PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 111 (9113)	TRST, petek, 16. maja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
20 LET AVSTRIJSKE DRŽAVNE POGODBE
Pred dvajsetimi leti. polnih deset let. po končani vojni, v kateri je Avstrija bila sestavni del hitlerjevskega tretjega rajha, so na Dunaju podpisali državno pogodbo, ki je pomenila ustavni akt neodvisne in nevtralne Avstrije. S tem je bila dokončno obnovljena Avstrija v starih mejah. Koroški Slovenci niso dosegli željnih sadov svojega protifašističnega boja. 0-dločilno besedo je imela pri tem igra velikih sil, ki se niso zmenile niti za težnje koroških Slovencev po združitvi z matično domovino, niti za dejstvo, da so prav koroški Slovenci bili edini nosilci protifašističnega boja in da je bil nacizem na Koroškem potolčen: s partizansko puško osvobodilne vojske jugoslovanskih narodov in koroških partizanov kot sestavnega dela te vojske.
Tisto, kar je edino bilo mogoče doseči v takem položaju, je bila zagotovitev, pravic koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom do enakopravnosti in svobodnega razvoja kot narodne skupnosti v okviru avstrijske republike, člen sedmi in tudi drugi členi državne pogodbe zelo natančno in jasno obvezujejo Avstrijo, da zagotoviti koroškim Slovencem njihove osnovne narodnostne pravice.
Dvajsetletnica državne pogodbe ne poteka le v znamenju neizpol-njevànja njenih določil, pač pa v očitnem znamenju odkrite težnje vseh odločilnih političnih sil današnje Avstrije, da revidirajo državno pogodbo zlasti kar zadeva določila o pravicah koroških Slovencev.
Ves potek odnosov do slovenske manjšine jasno kaže na načrtno zaroto ne le poti pravicam koroških Slovencev, pač pa odkrito zaroto proti njihovemu obstoju. V prvem obdobju po .podpisu državne Pogodbe se kaže očitna namera doseči postopno tako rekoč tiso asi-milacijo koroških Slovencev. Kot gobe se vnovič pojavijo razne prikrite nacistične in druge šovinistične organizacije, ki jim je oilj ponemčiti korak za korakom slovenski živelj. Metod je bilo na Pretek: pritisk vseh vrst, diskriminacije, odprava dvojezičnega šolstva, zahteva, da starši posebej prijavljajo otroke v šole z dvojezič-rdm poukom, gospodarsko zapostavljanje Slovencev na vsakem koraku. Vlade pa služijo temu cilju z zavlačevanjem izpolnitve državne Pogodbe v njenih manjšinskih členih.
Ko pa se koroški Slovenci vse bolj trdovratno upirajo politiki raznarodovanja, ko vztrajno zahtevajo Izpolnitev državne pogodbe, ko ne odnehajo od zahtev, ki so jih postavili v skupni spomenici že takoj po podpisu državne pogodbe, Preidejo neonacisti in šovinisti v odkrito bojno napoved koroškim Slovencem v obliki poziva Heimat-diensta ob 50. obletnici koroškega Plebiscita. Ne bo miru prej na Koroškem, dokler ne bo en narod Izginil, se glasi geslo Heimatdiensta v oktobrskih dneh leta 1970. Od tedaj se začne pregon Slovencev, ki doseže vrhunec dve leti pozneje v razbijanju dvojezičnih krajevnih napisov, se pravi prvega medlega Poskusa vlade, da vsaj po for-Ptalni plat ugodi zahtevam držav-ne Pogodbe po enakopravnosti Slovencev. Ohrabrene spričo mlačnosti ln Popuščanja državne oblasti se neonacistične sile palaste celotne Politike do koroških Slovencev. .°d njihovim vplivom se stranke izrečejo za preštevanje manjšine, kor je samo druga oblika za potopno odpravo slovenskega življa.
Avstrija tako postopno postaja trdnjava nazadnjašiva, zbirališče vseh mračnih sil neofašizma. zatočišče ustaštva in seveda središče Protislovenske in protijugoslovan-ske gonje.
Dvajseta obletnica podpisa dr-Zavne pogodbe, ki se časovno sko-ralda ujema s 30-letnico poraza
«RDEČE BRIGADE» IMAJO Nfl PIKI KRSCflNSKO DEMOKRACIJO
Napad na mladega demokristjanskega voditelja v Milanu odv. De Carolisa in na dva sedeža KD
Demokrati« sile in sindikati ostro obsodili podli atentat, pri katerem je bil De Carolis ranjen v nogo ■ Komu služi to politično nasilje pred skorajšnjimi deželnimi volitvami?
MILAN, 15. — V središču mesta, pri belem dnevu, danes ob 16.30 je skupina treh moških in ene ženske vdrla v pisarno odv. Massima De Carolisa, mladega voditelja krščanske demokracije v Milanu in načelnika demokristjanske skupine v milanskem občinskem svetu. Po izjavah samih napadalcev, naj bi bili to čiani «rdečih brigad». Ob vdoru je bil odv. De Carolis ranjen v nogo s strelom iz
j napadu na milanskega demokristjan-
Šele pozno zvečer je načelnik političnega oddelka milanske kvesture dal časnikarjem «uradno verzijo» dogodka, ki so jo sestavili na osnovi izjav, ki so jih dale neposredno prizadete osebe. Čeprav je kvestura to sporočilo izdala šele okrog 22. ure, ostajajo nekatere važne podrobnosti o tem napadu še vedno nejasne.
Po izjavah policijskega funkcionarja so štiri osebe. Ob 16.30, za-
! skega prvaka fašistični senator Nen-cioni. Vse politične skupine v senatu so zahtevale, naj notranji minister čimprej obrazloži dogodek. Minister Gui je pozneje v krajši izjavi ponovil to, kar je že sporočila policija.
Zanimivo je tudi, da so včeraj zvečer prav tako «rdeči brigadisti» napadli neko milansko sekcijo krščanske demokracije, nocoj pa so tri člani «rdečih brigad» vdrli na sedež
krinkane (trije moški in ena ženska), | krščanske demokracije v Mestrah, ki so se izdale kot pripadnice «rde- zvezali nekatere navzoče člane in od-
-	M, J C. I IVU, o tJV
tešizma. pa prav zato pomeni o-rPčno opozorilo nevarnosti vsem. 1 čutijo protifašistično. Pred-
fOfp- pa 20-letnico, meče na Av-^riio odgovornost za njene neizpolnjene obveznosti in ji nalaga Pred evropsko in mednarodno jav-P°stjo dolžnost, da sprevidi, kako sedanjem času ni mogoče zame-to-voti obveznosti, ki so sestavni del Povojnih naporov za utrditev demo-ratične Evrope na temeljih proti-tesizma.
dvajsetletnica državne pogodbe Po pomeni za koroške Slovence Priložnost, da ves svoj boi še oi] kot doslej strnejo v neodlo-®no zahtevo po izpolnitvi njihovih orodnih pravic. Za tem bojem oji njihova matična domovina in rzava in tudi vse tiste sile. ki je za svobodo in demokracijo, “ pravi ves protifašistični svet.
Drago Košmrlj
čih brigad», vdrle v predsobo urada odv. De Carolisa. Tajnica in dva fotografa, ki sta prišla v De Caro-lisovo pisarno v zvezi z volilnim gradivom, neki odvetnik in odvetnikov uradnik so bili prisiljeni pod grožnjo orožja, da se postavijo k zidu, nakar so jim napadalci zvezali roke z verigami. Nato so oboroženi moški vstopili v pisarno demokristjanskega voditelja, ki se je pogovarjal z nekim drugim odvetnikom. Tukaj so se ponovno predstavili za «brigadiste», zgrabili odv. De Carolisa in mu namestili lisice na roke. Vse skupaj so nato stlačili v mali prostor pod stopnice. Kmalu nato je prišlo med odvetnikom in napadalci, pravi sporočilo kvesture, do ostrega besednega spopada. Medtem je članica skupine pobrala v odvetniški pisarni nekaj dokumentov
Zdi se, pravi sporočilo kvesture, da je eden od oboroženih članov skupine nenadoma zakričal:	«Se-
daj te bomo ubili», ter sprožil strel iz samokresa v nogo De Carolisa.
Pred odhodom iz De Caroiiseve pisarne so napadalci narisali na steno peterokrako zvezdo v krogu. Niso pa napisali znamenite kratice «BR», ki je skupno s peterokrako zvezdo v krogu znak «rdečih brigad». Na steno v pisarni so tudi napisali: «Udariti po gnezdih krščanske demokracije, središčih političnega zločinstva in kontrarevolucije.»
Dogodek so obsodile vse napredne in demokratične politične sile ter sindikalne organizacije in ga označile za kriminalno in provokatorsko dejanje. Tajnik krščanske demokracije Fanfani je izjavil v brzojavki, ki jo je poslal milanskemu tajniku krščanske demokracije, da bodo znali Milančani cceniti, na kateri strani stojijo zagovorniki «nasilja in prepira», na kateri pa iskreni in vztrajni zagovorniki načela svobode in o-mikane demokracije.»
Sam De Carolis je po napadu izjavil časnikarjem, da je «presenetljivo, s kakšno gotovostjo delujejo ti ljudje».
Dogodek je imel odmev tudi v senatu, kjer je sanatorje obvestil o
nesli nekaj dokumentov. Kot vidimo torej, «rdeče brigade» imajo na piki krščansko demokracijo.
WASHINGTON, 15. — Iranski šah je prispel danes na uradni obisk v ZDA, kjer ga bo med drugimi sprejel tudi predsednik Ford. V Washington je šah prispel iz Mehike, kjer je komaj zaključil šestdnevni u-radni obisk.
Ameriški marinci med akcijo na otoku Koh Tang. V ozadju helikopter, s katerim so se pripeljali z letalonosilke «Coiai sea».	(Telefoto ANSA)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiuiuiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiniiiiiiiiiiiiii
NA UKAZ PREDSEDNIKA FORDA!
PUSTOLOVSKA AKCIJA AMERIŠKIH MARINCEV ZA OSVOBODITEV TOVORNE LADJE «MAYAGUEZ»
Enote letalstva in mornarice napadle otok Koh Tang in oporišče Reap Člani posadke tovorne ladje spontano izročeni napadalcem - Kambo-ške oblasti so nekaj ur pred napadom napovedale osvoboditev ladje
WASHINGTON, 15. — Na ukaz predsednika Forda so mornariški in letalski oddelki ameriških oboroženih sli napadli kamboško ozemlje in se spet polast i! ladje, ki so jo kamboške oblasti pred dnevi zaplenile, ker je zaplula v teritorialne vode Kambodže. Pustolovska akcija, katere okoliščine še niso povsem pojasnjene, je imela očiten namen ponovno afirmirati ameriško vojaško moč in prestiž na področju, kjer so ZDA doživele najhujši poraz v svoji zgodovini. Sam Ford je dejal, da je ta akcija «potrdila ameriško 'leadership' v svetovnih zadevah», «New York Times» pa je komentiral, da je a-meriški predsednik s pošiljanjem vojske v Kambodžo storil kot oni, ki je hotel oreh zdrobiti s kovaškim kladivom, pa se je udaril po prstih.
Kot smo omenili, so številne o-
koliščine tega napada zavite v meglo. Akcijo so sprožili z letalonosilke «Coral sea», ki že nekaj dni pluje v bližini Tajskega zaliva. Oddelki marincev so se izkrcali na otoku Koh Tang, kjer je bila privezana ameriška tovorna ladja «Ma-yaguez». Marinci so stopili na ladjo, ne da bi naleteli na kakršenkoli odpor, vendar niso našli mornarjev. Kmalu nato pa se je približa-
la manjša kamboška ladja z belo
zastavo ,ki je izročila 40 ameriških mornarjev in pet tajskih državljanov napadalcem. Istočasno so se na otoku vneli boji med kamboškimi četami in oddelki marincev, ki še niso bili obveščeni o izročitvi mornarjev in so jih iskali na kopnem. Medtem pa so ameriška letala bombardirala letalsko bazo Reap blizu pristanišča Sihanukville, da bi pre-
..........................mi.unii..
SPOMENICA KOROŠKIH SLOVENCEV AVSTRIJSKI VLADI
Manjšina pripravljena sodelovati pri reševanju odprtih vprašanj
Resolucijo je vladi izročila delegacija zastopnikov ZSO in NSKS
DUNAJ, 15. — Delegacija koroških Slovencev je včeraj na predvečer praznovanja 20. obletnice podpisa avstrijske državne pogodbe izročila pravosodnemu ministru dr. Christianu Brodi .zastopniku odsotnega kanclerja dr. Kreiskega spomenico o-srednjih organizacij koroških Slovencev. Delegacijo sta vodila predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc. Pravosodni minister je sprejel predstavnike Slovencev na Koroškem le nekaj minut.
Kmalu nato so imeli člani delegacije tiskovno konferenco, katere se je udeležilo okrog petdeset avstrijskih in tujih časnikarjev. Dr. Franci Zwitter je v zvezi s predložitvijo spomenice avstrijski vladi izjavil, da gre, kar zadeva koroške Slovence, za izpolnitev želje, ki jo je izrekel zvezni kancler dr. Kreisky na zadnjem srečanju z njimi 19. marca letos, ko so se odzvali njegovemu vabilu. Takrat so mu obljubili, da bo dobil Dunaj nove predloge za rešitev odprtih vprašanj iz sedmega člena državne pogodbe, še pred 20-letnico podpisa.
«Ta spomenica koroških Slovencev ob 20. obletnici podpisa državne po
V uvodu je naštetih domala 40 predlogov za rešitev posameznih vprašanj, ki so jih koroški Slovenci doslej poslali na Dunaj. V tej zvezi je v spomenici med drugim rečeno: «Po neštetih dokumentih je razvidno, da šta si osrednji organizaciji koroških Slovencev od podpisa pogodbe naprej pošteno in z veliko mero potrpljenja prizadevali vsaj za znosno, če že ne zadovoljivo rešitev 7. člena državne pogodbe. «Resolucija nadaljuje, da si slovenski organizaciji ne moreta znebiti vtisa, «da naših dosedanjih predlogov nihče ni niti prebral, niti preučil.» Ker je očitno taka usoda doletela tudi že dvajset let staro spomenico, ki je bila poslana avstrijski vladi, štirim velikim silam podpisnicam in Jugoslaviji kot sopodpisnici, so koroški Slovenci imeli za potrebno, da jo v memorandumu, ki so ga včeraj izročili avstrijski vladi, v celoti ponovilo.
Ob zaključku spomenice koraki Slovenci ugotavljajo, da bilanca izvajanja določil 7. člena 20 let po podpisu pogodbe ni hrabrilna in poudarjajo, naravno pravico manjšin dn neovirane povezave z matičnim narodom, kar je danes splošno priznano načelo, tako kot je državam priznana pravica zaščite njihovih
godbe še enkrat jasno manifestira. manjšin drugod. To načelo, je repni pravi jenošt manjšine sodelovati čeno v resoluciji, je Avstrija stal-pri sporazumnem reševanju odprtih no izvajala na Južnem Tirolskem in vprašanj», je rečeno v zadnjem po-jje zato toliko^bolj nerazumljivo, če glavju dokumenta.	...	*
z matičnim narodom in njegovo državo za iredento in pomanjkanje zvestobe.
Za dr. Zwitterjem je govoril časnikarjev glavni tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Filip Wa-rasch, ki je povzel poglavitne točke spomenice. Na koncu izjave je poudaril, da je slovenska manjšina zaradi stalnega pritiska nemškona-cianalističnih sil že ogrožena v svojem jedru in da se ne more več zadovoljiti s «politiko majhnih korakov».
JV- c-__ ___________„	_________ „ U,
J ocenjujejo v Avstriji stike manjšine
Odpoklican v domovino avstrijski veleposlanik v Beogradu
DUNAJ, 15. — Avstrijska vlada je odpoklicala na Dunaj svojega velerò, anika v Beogradu Aleksandra Otta. Glasnik zunanjega ministrstva je sporočil, da so diplomata odpoklicali, da bi poročal avstrijski vladi o «izredno presenetljivih izjavah jugoslovanske vlade ob dvajseti obletnici avstrijske državne pogodbe». Kot je znano, je zvezni izvršni svet v sredo objavil izjavo, v kateri je obtožil dunajsko vlado, da ni izpolnila določb državne pogodbe, ki se tičejo zaščite slovenske manjšine na Koroškem in hrvaške na Gradiščanskem.
prečila kamboškim letalom, da bi napadla marince.
Medtem ko so ameriške ladje spremljale tovorno ladjo «Mayaguez» in njeno posadko v mednarodne vode, so se boji na otoku nadaljevali več ur. Pozno zvečer še ni bil znan dokončni obračun teh bojev. Pentagon je priznal zgubo treh helikopterjev in smrt dveh marincev, pozneje pa se je zvedelo, da pogrešajo 14 mož — 8 marincev in 6 letalcev. V ameriških uradnih krogih so tudi priznali, da je kamboška vlada več ur pred napadom sporočila, da je pripravljena vrniti ladjo, ker noče povzročiti spora z ZDA. Tedaj pa je bilo menda že prepozno, da bi napad preklicali. To pa potrjuje, da Beli hiši ni bilo toliko do tega, da reši ladjo in mornarje, ampak da izvede demonstrativno akcijo, ki naj bi opogumila preostale ameriške zaveznike na azijskem jugovzhodu ter nekoliko okrepila majavi ameriški prestiž ne samo na tem področju, ampak po vsem svetu.
Malo razumljivo pa je dejstvo, da so najvidnejši predstavniki kongresa tokrat podprli Fordov sklep, da pošlje vojaške sile v Kambodžo. Razen senatorjev McGoverna in Mansfiel-da so ostali vidnejši parlamentarci privolili v napad, ko so se Fordovi sodelavci posvetovali z njimi pred izvedbo akcije. Sicer pa tokrat Ford ni potreboval odobritve kongresa, saj ima po utrjeni praksi pravico, da se posluži oboroženih sil, ko gre za «rešitev ameriških življenj». Mimo teh formalnih vprašanj pa je jasno, da je današnja akcija nevarna pustolovščina, še posebno, ker je Ford hotel rešiti s silo vprašanje, ki bi ga lahko mirno rešil po diplomatski poti. V trditev šefa Bele hiše, da se je s tem ugled ZDA okrepil, pa je mogoče upravičeno dvomiti.
V Saigonu in Hanoiu praznujejo zmago
SAIGON, 15. — Z veličastno parado pred predsedniško palačo so se začela danes v Saigonu praznovanja zmage nad ameriškim imperializmom. Paradi je prisostvovala ogromna množica več kot en milijon ljudi z zastavami južnovietnamske začasne revolucionarne vlade in o-svobodilne fronte in z velikimi Ho-šiminhovimi portreti. Navzoči so bili tudi nekateri severnovietnamski voditelji, med njimi predsednik sever-novietnamske delavske partije Ton Due Thang in vodja pogajalcev na pariških razgovorih Le Due Tho. Na slovesnosti sta govorila predsednik upravnega odbora pokrajine Saigon-Gia Dinh general Tran Van Tra in sam Ton Due Thang, ki sta poudarila predvsem potrebo združitve Vietnama v eno samo državo.
To je bila tudi osrednja misel, ki je prišla do izraza na prav tako veličastni proslavi zmage v Hanoiu. Tajnik severnovietnamske delavske
partije Le Duan je v svojem govoru poudaril, da je vietnamsko ljudstvo izpolnilo oporoko predsednika Hošiminha, ki je želel, da bi bil Vietnam neodvisen in enoten.
Manifestacije ob zmagi vietnamskega ljudstva in proti ameriškemu imperializmu so , bile tudi v Laosu, predvsem v bivši kraljevi prestolnici Luang Prabangu in v Savan-nakhetu, kjer so demonstranti napadli sedež neke ameriške organizacije in zajeli tri njene funkcionarje, ki so jih izpustili šele čez nekaj ur.
V Milanu je skupina štirih pripadnikov «rdečih brigad», kot so se sami imenovali, vdrla v pisarno demokristjanskega občinskega svetovalca odv. De Carolisa, ga zvezala skupno z nekaterimi drugimi osebami, ki so bile v njegovi pisarni in ga ranila v nogo s strelom iz samo-krea. Dogodek, ki ga je treba povezati tudi z napadom «rdečih brigadistov» na sekcijo krščanske demokracije v Milanu in na sedež KD v Mestrah, so vse politične demokratične sile in sindikati ostro obsodili. Sprašujejo se, komu služijd ti politični zločini v sedanji volilni kampanji. Dogodek je imel odmev tudi v senatu, kjer je notranji minister povedal, kako je prišlo do napada.
Enote ameriške mornarice in letalstva so na ukaz predsednika Forda izvedle pustolovski napad na kamboški otok Koh Tang in se spet poiastile tovorne ladje «Mayaguez», ki so jo kamboške oblasti zaplenile, ker je plula v kamboških teritorialnih vodah. 40-člansko posadko ladje so kamboške oblasti spontano izročile napadalcem, saj so že pred začetkom akcije sporočile, da so pripravljene vrniti zaplenjeno ladjo, češ da ne želijo spora z ZDA. Šef Bele hiše je izjavil, da bo ta akcija okrepila ameriški prestiž v svetu.
Včeraj se je v Trstu začela volilna kampanja s shodom, ki ga je organizirala PSDI. Danes bo na vrsti zborovanje KPI na Trgu Goldoni, kjer bo govoril član vsedržavnega vodstva stranke in predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Arrigo Boldrini.
Senatna komisija za proračun je včeraj odobrila zakon, ki podeljuje Furlaniji - Julijski krajini izreden finančni prispevek po členu 50 deželnega statuta. Gre za prispevek 50 milijard, s katerim bo dežela sprožila razvojni načrt: za to bo prejela v letošnjem letu 20 nvlijard, nato pa še tri leta po 10 milijard lir na leto.
CESTITALI SO NAM
Ob 30-letnici izhajanja Primorskega dnevnika smo prejeli številne čestitke časnikarskih združenj iz Italije in Jugoslavije, uredništev številnih dnevnikov, predstavnikov izvoljenih upravnih teles, slovenskih ustanov, združenj in društev ter zasebnikov. Vsem prisrčna hvala.
DRAGI TOVARIŠI,
sprejmite najtoplejše čestitke za 30 let nenehnega prizadevanja kolektiva Primorskega dnevnika za družbeni in narodni napredek naše skupnosti. Rad se spominjam, kdaj tudi z malce domotožja, skoraj desetletja šole tovarištva, ki sem je bil deležen kot skromen član vašega kolektiva in vam želim, da bi še nadalje vedno uspešneje prispevali k uspehom našega človeka in vse družbe.
LUCIJAN VOLK
PRIMORSKI DNEVNIK - TRST
Ob 30-letnici ustanovitve vašega dnevnika vam Vsedržavna časnikarska zveza Italije (Federazione nazionale stampa Italiana) izraža prisrčne čestitke in želje za nadaljnje uveljavljanje. Potrjuje obvezo za spodbujanje vladnih organov, da posvetijo posebno pozornost pobudam v korist časnikov etničnih manjšin v okviru reforme obveščanja. S prisrčnimi željami za plodno delo vsem kolegom vašega uredništva.
PAOLO MURIALD! - predsednik federstampa LUCIANO CtSCHIA - tajnik federstampa
KOLEKTIVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Iskrene čestitke ob praznovanju vašega velikega jubileja, ki pomeni tudi trideset let nesebičnih naporov za razumevanje in sodelovanje med narodi.
Primorskemu dnevniku želim še mnogo uspehov v prihodnosti, vsem članom kolektiva pa voliko zadovoljstva pri ustvarjalnem delu.
IVAN RENKO - GEN. KONZUL SFRJ V TRSTU
DRAGI TOVARIŠI!
Ob 13. maju, ko se dopolnjuje 30 let izhajanja «Primorskega dnevnika», vam v imenu vseh izdaj NIŠP «Oslobodjenje» in v svojem osebnem imenu pošiljam najprisrčnejše čestitke in najlepše želje. Bogata in revolucionarna preteklost «Primorskega dnevnika» nam je dobro poznana in jo zelo cenimo. Cenimo jo predvsem kot vzor, kako in do kakšne mere lahko napredna javna beseda služi interesom ljudstva in delavskega razreda. Na tej begati poti se lahko res z mnogo-čem pohvalite in vseh 350 novinarjev in 1500 delavcev naše izdajateljske hiše je ponosnih na tovariške odnose z vašim listom in z vašim založništvom.
Ponovno vam čestitam k jubileju in prisrčno pozdravljam
GLAVNI UREDNIK AZIZ HADŽIHASANOVIČ
UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA!
Ob trideseti obletnici izhajanja Primorskega dnevnika prisrčno čestitamo uredniškemu zboru in celotnemu kolektivu.
Izražamo vam občuteno in iskreno priznanje za nenadomestljivo usmerjevalno in informativno delo, opravljeno v korist združenja in vseh gospodarskih kategorij slovenske etnične skupnosti v deželi pri njihovem vztrajnem prizadevanju za obnovo našega gospodarstva in za dosego položaja enakopravnosti.
Primorski dnevnik se je izkazal tudi kot izredno učinkovit mo-bilizator in usmerjevalec javnega mnenja za pozitiven razvoj deželnega gospodarstva in je bii še posebej tolmač nujnosti gosoodarskena in vsestranskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, odprte meje in mirnega sožitja.
Zato želimo še nadaljnjih uspehov v tej smeri in plodnega sodelovanja.
PREDSEDSTVO SLOVENSKEC-A GOSPODARSKEGA ZDRUŽFNJA ZA DEŽEIO F. - J. K.
STANISLAV BOLE
SPOŠTOVANI PRIMORSKI DNEVNIK
Kmečka zveza izraža kolektivu Primorskega dnevnika naiiskrenejše čestitke tržaških kmetov ob 30-letnici njegovega nenadomestljivega dela v korist vsega našega življa.
PREDSEDNIK ALFONZ GUŠTIN
PRIMORSKI DNEVNIK - TRST
Čestitamo k obletnici z najboljšimi željami za nadaljnje uspehe.
PRIMORSKI TISK - KOPER DIREKTOR KOLENC
SPOŠTOVANI PRIMORSKI DNEVNIK
Pridružujemo se številnim čestitkam ob 30-letnici vašega obstoja. Zahvaljujemo se vam za nadvse občuteno pozornost, ki sle jo vedno s tako skrbjo izkazovali študirajoči mladini tudi z zbiranjem prispevkov za našo podporno ustanovo.
Vsem, ki dnevno ustvarjate naš edini dnevnik v Italiji, želimo veliko zadoščenja in uspehov pri delu.
PODPORNO DRUŠTVO «DIJAŠKA MATICA» DUŠA KOSMINA
PRIMORSKI DNEVNIK - TRST
Ob pomembnem jubileju — 30-letnici izhajanja — vam iskreno čestitam in želim še mnogo uspehov.
«Primorski dnevnik» je nadaljevalec trad cije slovenskega dnevnega tiska v Trstu, ki jo je začela pred skoraj sto leti, v letu 1928 nasilno zatrta «Edinost». Že v novembru 1943 je «Edinost» v plamenu krvave borbe proti fašizmu in nacizmu dobila svojega nasledn.ka v «Partizanskem dnevniku», katerega dedič je danes vaš časnik.
«Primorski dnevnik» je edino vsakodnevno slovensko tiskano obveščevalno sredstvo in po	svojih	močeh že	30 let skuša	to vlogo
opravljati čim bolj objektivno.
Je glasilo vseh tistih naprednih Slovencev, ki se dosledno, nepopustljivo in vztrajno borijo za	obstoj in	razvoj tistega	dela slo-
venskega naroda, ki živi v Italiji.
«Primorski dnevnik» si	je spričo vsega	tega pridobil	ugled ne
ie med večino Slovencev v	Italiji	ter med vsemi Slovenci	v matični
deželi, temveč tudi med samim italijanskim prebivalstvom. Po njem vse bolj sega tudi mlajša generacija, kar je še zlasti razveseljivo.
Prepričani smo, da bo vaš časnik tudi v prihodnje graditelj vezi med narodnostmi, živečimi na tem območju, veren zapisovalec pestrega življenja primorskih ljudi in da bo še naprej dosledno stal na strani demokratičnih sil v prizadevanjih za mir in enakopravno sodelovanje v svetu.
SEKRETAR ZA INFORMACIJE SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DARKO MARIN
KOLEKTIVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
S ponosom in hvaležnostjo proslavljamo v teh dneh 30-letnico zmage narodnoosvobodilne ideje in z istim ponosom in hvaležnostjo obhajamo 30. jubilej Primorskega dnevnika, neprecenljivega glasnika in posredovalca te ideje, zvestega in neumornega tolmača teženj, zahtev in skrbi naše narodnostne skupnosti, doslednega pričevalca brezštevilnih dogodkov, grenkih in prijetnih, ki so označevali zadnja tri desetletja naše zgodovine.
Ob tem pomembnem jubileju izrekamo iskrene čestitke z vročo željo, da bi trdno ostal dosedanji neprecenljivi delež Primorskega dnevnika v boju naših ljudi za svojo narodno, kulturno in socialno svobodo svetel zgled sedanjim in bodočim rodovom, ki prevzemajo in bodo prevzemali njegovo bogato dediščino.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PRIMORSKI DNEVNIK - TRST
Dragi kolegi, čestitamo k jubileju in želimo mnogo uspeha pri delu.
DRUŠTVO NOVINARJEV KOSOVA - PRIŠTINA
PRIMORSKI DNEVNIK - TRST
Ob 30-letnici vašega lista, naslednika edinega dnevnika v okupirani Evropi — Partizanskega dnevnika, vam iskreno čestita
KOLEKTIV RADIA KOPER
UREDNIŠTVU PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ob 30-letnici Primorskega dnevnika vam Tržaški partizanski pevski zbor izraža najlepša voščila za uspehe, dosežene v teh 30 letih neutrudljivega dela in boja za uveljavitev slovenske manjšine v zamejstvu in za bratski demokratični razvoj tu živečih narodov.
ODBOR
Ostale čestitke bomo objavili v prihodnji številki
TRŽAŠKI DNEVNIK
DREVI OB 18. URI GOVORI NA TRGU GOLDONI POSLANEC BOLDRINI
VČERAJ SE JE URADNO PRIČELA KAMPANJA ZA UPRAVNE VOLITVE
Socialisti pripravljajo volilni program - Kandidatna lista Slovenske skupnosti v zgoniški občini
Včeraj se je uradno pričela volilna kampanja s shodom PSDI. Tržaška federacija KPI bo danes nastopila z večjim volilnim zborovanjem, ki bo ob 18. uri na Trgu Goldoni, na katerem bo govoril član vsedržavnega vodstva stranke in predsednik vsedržavnega združenja partizanov Arrigo Boldrini.
V teh dneh se je sestal deželni komite KPI, ki je razpravljal o stališčih komunistične partije v zvezi z volilno kampanjo. Deželni tajnik KPI Antonino Cuffaro je v tej zvezi izjavil, da se je treba izogniti nevarnosti zapiranja v ozke občinske okvire in da je treba izhajati iz stvarnih vprašanj, ki pa jih je treba vključiti v okvir deželne problematike in zahteve po novem načinu deželnega upravljanja, ki mora temeljiti na decentralizaciji.
Cuffaro je poleg tega dejal, da je treba povezati perspektive krajevnih uprav s splošnim italijanskim položajem in z napori, da se premaga gospodarska ter socialna kriza. Vsa ta vprašanja pa so povezana s politiko Fanfanija in z velikimi vprašanji mednarodnega po ložaja ter italijanske demokratične ureditve. KD sedaj trdi, da se je gospodarski položaj že izboljšal in res je plačilna bilanca s tujino nekoliko boljša, toda ne smemo pa prikriti dejstva, da se je proizvodnja zmanjšala, da se znižuje življenjska raven širokih slojev in da je brezposelnost vedno večja.
Cuffaro pravi, da se bo krajevna KD skušala nekoliko drugače obnašati kot se Fanfani in da bo želela podčrtati ljudski in protifašistični značaj ter še zlasti posebno vlogo naše dežele. Treba je paziti, da se ne potisnejo nazaj one sile, 'ti se hočejo ločiti od Fanfanija, oda istočasno mora KD plačati tudi na volitvah napačne odločitve, ki jih je napravila na deželni in na krajevnih ravneh.
Tržaška federacija PSI jè že pričela pripravljati voiiini program, tar bo sedaj mnogo laže, saj je bilo obnovljeno enotno pokrajinsko vodstvo. Kot smo že poročali, je prišlo do preokreta na zadnji seji pokrajinskega odbora stranke, na cateri je padla dosedanja koalicija, ki ni imela več ustrezne politične podpore in se je ustvarilo enotno vcdstvo ter koordinacijski odbor, ki nima samo volilnega značaja. Tako je ostal pokrajinski tajnik Lucio Ghersi, ki istočasno kandidira v pokrajinski svet z zelo veliko verjetnostjo, da bo izvoljen. Vendar pa bo vprašanje tajništva na dnevnem redu šele po volitvah in zelo verjetno šele jeseni, ko je napovedan pokrajinski kongres socialistične stranke. Vendar pa se je že v nekaj dneh izkazalo, da je novo vrdstvo mnogo bolj učinkovito, saj omogoča konstruktivno sodelovanje vseh komponent socialistične stranke in kar prihaja še zlasti do izraza pri sestavljanju programa.
S’:)venska skupnost je danes predložila kandidatno listo za občinske volitve v zgoniški občini. Liste sestavljajo:
1. Vlado Rebula (Repnič) 2. Bru-
no Milič (Briščiki), 3. Janko Gruden Salež), 4. Srečko Gruden (Sa-matorca), 5. Zdravko Gruden (Zgonik), 6. Jože Milič (Zagradec), 7. Anton Ščuka (Gabrovec), 8. Just Škrlj (Salež), 9. Srečko Štolfa (Salež), 10. Miro Žigon (Zgonik), 11. Boris Živec (Koludrovica) in 12. Srečko Živec (Gabrovec).
V uradnem poročilu Slovenske skupnosti je rečeno, da se kandidati predstavljajo občanom z obširno izdelanim programom, ker so prepričani, da se mora moderna občinska uprava zanimati za vsa vprašanja narodnega, gospodarskega in socialnega področja, ki zadevajo vsestranski napredek občinske skupnosti. Osnovna obveza kandidatov Slovenske skupnosti pa je, da bodo nadaljevali dosledni boj, da se dokončno zaustavi izma-ličenje narodnostnega sestava zgo-niške občine. V tej zvezi je v poročilu rečeno, da lahko predstavlja zagotovilo le popravljeni regulacijski načrt, ki bi moral omogočiti domačinom izgradnjo stanovanjske hiše na lastni zemlji, saj bi s tem preprečili izseljevanje v mesto ter nadaljnja spreminjanje narodnostnega sestava zgoniške občine.
Voiiini program Slovenske skupnosti vsebuje vrsto vprašanj, med katerimi je na prvem mestu odločno odklonilno stališče do kraških rezervatov in vrsta zahtev, ki zadevajo izboljšanje kmetijstva. Program vsebuje tudi zahtevo po ureditvi prostorov, v katerih bi se mladina lahko izživljala z raznimi kulturnimi, športnimi in rekreacijskimi dejavnostmi, vrsto vprašanj s področja javnih del, zahtevo po u-vedbi dvojezičnosti pri upravljanju jame pri Briščikih in končno željo po vzpostavitvi tesnejših stikov z občinami v Sloveniji oziroma Jugoslaviji.
PSDi včeraj začela voiilno kampanjo
PSDI je včeraj začela svojo volilno kampanjo z zborovanjem v kinu Grattacielo z očitno namero, da dokaže tržaški javnosti, da socialdemokratska stranka še ni povsem propadla, čeprav nima demokratično izvoljenega vodstva in jo še vedno vodi komisar. Za govorniškim pultom so sedeli Pierandrei, Cesare in Bercè, ki je zborovanje tudi začel z izjavo, da «si ne bodo posipali glave s pepelom». Bercè je govoril o programu stranke in med drugim dejal, da so odločno za zakon o kraških rezervatih, pa čeprav obstaja v stranki tudi nekdo, ki zastopa drugačno stališče. Očitno je, polemično napadel deželnega svetovalca PSDI Lonzo, ki se je že izrekel proti temu zakonu in katerega na zborovanju ni bilo.
Poslanec Franco Nicolazzi pa je govoril kot namestnik vsedržavnega tajnika stranke in hkrati kot izredni komisar, kar je tudi izrecno poudaril in nadaljeval, da so socialdemokrati napravili red zato, da povrnejo zaupanje volivcev, pozval pa
STALIŠČE TRŽAŠKE SKUPINE «KRAS»
Odmev sodnih ukrepov proti nedovoljenim gradnjam na Krasa
Skupina meni, da bo odločitev občine o usodi nedovoljene vile pri Padričah velikega pomena za usodo Krasa
Nenadno sodno ukrepanje proti pojavu nedovoljenih gradenj na Krasu je dvignilo precej prahu, ki se najbrž ne bo tako hitro polegel. Največji odmev je v javnosti vzbudil primer nedovoljene «podzemske» vile odv. Terpina ob cesti, ki vodi iz Padrič proti Hudemu letu. Razsodba tržaškega pretorja Trampuša je že romala na občino, ki bo sedaj od-ločala. Odpirajo se ji dve možnosti. Če bodo namreč občinski organi in za njimi deželni, ki se bodo morali tudi izreči, smatrali, da je' nedovoljena zgradba v nasprotju, o-ziroma škodljiva javnemu interesu, bo moral odv. Terpin vilo podreti. Če pa bi po mnenju omenjenih oblasti ne bilo elementov za takšno tolmačenje, bo moral lastnik plačati globo, ki je enaka ceni celotne zgradbe.
Kako in kaj bodo odločili je še stvar ugibanj, medtem pa odpira vsa zadeva vrsto vprašanj in razprav, ki gredo preko tega in podobnih posameznih primerov ter zado-bivajo večje razsežnosti, v katerih je dovolj prostora tudi za razmišljanja o dosedanjem zadržanju in ukrepanju občinskih oblasti glede splošnejše problematike občinskega regulacijskega načrta. V novi razsežnosti se namreč nadaljuje razprava predvsem domačega avtohtonega
V soboto sta se poročila DANICA COLJA in
RADOVAN ŠEMEC Prosvetno društvo «I. Cankar» jima želi mnogo sreče na novi življenjski poti.
Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Vladimiru Furlanu je žena Gracijela povila brhko drugo-rojenko
ERIKO
Srečnima staršema čestita medrazredni svet osnovne šole Dolina.
kraškega prebivalstva, ki že več let zahteva od občine izdelavo podrobnih načrtov v izpopolnitev splošnega regulacijskega načrta. Kaj to pomeni za domače prebivalstvo? V prvi vrsti pomeni, da si Kraševci ne morejo privoščiti, da bi si obnovili stare, preperele in podirajoče se strehe nad glavo. Mlajši rodovi se morajo zaradi tega odseliti s svoje zemlje v zatohle, večnadstropne stavbe v mestu, kjer so običajno in večkrat neizbežno podvrženi raznarodovalnemu pritisku.
Večkratne pritožbe niso zalegle, medtem pa je izbruhnil na začetku omenjeni pojav sodnega ukrepanja proti nedovoljenim gradnjam. Dogaja se, da si kraški kmetovalec ne more popraviti niti starega stranišča na dvorišču, katerega škrlasta streha pušča, nekje drugje na Krasu pa si drugi privoščijo luksuzne vile.
Vprašanje je sedaj, kaj bo s takimi gradnjami. To vprašanje si zastavlja tudi skupina «Kras», ki se že več let bori za zaščito kraških naravnih lepot. V posebnem poročilu in tisku, pravijo, da bo odločitev občine glede vprašanja nedovoljene vile v Padričah izredno pomembna, kajti v primeru, da bi se oblasti odločile za globo, bo pomenilo, da bo v bodoče dovolj dodati v predračun za nove gradnje tudi globo. Nedovoljene gradnje bi po mnenju skupine Kras postale nov posel bogatašev in bi še zaostrile diskriminacijo do krajevnega prebivalstva, ki mu ni dovoljeno nikjer graditi.
•	Danes ob 17.30 bo sekcija KPI priredila v Ulici Scoglio 197 razpravo o pokojninah in plačah.
•	Škedenjski antifašistični odbor bo
drevi ob 20.30 v kinodvorani v Ul. Benelli 10 predvajal film o fašističnem rovarjenju «Bianco e Nero». Vstop je prost
® V časnikarskem krožku bodo odprli razstavo grafik in poezij videmskih umetnikov, ki bo odprta do 22. maja od 9.30 do 12.30 ter od 16 do 20 ure (razen sobotnih popoldne-! vov in nedelj).
je tudi druge stranke, da narede nekaj takega, češ da so v njihovih vrstah morda še ostale osebe, katerih položaj ni povsem razčiščen. Nato je Nicolazzi govoril o splošnem italijanskem položaju iz vidika PSDI in se v tej zvezi pohvalil, češ da so e-dini odločno proti zgodovinskemu kompromisu in da zato tudi polemizirajo s socialisti, ki vodijo po njegovem mnenju dvolično politiko. Nicolazzi se je zavzel za utrditev represivnih ukrepov, za utrditev reda itd., kar pa spada že v dnevno politično polemiko.
Za pokrajinske volitve je kandidatna lista PSDI naslednja: Umberto Battara, Giovanni Bego, Guido Bena, Mario Bercè, Luciano Candelli, Roberto Cividin, Bibbiano Čorbo, Giulio De Rossi, Pietro De Vescovi, Franco Dipiazza, Vittorino Del Zio, Marcello Fabris, Egon Flori-dan. Bruno Fontanot, Giuliano Gam-bel Benusi, Guerrino Gei, Severo Guadagnini, Mario Danza, Gastone Lettis, Giovanni Loisi, Giovanni Lucio, Bruno Maier Rinaldo, Mario Martini, Ezio Padovani, Tullio Peu-cher, Giuliano Rovati, Ettore Signore tto, Luigi Stasi, Pierino Tosi in Mario Valenta.
SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE
Danes, 16. maja. bo ob 17. uri zadnja odborova seja pred občnim zborom. Na dnevnem redu bo razprava o občnem zboru. Tajništvo vabi člane vseh treh odborov, da se seje udeležijo.
V SREDO ZVEČER V KULTURNEM DOMU
ffspe/a zaključna akademija gojencev šole Glasbene matice
Sodelovali so tudi gojenci Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra
Zaključne akademije šole Glasbene matice verno zrcalijo stopnjo glasbene izobraženosti v naši skupnosti in po predsinočnjem prvem večeru sodeč smo lahko po eni strani zares zadovoljni, po drugi pa morda manj; kajti brž moramo pristaviti, da je v drugem delu gostovanje gojencev Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra sicer res bi-
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiimiiiiitimiiiiiiuiiimmmiiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiimn
VEČINA DIJAKOV OBSOJA KAZENSKE POSEGE
ODMEVI KAZENSKEGA UKREPA NA SLOV. LICEJU «PREŠEREN»
Sprejeta izjava, da je seganje po fašistični zakonodaji nedopustno - Slovenska komisija KPI poziva k antifašistični enotnosti šolnikov, staršev in dijakov
Razumljivo je, da dogodki na liceju «Prešeren» niso ostali brez odmeva. Že včeraj zjutraj so se dijaki liceja zbrali na zborovanju, ki je trajalo nekaj ur. Po informacijah, ki smo jih zbrali, je bila razprava na zborovanju živahna in je zadevala — med dragim — tudi utemeljenost kazenskih ukrepov, izrečenih na osnovi zakonskega dekreta iz leta 1925. Na koncu zborovanja so dijaki z večibo glasov (125 za, sto proti) sprejeli izjavo, v kateri zahtevajo «naj disciplinski svet znanstvenega liceja nemudoma prekliče sklep o izključitvi dijaka Kukanje za šest dni».
«Kakor je znano», se nadaljuje dijaška izjava, «ga dolžijo, da je bil pobudnik nedovoljenega zborovanja, da je zavrnil sklep zavodskega sveta o govornikih na proslavi 30-letnice osvoboditve in žalil profesorja v pismu, ki ga je naslovil na gospo Pahorjevo.»
«Nezaslišani represivni poseg opirajo oblasti na kraljevi odlok iz leta 1925, se pravi na določbo, ki spada v sklop zakonov, med katerimi so tudi tisti, ki so prepovedovali rabo slovenskega jezika v javnosti in nasilno ukinjali slovenske šole.»
Izjava se zaključuje z mislijo, da «skušajo nekateri prikazati izključitev le kot posledico disciplinskega prekrška, menimo pa, da gre v tem primeru za politični pritisk na celotno dijaško gibanje, ki mu odrekajo demokratične pridobitve, do katerih se je dokopalo po dolgoletnih bojih».
Prav zaradi tega in zato, da bi lahko sproščeno razpravljali o dogajanju in dostojnem proslavljanju 30-letnice osvoboditve se bodo dijaki danes spet zbrali na svojem zborovanju, ki so ga oklicali v okviru protestne stavke.
Veliko je, seveda, govor o represivnem sistemu, ki so ga izbrali na slovenskem znanstvenem liceju, ko so se sklicevali na paragrafe nekega kraljevega dekreta iz leta 1925. Formalno gre namreč za veliko vrzel v naših šolah, kajti 7. člen pooblaščenih odlokov o zbornih organih, kjer navaja izvolitev disciplinskega sveta, določa tudi, da slednji «odmerja kazni na osnovi osvojenega disciplinskega pravilnika šole». Zdi se, da takega pravilnika slovenski licej nima.
V ozadju vsega tega pa ostaja še vedno vprašanje proslave 30-letnice osvoboditve, ki so jo drugi zavodi že dostojno proslavili, medtem ko se to na tem liceju stalno zatika zaradi neprestanih sporov in polemik o imenih govornikov.
O vseh teh dogodkih je izrekla svoje mnenje tudi slovenska komisija tržaške federacije KPI, ki pravi med drugim, da «so bili sprejeti kazenski ukrepi represivnega znača-
ja v zvezi z dolgotrajno razpravo o pripravah proslave 30-letnice osvoboditve.
Kazenski ukrepi spadajo v okvir poskusa ohranjevanja avtoritarnih odnosov med šolskimi komponentami in omalovaževanja demokratične vsebine pooblaščenih odlokov o zbornih organih upravljanja šole in je potrebno ustvarjati enotnost vseh šolskih komponent — šolnikov, staršev, dijakov — za resnično šolsko reformo, za protifašistično vzgojo v šoli, za ovrednotenje narodnoobrambnega značaja slovenske šole v Italiji.
Trenutek, ko je taka enotnost možna in nujna, je prav proslavljanje 30-letnice osvoboditve, ki pomeni tudi potrditev obnavljanja slovenske šole, ki je zrasla v NOB.»
Preganjanje dijakov na nekaterih tržaških šolah sta obsodila tudi tržaški pokrajinski sindikat šolnikov CGIL in Mladinski krožek v Trstu.
stveno obogatilo spored, ali hkrati je tudi osvetlilo nekatere vrzeli v naših glasbeno - vzgojnih smernicah pa tudi izpričalo, da jih je s smotrnim in daljnosežnejšim načrtovanjem mogoče izpolniti.
Prva sta bila na vrsti gojenca profesorja Ambrozeta Ksenija Brass iz drugega in Tomaž Simčič iz prvega razreda srednje šole. Prva je prednašala Beethovnove Variacije (in ne, kakor napoveduje spored, Varijacije) v c-molu; njeno igro odlikujeta tehnična zanesljivost in čvrsta ritmična gradnja. V prihodnje bo pozornejša na izrazito beethov-novske nenadne in presunljive razpone med piani in forti. Če pa bo zlasti pri lestvičnih prehodih smotrno razredčila pedal, bo učinkoviteje prišla do izraza dramatična avtorjeva razločnost. O potrpežljivosti in trmi, ki ju terja študij pianissimov, bo razmislil tudi Tomaž, tembolj zdaj, ko je siceršnjim tehničnim o-viram Chopinove Fantasie-impromptu tako sijajno dorasel. Natančneje pa naj tudi pretrese fraziranje o-srednjega dela in odpravi tu pa tam preživčne ritmične premene.
Violončelist Iztok Kodrič iz prvega razreda srednje šole nas je seznanil s prikupno Faurèjevo skladbo z naslovom Après d'un rève in Popperjevo Chanson villageois. Dokaj zrelega Iztokovega prednaša-nja ne podpira vselej tehnična brezhibnost; zamisli naj se predvsem v zanesljivost prijemov v visokih legah. Spremljevalka Vihra Kodrič pa je iz skrbi za zvočno rahlost zanemarila izstopanje pri pisanih harmonskih premenah, ko terja pač e-noglasni čelo ravno največ klavirske opore.
Gojenka dr. Gojmira Demšarja Tea Košuta iz drugega razreda višje srednje šole nas je osvežila predvsem s sodobno govorico Škerjančevega Preludija št. 1; o. da bi ta posrečena izbira izzvenela v opomin

POD VPLIVOM ALKOHOLA
Na Kolonkovcu med prepirom mož zabodel z nožem svojo ženo
Ozdravela bo v dveh tednih - Mož je izginil in policija ga vneto išče
Iz neurejenega družinskega položaja, zlasti pa iz predajanja alkoholu se je na Kolonkovcu porodila huda tragedija: mlada žena leži v bolnišnici z rano v boku, njen mož je pobegnil in policija ga išče, malo, komaj nekaj mesecev staro dete pa je tako ostalo brez staršev. 33-letna Luisa Marchesan por. Vidali je spočetka skušala prikriti odgovornost moža, 36-letnega težaka Carmela Vidalija, vendar je v bolnišnici, kjer so jo sprejeli zaradi rane v boku s prognozo okrevanja v dveh tednih, kmalu priznala, da jo je mož med prepirom zabodel.
Policija je posegla, ko so jo včeraj po telefonu obvestili, da v stanovanju v tretjem nadstropju v
Dragi vaščan
Vabljen si na občni zbor Prosvetnega društva « LIPA », ki bo danes, 16. maja, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Dnevni red:
1.	Poročila predsednika, tajnika, blagajnika:
2.	Razrešnica staremu odboru:
3.	Volitev novega odbora:
4.	Razno.
Odbor PD Lipa
PRILOŽNOST ZA SREČANJE S KVALITETNO HRVAŠKO NAIVO
Branko Bijelic bo v Tržaški knjigarni danes ob 18. uri odprl razstavo svojih olj na steklu.
Dela hrvaškega naivca je že predstavila marčna številka Dneva, v naši knjigarni pa bo zdaj na ogled in v prodaji večje število njegovih najnovejših del.
tbiadlta Unfig-aittii
Trst, Ulica sv. Frančiška 20 ■ Telefon 61-792
Ul. Negri 23, leži ranjena ženska. Podčastnik Steffè, ki je prihitel na kraj z izvidnico policije, je res dobil v postelji popolnoma oblečeno žensko, ki je hudo krvavela iz boka, da je bila postelja prepojena s krvjo. V postelji je ležal tudi mož in med zakoncema, ki sta bila o-čitno pijana, je ležalo malo dete. Agenti so žensko zaslišali kar v stanovanju, preden so prihiteli reševalci Rdečeka križa. Luisa Marchesan jim je dejala, da je večer prej stopila v bližnjo gostilno «Ai Soci» — njen mož je medtem šel obiskat sestro — in da se je vrnila domov zelo pozno. Na trgu sredi Kolonkovca je opazila dva moška, ki sta se pretepala in ko ju je skušala pomiriti, je eden stopil k njej in jo zabodel. Vrnila se je domov in zaspala, njen mož pa se je vrnil pozneje in ni opazil ničesar, in je tudi sam legel v posteljo in zaspal.
Podčastnik Steffè pa je opazil, da je rana na desnem boku, iz česar je sklepal, da bi moški, ki naj bi ji zadal udarec z nožem, moral biti za njenim hrbtom, drugače bi jo ranil v levi bok. ženska je tokrat priznala, da jo je med prepirom, mož, ki je bil vinjen, kot ona sama, zabodel, že dalj časa sta se zakonca stalno prepirala, tako trdijo stanovalci bližnjih hiš, in zlasti ko sta bila oba pijana, je bilo prerekanje nevzdržno.
Ko so se agenti vrnili v Ul. Negri, Carmela Vidalija ni bilo več. Iščejo ga pod obtožbo poskusa umora žene in hudih telesnih poškodb.
in spodbudo tudi drugim (naj zaupam v najmlajše?) pedagogom! K Teini igri bi pripomnili, da bi njeni natančni, zanesljivi harmonski razčlembi morda ustrezal manj spokojen tempo, pa morebiti tudi kar manj previdna» pedalizacija. Le-ta je bila premalo sočna tudi pri Men-delssohnovem Studiu v b-molu; dobro pa je izvajalka tu rešila temelj no vprašanje med levico in desnico razpete melodije.
Harfa je glasbilo, ki drami v poslušalcu bolj ali manj mitične remi niscence; vendar poslušalca ne fascinira danes le s plemenito izbranostjo svojega zvoka, temveč na ža lost tudi s čarom neznanega ali vsaj neobičajnega. Hvaležni smo zato gojenki Lučki Joksič, da nas je tako imenitno in prepričljivo približala harfi s Surinijevo priredbo Partite neznanega skladatelja in Cigličevo skladbo Adagio amoroso. Kdo bo pri nas še stopal po njenih sledeh?
V drugem delu smo občudovali in — zakaj ne, navsezadnje — tudi zavidali orkester gojencev Centra za glasbeno vzgojo iz Kopra. Ta glasbena zasedba, ki je v nekaj, kajpak naporov polnih letih zrasel iz pretežko godalnega v celovit komorni orkester, pomeni mimo neoporečnega umetniškega užitka, ki ga nudi, neprecenljivo in nenadomestljivo pe dagoško sredstvo. Naj nam bo v vzor. Koprskim mladim mojstrom, njihovemu požrtvovalnemu dirigentu Borutu Logarju in mladima solistoma Vladu Batisti in Klavdiju Godniču pa iz vsega srca čestitamo.
Ravel Kodrič
Izleti
Vabilo na prostovoljno delo
športno društvo Polet vabi vse ženske in moške delovne roke na zaključno prostovoljno delo, ki bo jutri v soboto, 17. t.m., od 14. ure dalje v športnem krožku v Konko-nelski ulici štev. 1.
DHUGE VESTI NA ŠESTI STRANI
S P D T organizira 1. in 2. junija avtobusni izlet na Pokljuko z ogledom krajev, kjer so se pred več kot 30 leti bile partizanske bitke. Podrobnejši program izleta bo javljen v prihodnjih dneh. Vpisovanje do vključno 28. t.m. pri ZSŠD, Ulica Ceppa 9.
Krožek ZŽI, Bani 36, priredi 1. junija izlet v Cerkno in bolnico Franjo. Vpi-sovanje vsak dan pri Tončki Vidau, Bani 32, od 19. do 20. ure razen ob nedeljah.
SPDT vabi planince v nedeljo, 18. na TRSTELJ, kjer bo proslava ob 25-letnici Planinskega društva Nova Gorica. Začetek ob 10. uri. Na sporedu kulturni program, nastop godbe na pihala, pevskega zbora in folklorne skupine.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 16. maja JANEZ NEP.
Sonce vzide ob 4.33 in zatone ob 19,29. — Dolžina dneva 14.56. — Luna vzide ob 9.17 in zatone ob 23.56.
Jutri, SOBOTA, 17. maja MOJCA
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. in 15. maja 1975 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 30 oseb.
UMRLI SO: 59-letni Antonio Bocci, 68-letni Pietro Vascotto, 89-letna Antonietta Bertotti. 74-letna Maria De Marchi vd. Padovan, 88-letna Angela Apollonio vd. Zanetti, 63-let-na Iolanda Pelizzon vd. Fabjan, 69-letni Danilo Susel, 61-letni Ernesto Cervi, 80-letna Vincenza Roba por. Cosina, 72-letni Umberto Gerin, 90-letni Guglielmo Bulloni,
68-	letni Pompeo Borghese, 61-letni Nicolò Boroje, 70-letna Giovanna Terdich vd. Lovretich, 60-letni Giuseppe D’Arrigo, 75-letna Maria Godiglia vd. Cumati, 71-letna Caterina Baccarcich por. Crabargiu, 74-letni Giuseppe Zecchinel, 86-letna Viktorija Sosič vd. Ravbar, 85-letni Federico. Boik, 65-letni Gastone Becci, 62-letni Armando Markuša, 50-letni Lionello Bressan, 86-letna Giuseppina Daneu vd. Danieli, 91-letna Caterina Slama vd. Machne, 87-letna Britania Breolin vd. Picco, 81-letna Marcellina Pasco por. Giacchelli,
69-	letni Alfredo Del Piero, 97-letni Giacomina Verbana vd. Coppe, 84-letni Goffredo lotti.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
Gledališča
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu prireja prvo izredno gostovanje gledališke skupine «Centro italiano ricerche teatrali» iz Trsta, ki bo v ponedeljek, 19. maja, ob 20.30 v dvorani p.d. «I. Cankar», Ul. Montec-chi 6. Novoustanovljena gledališka skupina, s katero je SAG navezalo prve plodne stike, bo prvič v ita lijanščini uprizorila farso v dveh delih angleškega dramatika Johna O-sboma KRI BAMBERGOVIH.
Ponovitev: v torek, 20. maja. ob 20.30 v isti dvorani.
Slovensko amatersko gledališče gostuje v nedeljo, 18. maja, ob 18.30 v p.d. «Zvezda» v Podlonjerju s farso Daria Foja MARKOLFA.
VERDI
Mladi Alfredo Bonavena bo kot gost dirigiral prihodnje koncerte spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi. Na programu so izredno zanimive skladbe kot Cherubinijeva «Koncertna uvertura», Dukasova «Baletna suita», ki jo bodo prvič predvajali pri nas, kot tudi Menottijev koncert za violino in orkester. V Me-nottijevem koncertu bo kot solist nastopil violinist Baldassare Simeone, medtem ko bo v sobotni ponovitvi nastopila pianistka Anna Maria Cigoli z Beethovnovim koncertom št. 4 za klavir in orkester.
Drevišnji koncert (za red A) se bo začel ob 21. uri, jutrišnji (red B) pa ob 18. mi.
ŠOLA GLASBENE MATICE - TRST
II. zaključna akademija
ŠOLE GLASBENE MATICE
Nastopajo harmonikarji solisti in ansambli iz Trsta, Doline, Proseka in Nabrežine.
JUTRI, 17. MAJA, OB 20.30 V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA.
Prodaja in rezervacija vstopnic v pisarni Glasbene matice, tel. 418605, in eno uro pred pričetkom akademije pri blagajni Kulturnega doma.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DARIO FO
MARKOLFA
Farsa s prologom (prvič v slovenščini)
V nedeljo, 18. maja, ob 18.30 v p.d. «Zvezda» v Podlonjerju.
P.D. VALENTIN VODNIK
DOLINA	./J*..
priredi v okviru 30-letnice osvoboditve fotografsko razstavo E. Šelhausa na temo NOB ter razstavo knjig in plošč s partizansko tematiko.
Razstavi bosta odprti: v soboto, 17. maja od 18. do 23. ure v nedeljo, 18. maja od 10. do 16. ure
V okviru te prireditve bo v SOBOTO, 17. maja, ob 20.30 predavanje Nadje Pahor o «Ženskem gibanju med NOB». Vljudno Vabljeni!
Bivši borci in aktivisti ter PD Slovenec iz Boršta, proslavljajo dne 18. maja v Hribenci
TRIDESETLETNICO
OSVOBODITVE
Spored:
Ob 15. uri:
polaganje vencev k spomeniku in spominski plošči padlih v NOB.
Ob 16. uri:
slavnostni govor deželnega svetovalca D. Lovrihe, nastop otrok osnovne šole, recital mladine ob spremljavi domačega pevskega zbora, nastop pevskega zbora V. Vodnik iz Doline.
Za zaključek bo igral ansambel «Furlan».
Od 10. ure dalje razstava slik iz NOB.
Deloval bo dobro založen kiosk z jedačo in pijačo.
SPDT — 4. PLANINSKI VEČER
vabi na izredno zanimivo predavanje o odpravi na Mt. Mc Kinley (Aljaska), ki bo danes, 16. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ulica Geppa 9/1. Predavanje bo vodil
dr. PETER SOKLIČ iz Ljubljane
AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL
priredi v soboto, 17. maja, ob 20.30
v ljudskem domu v TREBČAH
VESELI POPOLDAN
Na sporedu je veseloigra A. T. Linharta «ŽUPANOVA MICKA» in veseloigra v enem dejanju «GOSPA FIPS IN GOSPODIČNA TIPS».
lil»
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Easy Rider» (1969). Režija Dennis Hopper. Barvni film v italijanščini. Igrajo: Peter Fonda. Dennis Hopper in Jack Nicholson.
Ariston 16.00—22.00 «Il sospetto». Barvni film, v katerem igra Jean Marie Volontè. Film je za vse.
Grattacielo 16.30 «Zig-zig: Non si possono strappare le stelle». Barvm film. Igrajo: Chaterine Denevue Bemardette Lafont in Walter Ghia ri. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Excelsior 15 30, 17.40, 19.50. 22.15 «Il seme del tamarindo». Julie Andrews in Omar Sharif. Barvm film. Nazionale 16.00 «Who? L'uomo dai due volti». Barvni film, v katerem igrata EUiot Gould in Trevor Howard.
Fenice 16.00 «Tommy». Barvni film. Igrajo Oliver Reed, Ann Margret, Elton John, Jack Nicholson in drugi.
Eden 16 00 «Un americano a Roma», čmo-beli film. Igrata Alberto Sordi in Maria Pia Casilio.
Ritz 16.00 «Fantozzi». Barvni film je režiral Luciano Salce, v njem igra Paolo Villaggio.
Aurora 16.00 «Il lumacone». Barvni film, v katerem igrajo Agostina Belli, Turi Ferro in Ninetto Da voli. Capitol 16 30 «Una prostituta al servizio del pubblico ed in regola sulle leggi dello stato». Barvni film z G. Gianninijem in G. Ralli. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.15 «Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista». Barvni film z Renatom Pozzettom. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Arrivano Joe in Margherita». Barvni zabavni film. Igra i K. Lavadinc.
I1 ilodrammatico 16.30 «Infedelmente
vostra: Celestina tuttofare». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. i letom.
Moderno 16.00 «Piedone a Hong Kong».
Bud Spencer. Ban ni film.
Ideale 16.00 «Conoscenza carnale». Barvni film, v katerem igrata Jack Nicholson in Candice Bergen. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 17.00, 19.15, 21.45 «Chi-natown». Barvni film režiserja Polanskega. Detektivka.
Abbazia 16.00 «Batanga». Barvni film o vojni. Igrata Dennis Veaver in Vera Miles.
Radio 16.00 «Chi ucciderà Charley Varrick?» Barvni film. Igra Walter Matthau.
Mignon 16.00 «Le tigri di Mompra-cem». Barvni film povzet po romanu Emilia Salgarija.
Astra 16.00 Pop kino: «Jimmy Hen-drix Live Concert». Barvni film. Volta - Milje 17.00 «...Altrimenti c> arrabbiamo». Barvni zabavni film-Igrata Terence Hill in Bud Spencer. Kino škedenj 13.00. 19.45, 21.30 «Rde; če klasje» (1970). Jugoslovanski
film režiserja Franceta Štiglic0-Igrajo: Majda Potokar, Rade Srbe-džija, Irena Glonar. Amold Tovor nik, Majda Grbac itd.
Ob priliki nogometne tekme med starimi in mladimi na Opčinah so igralci nabrali za PD Tabor 32.500 lir (prispevali so: Malalan Valerij0 1.000, jestvine Škabar 5.000. slaščičar; na Križnič 2.000, čevljarna štegeb 1.000, Hrovatin Ivan 500, čevljarna Malalan 2.000, cvetličarna švagelj ? tisoč, Hrovatin Giulio (Capo bianco) 500, Društvena gostilna 2.000, gostilna Veto 1.000, mlekarna Lucio 1.000, železnina Danieli 2.000, plošče Decibel 500, Angelca Vremec 1.000, Malalan Ernest 1.000, Agro Sosič 2.000, mesm" ca. Danieli 5.000. Zora Čok 2.000, Fabčič Valerija 1.000).
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša predraga
VIKTORIJA SOSIČ vd. RAVBAR
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri, 17. maja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v opensko cerkev.
i	Žalujoči: sin Dušan, hčere Slava,
Nada, Cvetka in Darinka, sestra Pepka, neveste, zetje, vnuki in drugo sorodstvo.
Trst, 16. maja 1975 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3, tel. 38006)
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 3 30) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11 ; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in spoštovanja, ki jih je bil deležen naš dragi
ENNIO MILLO
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
Maša zadušnica bo v nedeljo, 18. maja, ob 9.15 v cerkvi Sv. družine v Ul. Vasari.
Trst, 16. maja 1975	DRUŽINA
(Pogrebno podjetje Zimolo, Ul. Torrebianca 28)
GORIŠKI DNEVNIK
' v /
16. ma]a 1975
OSEBJU V GLAVNEM ZAJAMČENA DELOVNA MESTA
Dosežen sporazum o preusmeritvi proizvodnje v tovarni «Vetrobel»
V družbo «\ etrobel» bo stopila, poleg mednarodnega monopola, tudi italijanska skupina «Riva - Cardarelli» - Delavcem priznana poseb-na dopolnilna blagajna - Deželna jamstva in nadzorstvo sindikatov
Po dolgih nočnih pogajanjih na i ravnateljstva in sicer z Opčin, iz sedežu odborništva za industrijo in Trebč, Padrič - Gropade in Bazovi-trgovino dežele Furlanije - Julijske 1 ce, imajo pravico vsaka do 10 na-
krajine je bil končno dosežen sporazum o problemu tržaške tovarne stekla «Vetrobel». Sporazum, ki pomeni začetek reorganizacije pod jetja in preusmeritve v proizvodnji, so na svoji skupščini odobrili tudi prizadeti delavci, posebno še, ker jim zagotavlja preko delavskega sveta in z jamstvom deželnega odbora nadzorstvo nad procesom proizvodne preusmeritve podjetja in torej jamstva za njihovo zaposlitev.
Zadovoljstvo za to, ker je bil rešen problem največje zasebne tovarne tržaške industrijske cone («Vetrobel» zaposluje 560 delavcev), so izrazili zastopniki podjetja in odbornik Stopper, ki je pri pogajanjih posredoval. Stopper je še posebej omenil skrb deželne vlade in njenega predsednika Comellija, ki je posredoval tudi pri ministrih Andreottiju in Colombu.
Dejansko pomeni sporazum, da bodo lahko v najkrajšem času u-gasili topiino peč za steklo, takoj nato pa začeli spreminjati proizvodnjo tovarne, kar pa zahteva nove naložbe več milijard. Za te bo skrbela nova družba, v kateri bo — poleg sedanjega lastnika, multina-cionalnega monopola stekla «Gla-verbel» — tudi italijanska skupina «Riva - Cardarelli».
Sporazum določa, da bo organik podjetja sledeč: 437 delavcev, 63 uradnikov io. 35 tehnikov, torej nekaj desetin manj kot doslej. Vsem bodo, do zaključka preusmerjeval-nih del v podjetju, priznali osebne dohodke iz posebne dopolnilne blagajne. Posamezne ukrepe pri preusmerjanju proizvodnje bo uprava podjetja sprejela samo po posveto-yanju z delavskim svetom podjetja in sindikalnimi organizacija-mi. Slednje bodo skrbele tudi za nadzorstvo nad tečaji, ki bodo služili delavcem za nujno tehnično prekvalifikacijo.
Končno se deželna vlada Furlanije t Julijske krajine obvezuje, da bo posredovala pri pristojnih organih za to, da bo nova družba, ki bo upravljala tovarno stekla «Vetrobel», prejela ustrezne in potrebne finančne podpore.
Deželna vlada bo prav tako sledila reorganizaciji proizvodnje.
V NEDELJO NA REPENTABRU
stopajočih. Seveda za slovenske in italijanske odseke. Vsaka po 10 mladih risarjev bodo lahko poslale tudi nižje srednje šole z Opčin «S. Kosovel» in «Tomasini» ter nabrežinska zavoda «Gruden» in italijanska šola. V posebni konkurenci bodo risali tudi otroci iz repentabrskega otroškega vrtca.
Razdeljevanje risalnih pol bo ob 9. uri v stari šoli na Colu. Risbe bo treba oddati komisiji najkasneje do 13. ure.
Letošnji pravilnik predvideva, da morajo vsi otroci risati na odprtem. Ta ukrep je bil potreben, ker so v minulih letih k mnogim izdelkom prispevali tudi starši. Risanje na odprtem bo omogočalo komisiji lažje nadzorstvo.
Komisija za ocenjevanje risb ni še v celoti določena, nagrajevanje pa bo v stari šoli ob 16. uri. Če bo vreme lepo, bodo na dvorišču tudi razstavljene risbe.
Za nagradni sklad so prispevale občinska uprava in razna domača podjetja.
k. b.
Občinski prispevd 10 milijonov lir za slovensko gledališče
Na zadnji seji občinskega odbora sj na predlog odbornika za kulturo Giorgia Cesareja odobrili letošnje prispevke za gledališča: za gledališče «Verdi» 16 milijonov lir, za Teatro stabile 16 milijonov in za Stalno slovensko gledališče 10 milijonov lir.
Na predlog podžupana Giuricina so odobrili izdatek 41 milijonov lir za ureditev srednje šole «Addobbati» in za ureditev pokrite tržnice v Ul. Carducci, 35 milijonov lir pa so nakazali za izredna dela v občinskih parkih. Občinski odbor je sprejel na znanje ostavko svetovalca PLI Sergia Traunerja.
PRIPRA VE ZA UPRA VNE VOLITVE 15. JUNIJA
Zastopniki RPI so orisali dosedanje delo svetovalcev v goriškem občinskem svetu
O slovenskih vprašanjih je govorila svetovalka Vilma Brajnik-Corvo - Sestavljene liste SS - Nesoglasja v demokrščanski hiši le predstavljena lista «Občinske enotnosti» v Števerjanu
Komunistična partija je v sredo zvečer v mali dvorani Palače hotela predstavila občinstvu in tisku kandidate za občinske volitve prihodnjega 15. junija. Prisotnih je bilo skoro vseh 40 kandidatov, ki jih je predstavil v kratkih uvodnih besedah tajnik sekcije Boris Co-ceani.
Predstavitvi je sledila analiza petletnega delovanja komunistične sve-
Valentinčič, v okrožju Gorica VI, v katerem je štandrež, bo dr. Damjan Paulin, v okrožju Zagraj (kamor spadata občini Sovodnje in Doberdob) pa bo kandidirala Marija Ferletič.
v Brdih stane okoli 14 milijonov starih dinarjev in od tega zneska prejme vsak kmet polovico stroškov, to je 7 milijonov dinarjev posojila bodisi od Zadružnega vinarstva ali pa od banke. Kredite dobe
Težave so v demokrščanski hiši. P0.^, ze^° ugodnimi pogoji.
Jabolko spora sta kandidaturi dr. Ciana in Pianija. Baje je prišlo v odgovornih organih stranke do ostrih sporov, vloženi so bili prizivi
in	r\ «-»itl-t	.»nič ---n — 1'
tovalske skupine v občinskem s ve i in bodo o njih morali odločati v
i.. n.....*	.—..i	^ j.. Tt „i■ i-»:.. >7_______3• a. . _	• «
9 Drevi ob 20.45 se bo sestala kon-zulta za vzhodni Kras na sedežu v Proseški ulici 28. Na dnevnem redu je poročilo urbanistične komisije.
lllliiiliiillMiiiiiiliiliiMiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
ZANIMIVO SREČANJE NA POBUDO ZVEZE ŽENSK
Vloga zenske pri preobrazbi in razvoju šolskega sistema
Uvodno poročilo članice vsedržavnega vodstva zveze prof. Chiurlottojeve o šolskih programih in njihovem pogojevanju
VII. slikarski ex tempore
Sedmi slikarski ex-tempore repentabrskega šolskega patronata bo na sporedu v nedeljo, 18. maja.
Letos žal ne bodo sodelovali tudi dijaki iz osemletke v Dutovljah, ker ima šola ta dan notranjo prireditev, tekmovanja pa se bo zato udeležilo večje število predstavnikov šol Krasa.
Pokrajinsko vodstvo Z ve..e žensk Italije je s sodelovanjem Koordinacijskega centra za demokratično u-pravljanje šole priredilo v teh dneh v Trstu zanimivo srečanje o vprašanjih šolskih programov. Uvodni in glavni poseg je imela prof. Vania Chiurlotto, članica vsedržavnega vodstva zveze, ki je podčrtala predvsem tesen odnos med šolskimi programi ter novo stvarnostjo ženske, današ nje družine in celotne družbe.
Obravnavane teme so izrednega pomena za razumevanje vloge, ki jo še imajo sedanje strukture italijanske šole, njeni programi, njena kulturna vsebina in njene didaktične metode pri podrejevanju ženske v družbi. Iz šolskih programov (predvsem osnovnih in srednjih šol) je namreč jasno razvidno, da v italijanskih šolah obstojajo poleg razredne neenakosti tudi diskriminacije, ki so osnovane na spolu.
O tem je na srečanju obširno govorila prof. Chiurlotto in o tem se je nato razvila obširna razprava, ki
je še poglobila nekatere probleme, s V dokaz omenjeni trditvi o diskri-■ minaciji po spolu na šolah, je go-Kot vsako leto, je nastop gojencev I vomica med drugim navedla vrsto domače šole «Alojz Gradnik» in ita- , konkretnih podatkov. Iz analize šol-hjanske osnovne šole neomejen. Vse j skih knjig za osnovne šo'e je izšla ostale šole openskega didaktičnega ' ugotovitev, da ima kar 75 odst. be-
11,1m in,,,,,,,, im | nun,, ililllr,|lfi,,,l„n,i,li„,M„il i m ,„„1111 ■ limi, ,i,	, 11M n
ril in ilustracij za glavnega junaka moškega, 15 odst. ima živali in le v desetih primerih na sto je glavni junak ženskega spola. Drugo zgovorno dejstvo je, da so dekleta pri nadaljevanju šolanja prisiljena izbirati predvsem med učiteljišči in raznimi poklicnimi šolami. Govornica je ob vsem tem dejala, da so bili vsi ti problemi doslej popolnoma zanemarjeni in da se ravno v zadnjem času odpirajo z novimi šolskimi organi, to je z novo možnostjo sodelovanja med vsemi šolskimi dejavniki, nove možnosti tudi za odprtejše obravnavanje te pereče problematike ter za njeno reševanje.
Svoj poseg je govornica zaključila z ugotovitvijo, da zavzema boj za izboljšanje vsebine italijanske šole v sedanji fazi splošnega spreminjanja družbe odločilen pomen. V tem boju pa morajo prav ženske okrepiti svojo družbeno zavest. Iz razprave, ki je sledila, je med drugim izšla želja in zahteva, da bi bila takšna srečanja čim pogostejša.
Preloženi izpiti za dve stolici
BENEŠKI DNEVNIK
drevi v podbonescu
Zaključno srečanje v okviru II. benečanskih kulturnih dnevov
Prof. Pacor iz Novare bo predaval o sodelovanju med Slovenci *n Italijani v osvobodilnem gibanju - Nastop Briškega okteta
v dvorani gostilne «Pri škofu» v . avtonomnega računa o krajevni ju-podbonescu se bodo danes zvečer I goslovansko - italijanski izmenjavi, “denili II. benečanski kulturni dnevi.
■Tegled zgodovine Beneške Slovenije r° v skladu s proslavami 30. oblet-.’ce osvoboditve končal ravnatelj Incuta za zgodovino odporniškega gi-iz Novare dr. Mario Pacor s n ??.avaniem 0 srečanju Slovencev in Bujanov v osvobodilnem gibanju. Go-, bo o različnih komponentah osvo-^°dilnega gibanja, o vprašanju pra-cne rešitve narodnostnih problemov, j, .??četku formiranja slovenskih in pijanskih partizanskih enot ter o Szmahia osvobodilnega gibanja po ka-Phulaciji Italije, o sodelovanju beneš-^ Slovencev v osvobodilnem gibanju, nacističnih represalijah na tem .ernlju ter o konfliktih med ozopov-' 8aribaldinci in slovenskimi parti-“yn‘' bi pa niso privedli do razbitja vobodiinega gibanja, ki so ga žele-nacifašisti. Do končne zmage je t^-c nad razlikami prevladala an-^čna enotnost partizanov in pre-
sk^er se s *-em predavanjem študij-Va c?nter Nediža pridružuje prosla-dav .petnice osvoboditve, bo pre-kofanjc jzzvenelo nekoliko slovesnejše n Prejšnja. Pred predavanjem bo za n nast°Pil Briški oktet, ki bo tud' nekaj partizanskih pesmi. Pa
Ministrstvo za šolstvo je sporočilo, da bodo izpiti za stolice tipkanja in računanja (razred XVI) odloženi od 3., 4. in 5. junija na 6., 7. in 8. oktober, izpiti za stolice stenografije (razred LXXIX) pa od 6. in 7. junija na 9. in 10. oktober letos.
med poslušalstvom bo verjetno
tok botnembnejših osebnosti, saj so Drprii organ>zatorji še posebej vabili PolitoTVnike °btasti ter predstavnike b,^ lcn*P 'P družbenih organizacij, ki tudi° S,- sy°i° Prisotnostjo poudarili Politični pomen prireditve.
Živa Gruden
zvezf^3 za zunanjo trgovino je v dalis iZ zahtevo zveze trgovcev po-niPJ 5.	24- maja rok za vlaga-
razden?,86^ za sodelovanje pri po-ohrirX-1 uvoznega kontingenta za DJe maj - avgust 1975 v okviru
Srečanje v Trstu za goriško Lacero
Sinoči je bil na sedežu deželnega odbora v Trstu sestanek, ki mu je predsedoval odbornik Dal Mas, med novim lastnikom tovarne Lacego Della Santa ter sindikalnimi zastoo-niki. Odbornik Dal Mas je poudaril, da se z novim lastništvom odpirajo boljše perspektive za tovarno, kateri je grozila zapora. V Sovodnje namreč nameravajo premestiti vse naprave in stroje, ki so bili last prejšnjega lastnika, da bo tako o-brat lahko tudi napredoval in se utrdil.
Sledila je daljša razprava, v katero so posegli tako sindikalni zastopniki (Zuliani za CGIL, Colautti za CISL in Bregant za UIL), kot tudi številni predstavniki delavskega sveta, ki so se udeležili srečanja. Sestanek se je zavlekel do pozne noči.
Podelitev štipendij Carla Campolina
Včeraj je občinska odbornica za šolstvo Luciana Benni podelila štipendije za leto 1974-75, ki so naslovljene na Carla Campolina, Tržačana po rodu, ki je v svoji oporoki zapustil znatno visoko vsoto za naše mesto z namenom, da jo razdelijo med zaslužne dijake. Letošnje štipendije so prejeli Fabio Riva, študent filozofske fakultete, Marina Strain, študentka leposlovne fakultete ter Viviana Krizmancic, študentka ekonomske fakultete.
Deželna svetovalca o fašistični dejavnosti
Deželna svetovalca Masutto in Bettoli sta v svojstvu predsednika in tajnika posebne deželne komisije o fašističnih dejavnostih v naši deželi včeraj imela sestanek z vladnim komisarjem prefektom Di Lorenzom, kateremu sta orisala izsledke komisije, ki preučuje prevratniško dejavnost črnih tolp v Furlaniji - Julijski krajini. Tržaški prefekt jima je zagotovil svoje sodelovanje pri reše-vanju vprašanj, ki sta mu jih postavila deželna predstavnika.
tu. Prvi je povzel besedo Italico Chiarion ,ki je govoril predvsem o gospodarskih vprašanjih in o pogledih, ki jih imajo komunisti do teh vprašanj. Prikazal je stališče KPI do obnove zakona o prosti coni, do gospodarskih in cestnih povezav z bližnjo Slovenijo, o železniški povezavi in o urbanističnem načrtu. Ožigosal je počasnost večine v občinški upravi, ki je marsikdaj izgubila prave trenutke, da bi se stvari pravilno uresničile.
Za njim je govorila svetovalka prof. Pirellova. Ta se je dotaknila urbanističnih vprašanj v zvezi z zakonoma 167 in 865, podrobneje pa je govorila o zdravstvenih in socialnih vprašanjih. Prikazala je prizadevanja komunistov v pretekli mandatni dobi do vprašanj umobolnice, družinske skupnosti, pomoči starčkom na domu, ter splošno drugih zdravstvenih zadev.
O vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti je govorila svetovalka Vilma Brajnik -- Corva. Omenila je stališča KPI proti regulacijskemu načrtu, kjer je bilo predvideno, da mora biti industrijska cona v štandrežu. Ta prizadevanja so rodila tudi določeni uspeh, kajti na zadnji seji občinskega sveta je odbornik Agati predlagal sklep, po katerem bi se skrčilo na minimum zemljišče v Štandrežu določeno za gradnjo ljudskih hiš. Sklep pa ni prodrl, ker so demokristjanski svetovalci masovno zapustili sejno dvorano. Stališče komunistov je bilo stvarno, je dejala Brajnikova. medtem ko je bilo in je stališče stranke Slovenska skupnost demagoško. Pri Štandrežu je treba sprejeti avtocesto in avtoport, ker so to neob-hodno potrebne infrastrukture, industrije in ljudske hiše pa je treba premestiti na drugi breg Soče.
Ko je govorila o vprašanjih slovenske manjšine, je Brajnikova dejala. da je večini manjkal pogum, da bi sprejel neke rešitve, kot so dvojezična toponomastika. To se kaže tudi v tem, da niso še sklicali konzulte za slovenska vprašanja in obsodila je ne le Krščansko demokracijo marveč tudi Slovensko skupnost, da sta zavlačevali sestavo slovenske konzulte, ker jim je šlo za ohranitev določenega monopola.
Svetovalec odv. Nereo Battello, ki je načelnik liste KPI za prihodnje občinske volitve, je potegnil zaključke iz poročil omenjenih treh svetovalcev in nakazal nekatere smernice za bodoče delovanje komunističnih svetovalcev v občinskem svetu v Gorici.
Odbor «Slovenske skupnosti» je imel v ponedeljek zvečer sejo, na kateri so preučili sestavo list SS v občinah Gorica, Sovodnje, Doberdob in Krmin ter za pokrajinsko upravo. V Gorici bo na listi 40 kandidatov. nosilci liste bodo trije in sicer dr. Damjan Paulin, dr. Andrej Bratuž in dr. Vladimir Šturm. Drugi bodo v abecednem redu. V ob čini Doberdob bo listi načeloval dr. Maks Gergolet, v Sovodnjah pa dosedanji svetovalec Remo Devetak. V Krminu bo lista SS predstavljena v abecednem redu, na njej bodo trije Furlani kot neodvisni, industrijec Ivan Prinčič ne bo kandidiral. Kar se nokrajinskih volitev tiče bo v okrožju Koprivno - Fara, kamor spada tudi števerianska občina, kandidiral Marjan Terpin, v obeh okrožjih Krmina, kamor spada tudi občina Dolenie, bo za kandidata Roman Di Battista, v okrožju Gorica I (Ločnik. Podpora. Pev-ma, Oslavje) bo za kandidata Emil
Rimu. Zaradi tega ni še nič gotovega o listali KD.
V manjših občinah so v glavnem zaključili pripravo list. ki so v glavnem koalicijske. V Števerjanu so predstavniki «občinske enotnosti» v torek zvečer na županstvu uradno predstavili kandidatno listo, o kateri smo sicer že poročali. Kandidati občinske enotnosti v Števerjanu bodo tako, po uradni predstavitvi, naslednji občani: Ivan Humar, kot nosilec liste, Marjan Bu-činel. Roman Juretič, prof. Vladimir Klanjšček, Albin Komic, Franc Komic, Ferdinand Komjanc, Rudolf Koršič, Karlo Maraž, Slavko štekar, Teodor Terpin in Jožef Vogrič.
V	Brdih več vinogradov kot kadarkoli prej
V	goriških Brdih imajo zdaj več vinogradov, kot so jih imeli kadarkoli prej v zgodovini tega sadjar-sko-vinogradniškega območja. Skupne površine znašajo že 1.400 hektarov in od tega so kar 1.100 hektarov vinogradov uredili po osvobo-ditvi. Za ponazoritev bujnega razvoja te kmetijske panoge lahko služi podatek, da je Zadružno vinarstvo na Dobrovem samo v preteklih enajstih letih dobavilo kmetom nad 2 milijona cepljenk za trte. Za nove vinograde že zmanjkuje zemlje — Brda so namreč majhno gričevnato področje z okrog 6 tisoč prebivalci — in zato so kmetovalci začeli krčiti grmičevje, ter na novopridobljenih površinah sadijo trte. Menijo, da bodo tako v prihodnjih nekaj letih lahko u-redili nadaljnjih 300 hektarov vinogradov, s čimer bo vinogradništvo v goriških Brdih tudi doseglo svoj največji mogoči obseg.
Kakšne so silnice, ki spodbujajo vinogradništvo, ki potem daje podobo celotnemu gospodarstvu v Brdih? Predvsem je to skupen interes zasebnih kmetovalcev in njihove zadružne organizacije za na-p-edek Brd, potem pionirska vloga vinske kleti na Dobrovem in seveda sloves in ugodne cene zlate rebule in drugih briških vin na domačih in tujih tržiščih. Kar 950 vinogradnikov tesno sodeluje z Zadružnim vinarstvom pri širjenju površin ter predelavi grozdja in prodaji vina. Oba partnerja si glede na njun prispevek v proizvodnji tudi delita dohodek od prodaje vina. Grozdje lanske letine so kmetom plačali v obliki predujma po povprečno 550 starih dinarjev za kilogram, kmalu pa bodo dobili tudi del iztržka od maloprodaje vina.
Sodelovanje med zasebnimi vinogradniki in kletjo oziroma Zadružnim vinarstvom, se seveda kaže predvsem pri kreditiranju obnove. Ureditev enega hektara vinogradov
Vtem v kleti hite z gradnjo novih naprav, zato da bi njeno zmogljivost povečali s sedanjih 1.250 na 1.500 vagonov vina. Tudi vinska klet na Dobrovem mora namreč dohajati hiter ritem širjenja vinogradniških površin.
Zbiranje podpisov za listo PSI
Mestni odbor Socialistične stranke Italije (PSI) vabi člane in somišljenike, da podpišejo listo PSI za občinske volitve v Gorici. Podpise zbirajo v pisarni notarja Seculina na Korzu Italija 17/1 (nebotičnik Ban-ce del Lavoro) danes od 9. do 12. ure in popoldne od 16. do 18.30, jutri, v soboto pa samo predpoldne. Pri sebi je treba imeti veljavni osebni dokument.
POROČILO MESTNEGA ODBORA STRANKE
PSI za takojšnje sklicanje vseh rajonskih konzult
Zadovoljstvo ob izvolitvi Danila Nanuta za predsednika konzulte c Štandrežu
Mestni odbor socialistične stranke PSI v Gorici je izrazil zadovoljstvo, ker je bil Danilo Nanut izvoljen za predsednika rajonske konzulte v Štandrežu na ustanovni seji konzulte, ki je bila prejšnji torek. Do izvolitve Nanuta, je rečeno v tiskovnem poročilu socialistov, je prišlo na podlagi skupne akcije socialistov, komunistov, socialdemokratov in nekaterih demokristjanov, kljub temu, da je obstajal sporazum med Krščansko demokracijo in Slovensko skupnostjo, ki sta i-meli, vsaj na papirju, večino članov konzulte. Očividno je med člani konzulte prevladalo mnenje, da je treba na to mesto izvoliti moža, ki dobro pozna in tudi pravilno zastopa interese štandreške skupnosti: prav tako je med člani konzulte prevladalo mnenje, da si ne pm-stijo poveljevati od zgoraj.
Mestni odbor PSI izraža zaradi tega zadovoljstvo. Istočasno pa mora obsoditi dejstvo, da je pnišlo do sklicanja štandreške konzulte tako pozno, dva meseca in px>l potem ko je nadzorni odbor odobril sklep občinskega sveta o imenovanju čla-nov konzulte.
V zvezi s tem je treba vedeti, da je župan doslej sklical le štiri konzulte od devetih, ki bi morale delovati v goriški občini. KD. PSDI in SS, je rečeno v pioročilu socialistične stranke, so doslej sklicale
le tiste konzulte, kjer so bili gotovi, da imajo večino. Nekatere konzulte so sklicali že pned mesecem dni. O sklicanju drugih pw ni bito doslej ne duha ne sluha. PSI obsoja to počasnost demokristjanskega žup>ana in podčrtuje dejstvo, da niti KD niti PSDI nočeta sklicati tistih konzult, kjer nimajo s svojimi zavezniki večine, niti tistih, v katerih bi prišlo do ostrih kritik na račun občinskega upravljanja. PSI zato zahteva, da se vse ostale konzulte skličejo čimprej.
liiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinmniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiintuimiuR
TATVINA V DOBERDOBSKEM ŽUPANSTVU
NEZNANCI ODNESLI IZ PREDALA 1.000 LIR IN NEKAJ ZNAMK
Dogodek se je pripetil v sredo ponoči
Neznanci so v sredo ponoči izvršili tatvino v prostorih doberdobskega županstva. Tokrat pa je bil njihov nočni podvig slabo poplačan, saj je plen znašal približno 1.000 lir drobiža in nekaj znamk.
Neznanci so v županstvo vdrli v noči od torka na sredo, potem ko so z železno palico vlomili vhodna vrata. V upanju, da bodo v notranjih prostorih našli večjo vsoto denarja ali kak dragocen predmet, so prebrskali po vseh sobah ter razmetali vse papirje. Njihov trud pa ni bil poplačan: vzeli so le nekaj drobiža in odšli. Prvi, Id je drugo jutro opazil nered v občinskih sobah, je bil doberdobski obhodnih Gerin, ki je o dogodku obvestil bližnjo postajo orožnikov.
Po tem, kar so nam povedali, obstaja tudi možnost, da -se je v županstvo vtihotapil domačin, ki mu ni bito mar za denar, marveč je iskal kak dokument.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Pavel Golia
JURČEK
pravljica v 4 dejanjih s prologom
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidau
Glasba Aleksander Vodopivec Režija	Mario Uršič
Jutri, 17. maja. ob 10.30 v gledališču A. Ristori v Čedadu.
Tisoč delavcev z juga zaposlenih v Novi Gorici
V novogoriški občini je od skupaj okoli 22 tisoč zaposlenih delavcev, okoli 1.000 pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov in narod nisti. Slednji delajo predvsem v gradbeništvu, kmetijstvu in v zdravstvu. Samo v goriški bolnišnici «Dr. Franca Derganca» ter v Zdravstvenem domu Nova Gorica je zaposlenih okoli 20 zdravnikov pretežno z Reke, ter približno 25 medicinskih sester iz Srbije in iz drugih območij v državi. Po večini gre za delavce, ki bodo na Goriškem tudi ostali in zato si prizadevajo, da bi čimprej prišli do lastnega stanovanja. Pričakujejo, da se bo zaposlovanje delavcev iz drugih republik in obeh jugoslovanskih pokrajin še povečalo, ker je na Goriškem veliko pomanjkanje domače delovne sile Med'cin-ske sestre iz drugih območij v državi se bodo lahko namestile v novem sestrskem domu s sto ležišči, ki ga v Šempetru gradi gori-ška bolnišnica «Dr. Franca Derganca».
Poleg ravnatelja je trenutno bajè v službi samo nekaj zdravnikov in lansko število osmih-devetih zdravnikov se je zmanjšalo na komaj štiri. Dva zdravnika imata namreč enoletni dopust in delata drugje, eden je pred dnevi odšel na od-služenje vojaškega roka, nekateri drug; pa so odšli. To vsekakor ni v skladu z moderno zdravstveno politiko in prihaja tako do stanja, ki je veljalo pred letom 1962, ko je v Gorico prispel prof. Franco Basaglia.
Na drugi strani pa je sedanje vodstvo bolnišnice pričelo ostro nastopati proti najboljšim bolničarjem, ki so se zelo zavzemali za odprto in moderno vodenje bolnišnice. Na račun številnih med njimi so prevzeli disciplinske ukrepe.
Sedanja večina v pokrajinskem svetu, v kateri so KD, PSDI in SS, je napravila vse, da bi odpravila izkušnje Basaglieve metode zdravljenja. Na drugi strani pa podpira profesorja Basaglio tržaška pokrajinska uprava s tamkajšnjimi demokristjani na čelu in pred dvema tednoma je dobil prof. Basaglia zelo visoko priznanje s strani demokristjanskega podtajnika za zdravstvo Foschija. Zaprta stališča go-riške Krščanske demokracije do tega vprašanja, ki so ga podprli tudi njeni zavezniki, ne najdejo odziva na vsedržavni in deželni ravni.
Zanimivi razstavi na Kromberškem gradu in v Štanjelu
Etnološka razstava «Gora» v Goriškem muzeju na gradu Kromberk še vedno vzbuja zanimanje obiskovalcev. prav zato so jo podaljšali do konca meseca maja. Da bi omogočili obisk še večjemu številu o-biskovalcev muzejskih zbirk, so v Goriškem muzeju določili nov umik za oglede. Ob ponedeljkih je še naprej urnik od 8. do 14.30. ob torkih. sredah, četrtkih in petkih je muzej odprt od 8. do 18. ure, ob nedeljah pa od 13. do 18. ure.
V sklop Goriškega muzeja spada tudi «kraška hiša» v Štanjelu, izredno zanimiva ir, ljubka v svoji stari kamniti kraški arhitekturi in s pristno kraško domačo opremo in orodjem. Ključ ima oskrbnik Danilo Švagelj v Štanjelu štev. 28.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi v nedeljo, 18. maja, na izlet na Trstelj. Izletniki naj se z lastnimi prevoznimi sredstvi zberejo ob 7. uri na italijanski strani mejnega prehoda pri Rdeči hiši.
‘Kino
BiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiuiminiiiiiiHiminnuniumuimmimiHinu
Standreška rajonska konzulta
V torek zvečer je goriški župan umestil rajonsko konzulto v Štandrežu. Člani so'z večino glasov izvolili za predsednika Danila Nanuta. Na sliki člani konzulte med uvodnim govorom župana De Simona
Stavka uslužbencev davčnih uradov
Na državnem davčnem uradu v Gorici sp včeraj vsi uslužbenci stavkali. To v okviru vsedržavne stavke, ki so jo skupno proglasili vsi sindikati. Stavka se bo nadaljevala tudi danes in verjetno je, da bo urad popolnoma zaprt.
Davčni urad sicer deluje že petnajst dni z zmanjšanim tempom, ker stavkajo uslužbenci, ki so člani samostojnega sindikata. Zaradi tega je v uradu običajno le nekaj uradnikov, ki imajo polne roke dela s sprejemanjem davčnih prijav. Davkoplačevalci morajo zato izgubiti precej časa v veži te pisarne.
Nekateri davkoplačevalci so sicer izročili svoje prijave na pristojnih občinah, drugi pa so prijave poslali davčnemu uradu s priporočenim pismom po pošti.
V stavko so delno zajeti tudi uslužbenci urada IVA.
Uslužbenci državnih uradov zahtevajo določene plačilne izboljšave, prav tako zahtevajo povečanje števila uslužbencev. Ker bo stavka imela precejšnje posledice v vsem poslovanju davčnih uradov lahko pričakujemo, da bomo nove davčne kartele za plačilo davkov dobili z dokajšnjo zamudo konec tega leta ali prihodnje leto.
Spet utopljenec v Soči
Včeraj zjutraj, malo pred 11. uro so goriško policijo domačini obvestili, da je na obrežju pri gostilni v bližini Ulice degli Scogli videti truplo človeka srednjih iet. Takoj so prihiteli na lice mesta policisti in gasilci in potegnili iz Soče utopljenca.
Po zdravniškem pregledu dr. Dai-neseja so truplo ponesrečenca prenesli v mrliško sobo goriškega pokopališča. Včeraj ob 15. uri je v družbi predstavnikov jugoslovanske policije prišel na goriško pokopališče 41-letni Viktor Humar iz Nove Gorice. Prvomajska 21, ki je spoznal v mrliču svojega brata dvojčka Benedikta Humarja, ki je bival z njim v Novi Gorici. Rodom sta oba s Kala nad Kanalom.	i
Gorica
VERDI 17.30—22.00 «Un uomo, una città». E. M. Salerno in F. Fabian. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Assassinio sul-LOri en t express». S. Connery in I. Bergman. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso ma non avete mai osato chiedere». W. Alien. Banni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Dopo l'urlo un uragano di violenza». C. Lee in I. Wu. Banni lilm. Prepovedano mladini pod 14. Irtom.
VITTORIA 17.00-22.00 «Vieni, vieni amore mio». I. Piro in C. Ippolito. Banni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
rf-t • «e
J rzic
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Conviene far bene l arrore». L. Proietti in A. Belli. Banni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «B bacio». E. Giorgi. Banni film.
A/z tv» Gorica
SOČA «Privatni detektiv-», ameriški banni film ob lE.CO in 20.00.
SVOBODA «Igra kart», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Čira karavana», ameriški barvni film ob 19.30.
Iz geriškega matičnega urada
ROJSTVA: Annalisa Secchi, Fabrizio Martini, Cristiano Vole A-rianna Sfiligoj, Fabrizio Bossi, Renato Terpin, Simone Ciulin.
SMRTI: 71-letna gospodinja Romola Pignatelii per. Lodi. 73-letni Vittorio Zilli, 91-ietna upokojenka Maria Sagai.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gonci je oanes ves dan in ponoči dežurna lekarna Tavasani Kor-zo Italija 10, tel. 2S76.
Premalo zdravnikov v psihiatrični bolnišnici
Iz sindikalnih krogov smo izvedeli, da je položaj v goriški psihiatrični bolnišnici precej težaven.
KMEČKO IN PROSVETNO DRUŠTVO « ŠTANDREŽ » priredita 17., 18 in 25. maja v štandrežu (pri Konzumu)
PRAZNIK ŠPARGLJEV
SPORED
JUTRI. 17. MAJA
ob 20. uri plesna zabava ob zvokih ansambla « THE LOVERS » iz Sovodenj.
NEDEUA, 18. MAJA
ob 15. uri: slikarski ex tempore; zvečer prosta zabava s sovodenj-skim ansamblom.
NEDEUA, 25. MAJA
ob 18. uri: nastop pevskih zborov in drugih skupin: ob 20. uri: prosta zabava z ansamblom «LOJZE HLEDE» iz šte-verjana.
VSE DNI
praznika so na razpolago šparglji ter domača jedača in pijača.
SLOVENSKI MLADINSKI CENTER
priredi JUTRI, 17. MAJA. ob 20. uri v DIJAŠKEM DOMU (Sve-togorska cesta 84) v okviru proslav ob 30. obletnici osvoboditve
MITING OB TABORNEM OGNJU
SPORED
— mladi ob 30-letnici — priložnostni govori — recitacije
— nastop moškega zbora «O. Župančič»
— nastop članov dramskega odseka PD «0. Župančič» z Borovo dramo «RAZTRGANCI»
— podelitev priznanj udeležencem štafete — prosta zabava
S pričetkom ob 15. uri bo na igrišču Dijaškega doma ŠPORTNO POPOLDNE
Comelii na obisku Mascherinijeve razstave
Predsednik deželnega odbora odv. Comelii je včeraj obiskal antološko razstavo znanega tržaškega kiparja Marcella Mascherinija na gradu Sv. Justa v Trstu. Razstava, o kateri smo že pisali in ki nosi naslov «120 dni kiparstva v Trstu», je razčlenjena v tri dele in sicer v prvem delu obsega skulpture, ki jih je ustvaril že omenjeni kipar Marcello Mascherini, v drugem delu bodo na ogled občinstvu skulpture Nina Perizija, v tretjem, zaključnem delu pa pridejo na vrsto umotvori Dina Basaldelle.
Odvetnika Comellija so na gradu Sv. Justa sprejeli predsednik Avtonomnega podjetja za turizem in gostinstvo inž. Giorgio Tombesi in direktor dr. Stelio Rosolini ob navzočnosti samega umetnika Marcella Mascherinija in umetnostnega kritika Carla Milica. Mascherini in Milic sta predsedniku deželnega odbora prikazala razstavljena dela, nakar se je predsednik deželnega odbora odv. Comelii zelo pohvalno izrazil o visoki ravni umetnostne prireditve in podčrtal koristnost razstave tudi v okviru programa turističnega razvoja. Na sliki vidimo predsednika deželnega odbora Comellija in ob njem kritika Carla Milica (na levi strani) in predsednika turistične ustanove inž. Giorgia Tombesija.
F
DANES V SKEDENJSKEM KINEMATOGRAFU
Film «Rdeče klasje»
Nadaljuje se v kinematografu v Skednju ciklus filmov, ki jih filmski odsek Slovenske prosvetne zveze posveča slovenski dejavnosti srbskega režiserja Živojina Pavloviča. Prejšnji teden smo videli film «Neprijatelj» (Sovražnik) iz leta 1965, prvi Pavlovičev film, ki ga je proizvedla slovenska filmska hiša; vendar je oil to še vedno srbohrvaško govorjen film. Tokrat pa (in sicer danes, v petek, 16. maja ob 18., 19.45 in 21.30) bomo videli prvi slovensko govorjen film režiserja, ki sta ga proizvedli leta 1970 ljubljanska hiša Viba film in beograjska FRZ. Gre za barvni film «Rdeče klasje», v katerem igrajo Majda Potokar, Rade Šerbedžija, Irena Glonar, Arnold Tovornik, Majda Grbec, Lojze Zupan. Scenarij je napisal Pavlovič po knjigi pisatelja Ivana Potrča.
V «Sovražniku» smo se srečali s Pavlovičevo osebnostjo, v kateri je eksistencialni pesimizem tesno vezan z družbeno polemiko, če ga ta povezanost včasih privede k bolj abstraktnemu pogledu na družbeno realnost, mu vendar obenem jamči nenavadno silo v melodramskem tonu (zanimivo je, da se Pavlovič pogosto poslužuje klasične glasbe). Z «Rdečim klasjem» bomo spoznali bolj izrazito družbeno - kritično varianto režiserjeve proizvodnje. Zgodba pripoveduje o
konfliktih v gradnji Kmečke zadruge v neki slovenski vasi po vojni.
Film je nastal v vzdušju velike živahnosti motivov jugoslovanske kinematografije. Leta 1971 je tudi dobil zlato areno za najboljši film na festivalu jugoslovanskega filma v Pulju.
S. G.
FILMSKI FESTIVALI Švedski film v Veroni
Mednarodni filmski teden v Veroni, ki se razvija v okviru Veronskega gledališkega poletja, bo letos v dneh od 19. do 25. junija. Vsako leto je posvečen določeni kinematografiji: lani je šlo za belgijsko, letos pa za švedsko.
Prikazanih bo nekaj del iz najnovejše švedske proizvodnje in predvsem najmlajših avtorjev kot so Jan Halldoff, Jiri Tiri. Johan Bergenstrdhle, Hans Dahlberg, Carl-Johan Seth in Stig Bjòrkman.
Posebna pozornost bo posvečena režiserjema Vilgotu Sjbmanu in Boju Widerbergu, katerih bodo prikazana v Italiji neznana dela, pa najnovejšemu avtorju Janu Troellu, ki povezuje sociološko-po-litično tematiko z epsko-liričnim navdihom švedskega severa.
•lililliiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiifiimTiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiinumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB 30-LETNICI OSVOBODITVE
Bivši aktivisti OF so obiskali Gonars
Poklonili so se spominu tistih Slovencev, ki niso klonili pred fašizmom, in obiskali Beneško Slovenijo
Ker niso klonili ter so raje trpeli «s ponosno dvignjeno glavo», kot je zapisal partizanski pesnik Kajuh — jih je fašistični okupator preganjal, mučil ter jih kot klavno živino zapiral v staje — taborišča, kjer so izmučeni umirali in kjer so premnogi našli svoj grob. K njim, v Gonars in Visco, kjer jih počiva skoraj petsto, smo se odpravili — skupina bivših aktivistov tržaške OF — da se poklonimo njihovemu spominu, da jim položimo cvetja na grob, da jim še enkrat izrazimo svojo trajno hvaležnost za doprinos, ki so ga dali k skupni, veliki zmagi. Saj so med njimi, ki sedaj počivajo v bližnji
nih slovenskega izvora, a seveda, vidno «popravljeni» v italijansko obliko.
In tudi tem partizanom smo se oddolžili s cvetje”' in hvaležnim spominom.
Daljši odmor smo si privoščili v Špetru Slovenov ob Nadiži, kjer nas je čakalo že prej naročeno kar o-kusno kosilo. Tu smo se tudi srečali, oziroma snidli z zastopnikom tamkajšnjih Slovencev, z domačinom, ki nam ga je posredoval Kulturni krožek «Ivan Trinko» iz Čedada kot spremlievalca na naši nadaljnji poti po tej zanimivi in slikoviti deželici. Bil je res odličen mladenič, predsednik letos u-
furlanski zemlji, tudi naši znanci ; cf'1 mmoemc. preaseaniK letos u-in soborci iz one strahotne, a slav- stanovljenega plarnnsKega društva, ne dobe, ko se je naš narod, skoro
celoten, uprl premočnemu sovražniku. Šli smo tudi gor v Beneško Slovenijo, ker tudi tam so padli in so tam pokopani slovenski borci — partizani. Z velikim zanimanjem smo si ogledali te kraje, ki so zapisani v naši zgodovini s črkami, prepojenimi s prelito krvjo.
Kot prva točka našega obiska na Furlanskem je bil Gonars, kjer je tudi največje grobišče padlih in u-mrlih v teh krajih. Tu so zbrani ostanki 456 žrtev, katerim je matična domovina postavila veličasten spomenik - kostnico, ki naj bo večen spomin na one, ki tam počivajo, ki pa naj tudi opominja žive na velik in strašen zločin, ki ga je fašistični okupator izvršil nad našim narodom. Tudi ob skromni nagrobni plošči v kraju Visco, nedaleč od Gonarsa, kjer je pokopanih 24 partizanov, smo pustili šop rdečih nageljnov, ki naj pričajo junakom, d- jih nismo pozabili.
Na poti proti Beneški Sloveniji smo se nekoliko pomudili v Čedadu — v tem starodavnem mestecu. ki je bilo nekdaj glavno mesto Langobardov, ter si ogledali le nekaj zgodovinskih zanimivosti, ker naš izlet v te kraje ni bil posvečen starim langobardskim spomenikom, pač pa živi zgodovini našega naroda, ki živi na tej skrajni meji slovenstva. Zato smo kmalu odhiteli naprej, proti strmim gričem in globokim dolinam Beneške Slovenije, katera pa je — na žalost — premnogim Slovencem še zelo malo znana.
Iz Čedada smo se odpravili v Šent Lenart, kjer je na slikovitem griču nad vasjo cerkev in ob njej pokopališče, kjer počiva trinajst slovenskih partizanov. Napis na plošči je samo v italijanščini, ker oblasti niso dovolile, da bi se padlim slovenskim borcem na njihovem grobu pisalo tudi v njihovem materinem jeziku. Res, čudna so pota demokracije. Zanimivo je to, da so skoro vsi priimki na nagrobnih kam-
Takoj smo si postali dobri in iskreni tovariši ter si potožili drug drugemu naše narodne težave, katere nai bi si medsebojno lajšali tako, da bi se čim bolj vezali med seboj.
KJE JE PANIKA, KI SO JO USTVARJALI DOLOČENI KROGI?
Tudi nasprotniki so bili kar prijetno presenečeni
Vljudnost vojakov nove vojske - Presenečeno predmestje - Tisti, ki so nasedli propagandi, so zapustili svoja skrivališča - Vse to poroča dopisnik «UPI»
HOČIMINH (Saigon), 15. — Računi ekonomistov sicer niso povsem natančni, splošna ocena stroškov vse viernamske vojne, točneje .cena ameriške vojaške in drugačne angažiranosti v Indo-kini se ocenjuje na 350 do 380 milijard dolarjev, kar je v naši valuti nad 200.000 milijard lir. Kaj vse bi se dalo s temi sredstvi početi v tej prirodno sicer-dokaj bogati, vendar pa nerazviti azijski deželi? Toda ni to vprašanje. ob katerem bi se hoteli ustaviti. Raje bi zabeležili nekaj povsem novega in sicer drugačno gledanje nekaterih ameriških krO' gov do vsega tega dogajanja. Res je, ameriški imperializem se ne more in noče sprijazniti z resničnim, konkretnim stanjem. To priča tudi prav vulgaren piratski napad ameriških marincev na Kambodžo v zvezi z ladjo «Maya-
gues», toda hkrati se ve, da je V zelo lepem pogovoru nam je j južnovietnamska revolucionarna
Jožko Kukovec (tak. mu je ime), ki je prav dobro obvladal slovenščino, kateri pa je dodajal nekaj svoje domače beneškoslovenske govorice, kar je dajalo našemu sluhu res prijeten užitek, povedal o
vlada izjavila, da je pripravljena vzpostaviti diplomatske odnose z Washingtonom, seveda pod pogojem, če bi prvi zadevni korak napravila ameriška vlada, iz česar nekateri sklepajo, da se tudi
precejšnji dejavnosti tukajšnjih lju- j v Washingtonu v določenih krogih di, ki se vedno bolj zavedajo sva-	že pripravljajo na to. Skratka
je pripadnosti k matičnemu slo-	razmere v Indokini so se spreme-
venskemu narodu in njegovi kulturi.
Odšli smo dalje, proti zadnji točki našega potovanja — na Trinkov grob. Šli smo se poklonit temu največjemu sinu te preveč zapuščene dežele. Visoko pod Matajurjem, v rojstnem Trčmunu počiva in njegov grob je postal svetla kulturna točka vsem tistim, ki jim je pri srcu tam živeče ljudstvo in njegova u-soda.
O tem zaslužnem možu, buditelju beneških Slovencev, pesniku in pisatelju, nam je v lepih in jedrnatih besedah spregovoril tov. Drago Pahor. Tudi naš spremljevalec, Jožko Kukovec, je poudaril pomen velikega učitelja še danes, zlasti za mlajši rod, ki se še vedno uči in napaja ob večno lepi besedi in plemenitem nauku velikega rojaka.
Po besedah obeh govornikov je bilo tudi na ta grob položeno cvetje; nato se je razvila čez pokopališče tožna melodija z velikim čutom zapete narodne pesmi — žalo-stinke. Počasi smo zapustili pokopališče ter se vrnili v nižino, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se proti Trst i, kamor smo prispeli, ko se jo že noč zgrnila nad mesto. Prijetno prevzeti nad lepimi doživetji zanimivega romanja, smo si segli v roko za slovo in z željo, da bi se kaj kmalu spet srečali na tako lepem in poučnem potovanju.	Lado Premrù
iiiiiitMiimuiiiiitiimiimiiiiiHHimiiMMiiiiiiiuiHiiriiiimmiimiiiiiiiimimiiuiiiiiimiiiiimiiHiiiiiiiiimn
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Poverili vam bodo na videz lahko, v resnici pa težko nalogo. Nekdo vas skuša spraviti v težave.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite. da bi vas osebna ambicija privedla predaleč. Nepredvideni dogodki bodo v vaš prid.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne trošite svojega časa v delu, ki ne bo imelo haska. Skušajte se razvedriti in pomiriti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Danes se lahko lotite reševanja najtežjih vprašanj. Negotovost bo povzročila manjši družinski spor.
LEV (od 23.7. do 22.8.) S sodelavci nekaj ne bo prav, vendar pa ne na vašo škodo. Skušajte se razvedriti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) U-godne okoliščine vam bodo pomagale utrditi položaj. Ni še trenutek, da bi delali načrte za bodočnost.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojim nastopom boste spravili nekoga v zadrego. Več previdnosti v odnosih do novega znanca.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne dovolite, da bi vas nekdo premamil z neizpolnjivimi obljubami. Z manjšim naporom boste rešili nevšečen spor.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Največ dela boste imeli dopoldne, toda tudi popoldne bo veliko o-pravkov. Novo prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za to, da rešite neki spor in uveljavite svoje pravice.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč ste neučakani, da bi smeli začeti z večjim delom. V družini boste koga spravili v slabo voljo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Otresite se vseh stranskih problemov. Bodite bolj razumevajoči do drugih ljudi.
nile in tudi odnosi ZDA do do-včcrajšnjega sovražnika se spreminjajo in to prav gotovo na bolle, ko so v določenih krogih ZDA prišli do spoznanja, da vse tehnično bogastvo, da vsa militaristična surovost ne zaleže proti narodu, ki ve, zakaj se bori.
Glede tega je zelo zanimivo tudi pisanje ameriškega časnikarja Alana Dawsona, dopisnika ameriške agencije «UPI» iz Ho-čiminha. starega Saigona. To pisanje je gotovo še bolj značilno kot razna ugibanja, kajti to pisanje odpira marsikomu oči, posebno tistim, ki so bili pod vplivom uradne propagande, posebno v dneh umika zadnjih Američanov iz glavnega mesta Južnega Vietnama, v dneh, ko je ves «dobro misleči» tisk prikazoval «paniko», ki da je zajela središča Južnega Vietnama, ko da je pred južno-vietnamsko osvobodilno vojsko bežalo na milijone južnih Vietnamcev da bi si rešili življenje. V zvezi s tem bi bilo umestno omeniti tudi katastrofo letala z otroki, ki je treščilo pri «reševanju» 2.000 vietnamskih vojnih sirot, ki so jih «velikodušne» ZDA hotele rešiti «iz krempljev» naglo prodirajoče vietkonške in severnovietnam-ske vojske. Kako in pred kom so Američani «reševali» Vietnamce, najbolje odgovarja že omenjeni časnikar Alan Dawson, ki pravi takole:
«Saigonsko prebivalstvo sprejema z zadovoljstvom novo življenje pod komunističnim režimom. Možnost «krvave kopeli» ni prišla v poštev in če se kdo še ne počuti povsem gotovega glede na bodočnost dežele, se prav nihče ne boji sedanjosti. Vojaki in častniki revolucionarne vojske ki so prispeli v zadnjih desetih dneh miru v Saigon, so skušali na vse načine pokazati svojo vljudnost in priljubljenost. Tudi tisti prebivalci Saigona, ki so se poskrili pred desetimi dnevi in prej, torej v tistih dneh, ko so tanki in oklepniki revolucionarne vojske drveli po glavnih cestah Saigona v proslavo zmage, se sedaj vsi srečni ustavljajo z novo vojsko na cestah, da bi z vojaki in častniki poklepetali.»
«Zares so simpatični — je rekel neki meščan — vljudni so in prijetni v razgovoru, zelo spoštljivi, ne taškni, kot so bili prejšnji vojaki, kot je bila vojska prejšnjega režima».
«Doslej, to se pravi od konca vojne do danes, še ni prišlo na primer niti do enega prepira ali tepeža v Saigonu med vojaki ozi-
roma med vojaki in civilisti. Doslej ni bilo niti ‘enega primera, da bi pijani vojaki zapuščali kak lokal, bar ali restavracijo in bi ne hoteli plačati računa. Če pa se kak civilist, domačin, prebivalec Saigona, ali tudi kak tujec pridruži vojaku pri njegovi mizi in popije z njim coca-colo ali pivo, prav gotovo zapitka na bo plačal, kajti vse io, vse te male račune, poravnajo za svoje priložnostne goste vojaki oziroma častniki nove vojske.»
Opisovanje, ki ga daje ameriški časnikar Alan Dawson o zglednem obnašaju dovčerajšnjih juž-novietnamskih partizanov in današnjih vojakov redne vojske, se nadaljuje takole:
«Nekaj dni po zmagi se je kakih 40 vietkongovcev utaborile v predmestju Saigona, kjer so ostali nekaj dni. Prosili so prebivalstvo kraja, naj jim določi prenočišče in naj jih oskrbi s prehrano. In res, prebivalci so jih sprejeli pod streho in jim dali riža in ribjega mesa. Nekega jutra pa so ti vojaki izginili in prebivalci predmestja so menili, da je njihova žrtev, da je njihova hrana izgubljena. To pa v današnjih razmerah ni tako preprosta stvar, kajti v Saigonu hrane ni na pretek. Toda le nekaj ur po odhodu teh vojakov je v predmestje privozil vojaški avtomobil, ki je ori-peljal 2Ó0 kg riža in nekaj mesa. Prebivalci so bili prijetno presenečeni, pa čeprav so že prej imeli veliko zaupanje v svojo novo vojsko.»
Ameriški časnikar glede tega pravi, da so «majhne, neznatne stvari, ki pa veliko pomenijo», posebno sedaj, ko se ob prehodu oblasti kaže še nekoliko večja zaskrbljenost glede zaposlitve oziroma glede kruha tudi za tiste, ki imajo denar v bankah, a ga ne morejo dvigniti, ker je nova oblast vse te račune in vsa ta sredstva blokirala.
Časnikar Dawson nadaljuje: «Tenkočutnost v odnosih s civilnim prebivalstvom je bila vedno ena izmed značilnosti vzgoje partizanske vojske v vseh 30 letih, kar jih je Vietnam preživel v boju za svobodo. In vietnamski partizani so bili glede tega do skrajnosti natančni. Eno izmed pravil, ki se jih mora sleherni vietnamski borec oziroma vietkon-govec vestno držati, je naslednje: «Nič ne smeš, celo igle in kosa niti zahtevati od ljudstva s silo, če ti ga ne da rade volje». Tega se nova vojska drži še danes.»
Kdor je sledil dogajanjem v Vietnamu zadnja desetletja, ve, da je vietnamska osvobodilna vojska ob pomoči od zunaj mogla vzdržati pritisk ameriške vojske in vojske marionetske vlade, le zato, ker je imela oporo v ljudstvu. Zato je primer «igle in niti» normalen primer sleherne partizanske vojske, ki bo kaj kmalu propadla, če ne bo imela opore v ljudstvu. Zato ti primeri niso «majhni primeri», pač pa so to značilnosti teh odnosov, odnosov narodne vojske in naroda.
Iz vsega, kar je bilo prikazano, je povsem logično, da se je v Saigon vrnilo normalno življenje. Trgovine so odprte, na tržnicah kar mrgoli kupcev in prodajalcev, restavracije so ponovno odprte gostom, skratka vse se uravnava v normalno življenje, vsekakor drugačno od prejšnjega, kajti črne borze danes ni več, celo ne črne borze za bencin, ki je trenutno najbolj akutno vprašanje. V vseh dneh po osvoboditvi ni prišlo niti do enega samega umora na področju širšega Saigona. Še več, «zgodbe», ki so jih pripovedovali ameriški funkcionarji o nekakšni «krvavi kopeli», ki da je zajela nekaj pokrajinskih mest, odločno demantirajo ljudje, ki so prišli iz teh krajev. Nasprotno, tako v Ho-
čiminhu, starem Saigonu, kot povsod v Južnem Vietnamu se odraža veselje nad novim življenjem, radost nad tem, da je v Vietnamu zavladal mir. Res je, nekateri komunizma ne marajo, toda tudi ti antikomunisti povsem prepričano izjavljajo, da je tako prav, kajti «lahko bi bilo veliko, veliko huje».
Ko ameriški časnikar Alan Dawson tako zaključuje svoje poročilo iz Saigona, sedanjega Hočiminha, demantira vse tiste zlonamerne govorice, ki so jih pri nas in povsod po zahodnem svetu širili določeni krogi o neredih in pokolih, za katere da naj bi bila kriva južnovietnamska in sevemoviet-namska vojska, pred katero da bežijo milijoni ljudi. Glede tega pa bomo navedli še nekaj podatkov, ki prihajajo iz Bangkoka in ki pravijo:
«Enajst mestnih četrti Saigona (Hočiminha) ima vsaka svojo že izvoljeno revolucionarno upravo. Vsak mestni odbor razpolaga tudi s svojo vojsko oziroma zaščito, ki jo v vsem velikem mestu sestavlja 11.000 mož. Iz Bangkoka nadalje poročajo, da je revolucionarna vlada zaplenila razkošne vile, parke in igrišča, v katerih so se šopirili bivši poveljniki. Vse te razkošne vile so bile izročene ustanovam za kulturo in zdravstvo. Revolucionarni odbori so zaplenili tudi veliko avtomobilov bivših visokih funkcionarjev. Z druge strani pa se je zvedelo, da je bil budistični patriarh Tich-tammau imenovan za svetnika pri južnovietnamski revolucionarni vladi in sicer za budistična verska vprašanja. Nadalje se je zvedelo, da se je nad 5.000 članov bivše policije predstavilo novim
NOVE KNJIGE
Pier Paul Read:
«ZM»
(Nadaljevanje na 6. strani)
Zgodba preživelih z Andov
Oktobra leta 1972 je manjše potniško letalo urugvajskih letalskih sil poletelo iz Urugvaja proti Čilu, da bi tja pripeljalo rugbyjsko moštvo. Zaradi slabega vremena so pristali v Mendozi na argentinski strani Andov in nato naslednji dan nadaljevali s poletom. Toda pilot očitno ni bil kos nalogi, letalo je zašlo prenizko, zadelo v vrhove gora in strmoglavilo, pri tem pa sorazmeroma srečno pristalo na ledeniku, polnem snega. Letalo se je precej razbilo, del potnikov je izgubilo življenje, nekaj je bilo ranjenih, nekaj pa jih je srečno prestalo katastrofo. Osem dni so Čilenci, Argentinci in Urugvajci i-skali pogrešano letalo, ki je bilo na nesrečo belo pobarvano, toda niso ga odkrili. Na višini 4000 metrov pa se je medtem začela tragedija. Nekateri težki ranjenci so okrevali, drugi so čakali na rešitev. Po nekaj dneh je zmanjkalo hrane. Tedaj so se odločili, da se začno hraniti z mesom v nesreči umrlih sopotnikov. Postali so kanibali. Toda to jih je ohranilo pri življenju. Doživeli so še eno nesrečo, ko je polomljeni trup letala zasul plaz in pokopal pod sabo nekatere preživele. Toda šestnajst jih je vendarle ostalo živih. Dva od njih sta se po sedemdesetih dneh odločila, da se na slepo spustita v dolino. Imela sta srečo in našla pot v dolino, kjer sta naletela na pastirje, ti pa so obvestili oblasti, ki so preživele rešili iz snega s helikopterji.
Vsa ta zgodba je opisana v knjigi ŽIVI, ki nam jo je posredovala v prevodu Uroša Kalčiča založba Mladinska knjiga. Po pripovedovanjih preživelih udeležencev poleta jo je napisal ameriški časnikar Piers Paul Read in tako posredoval svetu nenavadno doživetje južnoameriških športnikov, katere so ponesrečeni tovariši s svojimi trupli ohranili pri življenju. Kako so se dogajale vse te strahote nam knjiga nazorno pripoveduje in ohranja potomcem nenavadno pričevanje. Pisatelj pravi, da je imel pri oblikovanju proste roke. Nameraval je nekatere odlomke knjige še bolj dramatično napisati, slednjič pa je ostal pri golih dejstvih, ker se je izkazalo, da so že dejstva sama dovolj razburljiva. Razen dialogov je vse čista resnica, nam zagotavlja pisatelj v pregovoru. Tako stopa zgodba o ponesrečenih športnikih, o njihovem premagovanju smrti in njihovem trpljenju tudi pred slovenske bralce.
Knjiga, ki je sicer literarno oblikovana, čeprav brez posebne u-metniške vrednosti, pripoveduje predvsem o dejstvih. Posvečena je dogodkom, ob koncu pa načenja tudi moralna vprašanja nastala v zvezi z uživanjem umrlih tovarišev in očitkov, ki so jih bili zaradi tega nekateri deležni. Obravnava torej nenavadne dogodke, nenavadno rešitev letalskih ponesrečencev, obenem pa tudi nenavaden moralen problem. Pripoved sama je zanimiva, sicer pa je dogodek sam dovolj razburljiv da predstavlja izredno snov za pripoved in za knjigo.
Bogato ilustrirana knjiga bo najbrž tudi pri slovenskih bralcih zaslužila tisto zanimanje, ki ga je bila deležna v svetu, ko je lani izšla v originalu in mnogih prevodih v tuje jezike. Zato moramo pohvaliti založbo Mladinska knjiga, ki je pokazala posluh za zanimive dogodke, opisane v knjigah in a-žurnost, kakršne nismo sicer vajeni vedno.
Sl. Ru.
Prejeli smo
CONGRESSI — Mesečna revija za turizem in kongresno dejavnost, ki jo izdaja florentinski «Palazzo dei Congressi». Letnik IX, štev. 1 za januar - marec 1975.
aillllliiliiKiiiiiiiliillililllIilllilllIllliilliillillIllIlIllilillllliiiiiuililliiilIlllillIlllIllIllliiliillllliilllllliiliitniii
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Hercog	Besedilo Ciril Gale
PETEK, 16. MAJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30, 11.40 Šola
12.30	Poljudna znanost: Italijanske maske
12.55	NAPRAVIMO DRUŽBO
V Assisiju je v navadi staro ljudsko slavje, ki mu pravijo «Calendimaggio». Na tem slavju si skušajo izprositi dobro letino. čeprav so šle mnoge stare navade v pozabo, skušajo to navado ohraniti pri življenju in se je letošnji «Calendimaggio» vršil v prvih dneh maja. Slavje je na filmski trak posnel Vincenzo Gamma
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
16.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino
18.45	Poljudna znanost: V PRIČAKOVANJU OTROKA Tekst za to oddajo je pripravila Giulietta Vergombello. Profesorja Lucio Rosalia in Alberto Zacutti, avtorja knjige «Ne streljaj na ptičke», vztrajata pri trditvi, da življenje zarodka v materi v Italiji ni enako kot drugod po svetu. V Italiji je namreč smrtnost otrok ob rojstvu še zelo visoka, še več. še pred rojstvom je otrok podvržen vsemogočim pritiskom in nevarnostim ter negativnim posledicam izrednih socialnih in ambientalnih razmer, ker pa je posledica izredno slabe in šibke zdravstvene vzgoje. Naporno, včasih garaško delo nosečnice, pomanjkanje občasnih zdravniških pregledov in analiz lahko odločilno vpliva ne le na potek nosečnosti, pač pa tudi na sam razvoj otroka v materi. Današnje nadaljevanje te oddaje bo govorilo o nevarnostih, ki jim je v takšnih razmerah podvržen še nerojeni otrok, o smrtnosti otrok ob rojstvu in tudi o tem, kako bi se vse to moglo tudi popraviti
Italijanske kronike. Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.20 DNEVNIK
20.40	Teden aktualnosti
21.45	Klasična, lahka in pop glasba
Tedenska oddaja o novih ploščah, ki jo vodi Adriano Mazzoletti, se nadaljuje in bo v nocojšnjem večeru prikazala najnovejše stvaritve znanih italijanskih in tujih avtorjev in pevcev, kot so n.pr. Gino Paoli in Paul Anka. Tisti, ki bodo sledili nocojšnji oddaji, bodo slišali na primer tudi znano pevko Milly, pa tudi francoskega pevca Charlesa Aznavourja, ki je bil prav pred nedavnim gost našega mesta. Pop glasbo bo na nocojšnjem večeru zastopal Beyan Protheroe, jazzovsko pa Marcello Ricci
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.00	Konjske dirke v Milanu
18.45	športni dnevnik
19.00	Lancillotto del lago, drugo, zaključno nadaljevanje
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	ELEKTRA
Evripidovo delo je za TV pripravil Michael Kakojanis, v njej pa igrajo Irene Papas, Yannis Pertis, Aleka Katseli, Manos Katrakis itd., režijo dela je prevzel Michael Kakojanis, za glasbeno opremo pa je poskrbel Mikis Theodorakis.
Klasično delo, kakršna je Evripidova Elektra, prenesti na filmski trak, ni lahko. Nekateri celo menijo, da je zgrešeno ta dela predelovati za sodobnega gledalca in s sodobnimi tehničnimi sredstvi. To pa hkrati pomeni, da bi morali sodobnega človeka oropati teh velikih del, saj bi bilo skoraj nemogoče dela izpred 2000 leti prenesti v današnjo dobo v obliki, kot so jih napisali in prikazali tedaj. In za grško tragedijo, o kateri je govor, velja to še posebej. Zato je vse hvale vreden napor grških umetnikov, ki so se potrudili in posredujejo sodobnemu gledalcu njemu bolj sprejemljivo, hkrati pa prav nič izvotle-no Elektro. K temu so pač pripomogle velike umetniške sposobnosti grških umetnikov, med katerimi za*zemajo posebna mesta Irene Papas, režiser in glasbenik Theodorakis
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 14.10 in 16.05 TV šola
10.50	in 15.30 Angleščina
17.30	Kuhinja pri vijolinskem ključu: IZLET V NARAVO Pomladno sonce je izvabilo tudi glasbene otroke in njihovega kuharskega prijatelja Račija od zarjavelega štedilnika. Zajahali so kolesa in se odpeljali odkrivat lepoto narave. Rači jim je zagotovil, da se bodo povzpeli na vrh, na katerega še ni stopila človeška noga. Veselo pričakovanje pa se je sprevrglo v jezo. Kupi smeti in šare, ki so jo srečavali ob poti, so pričali, kakšni nekulturni izletniki so tod hodili pred njimi. Račija je to tako razjezilo, da jo je hotel odkuriti kar domov in otroci so ga s težavo preprosili, da jim je napekel nekaj čevapčičev. Medtem ko je pripravljal malico, pa so mu otroci predložili protestno kantato o onesnaženem okolju. Ostalo bomo zvedeli danes popoldne ...
18.00	Obzornik
18.15	Ansambel Toneta Kmetca
Ta ansambel že dolgo ni bil na sporedu ljubljanske TV. Tokrat prinaša nove posnetke, ki so pa le del njegovega sporeda, hkrati pa vendarle dovolj za ljubitelje veselih godcev in pevcev, ki po navadi nastopajo v Ptuju, v ptujski okolici in na Štajerskem nasploh
18.40	Spoznavajmo otrokov svet: Vse z igro
Četrta oddaja iz cikla «Spoznavajmo otrokov svet» prinaša raz-mišlanja o otrokovi aktivnosti ob igri. Avtorji se v oddaji sprašujejo, zakaj se otroci igrajo, ali pomeni otroku igra delo, ali morda le zabavo? Nadaljnja vprašanja so, s kom se otrok igra. kdo si je pravila za igro izmislil in podobno. Azra Kristančič, direktorica svetovalnega centra v Ljubljani, glede tega pravi: «Otrok potrebuje igro tako kot hrano in naraven stik s človekom. Da bi spoznali in razumeli pomen igre za otrokov razvoj in za njegovo življenje, nam zadošča dejstvo, da tudi odrasli ljudje potrebujemo isto, da potrebujemo športne in družabne igre, ki nas sproščajo»
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski notranjepolitični komentar
20.10	BESEDE IN GLASBA, celovečerni ameriški film
22.45	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35 KAKO UMRETI, celovečerni film
22.05 Danski in norveški narodni plesi
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba;
11.40	šola: 12.00 Opoldne z vami;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola: 18.50 Sodobni skladatelji; 19.15 Giorgio Bergamini: Slavospev fotografije; 19.25 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert;
21.50	V plesnem koraku.
KOPER
6.30,	7.30,	12.30,	14.30	16.30.
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Plošče; 9.00 Barok v glasbi; 19.15 «La Vera Romagna»;	10.45	Glasba	in nasvet;
12.00	Glasba po željah; 14.00 Plo-
šče; 15.00 Tretja stran; Srečanje s pisatelji v Portorožu; 15.50 in 16.10 Poskočne; 16.45 Tops pops; 17.15 Kulturna panorama; 18.00 Orkestralne melodije; 18.30	Zborovsko	petje;	19.00	Prenos	RL;
19.30	Pisana glasba; 20.00 Glasba in zvok; 21.30 Simf. koncert.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00,	15.00, 19.00
Poročila; 8.30 Jutranje popevke;
9.00	Vi in jaz; 11.10 Srečanja;
11.30	Plošča za poletje; 12.10 Filmski koncert; 13.20 Strnjena komedija; 15.05 Odprta linija:
15.40	Radijsko nadaljevanje; 15.10 in 17.30 Program za mladino;
16.00	Sončnica; 17.05 Komorna,
simfonična in operna glasba; 19-80 Glasba Divjega zahoda; 20.20 P°' novno na sporedu z Ombretto Colli; 21.15 Koncert.
II. PROGRAM
7.30,	8.30. 13.30, 15.30. 19-8°
Poročila; 8.40 Kako in zakaj-i
8.50	Melodrama; 9.35 Nadaljevanka; 10.35 Na vaši strani;
«Alto gradimento»; 13.00 Hit Parade; 13.50 Kako in zakaj?; l4-w Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža,
17.50	Telefonski pogovori; 19-M Plošče; 21.30 Popoff; 22.50 Človek v noči.
SLOVENIJA
K), 10.00, 13 00, 15-00: ičila; 6.50 Rekreacija, ena matineja; 9.05 R i: Metulj; 9.30 Jug- ^ sba; 10.15 Uganite, P“ uno; 11.20 Z nami doma ; 12.30 Kmetijski nasve-^opevke; 13.30 Pripor ..; 14.10 Mladina poJf'
. festival»; 15.45 «Vr >0 Človek in zdravje, mlnosti; 17.20 Iz ^ . »imfonij; 18.05 Ogled sa; 18.15 Zvočni sign® isambel Mihe Dovžana. io noč, otroci!; 20. 21.15 Oddaja o mor u-d iz logov domačij
SPORT SPORT SPORT
16. maja 1975
POKAL POKALOV
KIJEVSKI DINAMO ZMAGAL V FINALU
To je prva finalna zmaga Sovjetov v ev-ropskih nogometnih pokalnih tekmovanjih
BASEL, 15. — Včeraj je sovjetska stalo srečanje 2. povratnega kola,
ODBOJKA,
V 3. ŽENSKI DIVIZIJI
ekipa Dinamo iz Kijeva v finalnem srečanju tekmovanja za pokal evrop skih pokalnih zmagovalcev premagala madžarsko moštvo Ferencvaros s 3:0 (2:0).
Dinamo je prvo sovjetsko moštvo, kateremu je uspelo zmagati v enem od evropskih pokalnih nogometnih tekmovanj.
Srečanje samo ni bilo izrazito lepo, niti posebno napeto. Sovjeti so bili namreč odločno premočni za Madžare, zato se je igra odvijala pretežno le na eni polovici igrišča. Poleg tega Sovjeti niso posebno pazili na lepoto igre, ampak so gledali predvsem na učinek. Predvajali so hitro igro, startali so na prvo žogo, edini, ki je pri tem s svojo igro izstopal tudi s spektakularnostjo je bil Oničenko. On je v 17. in 38. min. tudi dosegel prva dva gola za svoje moštvo, medtem, ko je tretji gol padel v 66. min. po zaslugi Blohi-na. Ta zadetek je bil zelo lep, saj ga je ta igralec dosegel potem, ko je praktično sam preigral vso nasprotno obrambo, skupno z vratarjem.
Moštvi sta nastopili v takih postavah:
DINAMO KIJEV: Rudakov, Troš-kin, Fomenko, Rečko, Matvijenko, Muntian, Konkov, Oničenko, Buriak, Blohin, Kolotov.
FERENCFAROS: Geczi, Martos, Pataki, Rab, Megyesi, Juhasz, Nyi-lasi (v 60. min. Ohnhausz), Mucha, Szabo, Mate, Magyar,
veljavnega za «Turnir N. Corrente». Nasprotnik Trebencev bo tokrat nogometna enajsterica Sampvita.
* * *
GLASGOW, 15. — V mednarodnem nogometnem srečanju v Glasgowu je Škotska premagala Portugalsko z 1:0 (1:0).
OBVESTILO
Športno društvo Polet vabi vse ženske in moške delavne roke na zaključno prostovoljno delo, ki bo jutri, v soboto, 17. t.m., od 14. ure dalje v športnem krožku, v Konko-nelski ub'ci štev. 1.
Bor odigral napeto tekmo
CUS — Bor	3:1
(10:15, 15:6, 15:10, 15:13)
BOR: Glavič, Glavina, Rupel,"Castellani, Lozej, Nabergoj, Zupančič, Pertot, Perini, Kalc in Slavec.
Že sam rezultat pove, da je bila tekma vseskozi izenačena in precej napeta. Borovke so igrale zelo požrtvovalno in so z dobrimi servisi večkrat spravile v zagato bolj izkušene nasprotnice.
CUS je izstopal z igro ob mreži, kjer so igralke te šesterke pošiljale na nasprotno igrišče tolčene žoge. Te pa so postale plen borovk, ki so jih s podlehti odbijale in mnogokrat tudi zaključile akcijo s po-klopljeno žogo preko mreže.
V soboto bodo mlade borovke (nekoliko ojačene) odigrale prijateljsko tekmo s sovrstnicami šole Rijeka -centar z Reke. To bo poleg odbojkarskega srečanja tudi pozitivno družabno srečanje, katerih bi moralo biti še več prav pri najmlajših.
f. v.
O D B.Q J K A r ..
TEDENSKI PREGLED
VRSTA BORBENIH SREČANJ TUBI V NIŽJIH PRVENSTVIH
Olympia zapravila priložnost za naskok na vrh lestvice - Velika priložnost za Sokol
Po končanih prvenstvih višjih kategorij se prvenstva v nižjih ligah nadaljujejo. Tudi ta prvenstva so zanimiva in to še posebej v 1. diviziji.
1. moška divizija
Dve koli pred koncem je praktično že znan končni zmagovalec v tej ligi in to je Torriana iz Gradišča, ki ima dve točki prednosti pred presenetljivim AGLI od Sv. Jakoba. Odbojkarji Olympie iz Gorice so po drugem zaporednem porazu zapravili še zadnjo priložnost pri naskoku na najvišjo stopnico lestvice. Položaj drugega goričkega zastopnika Doma pa je že zdavnaj znan in niti poslednja dva nastopa ne bosta verjetno razveseljiva.
IIIIIItIIIIIIIHIUliiii;i|iiiiiiifi||||||iiiiiii|ii|||||||||||ii|||||||||||||||||m;j||l,|f|||||||im|l,|M,|||||,|m||,||,|||||||IrITt||||1|ni(|I||II||||,|||||||I|||m|||||m)m||1|||||||||||||||
Zaključek interlige
Trst že drugič osvojil trofejo
Zaključno kolo so odigrali v Lipici
V nedeljo so se zbrali v Lipici u-, lirska Bistrica, ki je dosegla 22 točk.
KOLESARSTVO
58. GIRO D’ITALIA
Jutri start
Milan, is. - v soboto, n. t.m. se bo v Milanu začelo letošnje 58. Mednarodno kolesarsko tekmovanje «Giro d’Italia», Prva etapa, ki bo Povedla tekmovalce do kraja Fiorano Modenese, bo merila 165 km in, bo v glavnem ravninska.
Za tekmovanje je prijavljenih deset moštev, v vsakem pa bo vozilo deset tekmovalcev.
Glavni favorit letošnje dirke je ponovno Belgijec Eddy Merckx.
KOŠARKA , . -	, J
TURNIR PRIJATELJSTVA ZSŠDI
Jutri v Sežani Kras-Bor
• iug i
‘u V
. V okviru letošnjega turnirja prijateljstva za košarkarske kadete se bosta jutri, ob 17. uri, v Sežani spoprijela domače moštvo KK Kras in Bor.
«Plavi» bodo verjetno igrali z naslednjo postavo: Žerjal, Mazzucca, Berco, Ražem, Parovel, Siega, Volk, Burlan, Udovič in Race.
OB 10-LETNICÌ BREGA
Ljubljanska Olimpija v Dolini proti Boru
y okviru proslav 10-letnice ustano-vitve Brega bo v četrtek, 22. t.m. i-®~ala v Dolim proti Boru Ijubljan-s^a Olimpija. Vodstvo ljubljanskega Prvoligaša je z razumevanjem in z 2adovoljstvom ugodilo Bregovim or-ganizatorjem.
Slovenski ljubitelji košarke v zamejstvu bodo torej v četrtek lahko
■edili lepi košarkarski predstavi.
Začetek srečanja ob 20. uri,
ES
BO,KS
Gay — Lyle
b LAS VEGAS, 15. - Jutri zvečer se °sta v Las Vegasu pomerila med get|ni Cassius Clay in Ron Lyle. ječanje bo veljalo za naslov sve-, vnega boksarskega prvaka težke kategorije.
GLOGOM ET
Jenski Primorec bo danes o-gral ob 17. uri na Padričah zao-
deleženci interlige, da se še zad njič v prostorih hotela «Maestoso», pomerijo in preizkusijo svoje šahovsko znanje. Organizacijo te zaključne prireditve je prevzelo šahovsko društvo iz Sežane na čelu s svojim marljivim predsednikom Silvom Ber-netičem.
Pred začetkom zadnjega kola je pozdravil vse navzoče v imenu Primorske šahovske zveze Franc Bizjak, ki je med drugim poudaril pomen teh mednarodnih šahovskih prireditev, še posebno pomembno pa je to letos, ko slavimo trideset let zmage nad nasiljem. V imenu šahovske federacije Furlanije - Julijske krajine je izrazil zadovoljstvo, da naši obmejni šahovski zvezi tako uspešno sodelujeta. Tulio Bregant, ki je obenem povabil navzoče, da se udeležijo mednarodnega šahovskega brzoturnirja 25. maja v Gorici in 1. junija v Čedadu.
Rezultati v enajstem kolu so bili naslednji:
Górica — Tržič 3:3, Trst — Piran .5;5:-0,5,-Videjn — .Sežana 4,5:1,5, Nova Gorica — Ilirska Bistrica 5:1, I-drija — Čedad 3,5:2,5.
Ker k srecatiju'ekipe iž Pordenona ni bilo, so zmagali Tolminci s 6:0.
Tekmovanje je bilo po odigranem enajstem kolu zaključeno in je prvo mesto dosegla že drugič ekipa iz Trsta, ki je zbrala 48,5 točk. S tem pa je ponovno osvojila prehodni pokal. Idrija, ki je do zadnjega kola vztrajno spremljala ekipo Trsta je zasedla drugo mesto s 46,5 točke. V vsem tekmovanju je zgubila samo eno srečanje, — v neposrednem srečanju s Trstom pa je zmagala. Ti dve ekipi s‘ -> bili tudi po izenačenosti in znanju precej slabši od ostalih. Tretje mesto s 42 točkami je zasluženo osvojile ekipa iz Vidma, ki je tudi v vsem tekmovanju nastopala v enaki postavi in zato tudi obdržala visoko uvrstitev, saj je izgubila samo dve srečanji, — s Trstom in Čedadom. Ekipa iz Nove Gorice, ki je z 38,5 točke zasedla dobro četrto mesto, čeprav ni nastopala vedno v najboljši postavi, je dobila pet srečanj, zgubila tri, tako da je doseženo mesto za ekipo iz Nove Gorice uspeh. Peto mesto s 34 točkami je zasedla ekipa iz Gorice, ki je zaigrala proti koncu turnirja vedno bolje, saj je zmagala tudi v srečanju s Trstom. Šesti so bili Tolminci, kar je za njih, ki so igrali ves čas tudi borbeno, lep uspeh; zbrali so 31 točk. Sedmo mesto so zasedli i-gralci iz Pirana, ki so zaradi visokega poraza s Trstom v zadnjem kolu zaostali in dosegli 30 točk. Osmo še vedno dobro mesto, so zasedli tekmovalci iz Tržiča s 29,5 točke, deveto z 28,5 točke Čedad, deseto s 27 točkami, mlada ekipa iz Sežane, enajsto prav tako z mlajšimi igralci I-
Samo ekipa iz Pordenona ni zdržala do konca. Tako je proti koncu dvakrat izostala in dosegla skupno 18,5 točke.
Tekmovanje je bilo v skladu z dogovori obeh šahovskih zvez po enkrat mesečno, ob nedeljah, menjaje v krajih tekmujočih ekip enkrat na eni, drugič pa na drugi strani (i-grali so v Gorici, Novi Gorici, Pira nu, Tržiču, Trstu in zaključek v Lipici). Vsa ta srečanja so zahtevala od vseh sodelujočih mnogo naporov in športne discipline.
Zaključek, ki je potekal ob razglasitvi rezultatov (pokale prvim je podelil predsednik PŠZ dr. Rado Gospodarič) je bila lepa manifestacija iskrenih želja, da se čez dve leti, ko naj bi se pričel že tretji krog šahovske interlige, znašli vsi spet v tako lepih in tovariških srečanjih, kot so bila pravkar zaključena.
B. F.
ATLETIKA
TROFEJA «PRIMAVERA»
Jutri starta 50 borovcev
Jutri ob 14.30 bi se moralo na občinskem stadionu «P. Grezar» zbrati celo več kot 50 mladih a-tletov in atletinj Bora na pokrajinskem tekmovanju za trofejo «Primavera».
Predstavništvo bi moral Bor imeti v vseh disciplinah, razen v hitri hoji, v skoku s palico in v tekih čez ovire.
Na podobnem tekmovanju, ki je bilo v Trstu pred dvema tednoma, je Bor nastopil s 34 atleti in atletinjami ter dosegel (poleg 2 posameznih zmag) tudi nekaj uvrstitev na druga in tretja mesta. V soboto bi moralo biti izdatnejše predstavništvo iz openske šole in učinkovitejši bi morali zato biti tudi rezultati. Realno se torej lahko pričakuje, da bodo tekmovalni uspehi tokrat boljši kot pred dvema tednoma.
Po tej prireditvi bi morala atletska sekcija Bora končno ugotoviti, pri čem je s svojo široko zasnovano propagandno akcijo v korist atletike, ki je letos mobilizirala res toliko število naših dijakov in dijakinj. Bližnji konec šolskega leta obeta seveda manjšo pomoč šolske organizacije in zato večje delo atletske sekcije same.	k. b.
IZIDI 16. KOLA Dom — ASFRJ	1:3
Libertas Turjak — Torriana 1:3 Il Pozzo — Lambertin Sport. 0:3 Fiume Ven. — Adi Sv. Jakob 1:3 PAV Despar —- Olympia 3:2 LESTVICA
Torriana 28, AGLI Sv. Jakob 26, Olympia 24, PAV Despar 20, Fiume Veneto 18, Lambertin Sportivo 14. ASFRJ 12, H Pozzo in Libertas Turjak 8, Dom Gorica 2.
PRIHODNJE 17. KOLO Olympia — Fiume Veneto. AGLI Sv. Jakob — Il Pozzo, Lambertin Sportivo — Libertas, Torriana — Dom (odigrana včeraj) in ASF JR — PAV Despar.
1. ženska divizija
Kljub nepričakovanemu porazu z Juho ima Sokol spet več kot idealno priložnost za osvojitev prvega mesta na končni lestvici. V Gradišču je prišlo pred tekmo med domačo Torriano in vodečim Volley Ballom iz Pordenona do nepričakovanega razpleta, ker gostje niso imele s seboj osebnih dokumentov, kot predpisuje okrožnica FIPAV iz leta 1972, oziroma samo štiri bi lahko stopile na igrišče. Glavni sodnik je počakal predpisanih trideset minut in odžvižgal konec tekme v korist Torrione s 3:0. Tako sedaj Sokol spet zaostaja samo za dve točki za Volley Ballom in igra zadnjo tekmo doma prav s tem nasprotnikom. Zmaga Torrione pa ne prija drugi naši še-sterki Slogi, ki ima dve točki manj. Kontovel je prepričljivo, odpravil Juho, Sloga pa dobri PAV Despar po petih setih igre. Nabrežinke z AGI iz Gorice niso imele nobenih težav. Kljub temu, da so mlade borovke nudile Interju silovit odpor niso o-svojile niti niza.
IZIDI 16. KOLA
Julia — Kontovel	0:3
Sloga — PAV Despar	3:2
Sokol — AGI Gorica	3:0
Inter — Bor	3:0
Torriana — Volley Bali 3:0 b.b.
LESTVICA
Volley Bali 26, Sokol 24, PAV Despar in Kontovel 20, Julia 18, Torriana 16, Sloga in Inter 14, AGI 8, Bor 0.
PRIHODNJE 17. KOLO Volley Bali — Inter, Bor — Sokol, AGI — Sloga, PAV Despar — Julia, Kontovel — Torriana.
3. moška divizija
V tej konkurenci igra samo ena na-
ša šesterka in sicer Kras, ki je po štirih kolih, žal, že na zadnjem mestu lestvice. Na prvem mestu je e-kipa S. Andrea, ki je tudi še edina neporažena.
Dosedanji izidi:
Rozzo! A — Rozzol B S. Andrea — Inter Solaris — Kras S. Andrea — Rozzol A Solaris — Inter Rozzol B — Kras S. Andrea — Solaris Inter — Rozzol B Rozzol A — Kras Solaris — Rozzol B Rozzol A — Inter S. Andrea — Kras
LESTVICA S. Andrea 8, Rozzol A in Solaris 6, Rozzol B in Inter 2, Kras brez točk.
PRIHODNJE 5. KOLO Solaris — Rozzol A, Rozzol B — S. Andrea, Inter — Kras.
3. ženska divizija
Skupina A
DOSEDANJI IZIDI OMA — Sloga	3:0
Breg — Libertas Sv. Jakob 3:1 Libertas Sv. Jakob — Sloga 3:2 OMA — Breg	3:1
Breg — Sloga	3:1
OMA — Libertas Sv. Jakob 3:1 OMA SLOGA	3:0
Na lestvici vodi OMA, ki je po štirih tekmah tudi še neporažena. Dobre druge so mlade zastopnice Brega, Sloga pa je zaenkrat še praznih rok.
LESTVICA
OMA 8, Breg 4, Libertas Sv. Jakob 2 in Sloga 0.
Skupina B
IZIDI
CUS —	Kontovel	3:0
CUS —	Bor	3:1
Kontovel — Bor	3:1
CUS —	Kontovel	3:1
LESTVICA
CUS 6, Kontovel 2 in Bor 0.
G. F.
iiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiifiiiipuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||MI|||„|„,n,]|„IIU
KOŠARKA
V KRANJSKI GORI
.o -.	j ,	*;>» V «’r ili-ii
JUGOSLOVANSKA REPREZENTANCA TRENIRA ZA EVROPSKO PRVENSTVO
«Plavi» favoriti za zlato kolajno - Reprezentanca še ni dokončno sestavljena - V soboto proti profesionalcem
KRANJSKA GORA, 15. — Kranjska gora je često zbirališče vrhunskih jugoslovanskih športnikov. Trenutno se pripravlja tam jugoslovanska košarkarska reprezentanca (in državni prvak Zadar). Reprezentanca se pod vodstvom trenerja Novosela in njegovega pomočnika Ra-jačiča pripravlja za bližnje evropsko prvenstvo ki bo od 6. junija dalje v Splitu, nato v Beogradu. Jugoslavija je, seveda, velik favorit za zlato. Tgrala bo pred domačim občinstvom, kar je navsezadnje lahko tudi dvorezen meč. Občinstvo je, seveda, lahko v veliko pomoč, reprezentanti pa bi lahko tudi popustili, zaradi občutka prevelike odgovornosti.
Priprave potekajo
v najboljšem redu
Pogovor z Novoselom teče v udobnem in modernem hotelu «Lek» v Kranjski gori.
«Kako je s pripravami?»
«Delamo s polno paro. Kranjska
gora je odličen kraj, zaradi tišine in primernega zraka za dobro pripravo. Treniramo pa dvakrat dnevno: zjutraj imamo telesno pripravo, zvečer košarkarske elemente.»
«Razpoloženje?»
«Odlično! Fantje se zelo razumejo. Nimamo težav. Za veselo razpoloženje pa, kot običajno, skrbi kapetan Rato Tvrdič, velik garač, istočasno pa izreden šaljivec.»
Z reprezentanti ne trenira Maro-vič, ki še vedno nosi vojaško suknjo. JLA mu ni dala dovoljenja, da bi se udeležil evropskega prvenstva. Pri tem kaže, da hočejo biti vojaške oblasti povsem došledne. Vojska je v Jugoslaviji resna stvar, ni izjema za nikogar, niti za vrhunske športnike.
Novosela smo vprašali, kdo bo poleg Maroviča zbrisan iz seznama.
Tajnost! Sami igralci še ne vedo, kdo bo igral in kdo ne. Med prisotnimi novinarji in trenerji pa vlada prepričanje, da bo v Splitu igralo
naslednjih dvanajst reprezentantov: zunanji igralci:	Tvrdič kapetan
Slavnič’ , Delibasič, Kičanovič; krila: šolman, Kapičič in Dalipagič; centri: čosič, Jerkov, Jelovac in Žigič. Doma bosta verjetno . ostala Georgijevski in Varajič.
Za ameriške profesionalce Tivoli razprodan V soboto bo Jugoslavija ob 19.30 igrala v hali Tivoli prijateljsko lek-mo s selekcijo ameriških profesionalcev. Nedvomno bo za Ljubljano to srečanje edinstven dogodek. 5500 vstopnic je že razprodanih. V Tivoliju ni več niti stojišča.
Za trenerja Novosela bo ta tekma res izredna priložnost, da preveri trenutno formo svoje ekipe.
Ameriška selekcija profesionalcev in Jugoslavija se bosta ponovno srečali v nedeljo v Zagrebu in sicer
ŠPORTNI RIBOLOV
Na mednarodnem tekmovanju
Ribici so iz Vipave potegnili malo rib
Pred kratkim se je ob reki Vipavi v Mirnu zbralo 50 ribičev, ki so se razporedili na svojih izžrebanih mestih ob reki navzgor'in nestrpno pričakovali, kako bodo prijemale ribe. To je bilo peto tradicionalno mednarodno tekmovanje v športnem ribištvu med ribiško družino Soča iz Nove Gorice in OS Gorizia (Italia). Prireditelj tekmovanja je bila ribiška družina «Soča». Iz Gorice, Stan-dreža in drugih itabjanskih mest je prišlo preko 30 ribičev. 25 jih je sodelovalo v tekmovanju, ostali pa so bili opazovalci ali pa so lovili izven konkurence. Tekmovanje je bilo organizirano v dveh časovnih obdobjih in kategorijah. Najprej so tekmovali ekipno, nato pa še posamezno. Ulov pa je bil zaradi močnega vetra in nihanja vode izredno slab. Čeprav je v reki Vipava, kjer so organizi-rali tekmovanje, veliko rib, saj so jih tu pred časom spustili več ton, niso in niso hotele prijemati.
Ko so ribe stehtali, so ugotovili, da je vseh 50 ribičev nalovilo le nekoliko več kot 5 kg.
Ko je predsednik ribiške družine Soča Sila razglasil rezultate je poudaril pomen srečanja in prijateljstva z zamejskimi ribiči.
Medtem je komisija ugotovila, da je ekipno zmagala ribiška družina Soča, ki je nalovila vsega 2,65 kg rib, CS iz Gorice pa 2,15 kg.
Med posamezniki je imel največ sreče Ivan Blažič iz Nove Gorice, ki je nalovil 1 kg rib in si tako priboril prvo nagrado (ribiške škornje), S 33 dkg težko ribo je zasedel drugo mesto Giordano Lippi iz Gorice in prejel ribiško palico, Alojz Veliščak je ujel 30 dkg težko ribico in dobil tretjo nagrado (ribiško torbico),
Sodelovali so tudi zamejski športniki
l mg
v novi hali Magazin, kjer je že sko- trto nagrado (Vikend) so pripisali
raj razprodanih 10.000 vstopnic. Začetek tetaae bo ob 19.30.
Branko Lakovič
Liviu štruklju in peto (ribiško mrežo) Liviu Uršiču (oba iz Gorice).
Leopold Kotar
Danes objavljamo fotografije članov slovenskih športnih društev, ki so se devetega maja udeležili 19. tekmovanja po poteh partizanske Ljubljane in nastopili v «štafeti zmage». Na fotografijah so člani Ju-ventine, Doma, Bora, Adrie in Krasa
foANCI STRLE
;____________________________________________________________________________________________________________
56.
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
Milan Kraševec je padel kakor spodkošen. Ko je še ,es omotičen hotel vstati, mu nogi nista služili. Videl je, a je leva odbita, zato je takoj zgrabil za puško, da se streli. Toda tovariši so mu jo iztrgali iz rok, mu prevezali ote.in ga spravili na nosila. Na podoben način je bil ranjen toJan Pajek...
sle . 0l°na z nesrečno ranjenimi je krenila čez greben in kozi gozdove v Želimlje. Tam je Milana Kraševca in Stoje11?. Pajka rešil «partizanski zdravnik» Franc Berce, ki z, oil pravzaprav samo bolničar, zaslužen za partizansko Pr>VStvo Pa kakor pravi zdravnik. Kako sposoben je bil, ^ioa dejstvo, da jima je nogi zasilno amputiral kar z žago obrezovanje drevja, potem pa jima ustavil krvavitev, jjj Panjenee so prenesli v Iški Vintgar v Bercetovo bolniš-nal° P^^ico- Tu si je Milan toliko opomogel, da je spoz-ler.‘Vso svojo bedo. Leva noga je bila odstranjena pod ko-van m' desna je bila na kosti iznad gležnja hudo poškodo-a m se nikakor ni hotela zaceliti...
Že g 0š°dki so si takrat vrstili kakor na filmskem platnu, tulirf ^0^er teden so ranjenci izvedeli, da je Italija kapi-sportk' .Perce jim je prinašal vesele vesti, da bi jih duševno 1 budil k volji do življenja. Pravil je o skrušenih italijan-
skih planinskih lovcih, ki so postali krotki kakor ovce. Bali so se, da se jim bodo zmagoviti nasprotniki maščevali; z očmi so prosili milosti kakor psi pred strogim gospodarjem. Ljudje, do nedavnega še njihove žrtve, pa so se obnašali dostojanstveno in prezirljivo. Pravil je o belogardistih, ki so se utrdili v turjaškem gradu, kjer sta jih obkolili Tomšičeva in Prešernova brigada. Prva je pometla z njimi na Velikem Osolniku in pri želimljah, Prešernova pa je po devetdnevnem obleganju strla tudi njihov odpor v dobro branjenem Turjaku. Vsa Notranjska, zahodno od proge Ljubljana - Trst, in Dolenjska, južno od razmejitvene črte, sta bili svobodni. To je bilo zadoščenje za ranjene, da niso krvaveli zaman.
Po zavzetju Turjaka je slavni partizanski bolničar Franc Berce organiziral evakuacijo ranjencev iz Krvavice. Prepeljali so jih v Kočevje, kjer jim je bilo mogoče nuditi boljšo oskrbo in vso potrebno zdravniško pomoč. Milanu Kraševcu so tam hoteli odrezati tudi drugo nogo, a ni dovolil. Skremžil se je kakor trmast otrok in dejal, naj ga rajši ubijejo. Da je zmagal zdravnike, ni potreboval prevelike volje ...
Dnevi so se vlekli, štrcelj leve noge se mu je že popolnoma zacelil, iz desne pa je še vedno tekel gnoj.
Listje na drevju je porumenelo in ovenelo. Na mesto so legale jesenske megle, travo je vse pogosteje pobelila slana. Potem so se zaslišali topovi tam z juga, od Kolpe. Ranjence so s Kočevja znova prevažali in prenašali v kočevske gozdove. Najprej so se zatekli na Stari breg. Toda tam so bolnišnico napadli Nemci z letali. Morala je globlje v gozd. Ko so osebje in ranjenci prestali ofenzivo, so dobili lepo grajeno in dobro urejeno bolnišnico, ki se je imenovala Vojnopartizanska bolnišnica Jelenbreg.
V bolnišnici Jelenbreg je Milan Kraševec prestal najhujšo krizo. Na desni nogi se ga je lotila prisadna mrtvina.
Širila se je od stopala navzgor, kakor bi nogo počasi obležali mravljinci. Prišla je nad koleno in se po polževo zajedala navzgor proti pasu. Zdravnik mu je hotel nogo znova odrezati. Milan se je spet uprl, a bil je že ves v omotici. Lotevala se ga je vročica.
Eden izmed bolničarjev se ga je usmilil. Hotel mu je olajšati bolečine pred smrtjo, zato mu je priskrbel zelenko močnega žganja. Milan se ga je nacedil. Kakor kroni-sr- ' - ,	■ - s	„	, čar je spil vse žganje do dna.
Tri dni je bil pijem, da se je vse vrtelo okoli njega kakor na ciganskem vrtiljaku. Ko se I je streznil, se je čudil samemu sebi, da je še vedno živ. Začutil je, da mu nogo več ne oblezajo mravljinci...
Ali ga je rešilo žganje, to univerzalno zdravilo preprostih ljudi?
Morda. Morda mu je le o-anrtvilo zaznavo neznosnega trpljenja, da se je živčevje odpočilo in je organizem lahko nemoteno premagal veliko krizo. Morda mu je pomogel gozdni zrak, ki je celil kakor arnika. Na' to vprašanje tudi zdravniki ne vedo odgovora.
Naj bo tako ali drugače, Milan se je izlizal. Njegova de-V Srednji vasi pri črmošnjicah. sna noga je bila sicer šest (Fotografijo je posnel akademski centimetrov krajša kot prej, slikar Božidar Jakac.)	ostala pa mu je le. Z njo in
^ ~ ‘L 4 ' -a "
Partizanski invalid Milan Kraševec
dvema berglama si je pomagal pri hoji do konca vojne...
Toda tisto zimo je bilo do konca vojne še daleč...
Oče Viktor je za Milanovo nesrečo zvedel še pred napadom šercerjeve na plavogardiste v Grčaricah, nadaljnja sinova usoda pa mu je ostala še dolgo neznana.
Po hudih bojih na področju Mačkovca in Mokrca so se Tomšičeva, šercerjeva in Gradnikova brigada izvile iz klešč italijanske vojske in se 4. septembra 1943 približale Loški dolini, šercerjeva se je nastanila v partizanskih vaseh Lazcu in Podpreski, južno od Loškega potoka. Od tam so v Vrhniko pri Ložu poslali močnejšo patruljo, ki je imela nalogo izkopati nekaj zabojev streliva za mavzerice in zbrojevke, da bi dopolnila priročne zaloge, ki so b;le skoraj povsem potrošene. V tej patrulji je bilo več domačinov.
Ko jih, je Viktor srečal in povprašal za sina, so nekateri obmolknili, drugi so nekaj zmedenega jecljali. Takoj je vedel, da nekaj ni v redu. Začel jih ie premišljeno izpraševati. Tako so naposled povedali resnico. Da je izgubil nogo, so se vdali. Viktor je spraševal še dalje, a več kot o samem nesrečnem dogodku zares niso vedeli.
Kako je bilo junaškemu očetu, ko je zvedel da mu je granata hudo poškodovala tudi starejšega sim, si lahko samo mislimo! Udarce je znal sprejemati mimo. Niti ena mišica mu ni trznila na obrazu in tudi iz očesa ni prišla grenka kaplja, a kdor je vedel, kako je skrbel za otroka, kako si je prizadeval, da bi dobila visoko izobrazbo in da bi ju izuril v spretnostih, ki jih je zmogel samo on, ta je vedel, kako ju ima rad in kako trpi. A Viktor je bil tudi tak, da je vse breme prevzemal samo nase. Ni maral, da bi si Francka razjedala živce in si grizla srce. Ona je bila potrebna nekaj tednov stari hčerki, ki ni smela čutiti žalosti v prsih partizanske matere.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno *
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pn oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.tM
Stran 6
16. maja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska y ^ ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
Stranke odbijajo Fanfanijeve predloge
Fanfanijev zaključni govor na zaključnem zasedanju vsedržavnega sveta Krščanske demokracije, kjer je predlagal razširitev vladne koalicije na pet strank («pentapartito») namesto dosedanjega «quadripartita», kot pravijo Italijani) ni žel kakega uspeha, ki bi bil vreden omembe. Pozitivno so v določeni meri odgovorili le liberalci. Na splošno prevladuje mnenje, da je tajnik Krščanske demokracije s svojo pobudo, da vključi v sredinsko koalicijo, ki bi šla od socialistov do liberalcev, tudi «demokratično desnico, pravzaprav hotel uresničiti sen, da ponovno zastavi vlado, ki naj bi bila sredinsko obarvana, to je vlado tipa «cen-tralnosti». Vsi italijanski listi več ali manj komentirajo te Fanfanijeve težnje kot znak, da se Krščanska demokracija pripravlja, seveda po prihodnjih upravnih volitvah, na sestavo vlade, ki bi bila skoraj na las podobna tisti, ki ji je leta 1972. predsedoval Andreotti.
Toda poglejmo, kaj pravijo posamezni italijanski listi, ki odražajo mnenje določenih krogov.
«IL CORRIERE DELLA SERA» piše v tej zvezi: «Resnična izbira, ki je pred KD, je med levim centrom, vštevši socialiste, ter tistim centrizmom, ki so ga leta 1972 ponovno krstili z imenom «central-nost». Odgovor na to vsebinsko bistveno vprašanje je bil zelo meglen. Demokristjanski tajnik je izključil preferenčni odnos, ki so ga zahtevali socialisti ter je ponovno dal pobudo za srečanje z vsemi strankami, ki so sodelovale s krščansko demokracijo v zadnjih 25 letih. Jasneje povedano: Fanfani je vključil v krog možnih izbir sodelovanja tudi sodelovanje z liberalci. Demokristjanski leader pa ni jasno povedal, če misli s tem na koalicijsko vlado petih strank — KD, PSI, PSDI, PRI in PLI — ali pa na nekakšen novi centri-zem, ki naj bi predstavljal alternativo za levi center, o katerem sta še predvčerajšnjim govorila Moro in Rumor. V teoriji ni mogoče izključiti nobenega zavezništva med homogenimi strankami: naš sistem, ki ga strokovnjak' označujejo kot sistem polariziranega pluralizma sili večinsko stranko, da si občasno izbira zaveznike, ki naj bi vladali skupaj z njo. Ker je Fanfani pripravljen, da si pridobi glasove v zmernih krogih volivcev, ne more pred volitvami izključiti možnosti, da bi se liberalci povrnili v politično igro. Socialisti pa nadalje s svojo proti Fan-fanijevo kampanjo morda omogočajo tajniku KD, da se predstavi javnosti kot mučenik, kar bi bilo za njega pravzaprav izredno ugodno sredstvo za nadaljnjo volivno kampanjo.»
Milanski list pa kljub temu poudarja, da obstajata sve stvarnosti, na kateri ni mogoče pozabiti. Prva zadeva parlament. S 15. junijem, ko bodo volitve za deželne, pokrajinske in občinske organe, se razmerje sil v poslanski zbornici in v senatu ne bo spremenilo. List tako nadaljuje: «Danes pa, bolj kot kdajkoli, je potrebna politika, ki bi žela priznanje množic, ki jih je sedanja gospodarska kriza najbolj prizadela. V tem trenutku pa, četudi verjamemo profesorju Sylosu La-biniju, ki trdi, da vsaj ena tretjina delavskega razreda dobiva svojo identiteto v KD, pa je treba priznati, da se ostali dve izražata s svojimi težnjami v PSI in KPI. Izgradnja velikega obrambnega zidu na levici, kar bi se zgodilo s povrnitvijo na formulo novocen-tristične vlade, bi pomenila odpoved podpori ostalih 65 odstotkov delavskega razreda. Ali je kaj takega mogoče v Italiji v tem letu, Ali je to stvarno? Zdi se nam, da ni.»
Socialistični list «AVANTI» piše v svoji predvčerajšnji številki zelo obširno o debatah na vsedržavni konferenci socialistične stranke. Na srečanju so socialisti obravnavali vsa pereča vprašanja v zvezi s prihodnjimi volitvami, precej pažnje pa so posvetili tudi Fanfanijevemu nastopu. V tej zvezi socialistično glasilo poudarja besede strankinega podtajnika Bettinija Craxija, ki je med drugim dejal: «Prav v krizi KD in njeni hegemonski vlogi je treba poiskati glavni vir nestabilnosti ter težav pri političnem vodstvu države. Kar Krščanska demokracija greši in bo še nadalje grešila dokler volivci ne bodo drugače u-krepali, je vedno v tem, da ta stranka skuša najti rešitve v in-tegralističnem smislu. Če bi se ji to posrečilo, bi se ustvarilo stanje, ki bi še podaljšalo sedanje razmere negotovosti ter nejasnih odnosov, ki samo hromijo vodilno vlogo pri obnovi, ki pa jo država nujno potrebuje. S tem, da se izraža ravnodušnost glede izbire glavnih sobesednikov, pa četudi neizključnih, ter se postavljajo na isto raven konservativni in napredne sile, sile ki skušajo obnavljati stare odnose ter tiste druge, ki gredo po poti napredka, se pravi socialne in politične predstavniške sile, ki imajo vsaka svoj pomen ter svojo lastno usmerjenost, se skuša samo predstaviti volivcem hegemonijo KD kot edino alternativo političnega vodstva.» List nadalje poudarja še, da je treba sprožiti pobudo za perspektivo po-
litične, gospodarske in družbene reorganizacije, ki naj bi pripeljala do novega ravnotežja. To novo ravnotežje pa naj bi pomenilo zmanjšanje demokristjanskega volilnega vpliva, ki že danes nima dejanske možnosti, da bi izvajal še naprej svojo .vodilno vlogo.
Komunistično glasilo «UNITÀ» odgovarja na Fanfanijeva stališča z intervjujem, ki ga je strankin sekretar Berlinguer dal časnikarjem in dopisnikom raznih časopisnih agencij. Konkretno pa komunistični list piše, da celo PRI in PSDI kritizirata Fanfanijeve izjave. Samo liberalci, pravi «L’UNITA», so zadovoljni z njegovimi izjavami. «Na tveganja, ki jih vsebuje Fanfanijeva izjava — pravi list — so predvsem opozorili levičarski. demokristjani, medtem ko so številni pripadniki stranke «križastega ščita» izrazili svoje pomisleke glede poskusa strankinega tajnika, da usmeri na desno poskuse za vladna zavezništva». Nadalje komunistično glasilo navaja zahtevo socialističnega predstavnika Vittorellija, ki zahteva naj tajnik KD pojasni, če ni morda sprožil pobudo za petstrankarsko koalicijo, ki naj bi šla od PSI do PLI zato, da bi prišlo spet do centrizma. «L’UNITÀ» navaja nadalje izjave predstavnika PRI Biasinija, ki je po njenem mnenju tudi polemična, čeprav v obliki nekoliko previdna. Komunistično glasilo pravi nadalje, da je tudi večina socialdemokratske stranke menila za potrebno, da odvoji svojo odgovornost od Fanfanijevih izjav.
Kar pa zadeva Berlinguerjeve izjave na tiskovni konferenci, list navaja obširno vsa vprašanja, ki so jih časnikarji zastavili komunističnemu leaderju. Besedilo je izčrpno ter navaja vsa vprašanja in zadevne odgovore. Ena izmed najbolj pomembnih trditev komunističnega sekretarja, ki ga objavlja partijsko glasilo je morda ta: «Mi . . . menimo, da politična usmeritev KD, posebno po nastopu Fanfanijevega vodstva, sili k radikalizaciji političnega življenja, bodisi zaradi očitne pristranosti ter zaradi svoje lastne netolerantnosti, bodisi tudi zato ker je ta politična usmeritev zasnovana na diskriminaciji ter na odločnem nasprotovanju vseh levičarskih sil. Vse to otežuje konfrontacijo tudi na ravni predstavniških organov in s tem tudi konkretno reševanje vseh problemov v državi. Mi menimo zato, da je treba, če se res hoče znižati napetost v političnih odnosih ter v splošnem vzdušju države, da je potrebno ponovno dimenzionirati politično moč krščanske demokracije. In še bolj splošno, če hočemo odpreti pot za globoko obnovo na gospodarskem, družbenem in moralnem področju, je treba napraviti vse kar je mogoče, da se sistem oblasti na katerem sloni KD čimbolj oslabi».
Turinski list «LA STAMPA» prav tako poudarja, da stranke ne sprejemajo z navdušenjem Fanfanijevega predloga možnih zavezništev po upravnih volitvah v prihodnjem juniju. List piše dobesedno: «Fanfanijev predlog enotnega napora med demokratičnimi silami, ki so bile povezane že večkrat v teh zadnjih 25 letih, se pravi od PSI do PLI, ni naletel, zgleda, na pozitivno reakcijo pri PSDI, PRI. Celo sam Bignardi od vodstva PLI in drugi izražajo svoje pomisleke. Bignardi je izjavil, da Fanfanijeva zamisel zasluži trezno presojo, ker gre za odpor proti «zgodovinskemu kompromisu», za katerega je liberalna komponenta osnovne važnosti. List pa poudarja še, da je republikanec Biasini poudaril, da je Fanfanijev predlog sicer vreden upoštevanja, toda z druge strani republikanci menijo, da danes ne obstajajo altèrnative, ki bi bile izven sedanjega političnega okvira. Nadalje je poudaril, da bi v primeru odpovedi sedanji politiki levega centra, prišlo do razdobja zelo nevarne politične nestabilnosti ter do še hujših kriz. Turinska «LA STAMPA» navaja tudi socialdemokrata Orlandija, ki je poudaril potrebo po vrnitvi k izvirnemu levemu centru, je poudaril tudi sedanji predsednik vlade A. Moro.
Milanski tednik «IL GIORNO» piše glede Fanfanijevega posega: «Z izjemo liberalcev, ki so direktno najbolj zainteresirani, Fanfanijev predlog za novo srečanje med demokratičnimi silami, ni žel nobenega odobravanja. To je prvi odgovor strank, ki skupaj s KD in PLI spadajo v okvir, ki ga je demokristjanski tajnik začrtal v zvezi z možnimi zavezništvi po junijskih volitvah. Socialisti so absolutno nasprotni tej pobudi, republikanci imajo številne pomisleke. Odgovor socialdemokratov je negativen. Zelo ostra je reakcija komunistov, ki so bili izključeni skupaj z desnico iz vrst «novega srečanja». List. dodaja, da je komunistično glasilo ostro reagiralo ter obtožilo demokristjanskega tajnika, da žene svojo stranko v smeri «obnovitve centrizma». Milanski list nadalje navaja stališča socialistov. Posebno poudarja namero socialistov, da bodo ponovno dimenzionirali krščansko demokracijo.
OSTER NAPAD NA PISANJE JUGOSLOVANSKEGA TISKA
Nevzdržne izjave kanclerja Kreiskega o izjavi SFRJ v zvezi z državno pogodbo
Kaže, da je Avstrija pozabila na gorje, ki so ga iiacifašisli povzročili vsemu svela in tudi njej sami
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je, kot danes poroča Tanjug, po vrnitvi iz Bolgarije grobo zavrnil izjavo zveznega izvršnega sveta ob 20-letniei podpisa avstrijske državne pogodbe (na današnji dan leta 1955) in hkrati naskrvjl na jugoslovanski tisk težko žalitev. Tanjug citira avstrijško: časopisno agencijo APA, ki je v poročilu o vrnitvi Kreiskega z u-radnega obiska v Bolgariji med drugim zapisala: «Zvezni kancler dr. Kreisky je po vrnitvi iz Sofije na vprašanje, kako ocenjuje najnovejšo izjavo beograjske vlade o slovenskem vprašanju, odvrnil, da ne smatra za primerno, da se v podrobnostih ukvarja z nevzdržnimi obtožbami. še nobena država ni na ta način govorila z Avstrijo, to pa so metode, ki jih mora Avstrija najostreje zavrniti. Kar zadeva članke jugoslovanskega tiska, so pisani v jeziku, ki je bil prej običajen samo v fašističnih listih».
* * *
Takšna izjava avstrijskega zvez-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii
SPOPAD PRI GUERNKI MED «GUARDI0 CIM» IN ETA
nega kanclerja dr. Bruna Kretskega je vsekakor izredno presenetljiva in nesprejemljiva, čeprav seveda ni bilo pričakovati, da bo uradna Avstrija kar čez noč spremenila svoja stališča do vprašanj, na katera je jugoslovanska vlada kot že velikokrat prej v diplomatskih notah in uradnih protestih zelo jasno o-pozorila tudi v izjavi ob 20-letnici državne pogodbe. Kajti če bi bila Avstrija pripravljena dosledno in v celoti izpolniti državno pogodbo, potem tudi takšne izjave jugoslovanske vlade ne bi bilo. Avstrija pa takšne pripravljenosti ne kaže, zdaj pa je naravnost iz ust kanclerja Kreiskega prišla izjava, ki še bolj dokazuje avstrijsko trmoglavo izogibanje obveznostim, ki jih je sprejela, ko je z državno pogodbo dobila neodvisnost, in to prav ob 20-letnici podpisa tega mednarodnega dokumenta.
Tudi to pot se je pokazalo, da Avstrijo skuša ves splet neurejenih vprašanj in neizpolnjenih obveznosti zreducirati na nekakšno «slovensko vprašanje», kot je rečeno v
Ubiti policijski častnik zakonski par in en gverilec
Ozračje v baskovskih pokrajinah vedno bolj napeto: v zadnjem mesecu dni so izgubili življenje štirje policisti
MADRID, 15. — Oboroženi spopadi v severni Španiji, posebno v dveh baskovskih pokrajinah Gui-puscoa (glavno mesto San Sebastiano) in Vizcaya (Bilbao) postajajo vedno ostrejši. Prejšnjo sredo so pri Guernici, pri spopadu med policijo in gverilci ETA, izgubile življenje štiri osebe. Med njimi je 48-letni poročnik policije — «guardia civil» — Domingo Sanchez Munoz. Dve žrtvi sta zakonca za katerih imena pa v trenutku ko poročamo, še ne vedo. Četrta žrtev je gverilec ETA Jesus Maria Mer-quiegui Allustia, ki je bil sicer poznan pod imenom «Motrice», o-ziroma «Marke».
Dogodek se je odigral v dveh ločenih epizod;-. Policija je začela zasledovati neki avto iz katerega so neznanci streljali na stražarja pri policijski postaji v bližini Guer-nice. Stražar ni bil ranjen. Policijske enote so zasledovale bežeči avto ter ga našle pri neki hiši. Gverilci pa so medtem že stopili v poslopje. Prišlo je do streljanja pri katerem je bil ubit že omenjeni poročnik ter zakonski par. Iz poslopja sta potem zbežala dva gverilca. Policisti so ju izsledili v neki bližnji kmečki hiši. Prišlo je do ponovnega spopada pri katerem je bil ubit en gverilec, drugi pa je zbežal.
V teh dneh se politični boj v Španiji ter še posebej v severnih pokrajinah zelo zaostruje. V zadnjem mesecu so gverilci ETA ubili štiri policiste, španske oblasti so proglasile obsedno stanje v dveh pokrajinah. Policija je aretirala skoraj 300 ljudi toda morala jih je izpustiti, ker ni mogla dokazati, da so sodelovale pri spopadih.
Splošne politične razmere v tem delu Španije (gre vedno za baskovske pokrajine, ki zahtevajo vsaj posebno avtonomijo) slabšajo nasilni nastopi španskih fašističnih organizacij, ki skušajo ustrahovati baskovsko prebivalstvo. Drug za drugim si sledijo nanadi na baskovske trgovine, urade odvetnikov in sploh ljudi za katere Francova falanga sumi, da so povezani z organizacijo ETA.
Predstavniki baskovske osvobodilne organizacije pa so iz mesta Bayonne v južni Franciji snoroči-li, da prevzemajo odgovornost za uboj dveh policistov «guardie civil». Gre za dva spopada, ki nimata opravka z dogodkom v sredo.
Ugrabljen odbornik PiSDI v Raggiami pri Milanu
ABBIATEGRASSO. 15. - Včeraj so pri Gaggianu, kakih 14 km od Milana, ugrabili premožnega 59-letne-ga posestnika Angela Malabarbo, ki je med drugim tudi socialdemokratski odbornik za urbanistiko in gradbeništvo v občinskem svetu v Gaggianu. Malabarba se je pripeljal pred svojo vilo in stopil iz športnega avta. ko ga je napadla skupina neznancev, ki so ga odpeljali.
Vsa zadeva je dokaj nejasna. Kot kaže, ne gre za navadno ugrabitev, temveč za maščevanje neke mafijske skupine, ki ji je delovanje Ma-labarbe, ki se je ukvarjal s prekupčevanjem nepremičnin, bilo napoti. Poleg tega je neko gradbeno pod:etje zgradilo na parcelah v kraju Trezzano del Naviglio nekaj vil, ki jih je kupil Francesco Guizzardi, ki je bil zapleten v zadevo o ugrabitvah in ki so ga oblasti poslale na prisilno bivanje na otok Asinaro. Gradbeno podjetje je bilo last nekega Mastopasque, za katerim pa naj
bi se skrival prav ugrabljeni Malabarba. V teku so še vedno preiskave, da bi ugotovili, ali so bile vile kupljene z denarjem, ki so ga dobili z raznimi ugrabitvami, med katerimi morda z ugrabitvijo industrij-ca iz Vigevana Vincenza Toriellija. Preiskovalci skušajo tudi ugotoviti, ali nima morda ugrabitev kakega političnega ozadja, spričo dejstva, da je Malabarba odbornik PSDI v Gaggianu. Ta domneva pa je po mnenju preiskovalcev zelo malo verjetna.
V Mlišichnu aretiran fašist Picene Chiodo
MÙNCHEN, 15. — Nemška policija je aretirala v nekem hotelu pri jezeru Starneberg kakih 30 km od Miinchna 60-letnega Giuseppa Pico-neja Chioda, znanega rimskega fašista .enega glavnih obtožencev v preiskavi o črnih mrežah. Picone Chiodo je bil tesno povezan s prevratniško skupino Carla Fumagalli ja, ki je trenutno v zaporu v Brescii. Fašist, ki ga je nemška policija sedaj izsledila in aretirala, je pobegnil neposredno preden je brescianski preiskovalni sodnik izdal zaporne naloge zanj. za milanskega odvetnika Adama Degli Oc-chija in za Luciana Bonocoreja. Preiskovalci dolžijo Giuserna Pico-neja Chioda prevra.tn'š>e dejavnosti, atentata na republikanske u-stanove, ropanja in pokola.
MILAN. 15. — Od jutri bo v prodaji novi model milanske tovarne Alfa romeo «alfasud giardinetta». Gre za kombi, ki bo kupce veljal 2 milijona 330 tisoč lir, brez IVA,
poročilu avstrijske agencije. Seveda pa še zdaleč ne gre za neizpolnjene obveznosti glede položaja in pravic slovenske in tudi hrvatske narodnostne manjšine v Avstriji. Zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se v Avstriji neovirano in s tihim privoljenjem ali pa «zaprtimi očmi in ušesi» oblasti bohoti fašizem in šovinizem, čeravno prav državna pogodba tudi izrecno prepoveduje dejavnost in obstoj vsakršne organizacije ali skupine na osnovi nacizma in fašizma.
Kancler Kreisky je tokrat šel o-čitno zelo daleč, toda v popolnoma napačno smer. Pisanje jugoslovanskega tiska, ki dokumentira in upravičeno ter hkrati razumljivo tudi o-gorčeno, vendar dostojanstveno ocenjuje in komentira jugoslovansko -avstrijske odnose je Kresky označil s pridevnikom «fašistično». Popolnoma očitno pa je, da je o «fašističnem» in sploh o delovanju in bohotenju fašizma v tem primeru mogoče govoriti zgolj v zvezi z republiko Avstrijo, kjer je to čedalje bolj normalen pojav, medtem ko avstrijske oblasti in kancler Kreisky grobo zavračajo opozorila, da Avstrija kljub natančno določenim obveznostim v državni pogodbi ni stopila na prste naslednikom nacifašistične ideologije, ki je svetu prizadejala toliko hudega. Tudi Avstrija pri tem ni bila izjema, vendar je na vse gorje, ki so ji ga prizadejali nacifa-šistL kot kaže začela pozabljati.
VLADO BARABAŠ
Senat obravnava zakon o javnem redu
RIM, 15. — Davi se je v palači Madama nadaljevala obravnava o osnutku zakona o javnem redu, ki ga je izdelal minister za pravosodje in ki ga je že sprejela poslanska zbornica. Debata se je pričela že včeraj popoldne. Na današnjem jutranjem zasedanju so govorili med drugimi komunistični senator Maf-fioletti, demokristjan De Carolis, predsednik socialistične skupine Zuccaia, socialdemokrat Schietroma ter predstavnik levičarskih neodvisnih senatorjev Galante - Garrone.
Zanimiva sta bila posebno posega komunističnega in socialističnega predstavnika. Komunist Maffioletti je poudaril, da je predloženi osnutek zakona o javnem redu «na robu ustave», vendar pa je priznal, kot tak ne ogroža svobode. Vendar pa je nevaren za demokratične pravice državljanov. Ne ogroža svobode — je dejal komunistični predstavnik, ker bi sicer komunisti mobilizirali vse demokratične sile v državi ter preuredili vsakršno reakcionarno pobudo
Socialist Zuccalà pa je s svoje strani izjavil, da bodo socialistični poslanci predlagali vrsto popravkov osnutka, ki ogroža proces spreminjanja fašističnega zakonika. Nadalje je zahteval, naj se predvsem očisti državni aparat, kjer še vedno delujejo ljudje, ki pripadajo fašističnim krogom. V tej zvezi je socialistični senator ostro obsodil najnovejše Fanfanijeve pobude.
TURIN, 15. — Funkcionarji posebnega protiterorističnega oddelka italijanske policije so v Turinu odkrili v nekem stanovanju skrivališče pripadnikov samozvanih rdečih
Izrael oklical stanje pripravljenosti
V Bejrutu atentat na predstavnika Al Fataha
TEL AVIV, 15. — Ob obletnici proglasitve izraelske države so v vsem Izraelu uvedli stroge varnostne ukrepe ki mejijo na obsedno stanje, da ne bi prišlo kot lani do vdora palestinskih gverilcev. Lam v tem času so napadli šolsko poslopje v vasi Maalot, kjer je več otrok izgubilo življenje, v akciji pa so padli tudi palestinski gverilci. Na vseh cestah so bloki in vojaki izvajajo zelo stroge osebne preiskave. Na cesti, ki pelje iz Jeruzalema do Tiberijskega jezera in ki je dolga 160 km, je kar M cestnih blokov.
V	Jeruzalemu so odkrili peklenski stroj, ki je bil skrit v tovornjaku, ki je prevažal jeklenke. Izvedenci za eksploziv so ga nevtralizirali. Kaže, da bi eksplozija u-tegnila povzročiti pravi pokol.
V	Bejrutu je medtem prišlo d° hude eksplozije, v kateri je zgubil življenje neki vidni zastopnik palestinske organizacije Al Fatah. V njegov avto so neznanci, domnevajo, da gre za sionistične agente, postavili peklenski stroj, ki je eksplodiral, ko je Palestinec skušal prižgati motor, in ga ubil,
(Na sliki: avto, v katerem ja zgubil življenje zastopnik Al Fataha.)
milil.........I.....................
ASKI DNEVNIK
V SENATNI KOMISIJI Zfl PRORAČUN
Mokrili prispevek naši deželi v višini petdeset milijard lir
20 milijard bo nakazanih za letos, naslednja leta pa po 10 milijard - Izjava predsednika Pittonija
Komisija za proračun senata je yčeraj na zakonodajnem zasedanju odobrila zakon o posebnem prispevku deželi Furlaniji - Julijski krajini v skupni višini 50 milijard lir, od česar 20 milijard letos in po nadaljnjih 10 milijard lir do 1978. leta. Sedaj mora zakon odobriti še poslanska zbornica. Prispevek spada v okvir člena št. 50 deželnega statuta. Komisija senata je tudi sklenila, da ostane na dnevnem redu predlog zakona deželnega sveta iz 1949. leta, s katerim se zahteva od države poseben prispevek 490 milijard lir za uresničitev obsežnega razvojnega programa.
Vladni zakonski predlog je prvot no predvideval samo 10 milijard lir, komisija senata pa je sprejela delegacijo deželnega sveta, ki jo je vodil predsednik Comelli in v kateri so bili predsednik Pittoni, podpred sednik odbora De Carli, odbornik za finance Colom, podpredsednik sveta Moschioni in svetovalec Trauner. Delegacija je obrazložila kritičen položaj dežele in nujnost stvarne državne podpore. V sredo je podtajnik za zaklad Abis obvestil senatorje, da je vlada pristala na zvišanje prispevka. Med razpravo so o tem govorili poročevalec Pala (KD), komunista Bacicchi in Sema, socialist Lepre in demokristjan Burtulo.
Predsednik deželnega sveta Pittoni je dejal, da lahko izrazi zadovoljstvo z rezultatom doseženim z enotno akcijo vseh sil. ki podpirajo deželno ureditev, saj jim je uspelo spremeniti prvotno stališče vlade. Pittoni je nadaljeval, da je to prvi rezultat, ki na noben način ne more
brigad. V njem so našli in zaplenili večjo količino zanimivega ma- ; odstraniti z dnevnega reda zakona teriala!	' iz leta 1969 in da je še zlasti sedaj
Iiiiiiiiiihiii in iiii Minil iiiMiiiiiiiiiiiiiii ti iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniimii m im mi n m nini mili imuni n iiimiiiiiniiiiii milil iiiiiiniiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiniii
ŽE DRUGA TATVINA V TREH MESECIH
38 umetnin sodobnih mojstrov ukradenih iz milanske galerije
Med ukradenimi slikami so umetnine Modiglianijci, Van Gogha, Remira in drugih Preiskovalci menijo, da gre za isto tolpo, ki je vdrla v galerijo 16. februarja
MILAN, 15. — V teku noči so neznanci vdrli v poslopje milanske galerije modeme umetnosti in odnesli 38 slik znanih svetovnih mojstrov, med katerimi naj omenimo Segantinija, Gauguina, Modiglianija, De Nittisa, Boldinija, Fattorija, Si-gnorinija, Cezanna, Corota, Dreuxa, Van Gogha, Renoira in druge. Gre za drugi vdor v milansko galerijo v roku nekaj mesecev. Do prvega je prišlo v noči. med 16. in 17. februarjem, ko so 'odnesli 28 slik, ki pa so jih policijski agenti z uspešno akcijo izsledili in vrnili muzeju 6. aprila.
Kaže, da so neznanci vdrli v galerijo skozi okno, ki je na stopnišču med drugim in tretjim nadstropjem, kamor so se povzpeli po aluminijasti lestvi. Okno, skozi katero so vdrli v galerijo, je eno redkih, ki ni povezano z alarmnim sistemom, kar dokazuje, da so bili tatovi zelo dobro obveščeni o tem, kako alarmi sistem deluje. Potem ko so prodrli v notranjost, so pričakali čuvaje, ki ponoči krožijo po dvoranah. To noč sta bila za to. zadolžena Giuseppe Patruno in Luigi Agratini, ki so ju zlikovci na-
padli in onesposobili. Čuvaja so priklenili za ograjo, tatovi pa so jima nalepili na usta selotejp, da ne bi mogla klicati na pomoč. Potem so nemoteno delali dve uri, da bi vzeli slike iz okvirjev. in nato nemoteno zbežah. S seboj so odnesli tudi nekatere slike z okvirjem, ki ga ali niso utegnili, ali niso mogli vzeti proč.
Približno ob 5.30 je Patrunu uspelo osvoboditi se; mož je takoj stekel v čuvajnico in obvestil druge kolege, ki so takoj obvestili policijo. V galerijo so prihiteli preiskovalci, ki so baje prepričani, da gre za iste slikovce, id so že februarja vdrli v galerijo sodobne umetnosti.
Slike, ki so jih neznanci ukradli, spadajo v zbirko Grassi, ki jo je Nedda Grassi pred dvajsetimi leti podarila milanski občini. Plen je neprecenljive vrednosti, saj gre za umetnine najbolj znanih sodobnih umetnikov. Težko si je predstavljati, da bo zlikovcem uspelo slike prodati, saj so dobro znane vsem ljubiteljem umetnosti. Upati je, da bo policiji uspelo ponovno prit’ na pravo sled in prekrižati račune tatovom in njihovim odjemalcem.
V galerijo je nekaj po osmi uri prišel tudi namestnik državnega pravdnika Piromallo, ki se je sestal kasneje s kolegom Liguorijem, ki je vodil preiskavo pri prejšnji tatvini. Kot rečeno še niso določili, koliko so vredne ukradene slike, -neki občinski funkcionar je vsekakor izjavil, da govorijo izvedenci o vsoti 4 milijard lir.
Prejšnja tatvina je povzročila vrsto polemik, ker so čuvaji namreč izključili alarmni sistem, ki se je v tisti noči nekajkrat zapovrstjo sprožil. Čuvaje so takrat za nekaj pasa suspendirali, češ da so, čeprav nehote, pomogli tatovom. Polemike so se obnovile tudi danes, ko je neki predstavnik milanske občine dejal, da je neverjetno, kako je do ropa sploh moglo priti, saj je milanska galerija ena najbolj zaščitenih v Italiji. Na njegove izjave so takoj reagirali uslužbenci, ki poudarjajo, da delajo v nemogočih pogojih, da jih je malo in da so po prejšnji tatvini namestili samo blin-dirana vhodna vrata v ralerijo, namesto da bi vključili tudi okno, skozi katero ro prišli zlikovci, v alarmni sistem.
potrebna enotna akcija sveta in odbora, da odločno podpreta zahteve dežele. Zadovoljstvo je izrazil tudi predsednik deželnega odbora Comelli.
KPÌ o zakonu o kraških rezervatih
Tajništvo tržaške federacije KPI je ostro odgovorilo na izredno polemično stališče krajevnega demokristjanskega vodstva o zavlačevanju razprave zakonskega predloga o kraških rezervatih. Federacija KPI meni, da je demokristjanska politika prozorno predvolilna in da nikakor ni mogoče govoriti o krivdah komunistov in socialistov zaradi zavlačevanj saj je znano, da je kriva prav KD, ki hoče ustvariti takšne kraške rezervate, da bodo nedemokratični, da bodo nad krajevnimi ustanovami in da bodo nadrejeni novo ustanovljeni gorski skupnosti. Prav KD je kriva in odgovorna za vse, kar je bilo slabo napravljenega na Krasu in kar hočejo popraviti izvoljene krajevne uprave. Stališče KD pomeni v resnici izsiljevanje in ultimat zavezniškim političnim silam, ki se z njenimi stališči ne strinjajo in zaradi tega tudi nevarnost birokrat-sko-upravne rešitve, ki jo je treba na vsak način odločno zavrniti.
Prof. I. Hočmr v Kulturnem domu
V okviru predavalne dejavnosti Kulturnega združenja «Most» je bilo sinoči v mali dvorani Kulturnega doma zanimivo predavanje o gospo-darskili determinantah v razvoju slovenskega nacionalnega sistema. Gost kulturnega združenja «Most» je bil tokrat znani strokovnjak, univerzitetni profesor Touissant Hočevar, ki se že dalj časa skrbno ukvarja s proučevanjem in raziskavo tega vprašanja. Sad teh raziskav je poglobljena in dokumentirana študija, ki bo izšla čez nekaj mesecev v reviji «Most» in katere osnovne misli in izsledke je avtor sinoči v strnjeni obliki posredoval poslušalcem. Predavanju je sledila obširna razprava.
V PALAČI COSTANZI
Zanimiva razstava likovnika E. Fuchsa
Predvčerajšnjim so v razstavni dvorani palače Costanzi odprli razstavo del znanega avstrijskega likovnika Ernsta Fuchsa, ki se je -s svojimi umetninami uveljavil ne le v svoji domovini, pač pa v vsej Evropi, in tudi na óstalih celinah, predvsem v ZDA, kjer je prav zadnja leta priredil več razstav in nekaj časa tam tudi živel. V razstavni dvorani palače Costanzi visi sedaj, 110 njegovih ' del in gre zares za nekakšno antološko razstavo, saj so' občinstvu na ogled dela iz prvih povojnih let pa vse do danes, celo dela iz letošnjega leta kot so na primer grafični listi «Mladi Mojzes», «Obraz Kerubina», «Gospa Lot» itd.
Otvoritve razstave predvčerajšnjim proti večeru se je udeležilo veliko ljudi in predstavnikov javnega in kulturnega življenja. Med drugimi smo videli tudi tržaške občinske odbornike Cesareja. Faraguno, Bennijevo in Rafka Dolharja, pa tudi avstrijskega konzula v Trstu Froehcha in predsednico italijansko-avstrijskega krožka
v Trstu dr. Hansi Cormnattijevo.
Razstava, za katero poudarjamo, da je zelo bogata, zasluži vso pozornost-
Nočni pobalini v Ljudskem vrtu
Neznani pobalini, ki že dalj časa razsajajo na področju okrog Ljufl' skega vrta in v vrtu samem, s0,s_ še enkrat «izkazali». Po uboju l8b0' dov v malem umetnem jezeru, s tokrat znesli svoj bes nad doprsne kipe italijanskih iredentistov iz ca' sa prve svetovne vojne. S podstavkov so zmetali kipe Timeusa, Sia-taperja in Banellija, ki so jih na vrgli v bližnje jezero, kjer jih J policija zjutraj našla.
Strela v televizijsko anteno in v stanovanje
Predvčerajšnjim okrog 17. ure se je na naše mesto in okolico izlil nu naliv, pri katerem ni manjkalo str in grmenja. Prav ena od teh str ^ je povzročila precejšnjo škodo stanovanju 61-letnega Alfierija K signana v zadnjem nadstropju v • Lorenzetti 42. Strela je namreč ucw-rila v televizijsko anteno, da_ je soka napetost povzročila P0^ar’-:r;\ se je od televizorja kmalu razs v spalnico.	s0
Ker gospodarja ni bilo doma, gasilci prihiteli z zamudo, ko 50 J obvestili iz bližnjih stanovanj-da je precejšnja.
strani)
Tudi
nasprotniki
(Nadaljevanje s 4.
oblastem in s tem sprejelo PoZ^ ki so ga nove oblasti naslovne vse funkcionarje bivšega reZ, ta. Policijski agenti so ob preo vitvi prinesli tudi orožje, K bilo v pozivu rečeno.	0b
Kdor je sledil dogajanje begu južnovietnamskih^ m , arn.
ških funkcionarjev iz južnovi jg skega glavnega mesta, ve, j del prebivalstva Hočiminha , a_ po raznih skladiščih in sed . meriškega diplomatskega 1 . ^0. škega predstavništva, Plen , ’ naj ve oblasti so te ljudi Poz'_ jgkor zaplenjeno blago vrnejo. * u;val-poročajo iz Bangkoka so pr ffle. ci južnovietnamskega glav , nieno
sta vrnili skoraj vse zap , ojeS( blago, celo 4.000 motornih ^ ki so jih v onih dneh se naj
radi ropali.	, deset-
Ko se je pred poldrugim a .g letjem italijanski	v	do-
Malaparte vrnil iz &tajs . j0 movino, pa čeprav le um. , ’ ja v eni svojih reportaž zap ’^re. se je v mesecih, ki Tn .rL, na-živel v novi Kitajski, v ,jtjv-učil in da bi bilo lepo m P
no, če bi se tako imenovani ^ omikani evropski svet ’ J„zoVaI-omiki azijskega Vzhoda. Pfu^ne0 ci dogajanj v Indokini, oroča-Vietnamu ali v Kambodži, P In jo to, kar smo navedb idejno to niso ljudje, ki bi Jm osVp-
vezani na južnovietnam dejib bodilno vojsko, na vojsko rj. kmerov itd. Nasprotno, vendaf
padajo drugi . strar“’0toVitev, ,kl ne morejo mimo Ugo .rekuJe' smo jih navedli in ki P ^ na-jo to, kar je pred tohkirm1 bi se pisal Curzio Malaparte, o* m0. namreč visoko omikam z-a na. ral od Daljnega vzhoda ve ^ ne učiti. Za uradne ZDA P« 0 pride v poštev, saj Je dovolj hovem vulgarnem piratstv zgovorna.