:18,13:21), Bare! - Simone-ta 1:2 (17:21, 21:18, 9:21), Bianchin -P. Santini 1:2 (21:19, 16:21, 17:21), Barei - Bertolotti 0:2 (15:21,16:21) V tretjem povratnem krogu je Kra-sovo moštvo na gostovanju pri Libertas Latisana v standardni postavi slavila deveto prvenstveno zmago. Tekmo je začel in tudi zaključil najuspešnejši mož Krasove ekipe Andrea Bertolotti, katerega dosedanji uspeh je 15 dobljenih in 2 izgubljena dvoboja. Nekaj veC napora je terjala sobotna tekma od obeh naših mladincev, da sta segla po točkah. Peter Santini jih je k zmagi dodal dve (11:9), Bojan Simoneta eno (11:11). V drugem delu prvenstva Krasovi fantje igrajo bolj sproščeno, Čemur sledijo tudi boljši rezultati. Z Azzur-ro Gorica si dehta vrh prvenstvene lestvice, vendar je v prednosti go-riško društvo zaradi boljšega izida medsebojnega srečanja v prvem delu prvenstva. 0.J.) ZENSKA C2 LIGA Selena Udine - Kras A 0:5 Canzuti - Blasone 0:2 (13:21, 10:21), Gottardo - Doglia 0:2 (12:21, 11:21), Gottardo/Canzuti Doglia/Sardo (10:21, 10:21), Gottardo - Sardo 0:2 (15:21,18:21), Canzuti - Doglia 0:2 (3:21,4:21) V deželnih prvenstvih ženske C2 lige, kjer si nabirata izkušnje dve Krasovi ekipi so bili rezultati tretjega povratnega kroga pričakovani. Iz gostovanja pri zadnjeuvrščeni Seleni v Vidmu se je Kras A vrnil s peto zmago z izidom 5:0. Točke so prispevale Nadja Blasone in Sara Sardo po eno, Nataša Doglia dve. Slednji krasovki sta bili uspešni tudi v dvojicah. Kras B - Azzura Gorica 1:4 Ciuffarin - Simonato 0:2 (8:21, 2:21), Tretjak - Marega 2:0 (21:12, 21:18), Vidoni/Gerebizza - Simonato Cocieancig 0:2 (13:21,11:21), Tretjak - Simonato 0:2 (13:21,18:21), Ciuffarin - Marega 0:2 (12:21, 7:21) Kras B je v nedeljo gostil postavo Azzurre, ki je za naše mlade začetnice zaenkrat Se premočan nasprotnik. Častno točko je za zgoniske mlade sile dosegla Martina Tretjak. Ker Kras razpolaga s štirimi igralkami, le-te igrajo po načelu rotacije, torej ne izbira močnejših igralk proti boljšim ekipam z željo, da bi si vsaka od njih pridobila Cim veC izkušenj. MOŠKA D LIGA Kras - Chiadino 4:5 Vere - Baricevic 2:0 (21:13, 21:17), Fabiani - Parovel 2:1 (23:25, 21:13, 21:18), B. Milic : Leoni 2:0 (21:19, 21:19), Fabiani - Baricevic 1:2 (19:21, 21:13, 16:21), Verč -Leoni 0:2 (19:21, 12:21), B. Milic -Parovel 1:2 (15:21, 22:20, 19:21), Fabiani - Leoni 0:2 (14:21, 16:21), B. Milic - Baricevic 2:0 (22:20, 23:21), VerC - Parovel 1:2 (11:21, 21:9, 21:23) Krasovi fantje so si zapravili edinstveno priložnost, da dosežejo svojo prvo zmago. Po vodstvu 3:0 so dovolili, da so rezervni igralci Chiadina povedli s 4:3. Upanje na zmago je obudil spet Boštjan Milic, ki je rezultat izenačil, potem pa je na Jurija Verča padla prevelika odgovornost in je po hudi borbi s Pa-rovelom v tretjem setu izgubil na 21:23. Tekmo pa bi fantje dobili, Ce ne bi Uroš Fabiani v četrti tekmi nedeljskega tri in pol ure trajajočega srečanja izgubil proti veteranu Baricevicu, ki sta ga premagala Jurij in Boštjan. Zmaga bi imela velik pozitiven učinek na Krasove fante, ki so si doslej brezuspešno prizadevali za vsaj en par prvenstvenih točk. OJ.) ŠPORT Četrtek, 30. januarja 1997 NOGOMET / V TOREK V DOBERDOBU Mladost ■ Maribor kar 11 zadetkov Seveda so visoko zmogoli Moriborčoni Po srečanju družabnost zo obe moštvi Mladost - Maribor 2:9 (0:4) STRELCA ZA MLADOST: Mania iz enajstmetrovke, P. Gergolet. MLADOST: Harland (D. Devetak), Kobal (Monticolo), A. Devetta, Zin (Bressan), Sita (Peric), Mania, D. Gergolet, Fontana, Marušič. Za torkovo prijateljsko tekmo med Mladostjo in slovenskim prvoligašem Mariborom se je v Doberdobu, kljub neobičajni uri in delavniku, zbralo veliko število privržencev nogometa. Ni vsak dan namreC, da v Doberdobu igra prvoligaš. Seveda so visoko zmagali Mariborčani, ki so bili za razred boljši od gostiteljev v vseh elementih igre. Predvsem pa je bila opazna razlika glede telesne pripravljenosti ter seveda tudi boljša taktična in tehnična priprava posameznikov. Za nogometaše doberdobskega moštva pa je bila torkova tekma nepozabna izkušnja, saj igrati proti prvoligašem ti ostane v nepozabnem spomi- nu. Maribor se je, razen tujcev, predstavil v popolni postavi, to je tudi z reprezen-tantama Židanom in Križanom. Vratar pa je bil sloviti Simeunovič, ki je med drugim tudi bil v postavi Crvene zvezde, ko je ta osvojila naslov evropskega prvaka. Številni navijači se na tej tekmi gotovo niso dolgoCasih. Videli so kar 11 zadetkov. Od teh je dva dosegla tudi Mladost: prvega je dal Mania iz enajstmetrovke, drugega pa Peter Gergolet. Skoda le, da doberdobsko moštvo ni moglo nastopiti s popolno postavo, saj so bili nekateri standardni igralci delovno zaposleni. Tudi zanje bi bilo to srečanje gotovo nepozabna izkušnja. Po tekmi sta se ekipi zadržali na družabnosti, na kateri je bil prisoten tudi doberdobski župan Mario Lavrenčič. Naj še poudarimo, da je gostovanje Mariborčanov v torek v Doberdobu in včeraj v Standrežu omogočila goriška tvrdka Agorest. SINOČNJI IZID Juventina - Maribor 2:8 (1:7) SMUČANJE / PRVI NASTOPI Po obveznih treningih na Piancavallu prvi superveleslalom sezone Naši tekmovalci so se kar dobro odrezali Minula nedelja je bila za nase smučarje dokaj naporna, saj so namlajši nastopili na Piancavallu, kjer so se pomerili v »gimcani« in veleslalomu, dečki in naraščajniki pa so imeli prvi superveleslalom v letošnji sezoni, potem ko so prej že opravili dva obvezna treninga. Nastope naših tekmovalcev, ki so nekoliko manj številčni kot prejšnja leta, lahko ocenimo pozitivno, Čeprav niso posegli po najvišjih mestih. Na Pinacavallu so se najbolj izkazali Martina Gantar (Devin) in Andrej Marušič (Brdina) ter Daniel Ghezzi (Mladina). Pri tem ne gre toliko za uvrstitve, kot za Čase, ki so jih v deželni konkurenci dosegli. Na Zoncolanu so naši klubi imeli 4 tekmovalce med naraščajniki in 2 smučarki pri deklicah. Na zelo težki in poledeneli progi je imel marsikdo precej težav. Naši tekmovalci so se v teh razmerah kar dobro znašli. Smolo pa sta imela Borut Bogatez, kateremu se je že po štirih vratcih odpela smučka in je odstopil, Patrik Kocijančič pa je dosegel soliden Cas 1:14.25, s katerim bi osvojil 18. mesto, vendar je bil naknadno diskvalificiran. Ze to nedeljo Čaka naraščajnike in dečke veleslalom na Piancavallu, naslednji superveleslalom pa bo 23. februarja v Sappadi. Rezultati: Piancavallo Gimcana, baby sprint, dečki: 1. Federi-co Maracchi (Sci Cai TS) 29.96;..14. Ales-sio Sibilla (Devin) 36.68; 23. Daniel Simo-nettig (Brdina) 52.99; 26. Olaf Samuele (Devin) 55.48. Veleslalom, miški: 1. An-drea Ferin (Sci Club 70) 43.94; 17. Andrej Marušič (Brdina) 51.98; 23. Daniel Ghezzi (Mladina) 57.44; 28. Denis Polissa (Brdina) 1:01.48; 29. Matej Štolfa (Devin) 1:02.52; 30. Olaf Simonettig (Brdina) 1:03.78; Miške: 1. Alessia Segulin (Sci Club 70) 44.65; 10. Martina Gantar (Devin) 52.95; 13. Mateja Piccini (Brdina) 57.98; 15. Maja Sancin (Brdina) 1:02.65. Zoncolan Superveleslalom, deklice: 1. Giulia Ca-proni (Sci Cai TS9 1:11.01; 14. Zaneta Švara (Brdina) 1:23.35; 19. Martina Bogatez (Mladina) 1:30.84. Naraščajniki: 1. Massimo Lazzaro (Camporosso) 1:03.73; 16. Matej KrižmanCiC 1:11.58 (Devin); 20. Erik Piccini (Brdina) 1:16.35. NOGOMET Disciplinski ukrepi: pri Vesni več izključitev R. Lakoseljcu kar štiri kolo Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je ta teden ostro ukrepala. Med številnimi izključenimi nogometaši je tudi več naših. V promocijskem prvenstvu je za eno kolo izključila Corrada Pescato-rija (Primorje), Giuseppeja Breganta (Sovodnje) in Giorgia Lorenzija (Zarja). Kriško Vesno je nedeljska tekma z Opicino drago stala: trener Moreno Nonis je izključen do 7. februarja. Kar za štiri kola je diskvalificiran Roberto Lakoseljac, ker je s pestjo udaril nasprotnika. Eno kolo prepovedi igranja pa je prejel Paolo Soavi. V drugi amaterski ligi je bil za eno kolo izključen Emanuele Nape-rotti. V mladinskem deželnem prvenstvu je izključen za eno kolo Matteo Cavanna. PLAVANJE / NA MITINGU V NEMČIJI NOGOMET / CICIBANI IN MLAJŠI CICIBANI Dve kolajni za Femglia Bond plavalci so tudi letos sodelovali na mednarodnem plavalnem mitingu v nemškem Bad Rein-chenhallu. Po vrsti že devetnajstega množičnega tekmovanja v tem kraju se je v 25-metrskem pokritem bazenu udeležilo kar 400 plavalcev 47 klubov iz Avstrije, Madžarske, Izraela, Italije, Poljske, Slovaške, Slovenije in Nemčije. V raznih kategorijah so se tekmovalci pomerili na razdalji 100 m v vseh disciplinah ter še na 400 m prosto in 200 m mešano. Organizacija je bila odlična, čeprav zaradi ogromnega števila nastopov brez dolgega čakanje vendarle ni šlo. Od sedmih tekmovalcev PK Bor je daleč najboljši rezultat dosegel Matteo Feruglio, ki se iz Nemčije vrača z dvema bronastima medalja- ma. Med dečki letnika 1982 je bil namreč tretji tako na 100 m prsno (elektronsko merjeni Cas 1:13,43) ter 100 m hrbtno (1:11, 07). Posebno v prsnem slogu je bil zelo blizu samemu vrhu, saj je bil zmagovalec, Mariborčan Matjaš Rakun, le za dobro sekundo hitrejši (1:12, 26). S tem je Feruglio nesporno dokazal, da imajo njegovi rezultati tudi določeno mednarodno razsežnost. Vrh tega se zdi, da konkurenca v Nemčiji še nikoli ni bila tako močna kot letos. Solidno so se odrezali tudi ostali borovci. VValter Bullo je na 100 m hrbtno plaval pod minuto 18 sekund. Biserka Cesar je bila v isti disciplini med deklicami solidna peta (1:14. 90), Miloš Kalc je na 100 m prsno zasedel 8. mesto (1:17, 35), Christian Chirani je popravil svojo znamko na 400 m prosto, nastopih pa sta se Nicoletta Corossez in Rosa Micol. Uspešna zadnja tretjina Telitala Primorje strlo San Giovanni - Teniški poraz Brega, ki pa dobro obeta MLAJŠI aOB ANI Fulgor A - Breg 6:0 (1:0, 3:0) BREG: A. Klun, Segulin, Zobec, Carli, Rossone, S. Slavec, Kraljič, KrižmanCiC, Ota, Calzi, Corbatti Mladi Brežani so zaključili jesensko-zimsko prvenstvo z visokim porazom. Igralci Fulgorja so bili tehnično dobra ekipa, tako da so morah plavi, kljub borbenosti, kar šestkrat potegniti žogo iz lastne mreže. Obračun ob koncu tega prvega dela pa je vsekakor pozitiven. Skoraj vsi igralci so se le pred nekaj meseci približati nogo-metu. Ekipi pa je vseeno uspelo dosed kar dve zmagi in en remi. Trener Gabrieli je s potrpežljivostjo opravil zelo dobro delo, tako da so obeti za spomladansko prvenstvo zares dobri. (E.B.) San Giovanni - Primorje Tehtal 1:3 (1:0, 1:1) STRELEC ZA PRIMORJE: Pipan 3. PRIMORJE: Druscovich, Regent, Di Ma- ria, Umari, Zuppin, Kante, Smotlak, Škabar, Lucchesi, Pipan, Meriggioli. Po slabi igri v prvi tretjini je Primorje v drugi stanje izenačilo z Marvinom Pipanom in nato v tretji doseglo še dva gola ter zanesljivo zmagalo. Za ta uspeh je treba pohvaliti vso ekipo, še posebno pa strelca vseh treh golov Pipana. TURNIR V ROMJANU S. Andrea - Mladost 8:1 (1:1) STRELEC ZA MLADOST: Marušič. MLADOST: Cecchini, Gergolet, Bosca-rol, Peteani, Visintin, Bressan, Marušič, Ba-gon, Ferlež. Na turnirju v Romjanu so bili Doberdob-ci v prvem polčasu povsem enakovredni nasprotniku. V drugem polčasu sta se poškodovala Marušič in vratar Cecchini in nasprotniki so dosegh tri gole. Trener do-berdobske ekipe Peric je dal možnost igranja vsem igralcem. Mladost je dobila še štiri zadeteke in visok poraz je bil tu. Obvestila SK BRDINA vabi elane in tekmovalce, da se udeležijo »POKALA PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL», Id bo 2. februarja na Starem vrhu pri Skoiji Loki. Zainteresirani naj se javijo na sedežu kluba. SK DEVIN prireja 2. februarja v sodelovanju z SK Snežnik in SD Šentjanž 10. jubilejni POKAL PRIJATELJSTVA TREH DEŽEL v veleslalom na Starem vrhu pri Skoiji Loki. Start bo ob 10. uri. Veleslaloma se lahko udeležijo tekmovalci slovenskih obmejnih društev iz Slovenije, Koroške in Furlani je-Juhjske krajine. Izjema so izrecno vabljena druga društva. Najmlajši tekmujejo na skrajšani progi. Prijave in informacije na tel. št. oz. fax 040/2916004. Ob tej priliki bo društvo organiziralo tudi avtobusni izlet. Prijave v gostilni ex Silvester - pri Darji v Nabrežini, tel. št. 200228 ah 200782 - Francko. / SO SPDT prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627. KOŠARKA / POKRAJINSKO PRVENSTVO PROPAGANDA Bor Dentalex sam na vrhu skupine B Plavi premagali še Azzurro - Prvi uspeh Kontovela - Jadran izgubil proti Ginnastici Skupina A Kontovel - Barcolana 89:20 (42:6) KONTOVEL: Sirk 6, Zavadlal 12, Budin 13, Ražem 26, Nabergoj, Pernarčič 2, Piculin, Kosmina 18, Jazbec, Stoka 8, Turco 4, trener Sila. Proti mlajši postavi Barcolane so Kontovelci slavili brez težav. Ze po prvem polčasu je bilo jasno, da bodo naši predstavniki zanesljivo zmagali. Od posamzenikov bi tokrat pohvalili Damirja Kosmino za požrtvovalno igro v obrambi in Roberta Štoko za igro v napadu. Don Bosco - Kontovel 68:37 (28:18) KONTOVEL: Sirk, Trampuž, Zavadlal 10, Budin 3, Ražem 13, Pernarčič, Nabergoj, Piculin, Kosmina 2, Jazbec, Stoka 4, Turco 5, trener Sila. Kontovelci so tokrat, sicer proti zelo močnemu Don Boscu, slabše igrah. Odpovedali pa so prav nosilci Kontovelove igre. Edini, ki je zadovoljil, je bil Gregor Zavadlal. Povsem zadovoljili pa so tisti igralci, ki običajno bolj malo igrajo. Vrstni red: Don Bosco 6, Servo-lana in Sgt 4, Kontovel 2, Ferrovia-rio, Barcolana in Intermuggia 0. Skupina B SGT-Jadran 72:19 (44:8) JADRAN: Iskra, Sancin, Zeriali 4 (0:2), Vodopivec, Starec 5 (1:2), Corbatto, Schillani, Ciacchi 4, Mau-ri, Milic 6, trener Pregare. Jadranovci so tokrat proti zelo močni Ginnastici Triestini nastopili v zelo okrnjeni postavi. Igrah so v veliki telovadnici (v Ulici Calvola), ki je niso vajeni, in jim je zato proti koncu tekme zmanjkalo moči. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Matijo Ciacchija. Azzurra - Bor Dentalex 37:66 (14:35) BOR: Novak, Požar D. 6, Flori-dan 16, Kemperle 8, Peric 4, Požar L. 8, Jevnikar 2, Kralj 8, Rebula 4, Zanon, Madonia 2, Coretti 4, Rebula 8. Trener: Corbatti S. Borovci so tudi proti Azzurri visoko zmagali in so tako po treh kolih sami na vrhu lestvice skupine B. Naši fantje so takoj pritisnili na plin ter s koši Ivana Kralja in Mateja Rebule spravili rezultat na varno že po dveh četrtinah (35:14 za naše). V nadaljevanju se je razigral še Iztok Floridan, tako da ekipa tržaškega velemojstra minibasketa Franca Cumbata se je morala predčasno udati porazu. Corbattije-vim fantom gre vsekakor pohvala v dobro igro, predvsem v obrambi. Treba je še omeniti, da lahko Sve-toivancani v tem prvenstvu ciljajo zelo visoko, kajti igralski potencial te ekipe je povsem zavidljiv. Vrstni red: Bor 6, Poggi in Liber-tas 4, Sgt 2, Jadran, Azzurra in Dar-di 0. MINIB ASKET Turnir Evviva minibasket Mlajši Bor - Dardi 40:40 BOR: Indelicato 4, Trevisan 5, Zgarro, Samec, Celano 4, Batič 20, Kemperle 2, Bole 2. Zaradi osebnih razlogov poškodb in gripe so tokrat borovci proti Dardiju nastopili v močno okrnjeni postavi. Vsekakor so bili naši boljši od gostov vse do tretje Četrtine, ko so nasprotniki z delnim izidom 19:2 moCno povedli. Plavi so v tem delu slabo igrali. Med seboj si niso podajali žoge in akcije zaključevali prehitro. V zadnjem delu pa so borovci s koši Danjela Batiča rezultat izenačili in ob koncu je vsaka ekipa prejela eno točko na skupni lestvici, (mat) PLANINSKI SVET Naravne znamenitosti Ocizle Prvi izlet na letošnjem programu SPDT je že mimo. V nedeljo 26. t. m. se je v Bazovici zbrala lepa skupina 32 planincev, ki so se kljub burji zbrali, da obiščejo kraške znamenitosti v bližini Ocizle. Po kratki vožnji z avtomobili, ko so prestopili državno mejo na Pesku, so se planinci pripeljali do vasi Mihele. Tu se je pričel pohod, ki je trajal kar 5 ur. Z vasi Mihele jih je pot vodila v dohno Cez traso nekdanje železniške proge, ki je povezovala Trst s Kozino, prekoračili so par potokov, ki se izlivajo v večji potok KlinCica, in se nato napotili na greben po lepem gozdu, kjer prevladuje hrast, ne manjka pa tudi gabra in bora. Potem, ko so po asfaltni cesti prišli do Ocizle, so se usmerili proti cerkvi sv. M. Magdalene in se po kolovozu napotili do dna doline, kjer poteka loCnica med flišem in apnen- cem, kjer je narava ustvarila izredne kraške pojave. Sledil je kratek počitek z okrepčilom, nakar so udeleženci izleta nadaljevali pot ob desnem bregu potoka, ki priteče z območja vasi Beka in nato ponikne v podzemni kraški svet. Odtod, potem ko so nekoliko hodih po brezpotju, so se povzpeli po kolovozu do Beke in spotoma obcudovah velike jabolčne nasade, ki postanejo še bolj privlačni v spomladanskem Času, ko se odenejo z be-lo-rožnato tančico. Sele od Beke dalje, na brezdrevesni planoti, so vsi začutili bmjo, ki je ta dan gospodovala, vendar pa brez nje ne bi imeli tako lepega zimskega vremena. Ta poldnevni zimski izlet, ki pa je zaobjemal najtoplejše me dneva, je privabil lepo skupino planincev, ki se niso ustrašili jutranjih sunkov botre burje in so se nato zadovoljni in rdečih lic ogreli v domači gostilni pri Klavdiju. (F. A.) figi! Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3.- 20,4.: Po dolgem času tipanja boste naposled pritipali do vrat, za katera boste prepričani, da vas ločujejo od dežele resničnega uspeha. Že res, ampak ključ bo dražji kot se nadejate. BIK 21.4. - 20.5,: Tiha odločitev, ki zori v vas zadnje obdobje, se bo naposled prebila skozi debel sloj dvomov in omahovanj. Preden startate, pripravite temeljit načrt, sicer bo Sla p zlu. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Mehko se boste zleknili, se prepustili fantazijam in uživali v pozi vodstvenega organa, vse dokler vas ne bodo začeli boleti organi in vas spomnili na dobrodejnost gibanja. RAK 22. 6. - 22. 7.: Komaj boste svojim težavam prišli do dna, ze boste odkrili luknjo v podzemlje. Ne mašite luknje; pogumno se spustite nižje, pometite nagajivce in radostno pletite med sončne oblake. LEV 23. 7. ■ 23. 8.: V bojazni pred konkurentom boste storili vse, samo da bi ohranili svoj položaj. Nikar! Saj menda veste, da ste preveč sposobni, da bi vas lahko ukanil nekdo, ki se vas trudi posnemati. DEVICA 24 8. - 22,9.: Danes si ne zapirajte ušes; pozorno prisluhnite vsakomur, ki vam bo imel povedati kaj takega, v čemer ga preraščate in za kar mu lahko ponudite nesebično pomoč. Povrnjeno vam bo. TEH1NICA 23.9. - 22.10.: V družbi boste nekam zagrenjeni, najbrž zato, ker boste vseskozi čutili, da vas ne marajo. Saj ni res; res je zgolj, da jim pripisujete možnost grobosti nekoga, ki ga sploh več ni. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Nekdo vam bo odstrl široke poslovne perspektive, preširoke za vase perspektive in zorni kot vašega pogleda na prihodnost Pa tudi preširoke za vaše skromne Zelje. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V begu pred odvisnostjo se boste zatekali v domišljijsko samostojnost Karseda se je naužijte, kajti le tako boste spoznati, kaj je vaša resnična življenjska naloga. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ne boste omahovali: svojo sijajno zamisel boste izrazili s tolikšno prepričljivostjo, da jih bodo kot svojo sprejeli vsi tisti, ki menijo, da so ideje kolektivna vrednota. VODNAR 21. 1, * 19. 2.: Ce mishte, da lahko malega nagajivca, ki vam meša zdravstvene štrene, utopite v silen žganja, se motite. Kvečjemu se bo zgodilo, da se jih bo v pijanosti namnožilo še več. V RIBI 20. 2. - 20.3.: Spet boste prikrivali svoja čustva, zato se vam bo znova zgodilo, da boste nekega lepega trenutka izbruhnili v sveto jezo, naperjeno proti vsem, ki dihajo po ritmu svojih občutij. GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 30. t.m., ob 20.30 gostuje Mestske Divadlo iz Brna z glasbeno komedijo »West Side Story«. SSG - V nedeljo, 2. februarja, ob 16. uri ponovitev Kobalove komedije »Afrika ali na svoji zemlji«. SSG gostuje s predstavo »Mein Kampf« danes, 30. t.m., jutri, 31. t.m., in v soboto, 1. februarja, ob 20. uri v Novi Gorici. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 30. t. m., ob 20. uri (red H) uprizoritev Mozartove opere »Čudežna piščal« (II flauto magico). Ponovitve: v soboto, 1. februarja, ob 20. mri (red L), v nedeljo 2. februarja, ob 16. uri (red D). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Od 6. do 16. februarja bo Stalno gledališče F-Jk predstavilo Sofok-lejevo delo »Edipo a Colono« v režiji Antonia Calende. Nastopata Roberto Herlitzka in Piera Degli Espositi. V abonmaju: odrezek St. 3 Gledališče Cristallo Danes, 30. t.m., ob 20.30 »Master class con Maria Callas« Terenceja KOROŠKA TINJE Dom Sodalitas: danes, 30. t. m., ob 9. uri predavanje »Sodobno kmetijstvo ob izzivu EU«. CELOVEC Modestov dom: danes, 30. t. m., ob 19. uri občni zbor Jakob Petelin Gallus. BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: jutri, 31. t. m., ob 10. uri otroška igrica »Zaklad kapitana Ahaca«. PLIBERK Farna dvorana: jutri, 31. t. m., ob 19.30 koncert v čast Milke Hartman in pionirjem zbora »Kralj Matjaž« z naslovom »DomaCa pesem jim bo vedno pela«. ŽELEZNA KAPLA V farni dvorani SPD »Zarja« in »V. Polanšek«: jutri, 31. t.m., ob 19.30 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku pod geslom »Vse je pesem«. McNallyja v postavitvi Gledališča Eliseo. Rezija Patrick Guinand. Nastopa Rossella Falk. V sredo, 5. februarja, ob 20.30 »Siddharta. II giovane falco« v režiji Gabbrisa Ferrarija. Glasba Carlo Moser. Povem ti pravljico: V nedeljo, 2. februarja, ob 11.00: »Un viaggio il-lustrato« - Predstavila se bo skupina »Teatro di Piazza e d’Occasio-ne« iz Prata. OPČINE Prosvetni dom V torek, 4. februarja, ob 20.30 Boris Kobal in Sergej Vere »Ko satira obmolkne«. Ob 20-letnici razpusta Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu bo predstavljeno prepovedano gledališko besedilo »Pappen story« (1975). Sodelujejo Milica Kravos, Ivan Vere in Ravel Kodrič. Vstop z vabili, ki jih dobite v Prosvetnem domu, na Stadionu 1. maj, na ZSKBD in pri organizatorjih večera. GRADEŽ Auditorium »Biagio Marin« Jutri, 31. t.m., in v soboto, 1. februarja, ob 20.45 bo na sporedu predstava »L’ultimo Lion« Giovan-nija Marchesana. Nastopajo: Giglio Boemo, Mari Delconte, Mimmo Lo Vecchio, Sara Polo. RAZSTAVE GLASBA TRST Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V torek, 25. februarja, ob 20.30 koncert ansambla »Insieme stru-mentale italiano« iz Padove. Solist Franco Angeleri (klavir). Na sporedu Mozart, Haydn, Schubert. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 3. februarja, koncert dua Baldini (violina in klavir). Na sporedu sonati Carla Au-gusta Nielsena in Edvarda Griega. Gledališča Rossetti Jutri, 31. t. m., ob 21.00 - KONCERT kantavtorja Paola Conte. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic je v teku. V soboto, 15. marca, bo nastopil Lucio Dalla in 26. marca pa Fran-cesco De Gregori. MILJE Gledališče G. Verdi Koncertna sezona 1997 V nedeljo, 16. februarja, ob 16.30 koncert Pihalnega orkestra F-JK. GORICA Kulturni dom Glasbena matica Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 22. februarja, ob 20.30 koncert harmonikarja C. Rojaca. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. februarja, ob 20.30 in v nedeljo, 17. februarja, ob 17. uri »Gorenjski slavček« A. Foersterja v izvedbi opere in baleta SNG v Ljubljani. Drevi bo v Tržaškem Kulturnem domu nastopilo Mestno gledališče iz Brna s češko inačico znanega musicala West Side Story TRST Občinska galerija - Trg Unita: do 9. marca je na ogled razstava z naslovom »Barve in glasba«,, na kateri so razstavljene kolekcije slik mestnih muzejev zgodovine in umetnosti in mestnega muzeja C. Schmidi. Miramar - Skulptura v parku: na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti: do 16. februarja je na ogled razstava o umetniku Carlu Sbisš. Danes, 26. t. m., ob 11. uri voden obisk z dr. Susanno Gregorat. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15. februarja razstavljajo Tristano di Robilant, Tulilo De Gennaro in Mar-zia Gandini.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Gledališče Rossetti: do 16. februarja je na ogled razstava »Tra le righe« slikarja Čira Galla. Turistična ustanova (Ul. San Nicold, 20): do 11. februarja na ogled je razstava ikon Annamarie De Pra Tem-perini. Urnik: vsak dan od 9.00 do 19.00, v soboto od 9.00 do 13.00. Ob nedeljah in prazniltih zaprto. GORICA Katoliška knjigarna - Ars Galerija (Travnik 25): do 12. februarja je na ogled je razstava Jasne Merku. Goriški grad: v zaporu in v dvoranah Goriškega gradu je Se danes, 30. t.m., na ogled razstava »II castello incanta-to«, posvečena lutkam skupine I Piccoli di Podrecca. KOROŠKA CELOVEC Galerija pri Joklnu Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja. Deželna galerija: Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejših del koroškega slikarja Petra Krawagna. Mestna galerija: do 9. februarja je na ogled razstava Giorgia Morandija. Bank Austria - (Lidmanskygasse): na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga. Galerija Carinthia: do februarja je na ogled razstava Oliver Debre. Galerija Freund: do 1. februarja je na ogled razstava Slikarstvo in grafika. LIBUČE Galerija Falke: na ogled razstava del Gustava JanuSa in Gustava Gnamuša. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: Razstava del Draga DruškoviCa. DUNAJ Klub Slovenskih študentk in Študentov: na ogled je razstava Kristijana Schellandra »Slike vmes«. ROŽEK Galerija Sikoronja: do konca januarja je na ogled razstava grafik in skulptur »Dialog«. SKANDINAVSKA KRIŽANKA REPUBUKA PRIMERJAL- NO ORODJE KOMPONIST SRBSKA RLM. IGRALKA UPANJE ETIOPSKO LJUDSTVO, GAU PLANTAŽA avtor: SIMON LENARČIČ ZDRAVILNA ZELIKA Z RUMENIMI CVETI PRAOČE M0ABIT0V MAKEDON. POLITIK (STOJAN) REPUBUKA RAZPRAVA APARAT ZA PRIKAZ GIBANJA PLANETOV REPUBUKA MESTO NA CRESU POJAV PRI NEVIHTI STARA FIZIKALNA ENOTA ZADELO SLOV. SKAKALKA V VIŠINO (BRITTA) HNSKO JEZERO FILM. IGRALKA BLACK ŽLAHTNI RUN (Xe) JAPONSKA NABIRALKA BISEROV DICK POVVELL PREDLOG STAVČNI ČLEN DEFEKT OKROGLA GREDICA PREBIVALKA TRAKUE TETA ZGODNJE OBDOBJE ŽIVLJENJA IZDELOV. ORGEL TELOVADNO OBLAČILO GL. MESTO SURINAMA PISATEU GIDE GL MESTO ARMENIJE ŠVEDSKO SMUČ. SREDIŠČE OGLAS MESTO V VOJVODINI HRV. SKLAD. (KRSTO) GIBANJE ZRAKA SLOV. SMUČ. TEKAČICA MADŽAR. GOSTIŠČE IGRALEC CRUISE IT. RTV VEČANJE PREPROST PLUG MIK RUMENKASTO ZELEN PUN PREBIVALEC RATEČ IZRAEL. PUŠKA EDEN 00 STARŠEV KRAJNA POLOTOKU PEUEŠCU NENADNA SMRT ASTAT KIT UBIJALEC MESTO NA V. NEMČIJE 3.KRAU JUDE MESTO V SIBIRIJI EGIPC. BOG, RE PISATEU FLEMING ISAK (krajše) GR. BOG VETROV IZVIR ZDRAVILNE VODE V TOPUCAH OPERNA PEVKA TEBALDI KNJIŽEVNIK HANSS0N MOČVIRNAT TRAVNIK OBVODI SREDIŠČE MOLDAVIJE VROMUNUI PROSTOR, PO KATEREM SE DA KAM PRITI ŽELB0V OKSID ALŽIRSKA LUKA REPUBUKA VEUK PTIČ NELETALEC IGRALEC DELON REPUBUKA •vdm ‘IM ‘MVHV 'fm.T.T ‘H3B31 ‘craavsvN ‘OAVSJ, ‘VTVJJ ‘BVNlfV>M ‘N3TS ‘VllOTVLSON TD ‘VM ‘AB3N ‘OL3S ‘VNV ‘JUN ‘HVOZOD ‘aNHMOIOVNV ‘Ji ‘VEZ ‘OVH ‘NTUVn ‘NVHA TROIN TGNV ‘vsra ‘VZOT ‘NVtDET ‘VNVT 'JAnOLSOdV ‘VMOVM ‘DVHd 'VDINDVACM :OUABJOpOy\ :A3JJS3H TV SPORED Četrtek, 30. januarja 1997 RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 |r Slovenija 1 Sr Slovenija 2 S RAI 1 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd, Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, j 9.00, 9.30) dnevnik I Film: Quando scendono Igli angeli (kom., ZDA J ’56, r. J. Nielson, i. R. Russell, Stella Stevens) I Aktualna oddaja o vrt-| narstvu: Verdemattina Variete za najmlajSe Schwarzvvaldska klinika Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj? Rubrika o zdravstvu Dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik, 13.30 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) 17.15 dnevnik - flash Aktualno: La cronaca in diretta - Kronika v živo Dnevnik in šport Sereno variabile - Nasveti za izlete in potovanja Nan.: Hunter Variete: Go-Cart Večerni dnevnik NogometVicenza - Bologna (pokal Italije, polfinale) Aktualno: Kronika v živo (vodi David Sassoli) Dnevnik, 0.20 Nočni šport Film: Luisa, Carla, Lorenza e... le affettuose-lontananze (kom., It. ’90, Vreme in dnevnik r. S. Rossi, i. L. Sastri) Nan.: Gospa iz VVesta - V Plil Doc Musič Club dobrem in slabem (i. Jane Seymour, Joe Lando, 2. del) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo 4 i RAI 3 Nan.: Ma che ti passa per Jutranji dnevnik la testa? - Kaj ti je šinilo v glavo? (i. M. Hagan) Dok.: Aspromonte, 8.55 Kvarkov svet - Orangutan Jame netopirjev - Človek iz pragozda (vo- Film: Ardore (dram., di Piero Angela) ZDA ’91, i. G. Scacchi) Mladinski variete Solleti- Videosapere: Vstop pro- co (vodita E. Ferracini, st, Potovanje po Italiji, M. Serio), vmes risanke Filozofija, dokumenti Nan.: Zorro Dnevnik Dnevnik Rubrika Teles ogni Aktualno: Italia sera - Ita- Kljub vsemu, moja Italija lija zvečer Deželne vesti, dnevnik Variete: Luna Park (vodi Znanstveni dnevnik, Rosanna Lambertucci) 15.00 Tgr Bellitalia Vreme, dnevnik in šport Športno popoldne Aktualno: Il fatto (vodi SP v smučanju Enzo Biagi) Dok oddaja o narava- Variete: La Zingara (vodi slovju: Geo & Geo Cloris Brosca) Nad.: Un pošto al sole Variete: per tutta la vita Dnevnik, deželne vesti (vodita Fabrizio Frizzi in SP v smučanju Nataša Stefanenko) Aktualna odd.: Tg3 Pri- Dnevnik ma serata (vodi Lucia Dokumenti: Passaggio a Annuziata) Nord Ovest - Kitajska Dnevnik, deželne vesti Dnevnik, zapiski, horo- Aktualno: Misteri skop, nočni pogovori. Nan.: Neverjetne zgodbe vremenska napoved Dnevnik, pregled tiska Dok.: Faraonovo oko Film: Sciuscia (dram., It. Nočni pogovori ’46. r. V. De Sica) Nan.: Časa doke časa, 7.20 Colombo Nad.: lo e papa Pregled tiska Nad.: Kassandra, 10.00 Zingara, 10.30 Ali del de-stino, 11.00 Aroma de cafš, 11.45 Milagros, 11.30 dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Tg 4 Nan.: Časa doke časa Nad.: Sentieri - Steze Film: Gregory (dram.. ZDA ’91, i. K. York) Kviz: OK, il prezzo b giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: Chicago Hospi-tal (dram., ZDA ’95, i. R. Hart, H. Elizondo) Film: Mio Dio, come so-no caduta in basso (kom., It. ’64), 1.05 pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (ponovitev) Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa. S. Licheri) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, Hunter Tylo) Aktualne teme: Domini e donne - Moški in ženske Nan.: Dna bionda per papžt - Blondinka za očeta - Divji party Otroški variete Bim Bum Bara in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, Enrico Papi) Variete: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo lacchetti) Film: Insonnia d’ amore -Sleepers in Seattle (kom., ZDA '93, i. Meg Rvan, Tom Hanks) Dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik TG 5 Otroški variete Ciao ciao mattina, vmes risanke Nan.: Highlander Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.50 Šport studio Nan.: Helen in njeni prijatelji ^ Variete za najmlajše: Le inchieste di Ciao ciao Nan.: Action Man Varieteja: Gli occhi del panda, 14.30 Colpo di fulmine (vodi A. Marcuz-zi) Nan.: Baywatch Variete: Planet Nan.: Bayside School, 17.00 I ragazzi della 3.a C, 18.00 Primi baci Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Beverly Hills, 20.00 Happy Days Aktualne teme v oddaji: Moby Dick (vodi Michele Santoro) Nan.: L’ ombra dllo scor-ptone (i. G. Siniše, 2. del) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Aktualno: Planet Nan.: Mannbc TELE 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Il supplemento Pripovedi iz VVesta Gospodarstvo In diretta - V živo Dokumentarec | Gospodarstvo MONTECARLO Vremenska panorama [•gg - Včeraj, danes, jutri ■ \ Videoring EbSi Tedenski izbor: nan. Ca-roline v velemestu ZDA, 14. epizoda), 10.25 Pustolovščine in odkritja m c ■ ( ■ i (italijanska dokumentarna serija) MI ■ f Ameriški film: King gi Kong (1933) MI Poljudnoznanstvena se- rija: Podobe narave ( Ka- M ! nada, 9. del) Poročila ■ l TV igrica: Kolo sreče ■ ! Videostrani Tedenski izbor: V vrtin- cu, 15.45 TV film: Nebo gori modro (Vedrana Gri-sogono-Nemeš) Videostrani Obzornik Otroški program: Santo Zužkito (ris., ZDA) TV igrica: Hugo Po Sloveniji Prodaja ||| Tv igrica: Kolo sreče Včeraj, danes, jutri Risanka TV Dnevnik 2, vreme Šport Tednik Napovedniki Forum Nan.: Pokončni policaji (VB, i. Rovvan Atkinson, Kevin Allen, D. Haig, 4.) Včeraj, danes jutri Odmevi, vreme, šport Omizje Tednik Forum Videoring TV jutri, videostrani H Koper 23.50 Teletekst TV Slo- V slogi je zoda, ponovitev) Svetovni pokal v alpskem smučanju: moški slalom, 1. tek Oddaja o računalništvu: Resničnost resničnega Avstralska nanizanka: V slogi je moč (42. epizoda) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Evropski kulturni magazin: Aliča ali film Življenje je en sam blues (ZDA 1990. r.-i. Špike Lee, D. VVashington, G. Esposito, J. Turturro) Napovedniki Svetovni pokal v alpskem smučanju: moški slalom, 2. tek Včeraj, danes, jutri Portret: Yehudi Menuhin Oddaja o računalništvu: Resničnost resničnega (ponovitev) 19.30, 22.30, 1.20 Dnev- | nik, 19.50 Šport nm Nan.: Ironside, 12.20 ; Quincy Film: Divieto d’ amore (kom., ZDA ’59) jHn 19.55 SP v smučanju Variete: Zap Zap alfi1 Film: Vivere e morire a Los Angeles (krim., ZDA '85. i. W. Dafoe) Film: Blob (fant., ZDA '89, i. K. Dilon) Euronevvs Piranski glasbeni večeri Zgodovina Amerike (13. del dokumentarne serije) Program v slovenskem jeziku: Pomagajmo si Nedeljska reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Nan.: Nočni sodnik Dokumentarna oddaja 20.45 SP v smučanju: moški slalom, 1. in 2. tek Četrtkova športna oddaja Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Euronevvs Program v slovenskem jeziku A '\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 5 min. za kulturo; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22,40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00, 8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo; 14.40 Kdo ve; 15.30 DIO; 16.30 Stergo ergo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Jazz; 20.30 Sence adolescence; 21.00 Ameriška Country lestvica; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Proti etru - Spet ta jazz. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Gymnasium; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Kronika; 13.30 Mladi mladim; 14.05 Izo- braževalni program; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Banchetto musicale; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zbori; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Kratka igra; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtni-, ce; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.40 Povver play; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Program s T. Furtlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; 0.00 Nočni pr, RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Pogovor o; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 Modri val; 12.00 Ballo e bello; 13.00 L'una blu; 18.07 Buon compleanno; 13.33 Sanje o počitnicah; 14.33 Sigla single; 14.50 Fun Clubs; 15.15 Nota bene; 18.15 Srečanja; 18.45 Jazz; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ob Rižani in Rokavi; 8.40 Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Gospa Judit (I. Cankar, prip. M. Sardoč, 7. del); 9.40 Rubrika o pravni ureditvi italijanske republike; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MPZ Novi sv. Anton; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Radio-ka-mera-ekran; 15.00 Glasba za vse okuse; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.15 Govorjena rubrika, nato Evergreen; 19.20 Napovednik, Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov. ; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 17.30 Tržaški potpuri (Incontro con la canzone triestina); 19.30 Plesna glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061 -345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Postni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG , središče ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI-. JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 CA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.11 -Dolžina dneva 9.38. lUNINE MENE WWW> r MORJE r Luna vzide ob 0.07in Morje rahlo razgibano, zatone ob 7.43. temperatura morja 9,9 stopinje. Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu tudi spodbuden. PLIMOVANJE Danes: ob 1.08 najvisii cm, ob 12.48 naj višje 5 e 33 cm, ob 7.47 najnizie cm, ob 18.40 najnižje -23 ci lutri: ob 2.00 najvisje 31 cm, ob 9.29 najnižje -15 cm, ob 14.37 najvisje -3 cm, ob 19.28 najnižje -13 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............1 1000 m..............1 1500 m.............-1 °C 2000 m.............-2 2500 m ............-4 2864 m.............-6 OVIDEM ■414 .N. GORICA GORICA 0 -l/g O u LJUBLJANA -5/-' N. MESTO -7/0 POSTOJNA o O "5/2 KOČEVJE ' CRNOMEU O Ofl Slovenija: V Četrtek in petek se bo nadaljevalo deloma jasno in suho vreme. Burja bo ponehala Se bo razmeroma hladno. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Uvedba feredže pomeni za Turčijo vračanje v preteklost ANKARA - Stranka turške zunanje ministrice Tansu Ciller DYP, je včeraj zagrozila z vladno krizo, Ce bo vladajoča islamska stranka Retah' predsednika vlade Necmettina Erbakana vztrajala pri preklicu prepovedi feredže za ženske v šolah in javnih ustanovah. Fe-redžo, ki zakriva ženske obraze, in fes, Čepico stožaste oblike iz rdečega blaga, je leta 1926 prepovedal oce sodobne Turčije Kemal Atatiirk v sklopu naporov za modernizacijo države. Pred dnevi je pravosodni minister Sevket Kazan napovedal, da bodo preklicali prepoved feredže in da je islamska stranka Refeh o tem vprašanju dosegla dogovor z DYP. Včeraj pa je mini- ster za zdravstvo Vildirim Aktuna zanikal ta dogovor in zagrozil, da bo stranka DYP izstopila iz koalicije, Ce bo Refeh vstrajala pri islamizaciji Turčije. Rafeh je pred volitvami svojim privržencem obljubila, da bo po zmagi odpravila prepoved za nošnjo feredže in da bo poskušala državo približati korenskim določilom. Kot kaže, je Rafeh že zaCela izvajati svoje obljube. Se več, v svojih ministrstvih je Erbakanova stranka že pospešila islamizacijo, načrtuje celo uvedbo šol, kjer bi poučevali staro turščino, ki je bila v veljavi pred Atatiirkovo Črkovno in jezikovno reformo. To bi pomenilo ponovno uvedbo arabskega Črkopisa. V šolah telesne kazni? LONDON - Skupina konservativnih poslancev spodnjega doma britanskega parlamenta je predlagala popravek k zakonu o javnem šolstvu, s katerim bi ponovno uvedli v šolah telesne kazni. Dopolnilo bodo bržkone zavrnili, ker se z njim poleg laburistov ne strinjajo tudi številni konservativci. V dobrodelne namene bo Diana prodala svoje obleke LONDON - Princesa Diana bo petinšestdeset svojih dragocenih večernih oblačil junija prodala na dražbi in izkupiček namenila v dobrodelne namene. Kot je včeraj zapisal Daily Telegraph, pa bo loCena žena britanskega prestolonaslednika Charlesa darovala svojo poročno obleko Victoria & Albert Museumu. Po pisanju Daily Telegrapha spada tako darovanje poročne obleke kot prodaja večernih oblek v okvir Dianinih naporov za revizijo njene vloge samostojne žene, ki se mora rešiti in premostiti ozke in konvencionalne dvorske sheme. S to pobudo si bo Diana nedvomno pridobila nove simpatije in še utrdila prepričanje med ljudmi, da je bila le žrtev dvora. S skrito kamero posnel študentke med kopanjem NEW YORK - Hišnik nekega poslopja študentskih enosobnih stanovanj v wi-sconsinskem Whitewatru se je znašel na zatožni klopi, ker je s skrito kamero posnel študentke, ko so se gole kopale. Kamero je skril v stropu kopalnice v senzorju za ugotovitev požara. Zadevo je odkrila neka študentka, ki se ji je zdelo prečudno, da se v kopalnici nahaja senzor za požare. Policija je aretirala 38-letnega hiša, v njegovem stanovanju je zaplenila računalnik, računalniške diskete in videoposnetke. Kot kaže je skrito kamero namestil tudi v prostoru za umetno višinsko sonce, kjer se dekleta sončijo pod ultraviolič-nimi žarnicami. Hišniku bodo sodili prihodnjega 4. februarja. Vse, kar potrebujete za vinograd, vrt in vrtičkarstvo DOBITE V CENTRIH KMETIJSKE ZADRUGE V TRSTU Ul. Foscolo (tel. 767244), Ul. Flavia (tel. 812397), Ul. Tonello - Milje (tel. 272494) in v glavnem sedežu v Ulici TRAVNIK (tel. 382555 v kratkem nova št. 8990111) v Industrijski coni. Poleg omenjenega nudimo na razpolago še sadike vseh vrst, vključeno z oljko posebne sorte belice,analize vin, tehnične nasvete, dobro voljo, vljudnost in zmerne cene. OBIŠČITE NAS!