Št 14.
BflC*’ Po zaplembi druga izdaja. - JMI V Ljubljani, torek dne 15. marca 1910.
Leto I
: Posamezne številfce po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/a6- uri zjutraj, a 'ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18-—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 1 50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
Nasprotnikom „Jutra“.
O
C
0>
c
a
c3
N
Neodvisen političen dnevnik.
Zaplenjeno!
Splošni pregled.
Ogrsko.
Kolikor bolj se približuje}© oiove volitve, toliko večja zmedenost in skonfuzija vlada v vrstah opozicijskih strank. Obe frakciji neodvisne stranke (Kosuth in Justh) se še vedno najstrastneje napadata. Noben pristaš nove vladne strarike doslej še ni nastopil tako ostro in brezobzirno proti neodvisni stranki, 'kat delajo to pristaši ene frakcije proti drugi! Ta prepir je seveda jako po volji tministrSfcemu predsedniku grofu Khuenu, ker s tem postajajo šanse za vladno večin© v novi zbornici vedno ugodnejše. V mnogih krajih kandidirajo kandidati Justhovoem proti kandidatom Kos-southovoev . . . Zmagal !bo nazadnje Khu-enov kandidat! Tudi v katoliški ljudski stranki vre in mnogi njeni verni pripadniki se približujejo Khuenu, ter bodo kandidirali na programu vladne stranke. — Torej Khuenu ne bo posebno težko urediti razmere po svoji volji, kar stari lisjak jako dobro razume! Iz province prihajajo zanj najugodnejša poročila, in skoro gotovo je, da bo v prihodnji zbornici razpolagal grof Khuen z močno in zanesljivo večino.
Pruska volilna reforma.
Pretekli teden se je vršilo drugo či-tanje predloge glede volilne reforme pred plenom poslanske zbornice. Predloge so vložili napredna ljudska stranka, nacijonalni liberalci, konservativci in socijalni demokrati. Pri obravnavi o predlogu konservativcev — javna volitev volilnih mož — prišlo je do popolnega razpora med nacijonalnimi liberalci in konservativci. Prvi so se odstranili pri glasovanju konservativnega predloga iz zbornice in tako preprečili propad istega. Debata je postala jako zanimiva, ko
je socijalist Hirsch razkril zvezo med soci-jalnimi demokrati in katol. centrumom, ki so se po nji zavezali soc. demokratje glasovati za enega kandidata centra, ako se isti zavzame za volilno reformo! Izvoljeni kandidat centra je obljubil to, a ko je bil izvoljen, >je pustil demokrate na cedilu! — Značilne so bile besede državnega kance-larja ©ethmann-Hollwega, ki je izjavil, da vlada odklanja potencirano volilno pravico, da si Jpridrži svoje mnenje o raznih določbah. končal je z besedami: Mi razumemo resnost situacije, in naša skrt> je, da morate računati s pozitivnim rezultatom. — Med razpravo je bil parlament od vseh strani zastražen, ker so se bali demonstracij, kar se pa ni zgodilo!
Državni zbor.
Poljska korespondenca javlja: Prihodnji teden se nadaljuje prvo (čitanje o vladni predlogi glede ustanovitve italijanske fakultete, zakon proti pijanstvu in o službeni pragmatiki državnih uradnikov. V petek, ko bo zadnja seja jired velikonočnimi počitnicami se končajo razprave o raznih manjših predlogah; mogoče pa je, da se konča še ta teden razprava v zakonu glede lokalnih železnic.
Dnevne vesti
t Anton Medved. Pokojni pesnik Anton Medved se je par dni pred svojo prerano smrtjo, jako povoljno in simpatično izrazil o našem listu! Rekel je, da je to eddni slovenski list, ki stoji popolnoma na moderni podlagi in da je to edini list, ki mu bo mogoče prodreti v maso naroda. Hvalil je tudi odkritosrčno in popolnoma svobodno pisavo „Jutra“ in mu želel največjega uspeha! Ob prerani smrti slovenskega ‘klasika, ki za njimi žaluje ves slovenski narod, spominjamo se teh njegovih besed, ki jih priobčujemo brez vsakega stranskega namena!
Pogreb f Antona Medveda. Danes po poldan se prepeljejo zemski ostanki v soboto umrlega pesnika Antona Medveda iz Turjaka v Kamnik. Sprevod bo šel med 1. in 2. uro popoldan čez Ljubljano in sicer se bo pomikal čez Karlovško cesto,Mestni trg, Stritarjevo in Prešernovo ulico ter Dunajsko cesto. Ljubljančani izkažejo gotovo v velikem številu poslednjo čast zemskim ostankom velikega slovenskega pesnika.
Ljudsko izobraževalno društvo „Akade mija“ priredi tekom tega in prihodnjega meseca v Ljubljani vrsto predavanj. Dne 22. tm. predava g. dr. K uče ra vseuči-liški profesor iz Zagreba o Halleyevem kometu (s skioptičnimi slikami;) dne 30
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. :
in 31. tm. ter 1. aprila predava g. cand med. Mirko Černič o postanku raz voja in koncu človeka (s skioptičnimi sli-kami); v prvem tednu aprila predava gosp. profesor Dr. Fran Ilešič o Juriju Sporezju, predhodniku Gajevem in njegovem delovanju med Slovenci (1848); potem predavajo gosp. dr. Josip Cerk o severne m tečaj u (s slikami), g. Pavel Grošelj o letalnih strojih (z eskperimenti) in g. profesor Josip Reisner o brezžičnem brzojavu.
Izzivanja Italjanov. K včerajšnji zadnji predstavi v kinematografu „Ideal* je prišla z velikanskim lomiščem in vpitjem družba mladih italjanskih pisarjev, ki so se obnašali jako nesramno. Ko jih je nekdo opozoril, da naj bodo mirni, so začeli še bolj kričati in prepevati razne poulične pesmi. Prišel je lastnik kinematografa, ki je najprej posvaril preobjestne kričače ... ali se niso zmenili za njegove opomine! — Nazadnje je slovensko občinstvo samo obračunalo s pijanimi pisarčki! G. podjetniku svetujemo, da se vprihodnje posluži najradikalnejših sredstev in izroči take ljudi policiji.
—	Pritožne knjige na kolodvorskih postajah. — Vedno pogosteje se dogajajo na kolodvorih posebno na Koroškem konflikti med železniškimi uradniki in potniki. Skoro v vseh takih slučajih zahteva stranka pritožno knjigo, ki se ji res vroči, da vpiše vanjo svoje pritožbe. In kako redko sečuje, da bi kaj pomagala taka pritožba. Vzrok tega nam pojasnjuje poročilo, ki smo ga dobili o manipulaciji s pritožnimi knjigami na kolodvorih. Prav priprosta je, a obenem originalna! Na vsakem kolodvoru ležita namreč dve pritožni knjigi, ki je ena njih na razpolago strankam, druga pa se predloži v določenem času železniški upravi; te dve knjigi se vrstita vedno, tako da je vsak čas ena na razpolago! Ali, kadar zagreši uradnik kako krivdo in stranka zahteva pritožno knjigo, ali ne dobi niti prve niti druge, temveč neko tretjo, ki je vedno na kolodvoru in se ne predloži nikaki kontroli! Zato seveda nimajo pritožbe nobenega uspeha, ker jih železniško ravnateljstvo ne dobi v pregled! V lastnem interesu opozarjamo občinstvo, da naj se nikar v bodoče ne poslužuje brezpomembnih pritožnih knjig, ter naj vbodoče pošilja s polnim imenom svoje pritožbe rekomandirano na dotično železniško ravnateljstvo!
Kako so „Čuki“ blagoslavljali križev pot? Vedno kličejo: „Vera je v nevarnosti, branimo vero itd. Koliko je tem ljudem za vero, kako zlasti „Čuki“ branijo vero, kaže sledeči dogodek: Pretečeno nedeljo se je na Viču vršilo blagoslovljenje novega križevega pota; pri tem so pomagali tudi „Čuki“, in sicer precej sladkogi-njeni, kakor se za tako bogoslužje
ne
LISTEK.
ARTUR SEVER.
ŽENA.
Roman.	[8]
Tam izza Rožnika so se razlili nad Ljubljano žarki večerne zarje, ki je z mehkimi objemi ogrnila tivolski gozd. Iz gozda ven pa se je dvigala tema, ki so v nji izginjala drevesa v nejasnih konturah, dokler se niso spremenila v temno maso, ki je ležala nad gozdom ... in vedno višje se je dvigala tema in se zajedala v večerno Z!?n0’ ?eJ‘ ie umikala in raztapljala v nji. Bilo je kot, da se bojuje noč s zadnjimi odsevi svetlega dneva
Zarja je izginjala,’ ‘i„ temna noč je ležala nad mestom.
Henrik Kovač je slonel pri oknu in opazoval to noč... in nemirne misli so begale po njegovi duši . . . tako tesno mu je bilo v ti mali sobici, tako mučno to ozračje, da ni mogel ostati več doma . . . Poslovil se je od svoje žene in odšel v mesto ...
Počasi je hodil po mestnih ulicah, nehote ga je korak povedel proti Tivoliju. Nemirne misli, ki so se ga polastile v sobi, ga niso pustile tudi sedaj.
Vsak človek ima svoje ideale, ki stremi za njimi, ali ki so večkrat samo fantom, ki si ga je zgradil pred seboj iz
svojih sanj in neznanih hrepenenj. Moč lastnega egoizma ga vedno navaja, da stremi in hoče doseči nekaj novega, velikega! uničiti ali premostiti mora vse zapreke ... To je prava, nepokvarjena etika čiste človeške duše — in kakor propada posameznik, predno je dosegel ono »zlato runo", ker smrt preži na njega — in se ji ne more umakniti . . . tako se vse ljudstvo bori v strašni borbi ... a ne more doseči svoje sreče ... In kje je vzrok ti človeški onemoglosti? Boj med spolom! Seksualni pojavi so tolike elementarne važnosti v človeški usodi, da so med vsemi prvi! Spol je ustvaril mozek in dušo, ki bi se hotela otresti teh spon, ki jih žnjimi oklepa spol...
In življenje je pozorišče tega boja ... človek trpi, a ne ve zakaj, kako je to zaslužil, njemu je življenje največji sovražnik ... in v ženi so utelesnjene najsilnejše demonske moči življenja. Žena je vzrok vednega boja . . . spol proti spolu ... a oba propadata . . .
Vse te misli so polnile njegovo dušo, ko se je izprehajal po glavnem drevoredu: maloštevilni izprehajalci niso opazili zamišljenega moža, ki je korakal sklonjene glave naprej!
Doli iz Švicarije so doneli glasovi godbe, ki so se razlegali skozi temno noč in se izgubljali v sentimentalnih akordih...
Henrik Kovač je zavil vstran, ker ni hotel srečavati ljudi, šel je pod hribom po podrožniški poti . . .
Iz hiš, ki so stalne osamljene in tihe
so se usipali na cesto posamezni medli odsevi...
Ugajala je Henriku ta tišina, ki se je raztirala tod naokoli ...
Naenkrat je začuden obstal pred malo elegantno vilo ...
Vsa okna, sicer razgrnjena, so bila sijajno razsvetljena ... iz vile pa je prodiralo glasno petje, smeh, žvenket kozarcev ... razločeval je moške in ženske glasove .. .
Ustavil se je za trenutek, ker ga je premotil ta vrišč . . . poslušal je . . . slišal je znane napeve, ki jih je prepeval včasi sam v pariških šantanih in varietejih; čudil se je temu ... v tem trenutku je slišal oddalač drdranje voza ... ker ni hotel, da bi ga kdo opazil, stopil je vstran . . .
Voz se je ustavil pred vilo, in iz njega je stopila dama v spremstvu nekega gospoda .. . šla sta naravnost proti vhodu vile, kjer je gospod potrkal . . . isti trenutek je postalo v vili vse tiho . . . vrata so se odprla, in v svetlobi je zapazil Kovač svojo sestro Rene.
V	prvem hipu ni mogel verjeti tega, saj mu je pravila, da ima v gledališču skušnjo, ki gotovo še ne more biti končana ; a ona je že tu . . . hotel se je natanko prepričati in stopil je korak naprej . . .
Sedaj ni več dvomil, bila je zares Rene, ki se je ravno tedaj obrnila proti svojemu spremljevalcu, ki je plačeval iz-voščka. Nato sta oba izginila skozi vrata, ki
so se zaprla za njima . . . Voz je oddrdral nazaj v mesto . . .
Henrik Kovač je še nekaj časa stal na cesti in poslušal ... v vili je postalo bolj tiho, petje je popolnoma prenehalo ... a to je trajalo samo par trenutkov . . . vrišč se je nadaljeval iznova ... in med glasovi je Henrik natanko razločil glas svoje sestre . . .
Kaj dela Rene tukaj?
Vsa ta družba se mu je zdela takoj sumljiva, posebno še zato, ker jo mu je Rene sama zatajila, zakaj mu naravnost ni povedala, da ima danes opravke . . . Zakaj mu je lagala ...
Spomnil se je njenih oči, njenega obraza . . . torej so vendarle resnične njegove slutnje, njegove misli . . . Sklenil je, da spregovori takoj drugi dan naravnost s svojo sestro odločno besedo, kaj je na stvari.
Obrnil se je in odšel proti mestu!
Pred očmi mu je zopet priplavala slika njegove žene . . . Kolika razlika med njo in med Rene . . . Ako so se porodile v njegovi duši misli o ženi, tedaj pri tem ni nikdar mislil na svojo ženo . . . ona mu je bila nekaka izjema ... kot simbol one žene — heteremu je postala hipoma Rene ...
Ali trdno je sklenil, da odvrne Rene raz to pot, da zaustavi njen korak, ki jo vodi naravnost v pogubo. Novo življenje mora pričeti . . . trdno se je odločil, da pove svoji ženi vse . . . ona mora postati
spodobi. Že ko so v cerkvi obešali posamezne table, oziroma številke, so jim po glavi rojile misli, ki ne spadajo v cerkev. Ko je bilo gotovo v cerkvi sv. opravilo, so se napotili — kot vzor abstinentje seveda
— v gostilno. Že med potjo so na glas brili norce o dejanju, ki se je ravnokar vršilo v cerkvi. Norčevanje pa so povrhu zabelili še s preklinjevanjem, ljudje so se kar spogledovali. Na vrhunec verske pobožnosti so dospeli še le v gostilni. Med drugim se je nek znan Čuk posebno odlikoval ter se glasno pobahal: Ko sem štev. 6 gor dal, sem si mislil, da sem pri »Seksa r ju" (znana gostilna na Dunajski cesti) Drugi gostje okoli — liberalci-,brezverci"
— so se nad takim blatenjem zgražali, opominjali so, naj se pusti cerkev pri miru, a vse zastonj.. Oni so dalje klobasali svoje marnje. To je bilo pa tudi gostilničarju preveč, vrgel je dva najpobožnejša Cuka ven. Značilno je, da je bil medv Čuki njih načelnik navzoč, a oni, ki so Čuke svarili pred blatenjem vere, so bili — Sokoli!"
Glas iz občinstva na naslov vojaškega poveljstva. Človek bi si mislil, da vlada sedaj na Radeckega cesti in drugih ulicah večji mir, odkar imajo vojaki 27. pešpolka prepovedano ostajati čez 9. uro zunaj. Žali bog, da temu ni tako. V nedeljo ponoči okrog 11. ure so Belgijci zlasti po imenovani ulici tako razgrajali, da so ljudje začeli odpirati okna. Razgrajači so rabili take ostudne besede, da jih javno niti ponoviti ne moremo. In da ni bilo brez običajnega „hajlanja“, se ob sebi razume. Kar je za ugled 27. pešpolka pri vsem tem posebno značilno, je dejstvo, da so bili to sami podčastniki tega polka. Vprašamo: Kaj misli tukajšnjo c. kr. vojaško poveljni-štvo proti vedno se ponavljajočim izgredom ukreniti? Ali se nam bo treba obrniti še na kak višji naslov?
Občinskim očetom v Šiški v pomislek. Iz Šiške nam poročajo: Na dopis iz Šiške v štev. 8 Vašega cenjenega lista si dovoljujemo še to-le opomniti: Res je, kar Vaš dopisnik poroča, namreč, če kdo misli da Šiška napreduje, se v tem oziru jako moti. Še prejšnji občinski odbor je bil mnenja, da bi bilo potrebno, v taki veliki, obljudeni občini raznega javnega nadzorstva, posebno pa živinozdravnika, oziroma tržnega nadzornika, ki bi nadzoroval mesnice in prodajo živil. Pred nekaj tedni se je sicer govorilo, da je novi občinski odbor ponudil mestnemu tržnemu nadzorniku v Ljubljani, da bi isti zajedno nadzoroval tudi živila in mesnice v Šiški. Ker pa je to ponudbo odklonil — kar je samoob-sebi umevno — je cela stvar zopet zaspala. Pa bi bilo dobro, gg. občinski očetje, da se za to idejo zopet zdramite, treba pa je po-preje še prepotrebne luči v Šiški, sicer v dosedanji egipčanski temi še zaspite do sodnega dne.	Več Šiškarjev.
Koncert čelista Josipa Stano. Znani hrvaški virtuoz čelist g. Josip Stano, ki je v zadnjem času prirejal koncerte po vseh balkanskih mestih in dosegel s svojimi koncerti v Parizu, Londonu in drugih svetovnih mestih največji umetniški uspeh, priredi dne 18. t. m. v mali dvorani ljubljanskega »Na-rodnega doma“ koncert s prijaznim sodelovanjem g. Janko Ravnika, ki ga spremlja na glasovirju. Program je sestavljen iz najboljših točk muzikalne literature. Občinstvo opozarjamo že danes na ta užitek, da naj pohiti na ta koncert poslušat enega najboljših čelistov Hrvata g. J. Stana. — Vspored obsega naslednje točke: 1. Saint Saens: A-moll; 2. Maks Bruch: Kol Nidrei: 3. a) Oršič: Kroz suton; b) Sječanje; c) Groblje; d) Gavota; 4, a) S. Bach: Tir;
najboljša prijateljica njegove sestre . . . ona mora čuvati nad njo . . .
Popolnoma prazno je bilo že mesto, ko se je vračal Henrik proti hotelu ... po ulicah je bilo tiho in mirno . . . nikjer ljudi, nikjer nobenega življenja . . .
Nekak strah je prevzel Kovača, ko je stopal po mestu . . , ta tišina ga je navdajala z neko neznano grozo ... in zdelo se mu je, da se je z ljubljanskim ozračjem vleglo nekaj težkega, usodnega na njegova prsa . . .	(Dalje.)
Mali listek.
Književnost, gledališče, umetnost.
Umetniške vesti iz Ljubljane. Pride recimo v Ljubljano kdo odSrbov, ki ima smisel in okus za upodabljajočo umetnost, pa mislim, da bo odnesel od nas malo zadovoljnosti. Videl bo namreč ljubljanske javne spomenike in to mu bo prilično zadostovalo, da se ukorenini v njegovi notranjosti trdno in odvratno mnenje. Ampak motil se bo. Pri nas povsod in še specijelno v Ljubljani je v tem oziru dosti drugače nego drugod po svetu. Pri nas se postavljajo spomeniki po željah in voljah takih komisij, ki ponavadi ne štejejo v svoji sredi niti enega izvedenca v umetniških strokah, pač pa gospodarijo z zbranim denarjem in tako pridemo brez težavnih sklepov do postavljanja takih neiumotvora, kakor se jih vidi po naših cestah in trgih. Pred deželnim muzejem
b) Piatti: Concert Etude (čelo solo); 5. a) David Popper: a) Nocturno; b) Tarantella. Vstopnina: I. prostor 3 K: II. prostor 2 K; stojišče po 1 K; dijaške vstopnice po 60 vinarjev. Predprodaja vstopnic v Šešarkovi trafiki (Šelenburgove ulice). Začetek koncerta ob osmih zvečer.
Prestolonaslednik v Ljubljani. Sinoči nam je došlo poročilo, da se je prestolonaslednik Franc Ferdinand baje ob s/412 s posebnim vlakom peljal skozi Ljubljano.
Ob sklepu lista se nam poroča: Prestolonaslednik pride z brzovlakom ob 12-4 ponoči, vozi se v priklopljenem salonskem vozu, prihaja iz Brijonskih otokov ter potuje na Ogrsko.
Pozdravi nedeljskemu shodu družbe sv. Cirila in Metoda: Tržaške Slovenke 100 K, Koriški slovenski učitelji v daljšem pismu po Antonu Pesku, vzlic pomanjkanju prispevajo k obiambnemu skladu 1000 K. Neki župnik iz Koroške pozdravlja manifestacijo ter obsoja „Cirilmetodarijo“, (ime mora ostati tajno, ker se je bati, da se klerikalci maščujejo nad njim). Reški Slovenci v daljšem navdušenem pismu. Ženska in moška podružnica v Tolminu prijavita pristop k obrambnem skladu za znesek 200 K Moška podružnica v Gorici in dr. Dereani, ki ustanavlja podružnico v Solkanu. Akad. društvo Tabor. G. Mihaeli, Ljudmila Novak (iz Gradca) »vržeta vsak svoj kamen na podli napad »Cirilmetodarije".
Zabavni večer na čast vsem Pepcam in Pepetom. Slovensko pevsko društvo „Slovan" priredi v soboto dne 19. t. m. zabavni večer na čast vsem Pepcam in Pepetom v gostilniških prostorih g. M. Weissa, Pred konjušnico št. 12. Na sporedu je petje, komičen nastop, »Čevljarski vajenec pred gledališko blagajno", ki ga izvaja član slov. glndališča g. Molek, potem šaljiva pošta in ples; Vsi oni, ki so prijatelji vesele neprisiljene zabave in posebno pa vse Pepce in vsi Pepeti naj pohite na ta zabavni večer, da se bodo na dan svojega godu neprisiljeno zabavali. Društveni odbor se je potrudil, da bode vsakemu ustreženo. Začetek ob polu osmi uri.
Dramatično društvo. Občni zbor dramatičnega društva se vrši začetkom meseca aprila, da si izvoli svojega predsednika.
Hinko Nučič, režišer slov. gledališča si osnuje igralsko družbo iz prvih članov naše opere in operete, ki bo ž njo gostoval 14 dni v Gorici, nato v Pulju, Celju, Mariboru, Ptuju, potem po Dalmaciji, Bosni, Hercegovini, Srbiji in Bolgarski.
»Turškatiskarna vKopitarjeviulici" včeraj na splošno začudenje ni poslala svojega poročevalca na shod družbe sv. Cirila in Metoda. Škoda, koliko lepega bi bil slišal in napisal. Pač pa se je shoda vdeležil starinoslovec Pečnik, ki bo svojim prijateljem v »Turški tiskarni" lahko poročal v podrobnostih na shodu.
Tatovi v gledališču. Glasilo intrigantov poroča, da krožijo važni zgodovinski dokumenti, ki se tičejo razvitka slov. Talije po Ljubljani; ti dokumenti so bili baje rekviziti pri neki opereti na razpolago solistom, a ne zboru, kot poroča imenovani list. Ker so pa vsi gledališki rekviziti last rekvi-ziterja, ter se ne podarjajo, moramo vprašati kdo je te dokumente odnesel? V dar jih ni dobil, nego jih je menda izmaknil, poneveril! Dobro bi bilo, da se stvar dožene in lconšta-tira kdo so ti ljudje, ki zalagajo glasilo S. L. S. z ukradenimi dokumenti! — Prepričali smo se o ti stvari in teh dokumentih in smo v stanu, da stvar pojasnimo: Med gledališkimi rekvizitami, se nahaja tudi nekaj starega papirja, — odloka sodišča,
na primer, stoji kip znanega zgodovinarja Valvazorja. Tak je, kakor bi ga ne delali kiparji, ampak kuharji iz testa? Da bi ga, bratci, nikoli nihče ne videl!
Pa bi se torej tak opazovalec, ki bi sodil našo upodabljajočo umetnost po takih zuuanjih znakih, jako varal. Dandanes razpolagamo namreč pri nas s čisto dobrimi kiparji. Tudi ta in oni od teh, ki so napravili za kolikor toliko dobro plačo javne spomenike, skriva v svojem ateljeju marsikaj dobrega, res umetniškega in takega, kar nima s postavljenimi kamenitimi kolosi ničesar skupnega. Najboljši med vsemi je Berneker. Velik lirik je, potaplja se vedno v tragiko življenja in nam prinaša in kaže iz nje pretresljive slike bede, nesreče in strasti. Njegova mehka, sanjava in razbeljena duša diha iz njegovega kamna, pre-paja gledalca s sočutnostjo in ga osamlja po vseh dolžnostih resničnih umotvorov. In naši slikarji so še nad kiparji. Jakopič Grohar, Jama-Sternenin tropa mlajših ustvarja dela, ki jih morejo roditi le prave umetniške nature. Naši krajinarji so pravi poetje. Njihova pisana polja v poletnem solncu, njihove jesenske in zimske krajine, samotno sanjajoče koče po zelenih holmih, gola drevesa pod snežnimi kapami — vse to nam izražajo slike z očarljivo naravnostjo in poezijo.
S kupci — kajpada, s kupci je jako slaba. Ljudje kupujejo slike samo takrat, kadar se ženijo. Tedaj si urejajo domove in se izkaže pri tem po-
davkarij in par nepomebnih zapisnikov sej „Dram. društva", ki jih je baje škartiral Trstenjak, ko je pisal zgodovino slov. gledališča. Ti rekviziti se dajo na razpolago pri predstavah v deželnem gledališču; nek član slov. gledališča pa si je iste prisvojil in jih naravnost nesel Štefetu, ki je takoj udaril na veliki boben, začel pisati o važnih dokumentih, ter slovesno zatrjuje pri „fajmoštru da iste razstavi! Še predno so bili oni dokumenti pri Štefetu, smo videli mi one „važne“ dokumente, ki pa niso ničesar drugega, kot neznatne zadeve internega poslovanja v početkih. »Dram. društva". To je torej ona veleaktualna in senzacijonalna vest, ki jo je glasilo intrigantov razkričalo kot na napad-na slov. gledališče.
V Joilet v Ameriki je umrla naša rojakinja Hdlena Jučiger, rojena Klinc. Pokojnica je bila sestra znanega narodnjaka Avguština Klinca, poslovodje Kajfeževe kleti na Kodeljevem. Bivala je komaj 4 mesece v Ameriki.
Javno nasilstvo na Dolenjski cesti. V soboto večer je pripodilo kakih 6—8 Bar-janov, med njimi tudi znana postropača Rak in Mikec, po Dolenjski cesti nekega mladeniča, baje tudi Barjana, proti policijski stražnici, Ko je napadeni hotel iskati pomoči pri stražniku, sta dva njegova zasledovalca planila proti njemu, oziroma za njim v stražarnico, in sta ga začela ondi pretepavati. Stražniku, ki je hotel preprečiti napad ter varovati napadenega, je eden napadalcev udaril z neko optrino po glavi. Kljub temu se je stražniku posrečilo enega javnih nasilnežev aretovati; drugi so odnesli pete. Pravijo pa, da pridejo še vsi praviciv roke. Stažnik je le lahko na glavi poškodovan.
Pod ključ so jih djali. Pretečeno soboto do nedelje: Dva radi tepeža in javnega nasilstva, enega radi neplačanega vžitka v gostilni. V nedeljo do polnoči: Dva, ki sta si ga preveč privoščila.
V varno zavetje. Od nedelje opolnoči do pondeljka opoldne so bile aretovane 4 osebe in sicer: 1 radi razgrajanja, 1 radi prepovedanega povratka v mesto, 1 radi pijanosti in počitka na cesti, in 1, ker drugje ni mogel prenočišča dobiti.
Zadnji pogon v Tivoli ni imel nika-koršnega vspeha. Večjo srečo je imel nedeljski pogon v mestnem logu, kjer so zalotili iz mesta izgnanega Fajdiga in Karola. Hladneje postalo vreme očividno vpliva na zgodnje goste mestnih gozdov. Tudi se nam ne zdi primerno, da se taki pogoni zaporedno drug za drugim vrše. „Tiči", konkurenti pravih tičev po naših gozdih imajo dober nos, zato bi bilo dobro, če se jim prihodnjič le polagoma skuša priti do nosa.
Od stopnje do stopnje. Sinoči so arelo-vali bivšega trgovskega pomočnika Karla Nekermanna radi beračenja. To mu še ni bilo dovolj, zagrešil je namenoma tudi žaljenje straže, in nato opozorjen, celo nekako pretil, da mu ni prav nič, če dobi šest mesecev.
Sam se je zglasil, ker je bil brez sredstev, Franc Želenka, krojaški pomočnik iz Ptuja.
Izgubljeno in najdeno. Gosp. pl. Kanc soproga stotnika je izgubila zlato zapestnico.
—	Izgubljena je zavratnica z zlato iglo. — Najden je žepni robec z majhno vsoto denarja. — Marija Planinšek, posestnica v Do-brunjah je izgubila na Vodnikovem trgu svoj poročni prstan v vrednosti 9 K — Franc Habič, gledališki inspicijent, je izgubil ščipalnik, vreden 6 K — G. Josipina Schloser, soproga mizarja, je izgubila zlat poročni prstan. — G. Marijana Hlomšek, soproga potnika, je izgubila zlato zapestnico.
treba, da se razobesi toliko in toliko stvari po stenah. Navada je taka, splošni okus zahteva, kupiti se mora. Ali na slovenskega slikarja se ob takih slučajih ne domisli nihče. Kupi se v prodajalni cene reprodukcije teinte madone z detetom, še dvoje ali troje znanih švicarskih pokrajin z zelenimi travniki, modrim potokom, razdrapanim mostičkom in lisastimi švicarskimi kravami in stvar je opravljena. Sicer — v navadnih časih velja v splošnem načelo: umetnost je luk-sus! In to pomeni: kadar bomo premogli jkupe cekinov, takrat pa — naj bo v božjem imenu. — Kupimo tudi kako domačo sliko 1 Vendar — poleg takih naziranj — morajo vpodabljajoči umetniki vseeno živeti. In zato je bilo treba misliti na to, kako bi se na kak način prišlo v tesnejšo zvezo s publiko in eventuelnimi odjemalci.
Mislilo se je sem, mislilo tja, svetovalo se je na tem višjem mestu, svetovalo na onem, a nikjer nič storilo. Nazadnje se je zaslužno ojunačil z veselim upanjem na boljšo bodočnost slikar Jakopič. Kar naenkrat so ga bile vse ljubljanske ulice polne, od Poncija je hodil, pa do Pilata in zopet narobe, a tam pod šetališče je prišla neko jutro kopa delavcev in pričeli so riti in razkopavati zemljo.
„Kaj pa bo?" so vpraševali začudeni meščanje.
In odgovor se je glasil: »Umetniški paviljon!" — Tako čudo, ali ne?
Občni zbor samostojnih obrtnikov v Ljubljani. Za v nedeljo 13. tm. v hotel »Ilirija" sklicani občni zbor se je ob obilni vdeležbi otvoril po 3. uri. Predsednik gosp. Gjud pozdravi navzoče, kakor tudi zastopnike časopisja, imenuje overovateljem zapisnika gg. Schlegla in Kreigherja. Dalje omenja, da je izmed 24. med letom novo pristopivših članov ostalo le 8, ostalih 14 pa se za društvo ni dalje več brigalo. Delovanje odbora je bilo vestno. Žal pa, da so izdatki večji, nego prejemki. Smrt je pobrala 2 člana: Jordana in Chramero. Priporoča članom, naj delujejo za prospeh društva. Čisanje zapisnika, kot druga točka dnevnega reda brez ugovora.
Blagajnik g. Breskvar položi račun za
I. 1909. Iz njegovega poročila posnemamo: Stanje društvenega premoženja koncem 1. 1898 znaša K 11.924.34; prispevki članov K 2.895.18; neizplačane obresti K 359.32; 8 pristopnin K 40. Stanje dohodkov: K 15,525.36. Izplačani bolniški denar kron 2.977.50; zdravniki itd. K 381.86 pogrebni prispevki K 300; jubilejska ustanova K 80; upravni stroški K 369.26. Svota izdatkov: K 4.108.63. Ostane torej konec 1. 1909 K
II.416.74. Blagajnik omenja, da nekateri člani preveč izrabljajo društvo. Odbornik g. Kreigher pojasnuje, da je dozdevno neugodno stanje blagajne le tako razumeti, da se je računski zaključek letos drugače sestavil nego prejšnja leta.
Načelnik nadzorovalnega odseka gosp. Bčgel izjavi, da so društveni računi v vzornem redu. — V svrho posvetovanja za dopolnilne volitve odbornikov se občni zbor prekine za 5 min. Nato član g. Pust priporoča, da se zopet izvoli stari odbor. Sprejeto. Izstopili, oziroma zopet izvoljeni odborniki :
Gg, Kreigher, BOgel star, Erjavec, Jerina, Luka, Gačnik (revizor) Geier. Namestniki : Krapeš Milko, Rebolj, Šperetič. V nadzorovalni odbor: Rojina Franc, Rebek, Petek. Namestniki: Irkič, Pust, Ferkula. Predsednik pozdravila izvoljene odbornike. — Živahna debata se je vnela pri zadnji jtočki dnevnega reda: Splošni predlogi G. Krapeš interpelira, kaj je ssocijalnem zavarovanjem obrtnikov. G. Francheti v kratkih potezah odgovarja zadevno tega vprašanja. Koncem omenja, da je danes seja obrtnega sveta v plenarni seji na Dunaju. Zahteva se: Vsi obrtniki naj spadajo v socialno zavarovanje.
Glede zavarovanj pomočnikov pa se stavijo razne ovire političnega značaja. Isti interpelant stavi predloge proti izrabljanju bolniške blagajne. Predsednik v svojem odgovoru se strinja s predlogi govorniki. Francheti predlaga glede pobiranja članarine itd. vporabo poštnih čekov. Po daljši debati se je sklenilo, da ostane pri starem. Kunstler in Kraigher predlagata, da se članarina novih udov takoj vplača dotičnemu odborniku ki člana pridobi. Kreigher še posebej naglaša, da dobi ud vpisnino nazaj, v slučaju, ako ga odbor odkloni. Koncem se je razvila vsesplošna debata glede prireditev društvenih veselic, katerih namen bodi pridobitev vira novih dohodkov. Sklenilo se je, da bodi to vprašanje rešiti naloga odbora. Večina je bila proti prireditvam brezplodnih vrtnih veselic, pač pa za prireditev zabavnih večerov v zimskem času.
Po enournem zborovanju predsednik zaključi shod, ter se med drugim posebno zahvali tudi zastopniku »Jutra."
Spomladanska razstava v umetniškem paviljonu R. Jakopiča se otvori dne 19. t. m. ob pol 12. dopoldne. Razstava šteje 180 umotvorov. Izmed slovenskih umetnikov
Torej zdaj stoji ta paviljon in sicer po zaslugi in žrtvovanju slikarja Jakopiča. Prva razstava se je že vršila v njem in baš zaključila se je že druga. Prvič so razstavili slovenski umetniki, zdaj dalmatinski. Na slovensko izložbo se je bil pripeljal po naročilu ministrstva vladni pooblaščenec, da si stvar ogleda in predloži, kar bi bilo vredno kupiti. Kajpada se je vršil ta pohod po gosposkem receptu, ki je prilično takle: č e traja razstava šest mesecev, se pripelje na njo vladni odposlanec sedmi mesec. Seveda ga mora vse čakati v zaprtih prostorih. No, vendar je to bolje kakor nič.
Slovenska razstava je še prilično uspela. Prodalo se je dosti vstopnic, en kip in nekaj slik. Druga, dalmatinska, se ni obnesla. Trpela je na slabem obisku, kupcev dosedaj ni bilo. Te dni so jo zaprli in vse pričakuje: vladni pooblaščenec— ali pride, ali ne pride?
Slovensko deželno gledališče. Vsled nevarne obolelosti svojega očeta je moral g. tenorist Fiala na nujno pismo svoje sestre in na ekspresni telegram svoje matere odpotovati domov v Olomuc; prišel pa je, žal, prepozno; našel je očeta že na mrtvaškem odru. Ker je razentega tudi gdč. P eršlova bolna in je bila te dni operirana, je razumljivo, da mora ravnateljstvo vsled tega opero za nekaj časa opustiti. Zaradi odsotnosti g. Fiale se je morala peti v nedeljo zvečer mesto »Dolarske princese"
bodo zastopani Iv. Grohar, Rih. Jakopič, Mat. Jama, Fran Klemenčič,
S.	M a golič st., S. M a golič ml., V. Sme-rekar, Henrika Šantel, Saša San-tel, Iv. Vavpotič, Ivan Zajec in Peter Žmitek. Poleg njih raztavita še Nadežka Petrovič iz Belgrada in K. Myoz iz Bleda.
Kaleidoskop.
Kaj je smola?
Če kreposten gimnazijski ravnatelj pelje	svoja	dva	sinova v	gledališče	k
Przybyszewskega »Zlatemu runu“, pa mora po prvem dejanju razočaran in ogorčen zapustiti prostor, ker vidi na odru namesto	Argonavtov	pregrešne	moderne —
ljudi . . .
Ce sedi profesor Tainta v dežju na verandi ter po najnovejših zaključkih klasične filologije tako goreče popravlja noge Praksitelove Venere, da ne zapazi tatu, ki mu izmakne njegove velike pošvedrane štiflete,.
Če se ga doktor Ipsilon zvečer po Soli tako nabere, da stoji za plotom in drži v roki hlačni trak, misleč, da je kaj drugega, in izvaja posledice — v hlače . ..
Ce so muzejski mikroskopi tako zanič, da vidiš skozi nje mrtvaško glavo, pa pride	slepec	pogleda na sto korakov in	ti
pove,	da je	crkla	želva. In če	hoče vrag	še
vrhutega, da so tvoji pokrovitelji malo prej dognali tvoje »najodličnejše sposobnosti za muzejskega ravnatelja" natanko z istim mikroskopom kakor ti pristnost mrtvaških glav .. .
Ce obožuješ lepo gospo in ji pisariš zaljubljena pisma, pa nekega dne zaslediš, da njen mož iz komodnosti prepisuje tista pisma in z njimi zapeljuje tvojo najljubšo ljubico.
Če v časopisih z oglasom iščeš prijetnega damskega znanja, pa se ti pod šifro »Pikantno veselje" poste restante 69 neve-doma ^vjame tvoja lastna grda žena ...
Če si snedel tucat svinčnikov opevaje biserne zobe svoje Dulcineje, pa se ona ob čitanju tvojega zmašila tako zasmeje, da ji padejov iz ust...
Če se na maškaradi stisneš z lepo damo v kot in ji molče izražaš svoje občudovanje, pa te ona mahoma udari po roki in vzroji z debelim glasom: »Gospod, ali mislite, da smo na Pruskem?" ...
Ce pričakuješ denarnega pismonoša, pa zjutraj ob poldevetih potrka eksekutor.
Ali pa če si državni pravdnik in se izkaže, da si v naglici zaplenil citat iz kazenskega zakonika.
__________________King	Fu.
Iz slovenskih krajev.
Novo mesto.
Igrokaz »Tihotapec", ki ga je priredila novomeška čitalnica dne 12. t. m. je v spel v vsakem oziru izborno. Kmet Stibernik je svojo težko vlogo tako dobro rešil, da ga želimo v naprej, kakor prejšna leta v iju-binskih vlogali, zopet pozdraviti na našem odru. Njegov sin Franc, je bil v prvih dejanjih dober; v IV. dejanju IV. prizor bi bilo želeti drugič več občutkov. Rezika, njegova hči je pela in igrala pohvalno — samo kot kmečko dekle, bi morala bolj vporabljati, domač dolenski dialekt, ter opustiti nervoznost. Tekmec kot znani komik, jako ugajal, izvedel je svojo vlogo, kakor dose-daj vsako vsem v zadovoljstvo. Obrščakova Meta je kot »zafrklivka" kakor vstvarjena
—	svojo vlogo povsem dobro rešila. — Kmet Golman, kateri, škoda, v igri ne pride
»Logarjeva Krista" ter se poje tudi danes, v torek mesto Goldmarkove opere „Sabska kraljica" elegantna Fallova opereta »Ločena žena" z gdč. Lvovo, gdč. Hadrbolčevo ter gg. Iličičem, Bohu-slavom, Povhetom in Bukškom. Ribiča Willetna poje mesto g. Lipnickega g. Juvan. Opereta, ki je imela zaradi svoje me-lodijoznosti, krasno posrečene instru nen-tacije in zanimivega, mestoma pikantnega dejanja povsod največje uspehe, se je priljubila tudi našemu občinstvu tako, da se vrši danes že repriza; s to predstavo se ta dražestna opereta definitivno odstavi z repertoira. V četrtek se vrši premijera „Sa bske kraljice", če bo g. Fiali mogoče, da se dotedaj vrne; za soboto in n e d e 1 j o sta določeni izborni francoski opereti »Zaroka pri svetilki« in »Soprog pred durmi' Jaequesa Offenbacha ter se vršita obe predstavi v dobrodelne namene. Poleg g. Iličiča, ki je prevzel režijo in g. Bohuslava sodelujejo pri teh prireditvah tudi požrtvovalne narodne gospodične: dr. Tavčarjeva, dr. Zupančeva in Hrastova. — Dramsko osobje pripravlja Roberta Bracca najnovejšo dramo v treh dejanjih — .Izgubljenci*. — Abonement na sedeže za par se v kratkem zakl j uči.
veliko v poštev, Hribernik, gostilničar Rebernik in hči Franc,a kakor vsi drugi igralci, rešili so svoje vloge po voljno in videlo se je, da bi igralci glavnih vlog, delali čast stalnemu gledališču. — Igra se bo 20. t. m. ponavljala! — Opomni se, da je bila vstopnina previsoka.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Program potovanja kralja Petra.
(Brzojav posebnega dopisnika .Jutra*.)
Belgrad, 14. marca. Končno je določen natančen program prvega potovanja kralja Petra v inozemstvo. Odpotuje v nedeljo 20. marca ob 10. uri dopoldan s posebnim vlakom čez Budimpešto in Oderburg. Čez Avstro-Ogrsko zadrži strog inkognito, a na ruski meji pozdravi kralja posebno carjevo poslanstvo in srbski poslanik v Petrogradu. Svečani sprejem kralja po ruskem carju bo v Carskem Selu, a stanoval bo carjev gost v zimski palači v Petrogradu, kjer ostane pet dni, v Moskvi dva dneva in en dan v Sebastopolju. Ako bo Črno morje mirno, odpotuje kralj iz Sebastopolja naravnost Carigrad, kjer ga svečano sprejme sultan, pri katerem ostane štiri dni. Potem odpotuje na Sv. Goro (Atos) in se vrne čez Solun v svojo prestolnico Belgrad. V njegovem spremstvu bo ministrski predsednik Pašič, minister zunanjih del dr. Milovanovič ter civilno in vojno spremstvo.
Hilmi-paša v Belgradu.
(Brzojav posebnega dopisnika ,Jutra".)
Carigrad, 14. marca. Veliki vezir Hilmi-paša odpotuje v kratkem v Belgrad, da vrne obisk srbskemu ministru zunanjih del dr. Milovanoviču.
Presednik deželnega kulturnega sveta v Dalmaciji.
Dunaj, 14. marca, Cesarje imenoval conte Borellija predsednikom deželnega sveta.
Marcovo siavlje.
Dunaj, 14. marca. Danes so dunajski socijalni demokrati proslavljali proslavo marcovih žrtev iz leta 1848. Govoril je poslanec Schuchmeier, a za njim češki, poljski, rus inski in romunski govorniki.
Bienerth pri cesarju.
Dunaj, 14. marca. Baron Bienerth je bil pri cesarju danes v daljši avdijenci, kjer se je informiral o političnem položaju.
Nasilje pruske policije.
Berlin, 14. marca. Soc. demokratski poslanec Gerlach se je danes peljal s svojo soprogo po tramvaju. Naenkrat udere policija v voz in aretira poslančevo soprogo brez najmanjega povoda. Na stražnici se je izkazalo, da so poslančevo soprogo zamenjali z neko vlačugo!
Dalai Lama v Caicuti.
Calcuta. 14. marca. Semkaj je dospel pobegli tibetanski papež Dalai Lama.
Razmere na Grškem.
Atene, 14. marca. Dne 21. t. m. se sestane grška zbornica k svojem zasedanju, kralj sam otvori zasedanje, ki proklamira kot postavodajno oblast narodno skupščino, ki se zanjo vrše volitve 28. avgusta, a snide se k rednemu zasedanju 14. septembra.
Peary — slepar.
N-ew-York, 14. marca, Najditelj severnega pola znani Peary,. ki ga je zadnje dni obdolžil sleparstva znani geograf v Stockholmu Meyden se je poslužil Cookovega vzorca, neznano kam pobegnil.J
Mornariška debata na Angleškem.
London, 14. marca. V dolnji zbornici je danes vlada dosegla pri mornariški debati zmago nad opozicijo, za zgradbo novih bojnih ladij se je dovolilo 800 milijonov mark, a stalna mornarica se je znižala za 15 tisoč mož.
Nemiri v Casablanci.
Pariz, 14. marca. Domačini so zopet z vso silo napadli francoske straže, ki so se morale umakniki in iskati pomoči.
Nemci na Bolgarskem.
Ruščuk, 14. marca. Tu je prišlo do ostrega spopada med Turki, Bolgari in vojaštvom. Neki Turek je odpeljal neko Bolgarko, ki so jo hoteli vzeti Bolgari nazaj, a so jo Turki branili 1 Prišlo je do velikih pouličnih bojev. Turki so napadli vojaštvo, ki je oddalo najprej hlepo salvo, a nato ostro. Ubitih je bilo 16 oseh,
Ruščuk, 14. marca. Pri nemirih je bilo ubitih 20 oseb a 32 nevarno ranjenih. Razburjenje proti Turkom je velikansko. Bati se je nadaljnih nemirov.
Sofija, 14. marca. Turški poslanik Alim Bey je interveniral pri ministru zunanjih zadev Paprikovu glede nemirov v Ruščuku ter zahteval varstvo Turkom.
Justh se brati s srbskimi radikalci'
Budimpešta, 14. marca. Predsednik neodvisne stranke Justh je govoril na shodu v Szombothu, kjer je povdarjal svoje simpatije napram srbskim radikalcem. (Kakor je znano, so srbski radikalci na Ogrskem in Hrvatskem zapustiti hrvatsko-srbsko koalicijo, ker se niso hoteli zameriti Ma-džarjem. Radi tega vživajo sedaj simpatije madžarskih šovinistov, ali za to jih je obsodila vsa srbska javnost in srbski narod na Hrvatskem, ki se nahaja takorekoč ves v vrstah srbske samostalne stranke.)
Bolgarski kralj v Carigradu.
Carigrad, 14. marca Inicijativo k obisku v Carigrad je dal sam bolgarski kralj Ferdinand. Ta pojav se smatra kot dokaz, da žele balkanske države mir na Balkanu.
Ruski listi proti Paprikovu.
Petrograd, 14. marca. Tukajšnji listi zatrjujejo, da je Paprikov, bolgarski minister zunanjih zadev, zatajil svoje pogovore z ruskimi žurnalisti, ter retiriral pred javnim mnenjem.
Tajinstven umor.
Trst, 14. marca. Včeraj, v ponedeljek, dne 14. vt. m., so našli blizu mestne klavnice v Žavljah, mrtvo truplo približno 26 letnega mladeniča. Na truplu se pozna, da je pokojnik umrl nasilne smrti.
*
O navedenem umoru smo dobili tele-fonično poročilo, da je umorjenec 201etni Ferdinand Abram, ki je bil nekoliko slaboumen, je bil po spodnjem delu telesa slečen, a na glavi je imel več ran. Dognano je. da je bil mladenič najprej žrtev nenravnega napada, a potem ga je pohotnež ubil. Morilca dozdaj še niso našli.
Slepar in tat.
Trst, 14. marca. 18letni pomorščak Angelj Bonifaccio, ki je bil ukrcan na parniku »Francesca" Avstro - amerikanske parobrodne družbe, je bil včeraj opoldne aretovan na zahtevo Rudolfa Bartoloni, I. komisarja na istem parniku, ker mu je poneveril 40 kron, dočim je dva druga pomorščaka istega parnika ogoljufal: enega za
6,	a drugega za 8 kron in je obenem ukradel iz pisarne na parniku 60 kron.
Regnikolo živinče.
Trst, 14. marca. Prostitutka Stanislava Milič, stanujoča v ulici della Punta del Forno, je dala predminulo noč aretovati 26 letnega Nikolaja Liberale, doma iz Bologne v Italiji, ker jo je hotel po sili rabiti!
iTATATATATATAT&TAT&TATATAiata
Dež. gledališče y Ljubljani.
Ločena žena.
Opeteta v treh dejanjih. Besedilo spisal Viktor Leon. Uglasbil Leo Fali. Kapelnik V. Talich.
Karel van Lysseweghe, dvorni tajnik Iličič
Jana, njegova soproga.............Lvova
Pieter te Bakkenskijl, njen oče, generalni ravnatelj družbe spalnih vagonov v Bruslju.....................Povhe
Oonda van der Loo, urednica . . . Hadrbolčeva
Odvetnik de Leije...............Skrbinšek
Lucas van Deesteldonck, sod.	predsed.	Bukšek
823“ j «*»* ■»‘-“a : : ES
Scrop, kondukter spalnih vagonov	.	Bohuslav
Adelina, njegova nevesta.......Ptačnikova
Willem Kronwevliet, ribič .... Juvan
Martje, njegova žena...........Thalerjeva
Profesor Tjonger >	. zvedonra • Qrom
Profesor Wiesum \ soana zvedenca . Mikuš
Sodni sluga......................Meglič
Uradni sluga v Makkumu..........Adalbert
Amsterdamsko občinstvo.	—	Ribiči	in njih žene v
Makkumu.
Dejanje se vrši dandanes in sicer: I. dejanje v sodni dvorani v Amsterdamu; II. dejanje tri mesece nato v vili Lyssewegha v Amsterdamu; III. dejanje dan nato na proščenju v Makkumu na Holandskem.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. Najmanjši znesek 50 vin.
Velikanska zaloga lahkih dežnih pale-totov za dame in gospode od K 20'— naprej v »angleškem skladišču oblek* O. Bernatovič, Ljubljana.
Krepak učenec se sprejme v neko tukajšnjo trgovino. Kje, pove iz prijaznosti uredništvo „Jutra“.
Izobražen, mlad Slovenec išče službe, zmožen obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi. Sprejme vsako delo.
Prijazne ponudbe pod F. M. 26 poštno ležeče, Ljubljana, glavna pošta.
Kupi se dobro ohranjeno kolo s prostim tekom. — Ponudbe pod šifro Fr. V., poste restante, Ljubljana.
Kupi se še dobro ohranjeno kolo s prostim tekom.
Ponudbe upravi „Jutra“ z navedbo cene pod »L. J.“
Prodajam najnovejše spomladanske obleke za gospode od K 8-— naprej, za dečke od K 4-— naprej.
O.	Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Kupi se pes-čuvaj po nizki ceni. — Ponudbe pod »A. B.“ upravništvu »Jutra".
Šivalni stroj »Howe“ proda ceno krojač
I.	Magdič, Miklošičeva cesta 8.
KORESPONDENCA.
Pisatelj se želi seznaniti z mlado, lepo in elegantno damo. Ponudbe prosim pod šifro Roman »Žena“ posterestante, Ljubljana.
Gospod, mlad, premožen, želi znanja z gospodično iz ugledne rodovine v svrho ženitve. Ponudbe s sliko, katera se vrne, »Silvin" 21, poštnoležeče, Ljubljana.
Mlad gospod se želi seznaniti z duhovito gospodično. Ponudbe »Idealist", Ljubljana, poštnoležeče.
Mlad gospod, v Ljubljani neznan, se želi tem potom seznaniti z mlado in lepo gospodično živahnega temperamenta. Pisati pod „Novus“ na upravništvo »Jutra".
Katera gospodična bi hotela voditi zabavno korespondenco z veselim gospodom? Pisati pod »Veselje" poštno ležeče, Ljubljana.
Resna ženitbena ponudba. Mlada gospodična se želi v svrho ženitve seznaniti z mladim gospodom. Ponudbe s sliko pod šifro »Renee", poštno ležeče, Ljubljana.
„Jutro“
se prodaja po 4 vinarje v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Dolenc Jerica, Prešernova ulica. Šubic Evgenija, Hotel ,,Union11. Piclller F., Kongresni trg. Šešark Fran, Šelenburgova ulica. Trco Julijan, Sv. Petra cesta. Zupančič Ivana, Kolodvorska ul. Hanc Albina, Sv. Petra cesta. Velkavrh, Sv. Jakoba trg.
Blaž II., Dunajska cesta. Ušeničnik, židovska ulica. Blaznik, Stari trg.
Kleinstein, Jurčičev trg. liliStrill A., Breg.
Bizjak, Gosposka ulica.
FucllS Marija, Marije Terezije c. Elsner M., Kopitarjeva ulica. Sušnik Z., Rimska cesta. Podboj Z., Sv. Petra cesta. Mrzlikar, Sodnijska ulica.
Košir Jul., Hilšerjeva ulica. Franzot, Šiška.
Kušar, Sv. Petra cesta.
Kotnik F., šiška.
Šenk, Resljevi cesti.
Bizjak, Bohoričeva ulica.
Prodaja se tudi v Cerknici, na Rakeku, v Logatcu, v Postojni, v Novem mestu, v Zagorju, v Litiji, v Radovljici, na Jesenicah in v Škofji Loki. V Gorici in v Trsta v 50 trafikah.
Čitajte „Jutro“
Dobiva se v tobakarnah
po 4 vinarje.
Zastonj in poštnine prosto:
Domača knjižnica
Ženam izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih ===== prevodih.----------
Ig. pl. Kleinmay r <& Fed. Bamberg
v Ljubljani.
Hotel in restavracija
»Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. ::
Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
Štefan Bergant
lastnik.
Gostilna „Pri panju"
Vegova ulica št. 10
se priporoča za mnogobrojen obisk
lastnik Leonardo Galante
ima najboljše pijače; dobiva se izboren „pelinkovac“, goriška, istrska in dalmatinska vina po najnižji ceni.
Kavarna
,LEON‘
na Starem trgu št. 30
je linlioi- navadno
vso noč odprta.
V kavarni je na razpolago
'ir.
Z odličnim spoštovanjem
Leo in Fani Pogačnik.
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Cvetlični salon
ANTON BAJEC
jULlolj SLUa-SL
Pod trančo štev. 2 poleg čevljarskega mostu
izdeluje šopke, vence in trakove. Velika zaloga nagrobnih vencev. Zunanja naročila se izvrše točno. Cene zmerne.
I/hJ | in okusno pijačo daje le dr. ' ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLADIN“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem,
Mfipl ^ *em Pr>hranke 50°/o na IllUl/■ denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
7flr2t/ip 1 resn0 obvestilo po-Aufdvjc. potrjujejo mnogo-
b roj na priznalna pisma.
50% prihranka! št^llov.
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
k k k. k k k k.
Slovenci! Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
VIKTOR KORSIKA ~
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Rimska cesta štev. 5.
Izdelovanje šopkov in vencev po najnovejši obliki iz svežih in umetnih cvetlic po primernih cenah. Bogata zaloga raznovrstnih palm ter listnatih in cvetočih rastlin. Prodaja poljskih, zelenjadnih in cvetličnih semen najboljše kakovosti. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela.
Zunanja naročila, točno in vestno.
Najveeja zaloga najfinejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor:
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetniko in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in t pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
= Firneži, olja in retnše za slikarstvo r— = Slikarsko platno -	—
Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik.
Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
A d ni f TTq rmtrn Q rm Prva kranjska tovarna oljnatih barv, iLllUll IlclU.]J liUalilij firnežev, lakov in steklarskega klej a.
K
l ii totemi umi
si dovoljujem moje cenjene odjemalce opozoriti na mojo velikansko zalogo v konfekciji za dame, gospode, deklice, dečke In otroke, posebno pa na spodaj
omenjene predmete:
Otroške obleke za prati .... od K 1‘50 naprej ,,	,,	iz	blaga	.
Obleke za dečke........................
„	„ gospode
Površnike in športne suknje za gospode ,,
Pelerine s kapuco..................
Klobuke............................
Velour klobuki.....................
n	n
n	n
>>	))
M
))	))
4-6-— 8-—
12.—
6-—
2-—
5-80
n
n
n
n
Zaradi prevelike zaloge v damski konlekciji so cene znatno znižane.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
■v Xj3-a.T0lja.nj-, na Mestnem, tr^-u. šte-^7-- 5.
1?r: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V2“:
9/10_l	Stritarjeva	ulica	štev.	2.
 	rzz====z:=	Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ::::::::::::::::::::
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od. dne vloge po čistih 4,|20|o.