'MESSENGER" — GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
LETNIK XXV., ŠTEV. 7
Registered for posting as a Publication Category A
JULIJ 1980
Published by:
Slovenian Association, Melbourne P.O. Box 185 — Eltham, Vic., 3095
Telephone:
Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršič
Set up and printed by:
Polyprint Pty. Ltd.
Price — cena:
50c.
Annual subscription — letno:
$6.00
MISS SLOVENSKA SKUPNOST
MELBOURNE
gsiovttfmo -psanvog
SI
Nasmejana in simpatična Majda sedi na prestolu s krono na glavi in ogrnjena v kraljevski pašč. Fotografija, ki jo prav gotovo vedno spominjala na ta lep večer.
V	soboto 14. junija 1980 je bil za dekleta, ki so kandidirale za naslov Lepotice Slovenske skupnosti zelo pomemben dan. Na ta dan je posebna žirija izbirala in končno podelila ta naslov mladenki, da ga bo nosila preko leta in se z njim lahko ponašala tudi v vsej svoji bodočnosti.
Sest mladih Slovenk se je letos potegovalo za ta naslov. Ena bolj ljubka od druge, tako, da člani izbirne komisije res niso imeli lahko delo.
Majda Gjerek iz Heidelberga, Doris Jančič iz East Aitone, Tatjana Mohar iz Doncastra, Marina Roškar iz TemDlestowe. Andrea Vučko iz Glen-roya in Maty Žele iz Doncastra so se že tedne sem pripravljale na ta važen dan. Niso tekmovale samo za naslov lepotice temveč tudi v tem, katera bo nabrala največ prispevkov za S.D.M. in tako dobila naslov Kraljice dobrodelnosti za leto 1980.
V	izbirno komisijo je S.D.M. tokrat povabilo Senatorja Mišo Lajovica, Ministra za Immigracijo in Etnične zadeve Viktorije, predsednika občine Eltham g. N. Robertsa, podpredsednika "Planice" iz Springvale g. Vladota Sluga ter
učiteljico dopolnilne šole S.D.M. go. Drago Gelt.
V nabito polni dvorani našega središča v Elthamu je vladalo napeto pričakovanje ko sta gdč. Janja Gajšek in g. Andrew Fistrič naznanila prihod kankidatk v dvorano. Predsednik S.D.M. g. Peter Mandelj je nato nagovoril zbrane ter pozdravil častne in druge pomembne goste, ki so bili tokrat Senator Miša Lajovic, zastopnik Ministra za Immigracijo in Etnične zadeve Viktorije g. Mathew Tkalčevič s soprogo, predsednik občine Elthan g. Neil Roberts, Podpredsednik "Planice" g. Vlado Sluga s soprogo, predsednik Istrijanskega kluba g. Peder ter predstavnik potovalne agencije Jetset Tours g. Kosta Pavlovič s soprogo.
Ko sta potem napovedovalca predstavila posamezne kandidatke s partnerji je bil g. Roberts naprošen, da proglasi Kraljico dobrodelnosti 1980. G. Roberts je naznanil, da so dekleta skupaj nabrale $2819.10 Od vseh pa je zbrala največ gdč. Tatjana Mohar in sicer $757.80 ter si tako pridobila naslov. Potem ko je lanskoletna kraljica dobrodelnosti gdč. Danica Majcen nadela Tatjani spominski trak
je Senator Lajovic bil naprošen, da objavi odločitev sodnikov glede lepotice Bil je to trenutek, ki je prinesel veselo novico gdč. Majdi Gjerek, kajti postala je Lepotica Slovenske skupnosti za leto 1980.
Majda Gjerek je stara 17 let, obiskuje High School v Heidelbergu in bo letos opravljala maturo. Po končani šoli bi rada postala modna kreatorka. Ukvarja se s smučanjem, drsanjem na ledu, plavanjem ter risanjem. Za partnerja pa si je izbrala g. Marina Ferli-goj. ^
Gdč. Helena Birsa, ki je dobila
naslov lepotice v letu 1979 ji je nato predala svojo krono in ji pomagala ogrniti plašč.
Sledil je častni valček za obe izbranki, katerima sta se po nekaj zavrtljajih pridružile še ostale kandidatke. S tem je bil zaključen najlepši del večera, ki pa se je veselo nadaljeval se pozno v noč.
Gdč. Majda Gjerek se je ta večer priključila že kar dolgi vrsti Slovenk, ki so si pridobile ta naslov, ki je sedaj postal že stalni del skupnega življenja, delovanja in zgodovine Slovenske skupnosti v Melbournu.
Majda Gjerek z ostalimi kandidatkami po prejemu naslova Lepotice.
Ì6. LETNA SKUPŠČINA
Slovenskega društva Melbourne se bo vršila v nedeljo 24. avgusta popoldne
Inffd?, drUSt:\n,a E,thamskem hribu- Najmanj 100 članov mora biti pri-šotnih, da se njih sklepi smatrajo veljavne. Pravila S.D.M., katera so sedai
Ii?113 Y?, ^j^cejn katera bi že vsak član moral dobiti, določajo, da lahko vsak clan, ki je plačal članarino kandidira v odbor S.D.M. Predlagan na mora bit, pismno po dveh članih in ta prdlog mora biti predložen tajnici S.D.M. ne manj kot dva tedna pred skupščino.
Volite za odbor so potrebne le takrat ko kandidira več oseb kot odborniških
ÜLÜi ,£nm,er,,ak0 kandidira 2<> oseb, odborniških mest pa je samo 16, ali ako kandidirata dve osebi na eno tajniško mesto in slično
SOlP;e^e! jasna in .sedaJ k0 80 na razpolago vsakomur, se bomo lahko izognili debat o postopku na skupščini.
KAR STORIŠ ZA SE. TO 'ŽE S TABO IZGINE, KAR STORIŠ ZA NAROD. OSTANE VSELEJ; DONESI LE KAMEN ZA VZGRADBO OCINE, A RASLA NAPREJ NA PODLAGI BO TEJ.
SPET OBLETNICA
Slovensko društvo Melbourne se spet pripravlja, da dostojno zabeleži in proslavi važno obletnico v svojem delovanju med Slovenci Melbourna. Naš "VESTNIK", ki je lastina in glasilo S.D.M. bo letos dopolnil 25 let svojega obstoja. Prva številka "VESTNIKA " nosi datum: 1 september 1955. Vse od tedaj pa do danes, torej celih 25 let je S.D.M. vzdrževalo in širilo slovensko tiskano besedo med rojaki Melbourna. Pa ne samo, da je z "VESTNIKOM" redno obveščalo člane in rojake o svojem delu, tudi Slovencem drugod po svetuje podajalo sliko o Slovencih v Avstraliji. Kot smo že Večkrat napisali, se prav dobro zavedamo, da bi se pri "VESTNIKU" dalo marsikaj zboljšati, toda dejstvo je, da smo uspeli, čeprav ne ob najboljših pogojih, z dobrovoljnim trudom sodelavcev stalno, že 25 let izpolnjevati nalogo, ki so si jo zadali ustanovitelji v septembru 1955. Tedaj so v uvodnem članku prve številke napisali:
"Ne pričakujte preveč. " Vestnik" ni časopis, ki bi vam vsiljeval to ali ono mišljenje, ki bi hotel s kom tekmovati in mu odvzemati naročnike; je izključno naša notranja zadeva . . . Namenjen je naši družini v Melbournu in Viktoriji. V njem vas bomo obveščali kako napreduje naše delo na družabnem, prosvetnem in dobrodelnem polju. Preko njega boste zvedeli osebne novice o rojakih Melbourna: Sporočali vam bomo kje je treba priskočiti v pomoč, kako se skupaj poveseliti in kje družno prijeti za delo. "Vestnik" bo glasilo medsebojne povezanosti, zavesti ene usode, sloge in dobre volje. " Uredniki, ki so skozi 25 let vodili "VESTNIK" so se povečini držali teh prvotnih smernic in prav zato nam je uspelo kar je mnogim drugim spodrsnilo: da je "VESTNIK" zdržal dolgih 25 let in bo vsej verjetnosti tudi nadaljeval s svojim poslanstvom.
Dobra volja, prijateljsko in dostojno razmerje napram vsakomur je bilo vedno vodilo vseh dosedanjih urednikov "VESTNIKA ". Glavni namen je bil vedno združevati tukajšnje Slovence ter ravnati in izglajevati vrzeli, ki smo jih prinesli s seboj v A vstralijo. Čeprav seje morda tu in tam, a zelo poredko, kaj zatek-nilo to ni bilo namenoma, a po pomoti, saj motiti se je človeško. Vendar mirno lahko rečemo, da je "VESTNIK" vedno šel po poti, kije bila predvsem v korist vseh Slovencev.
S ponosom torej bo S.D.M. letos v oktobru proslavilo 25 let našega "VESTNIKA " in upajmo, da bo z nami ponosna vsa naša slovenska srenja, kajti tu ne gre za obstoj časopisa, ki deluje na komercialni bazi, nego gre za slovensko publikacijo, ki jo že 25 let vzdržuje članstvo S.D.M. s svojim delom in sredstvi ter izključno iz zavesti o potrebah tukajšnje slovenske skupnosti.
Torej pridružite se nam, radujte se z nami in bodite ponosni z nami ko bomo letos v oktobru proslavljali 25 let našega "VESTNIKA "
TRAVEL CENTRE
Prvenstvena Avstralska Potovalna Agencija
PRVENSTVENA — ker ima največje število potnikov PRVENSTVENA — ker ima najbolj usposobljeno osobje PRVENSTVENA — zato ker vam nudi najnižje možne cene
OBRNITE SE NA G. KOSTO PAVLOVIČA ZA VSE VAŠE POTOVALNE POTREBE
303 COLLINS STREET MELBOURNE
MLC BUILDING, 19. NADSTROPJE (na oglu Collins in Elizabeth Streets)
TELEFON: 62-0041
Po uradnih urah g. Pavlovič 26 5689
"VESTNIK" JF:. N F ODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALCI Lastnik ie Slovensko Društvo Melbourne
Predsednik: PETER MANDELJ Tajnica: ANICA MARKIČ
Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo $6.00 Cena številki 50c.
NA KRATKO
★ i: *
Telefonična prevajalna služba je pričela delovati v Geelongu kjer je vsak deseti prebivalec neangleškega porekla. Telefonska številka te službe v Geelongu je 97 095.
* * *
Federalna vlada od časa do časa dodeljuje podpore etničnim organizacijam. Nedavno je bilo objavljeno, da je Estonski podporni odbor dobil, $5000 za transport ostarelih, Španski center v Queenslandu je prejel $4000 za vzpostavitev podpornega središča in svetu Malteških skupnosti v Viktoriji je bilo nakazano $3000 za vzpostavitev dobrodelnega urada v Sunshinu.
Več kot podvojila se bo v naslednjem letu vsota denarja, katero Federalna vlada Avstralije dodeljuje za razno-kulturno vzgojo v šolah. Ta suma bo za leto 1981 več kot 3.108 milijonov medtem ko je bilo letos uporabljeno $1.633 miljonov. Ta denar se daje na uporabo posameznim deželam, ki ga
uporabijo pò svojih potrebah.
* * *
Najavljena je bila lista komisije za akreditiranje tolmačev v N.S.W. Med drugimi je imenovan tudi naš rojak g. Vladimir Menart, odvetnik v Sydneyu.
* * *
G. Walter Schäuble, priljubljen napovedovalec oddaj v nemščini na 3EA je bil odlikovan z redom Member of British Empire ter je postal predsednik Sveta za naselitev imigrantov (Migrant Settlement Council) za Viktorijo. Mr. Schäuble, je ob 25 letnici S.D.M. obiskal naš center na Elthamu in bil
poln občudovanja za naš projekt.
* * *
Amnestija, ki je bila proglašena za ilegalne naseljence v Avstraliji je naletela na živahen odziv. Že v prvih osmih dneh po objavi amnestije za vse one, ki nimajo dovoljenja za bivanje v Avstraliji, se je prijavilo nad 7000 oseb. Amnestija velja vse do konca tega leta. Prijave pa sprejema Department za Immigracijo in Etničke zadeve.
* * *
Vzpostavitev mnogokulturne in et-tnične televizije v Avstraliji, kot jo predvideva načrtovani zakon je naletela na velik odpor pri mnogih ustanovah in privatnikih. Med drugimi se je odločno zoperstavila organizacija neangleškega časopisja, ki se boji, da bo izgubilo dohodke, ki jih prinaša reklamiranje. Z mnogih strani prihajajo vprašanja zakaj je treba vzpostavljati novo strukturo, ko bi lahko A.B.C, opravljala potrebno delo mnogo ceneje ker ima na razpolago potrebno tehnično osobje in znanje ter naprave. Mnoge manjštevilčne etnične skupine se tudi boje, da jim ne bo dodeljen dovoljen čas in, da bodo po številu velike etnične skupine prevladovale v programih radi lažjega dobivanja reklam ter materijala. Opozicija proti načrtovanemu zakonu je bila tako velika, da je število vladnih senatorjev glasovalo proti sprejetju zakona in za to, da odbor senata za kulturne zadeve razišče celo zadevo in poda poročilo senatu.
* * *
Dr. Cass, ki je pri federalni opoziciji odgovoren za novonaseljence je izjavil, da se italijanske skupnosti Avstralije pritožujejo, da niso dovolj zastopane v raznih svetih za emigrante. Minister g. McPhee je v odgovor navedel veliko število avstralcev italijanskega izvora, ki imajo važna mesta pri urejanju etničnih zadev in vprašanj, ki se tičejo naseljencev.
* * *
30. junija je bil v Melbournu pokopan Sir Tasman Hayes, ki je bil šef Department za Immigracijo vse od ustanovitve leta 1946 pa do leta 1961. Prav v tem času je naseljevanje v Avstralijo zavzelo ogromen obseg.
* * *
OBVESTILO!
REZULTAT LOTERIJE S
1.	nagrada;	srečka	številka	1993
2.	nagrada;	srečka	številka	3009
3.	nagrada;	srečka	števila	1126
4.	nagrada;	srečka	številka	1782
5.	nagrada;	srečka	številka	2865
6.	nagrada;	srečka	številka	1740
.D.M. ŽREBANE 14.6.1980
-John Hartman 9 (Trip to Wrest Point Casino)
-A. Cevec (Radio/Casette) -Mrs. Drezga (Dinner at Chateau Wyuna)
-M. Honhenhouse (Dinner at Westgate Restaurant)
-Mathew Tkalčevič (Hair care set) -N. Ngatai (Dinner at Vlado's Charcoal Grill)
KNJIGE NA PRODAJ PRI S.D.M.
Slovenska kuharica............................................ $10.00
Kaj mora žena vedeti o sebi.......................................$9.00
Naredi sama.................................................. $10.00
Narava ima vselej prav.......................................... $8^00
Imel sem ljubi dve.............................................. $8.00
Vse o cvetju..............................................'.'.'.'.'. $15^00
Ljubimec lady Chatterley........................................ $9.00
Knjižnica je odprta vsako prvo nedeljo v mesecu popoldan.
e©©
Gdč. Majda Gjerek predno je bila izvoljena
Tatjana Mohar, letošnja kraljica dobrodelnosti,
Predno je bila naznanjena zmagovalka, so se dekleta fotografala s partnerji. Z leve proti desni so: Danica Majcen, kraljica dobrodelnosti 1979, Peter Trinnick, Mary Žele, silvan Horvat, Andrea Vučko, Marija Rošker, Branko Rezek, Predsednik S.D.M. Peter Mandelj, Tajnica S.D.M. Anica Mar kič, Silvano Lovrečič, Tatjana Mohar, Eddy La Mecella, D orris Jančič, Marino Ferligoj, Majda Gjerek in lanskoletna lepotica Irene Birsa.
Marina Rošker je iz Lower Templestowe.
Naše lepotice
Daje S.D.M. tisti, ki mu upravčeno pripada vsakoletno prirejanje izbiranja in kronanja Lepotice Slovenske skupnosti Melbourna, o tem ne more biti nobenega dvoma. Saj kot nastarejša slovenska organizacija v Melbournu to dela že tako dolgo, da so se imena naših brhkih deklet, ki jim je pripadel ta naslov že skoraj pozabila. Da obudimo spomin na njih imena smo prelistali stare letnike "Vestnika" in iz poročil v njih nam je uspelo zbrati sledeče podatke:
Kot prvo nam je uspelo zaslediti ime ANICE NOVAK, ki je dobila leta 1963 naslov "Miss Slovenski Vestnik".
V	Letu 1964 pa je v "Vestniku" objavljena fotografija dekleta, ki je prvo dobilo naslov Miss Slovenija. In sicer je to bila gdd. DANILE BOLE, sedaj poročena Stolfa.
V	naslednjih par letih podatkov o naši "Miss" ni in verjetno jo niso volili. Šele v letu 1967 zasledimo, da je bila na prvem letnem plesu S.D.M. izbrana kraljica nageljčkov in sicer gdč. Ivanka Cvetko. Novembra istega leta so izvolili za kraljico večera go. Ignes Bizjak. Za drugi letni ples, ki se je vršil v maju 1968 kažejo podatki, da se lepotice ni izbiralo.
S tretjim letnim plesom leta 1969 pa se začne redna izvolitev Slovenske lepotice Melbourna in za sledeča leta imamo nasledenje podatke:
19.69 - gdč. Metka SLAVIC, sedaj poročena Štolfe
1970	- gdč. Magda MESAR, sedaj poročena Hribernik
1971	- gdč. Ana SECONDA,
1972	- gdč. Lilijan KOZOLE,
1973	- ni podatkov
1974	- ni podatkov
1975	- gdč. Jana GAJŠEK,
1976	- gdč. Violeta PODGORNIK, sedaj poročena Hartman,
1977	- gdč. Helena ČAMPELJ,
1978	- gdč. Anita ŽELE,
1979	- gdč. Irena BIRSA,
1980	- gdč. Majda GJEREK.
Če kdo razpolaga še s podatki za ostala leta, prosimo naj nam jih sporoči, tako da bomo lahko dopolnili gornje.
Ge. Anica Markič in Dragica Gelt s pokalom, za prvenstvo žensk S.D.M. v balininanju v letu 1980.
Doris Jančič pa je iz East Alt one.
Andrea Vučko je iz Glenroya
Gdč. Mary Žele, iz Doncastra
Lovci S.D.M. v Sydneyu

Povabilu Lovskega odseka Slovenskega društva v Sydneyu na njih prvo prireditev se je odzvalo lepo število članov Lovske in Ribiške družine S.D.M. Napolnili so kar cel avtobus, ki jih je lepo okrašen z emblemom S.D.M. pripeljal v Sydney v soboto 31. maja. Število je bilo tolikšno, da je bilo kaj težko najti prenočišče v istem Motelu Vendar je tudi to uspelo in v svojih "smart" uniformah so Melbournčani zgodaj v soboto popoldne zavzeli Slovenski dom Horsley parku ter se uvrstili med tekmovalce v streljanju.
Kot so njihove uniforme zbujale ob-
čudovanje tako je njih streljanje razočaralo. Niso mogli zavzeti prvih trofej. Morda izgovor, da so se jim roke tresle od utrujenosti drži, kajti potovati celo noč v avtobusu ob prepevanju naših domačih viž pač ni najbolj uspokojlji-
Če pa že niso odnesli trofeje, so pa odnesli najlepše vtise o gostoljubnosti in prijaznosti gostiteljev in rojakov v Sydneyu. Zato so jih tudi povabili na našo lovsko veselico v Melbourne, kjer jim bodo dokazali, da v gostoljubnosti prav nič ne zaostajajo.

Dolga vožnja z avtobusom ni preprečila dobre volje lovcev Melbourna med rojaki v Sydneyu. Z Leve proti desni: Andrej Fistrič, Jože Golenko, Anica Markič, Stanko Prosenak, Boio Lončar in Karl Beve.
Izletniki Lovske in Ribiške družine S.D.M. v Sydneyu.	Starešina L.R.D. Janez Zemiljič, in Nino Sluga, v Lovski Uniformi.
Majda Gjerek ima v naročju darila, kijih je prejela kot nagrado. Ob strani stoje njeni starši.
Spoštovani,
Čeprav je že ta veliki dogodek za nami -14. letni ples, ko sem bila izbrana za
Lepotico Slovenske Skupnosti Melbourne 1980, mi bo ostal za vedno v	r->
najlepšem spominu.	cCìS^O)
Želim se zahvaliti vsem ki ste mi pomagali. Posebej bi se rada zahvalila gos- OrarO pej Anici Markič in gospidični Jani Gajšek za njihov trud in požrtvovalnost. Enako tudi Slovenskemu Društvu Melbourne. Z lepimi pozdravi
Majda Gjerek.
Uradujemo:
od ponedeljka do petka 9 am.—8 pm.	Lastnik podjetja:
v soboto in nedeljo: 9 am.—3 pm.	STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
INCOME TAX RETURNS
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
MERCURY TAX SERVICE
KLUB DIATONICNE HARMONIKE
Klub harmonikašev na diatonično harmoniko, ali na harmoniko na gumbe se bo poiskusil osnovati v okviru S.D.M. Ta klub bi bil prvi takšen v avstraliji in prav je, da bi mu S.D.M. dalo svoje okrije saj harmoniko na gumbe lahko smatramo kot del slovenske folklore.
Zamisel za ta klub je prišla od g. Viktorja Lampeta, ki že leta sem pridno razteguje "meh" na Elthamskem hribu in seje ob obisku ameriških Slovencev in rojaka g. Franka Novaka še bolj navdušil za to idejo.
Klub bo imel namen združevati ljubitelje tega instrumenta, take ki že znajo igrati in pa tudi take ki bi se radi naučili in si nabavili ta instrument.
Kdorkoli bi se hotel pridružiti temu klubu naj se za nadaljne podatke obrne osebno na g. Viktorja Lampeta po telefonu 437 1226 ali pismeno na naslov "Glas Harmonike", P.O. Box 185, Eltham, Vic. 3095.
VSI POBITI — NIČ UJETNIKOV
Še o naših lovcih
30. maja je bil hladen petkov večer, ko smo se začeli zbirati lovci s svojimi ženami za izlet v Sydney. Pred klubom v Elthamu smo že vsi nestrpno pričakali avtobus. Navdušenje je bilo še večje, ko nas je bilo tako lepo število, kar 53 lovcev s svojimi ženami. Avtobus bi bil sicer prenatrpan pa je zato priskočil na pomoč G. Sok, kateri je v svoj avtomobil sprejel nekaj oseb in tako spremljal avtobus v Sydney. Za boljše razpoloženje pa smo cuknili šilce slivovice ali kaj podobnega, da se je še bolj kri razgrela, poleg pa je kdo zabelil s kakšnim smešnim vicem ali šalo, pa še peli smo vmes, tako da je bila pot Sydneya kar kratka, tudi spalo se ni nobenemu.
Tja smo prispeli rano zjutraj. Šli smo v motel da se malo odpočijemo in streznemo do pol dneva, ko se bo pričela težavnejša in napornejša pot do strelišča. Kajti pripraviti se bo treba na strelsko tekmovanje, in odnesti čim več pokalov. V slovenskem klubu v Sydneyu so nas res z veseljem sprejeli. Njihove gostoljubne kuharice so nas postregle kar se da najbolje. Tako smo se siti podali na tekmvanje z zračnimi puškami. Kar se tiče tekmovanja, nam ni šlo preveč od rok, vzrok je bil, da nismo bili dovolj spočiti od dolge neprespane noči, ter ker smo preveč pogledali v kozarec, po krajnski navadi, zato smo bili le samo veseli, energije pa ni bilo prave. Več nam je šlo za srečanje z našimi brati v Sydneyu, kod pa da jim poberemo pokale. Tokrat so se oni najbolj odrezali, pa tudi mi nismo ostali praznih rok.
POSAMEZNIKI:
TOČK
1.	mesto S.D.S. Viktor Ozimec 46
2.	mesto S.D.M. Štefan Baligač 39
3.	mesto S.D.M. Peter Karnel 34
ČETVORKA:
TOČK
1.	mesto S.D.S. 2	96
2.	mesto S.D.M. 2	79
MEDKLUBSKO TEKMOVANJE:
TOČK
1.	mesto S.D.S. G. Trdoglavi 30
2.	mesto S.D.S. Viktor Ozimec 30 8 24
3.	mesto S.D.M. Franc Arnuš 28 Po lovskem tekmovanju pa smo nadaljevali s plesom ter jedačo in pijačo, za kar se res iz srca zahvaljujemo društvu za tako uspelo organizirano srečanje dveh prijateljskih društev. Naš starešina, Janez Zemlič je ob podelitvi pokalov spregovoril, par besed v zahvalo, ter poudaril, da nismo prišli z namenom da jim poberemo pokale, pač pa predvsem zato, da se srečamo ter v skupnem sodelovanju nadaljujemo začetno pot. Ob tej priliki smo jih tudi mi povabili k nam, kar so tudi obljubili, da se v bližnji bodočnosti srečamo na našem koncu. Morda pa se bomo mi tokrat bolje izkazali v streljanju.
Iz Sydneyskega kluba smo odšli v motel okoli polnoči, da se še zadnjo noč v Svdneyu dobro odpočijemo.
Naslednje jutro pa smo si pred odhodom iz Sydneya še ogledali mesto samo, njihov Harbour Bridge in Opera House, ter še in še smo si hoteli ogledati predno smo izven mesta imeli kosilo.
Tudi glavobol se nas je loteval, da smo preganjali mača z tabletami. Vožnja nazaj je bila malo bolj tiha ker smo bolj spali, toda ne tako kot doma v postelji, zato pa se nam je zdela pot veliko daljša ko smo v Melbourne prispeli v ponedeljek ob 2h zjutraj. Obljubili smo, da bomo še šli na taka srečnja, žene pa so bile drugačnega mnenja, ker so bile preveđ utrujene.
Hitra postrežba po zelo konkurenčni ceni
* TISKARNA *
L. & E. K. BAYSIDE PRINTING SERVICE
64 fourth Ave.. Chelsea Heights 3196 Phóne. 772 6774
Tiskamo po naročilu vsa manjša tiskarska dela.
+ RAČUNE - PISEMSKE GLAVE - VIZITKE -k KOVERTE - PLAKATE - KARTICE it POROČNA NAZNANILA, v vseh jezikih.
v v
Za vse podrobnosti TEL.: 772 6774 in vprašajte po LOJZETU KOVACIC Brez vse nadležnosti lahko Tel. tudi po urah ali pa v soboto.
Merjasci v Avstraliji niso istega kova kot v starih krajih. Niso tako hudo bojeviti, pa tudi čekani se jim še niso razvili v nevarno orožje kot njihovim divjim bratrancem po kočevskih gozdovih. Saj jim ni treba riti po hosti za želodom in se boriti proti medvedom in volkovom. Tu imajo pač koruze na pretek po farmah, ki se raztezajo na stotine kilometrov po ravninah New South Walesa in Viktorije. Nevarnost od druge divjadi jim ne preti, saj razen kač in krokodilov avstralske živali niso ravno bojevite.
Edina resna nevarnost jim je človek, pa se ta je po razsežnosti Avstralije le poredko naseljen. Dokaj mirno so zato avstralski merjasci in divje svinje, ki sicer niso nič drugega kot iz farm pobegli in podivjani prašički ter njihovo potomstvo, životarili po koruznih in žitnih poljih te naše nove domovine. Sedaj pa je naenkrat nastal med njimi preplah. Med divjimi pujski se je razširila žalostna novica: 93 mrtvih pri mestu Oxley v Južnem N.S.W. tekom sobote in nedelje 28. in 29. junija.
V Oxley so te dni namreč prišli hrabri lovci iz Melbourna. V zelenih klobukih in pod železno disciplino njih starešine Janeza so se pripeljali v celi koloni avtomobilov. Razpeli so šotore, si napolnili želodce s čorbo, ki jim jo je skuhal rdečelični Božo, potem
pa so se postrojili v strelce in hajka se je pričela.
Kaj kmalu so pričele pokati puške in že je zavrisnil prvi lovec: Ga že imam! Potem pa se je začelo res pravo tekmovanje brez milosti. Nekateri strelci so se s tako silo zaleteli naprej, da so jim divji pujski utekli kar med nogami in pridrveli pod ogenj onih lovcev, ki so bili malo težji in počasešji pa zato uspešnejši.
Tu in tam je padel tudi kakšen zajček in prebivalstvo kuncev v tem predelu se je v tekom 48 ur zmanjšalo za 106 zajčjih ušes. Kenguruji in emu-ji, ki ne marajo hrupa so za ta week-end na vso hitrico odšli na obiske svojim sorodnikom na v več kilometrov oddaljene poljane.
Farmer, ki se šteje med bolj ubožne, saj njegova posest, kjer se je vršila ta hajka, gre le v stotine hektarjev in ne v tisoče, je bil obiska Lovske družine S.D.M. nad vse vesel, saj je prinesel v njegovo osamljenost precej živahnosti in ga istočasno osvobodil od nekaj desetin nepovabljenih gostačev po njegovih poljih.
Lovci so se vsi srečno vrnili domov, kjer so jih sprejele žene z veliko radostjo, saj so komaj čakale, da bodo lahko spet čistile kuhinjske mize potem ko bodo možakarji-lovci opravili svoje rezanje in čiščenje plena.
Tisti ki misli, da je gornji opis ujed-ljiv, ker pisec ni bil sprejet med lovce, čeprav vsako poletje neutrudljivo pobija muhe z Morteinom se zelo moti. Prav nič jim ne zavidam mokrote, mraza in blata pač pa le "extra good time", ki so ga po pripovedovanju vseh imeli.
Izlet v Oxley
Lovčeve zgodbe so včasih za rep privlečene bolj za šalo, kot za res, toda ta je resnična do podrobnosti, kar poslušajte jo:
27. junija smo se lovci ponovno zbrali kot ponavadi v petek menda je to že lovska tradicija. Zbirališče je bilo tudi tokrat pri K-Martu, ravno tako v velikem številu, kar 54 mož. Namenili smo se na lov na divje svinje v N.S.W. Torej lovski week-end se prične v petek, predvsem ker imamo dolgo pot do cilja, poleg tega pa smo vsi službeno obvezani čez teden, le weekend je prost za tak šport ali hobi, ki pa v resnici ni le navaden šport, saj tu je veliko hoje in energije za vsakega lovca. Pot se vije čez gozdove, farme, močvirja ali njive, pa ob vsakem vremenu, ki ni vedno naklonjeno. Poleg tega pa svoj plen nositi- na na lastnih ramenih, ki ni vedno kaka vitka lisička, pač pa debeli divji prašič. To pa tovorimo čez hribe in doline do oddaljenega parkirišča, kjer stvari naložimo na prevozna sredstva.
Ker smo Slovenci navajeni napornega dela, povrhu tega pa še vztrajni in
trmasti, ta hobi z veseljem opravljamo. Tokrat smo ujeli, če verjamete, ali pa ne, kar 96 svinj, vseh velikosti. Največjo divjad pa je na tem lovu ustrelil naš najmlajši lovec Frank Fekonja. Poleg svinjskega plena, smo ulovili še nekaj zajcev in lisic. Skratka, bogat lov nas je opogumil in vsi smo se veseli vračali domov. Iskrena zahvala pa naj gre našim kuharjem, ki vedno skrbijo za lačne želodce. V resnici res ne vem, če tako dobro in ukusno skuhajo, ali imamo mi tako dober tek, ko smo po teh akcijah tako lačni in sestradani, da, če bi bila lisica v golažu bi jo z veseljem pojedli. Samo z pfeferonom so preveč radodarni, da bi se včasih raje premislil, kot šel tam, kod gre cesar peš, saj tako peče.
Ob vsakem lovu pa se posebno radi spominjamo našega izvrstnega kuharja, Franca Kordeža, ki ga vsi želo pogrešamo. Dobrega tovariša smo ne dolgo tega zavedno izgubili, žal ga ni več med nami. Želimo ti, da počivaš v miru in naj ti bo lahka Avstralska zemlja, ki si jo preje tako rad prehodil po dolgem in po čez. Zato boš, dragi Franc, vsem lovcen v trajen, nepozaben spomin.
Za vas piše L.R.D. - Karel Beve.
Tekmovanje pevskih zborov Slovenije
PESEM NAS ZDRU2UJE
Najboljši slovenski pevski zbori so se letos že šestič zbrali v Mariboru na prireditvi Naša pesem.
Na velikem tekmovanju je sodelovalo 28 zborov. Ocenjevalna žirija je ocenila tri zbore z več kot 90 odstotki ocenjevalnih točk: Akademski mešani zbor Kranj, mešani pevski zbor Obala Koper in Consortium musicum iz Ljubljane. Prejeli so zlate plakete mesta Maribor. Vsi trije so mešani pevski zbori
in tudi naslednji zbor po številu doseženih točk je mešani - France Prešeren iz Celja. Sledi mu najvišje uvrščeni moški pevski zbor - Komorni moški pevski zbor Celje. Oba sta prejela srebrno plaketo mesta Maribor,
Tudi mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja in moški pevski zbor Zdravilišča iz Rogaške Slatine sta prejela priznanje: bronasto plaketo mesta Maribor.
Kdo ne pozoia slovitega SLOVENSKEGA OKTETA, ki že vrsto tet in desetletij več kot samo uspešno nastopa po vseh celinah zemeljske oble in vsem »barvam« ljudi razdaja čudovito predvsem slovensko pesem? Oktet na vsakih toliko let spremeni del svoje
zasedbe, kar je tudi razumljivo, saj starejši člani ne zmorejo več velikih naporov, ki jih zahtevajo vaje, koncerti, stalna popotovanja iz kraja v kraj, iz dvorane v dvorano. Oktet spreminja zasedbo, kvaliteta pa vedno ostaja
po Sloveniji
Tekmovalni del 4. balkanskega filmskega festivala v Celju je spremljala šestčlanska mednarodna žirija, ki si je skupaj s celjskim občinstvom ogledala vse prijavljene filme. V žiriji so bili: Vefik Hadžismajlović, Jugoslavija, predsednik žirije, Ili Chernokolova, Bolgarija, Todi Bozo, Albanija, Ali Jürük, Turčija, Panos Geyco-fridis, Grčija in Virgil Calotescu, Romunija.
Žirija je dodelila šest nagrad. Tri posebne diplome festivala so prejeli filmi: Kaj me čaka, turške proizvodnje, v režiji Jasmene Sahinler: Lustra, albanske proizvodnje in Tri jabolka, romunske proizvodnje, v režiji Iona Popescuja.
Dve enakovredni diplomi »Semih Tugrul« je žirija dodelila filmoma Potem (Kasneje), grške proizvodnje v režiji Nicosa Papthanisiona in filmu Ga, bolgarske proizvodnje, v režiji Stojana Dukova.
Prva nagrada festivala, Grand prix »Semih Tugrul«, brušen kristalni pokal, izdelek kolektiva steklarne Borisa Kidriča iz Rogaške Slatine pa je po odločitvi žirije pripadel jugoslovanskemu filmu Dae, v režiji Stoleta ^Pogova.
„OSEMČLANSKI VOKALNI ORKESTER" - Tudi tako so imenovali Slovenski oktet tisti, ki so prisluhnfli njegovemu sporedu. Na sliki: Slovenski oktet v prenovljeni in pomlajeni sestavi.
Slovenski oktet nastopa zad- Tozon ter basista Marjan Stenje mesece v prenovljeni sestavi, fančič in Peter Čare. Do konca
. tako da zdaj v njem pojo: prva tenorista Danilo Čadež in Igor Ziernfeld, drnga tenorista Jože Banič in Peter Ambrož, barito-nista Peter Bedjanič in Tomaž
minulega leta je imel Slovenski
oktet, ustanovljen leta 1951, kakih 2000 nastopov, od-tega 500 na tujem. Pridobil si je
in najpopularnejšega jugoslovanskega komornega vokalnega ansambla, medtem ko ga kritiki
imenujejo kar zbor osmih občutljivih instrumentov.
DRAGE STANOVANJSKE POVRŠINE
Kvadratni meter stanovanjske površine je bil lani v Beogradu 13.704, letos pa bo od 15.210 din do 17.210 din. V, Zagrebu bo tre-
ba za kvadratni meter odšteti 18.07Q din, v Sarajevu 13.850 din in v Titogradu 12.350 din. Lani se je kvadratni meter stanovanjske površine v primerjavi z letom poprei podražil & 27,2 odstotka.

Motiti j: se je človeško, krivdo prevreči : na nasprotno stranko,: to pa je že politika.
Vodnjak iz Polja ob Sotli
Vndnjahi
Kadar govorimo o naših spomenikih, mnogi med nami mislijo samo na tiste velike spomenike preteklosti, ki so se ohranili v naš čas: stare gradove, mogočne starodavne cerkve, stara naselja. Res, včasih se je spomeniška stroka ukvarjala samo s tako imenovanimi velikimi arhitekturami z bogato starinsko umetniško opremo. A vse to sodi v preteklost. Pojem spomenik obsega danes vso tvarno zapuščino preteklosti, ki priča o nekdanjem snovanju na naših tleh. Tako kot gradovi so to preproste kmečke domačije, tako kot razkošne cerkve ali dvorci, preprosti vaški kozolci, kašte, sušilnice in drugo. Vse to sodi med našo kulturno dediščino in hkrati daje našemu prostoru, naši pokrajini, poseben značaj. Kadar naletimo na star podeželski vodnjak, le malokdaj pomislimo, kako redki so že takšni vodnjaki ni kako potrebno je, da jih obvarujemo. Danes že skoraj ni več naselja, ki bi ne imelo vodovoda, prav to posodobljanje življenja pa kar nekako mimo naše zavesti briše iz površja vse, kar je nekdaj - sodilo k bistvenim sestavinam vsakdana. In če ne bomo varovali teh na videz nepomembnih prič preteklosti, bodo naši otroci samo še iz šolskih slikanic lahko izvedeli, kakšni so bili nekdaj naši rfilini. naše lesne žage, naše domačije z vsemi svojimi pritik-linami. In vendar se v njih razodeva zavestno hotenje našega človeka, da si tudi predmete vsakdanje rabe polepša. Vdihnil iim je duha svojega oblikovalskega hotenja in si tako obogatil svoj življenjski prostor.
O Kdor si domišlja, da so vsi ljudje proti njemu, nazadnje uspe, da se njegov strah uresniči.
#	Kdor se zaradi kritike jezi, s tem dokaže, kako pravično je bila izrečena.
•	Oznaka »avtomatika« pomeni, da stvari ne moremo sami popravljati.
•	Konference sklicujemo takrat, ko sami ne najdemo več poti naprej.
#	Kadar rečemo, da tako delamo že od nekdaj, potem najverjetneje delamo narobe.
KOPER — Slovenska ladijska družba Splošna plovba iz Pirana je s švedsko družbo Nordoe iz Malmoeja ustanovila trajektno pomorsko linijo iz Kopra v Sirijo. Prva ladja te linije je bila švedska „Zenobia", druga pa „Soča'1 Splošne plovbe, ki more natovori-ti 145 tovornjakov. S trajekti se šoferji izognejo dolgemu cestnemu potovanju, po morju od Kopra do Tartuse v Siriji pa traja pot tri dni.
LJUBLJANA — Od 4. februarja se je vozovnica za lani uvedeni „zeleni j vlak" iz Ljubljane do Maribora podra-j žila za 61 odstotkov. Prej je stala 90 J dinarjev, sedaj pa 145. Vožnja z eks-j presnim vlakom stane 147 dinarjev, za I brzec pa je treba odšteti 107 dinarjev. Vožnja z avtobusom iz Ljubljane do Maribora pa velja le 66 dinarjev. Toda razdalja med • Ljubljano in Mariborom je po cesti krajša, (135 kilometrov) kot po tirih (178 kilometrov).
I
NAŠ PROBLEM Karikatura Jugoslava Vlahovića
¥
LJUBLJANA — Ljubljanska banka je po statistiki londonske revije The Banker uvrščena na 23. mesto v svetovni lestvici, na 99. mestu je Združena beograjska banka.
LJUBLJANA — Po analizah so ugotovili, da je v bolnišnicah v Sloveniji več postelj na tisoč prebivalcev kot v marsikateri visoko razviti evropski državi, zato tudi niso načrtovali do leta 1985 nobenih novih bolniških oddelkov. Toda v praksi je drugače — postelj manjka. Pravijo, da je temu krivo le nenačrtno usmerjanje bolnikov v bolnišnice. Sedaj razmišljajo, kako bi od-pomogli, da ne bi čakalna doba bila predolga, sobe prenatrpane in da ne bi bolnikov prezgodaj odpuščali iz bolniške oskrbe.
MARIBOR — Že več kot deset let velja za najuspešnejšega fotografa na domačih in tujih razstavah Mariborčan inž. Stojan Kerbler. Tako je tudi letos, ko je svet za fotografijo pri Foto kino zvezi Slovenije potrdil razvrstitev najboljših slovenskih fotografov. Kerbler j u sledijo Rafael Podobnik iz Nove Gorice, Bogo čerin iz Maribora, Milenko Pegan iz Nove Gorice, Tone Marčan in Marko Aljančič iz Kranja ter Tihomir Pinter iz Ljubljane.
BRNIK — Na ljubljanskem letališču Brnik pristaja dnevno skoraj petdeset letal. Za potnike skrbe tri potovalne agencije v svojih pisarnah skoraj ves dan, ves dan ponujajo tri firme (Herz, Avis in Alpe tour) avtomobile v najem, pošta pa dela ob delavnikih le od 8 do 15, ob sobotah od 8 do 11; ob nedeljah je seveda zaprta in zaprta je tudi od poldesetih do desetih vsak dan, ker je tedaj odmor za kavico.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
ŠAMORASTNIKI
ItllllllllllllllllllllllllllllllllHIUIIIIIIMIIIIMKtl
Moja Harmonika
Harmonika moja domači si glas mi krajšaš in lepšaš vsak prosti čas. Kot v gozdu gozdarju ki sam tam živi mi lajšaš težave in blažiš skrbi.
V večerni tišini Elthamske vasi prešerno harmonika se oglasi; veselje v srcih nam obudi spomine na leta, ki zdaj jih več ni.
Čeprav je minula prelepa mladost še vedno med nami veselja bo dost. Čeprav v tujini sedaj se živi veseli bodimo do zadnjih nam dni.
Viktor Lampe.
TRIGLA V
Orkester se naš je v jeseni rodil po visokem Triglavu ime je dobil. Slovenski muzikanti najmlajši smo mi vesele, poskočne nas Hartman uči.
Ko zagodemo mi vse pete srbe stare in mlade ko se v plesu vrte.
Rock and Roll se učimo, da vse zadovoljimo, saj beseda velja, da Slovenec vse zna.
Iz lepe Slovenije so starši prišli, zapustili planine in mline so vsi. Mlin zdaj počiva in kose več ni, traktor zdaj or j e in travo kosi. Nad klopi pod lipo pa dedek sedi, v nebo se ozira, v Triglav strmi, v daljno A vstralijo mu misel hiti, kjer sin mu z družino veselo živi.
M. BOLE.
PO SVETU OKOLI
ZA OKOLJE - nenavadne borce za čisto okolje je odkrila švicarska policija, ko je iskala, kdo je predrl gume šestdesetim avtomobilom, med temi pa celo dvema policijskima. Avtomobili s svojim smradom in hrupom so šli na živce — kunam. Te živali so namreč tako vneto grizle in predirale gume. Menda ne bo kdo rekel, da so grizle gume za poobedek?
DOLGO^IVE SESTRE - V planinski vasi Kuli v dagestanski sovjetski republiki žive tri sestre, ki se ne dajo ugnati letom. To jesen je najstarejša, Patimut Sulqjmova, dočakala 110. rojstni dan. Prvi sta ji čestitali „šmrklji" Guharša, stara 103 leta, in Umalat, stara-samo 100 let, za sestrama pa se je zvrstilo vseh 80 Patimutinih potomcev.
PIJANO VESOLJE - Ljubitelje močne kapljice bo razveselila in razžalostila vest, ki je po nekaj letih le prodria v javnost. Pred leti so ameriški astronomi proučevali oblak medzvezdnega prahu Sagittarius in v njem odkrili molekule etilnega alkohola. Ves oblak vsebuje več alkohola, kot gaje uspelo doslej narediti človeku. S številko zapisano: 100.000.000.000.000.000.000. 000.000.000.
steklenic viskija bi naredili iz tega pijanskega kosa vesolja. Žal je strahotno daleč ...
^PUTiMlK^ VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
— nc
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
72 SMITH STREET, COLLINGWOOD, VIC., 3066 Telefon : 419-1584 in 419-2163
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta. Naša brezplačna usluga: za obisk svojcev iz domovine Vam izpolnimo prošnjo ter jo brez Vaših potov oddamo emigracijskemu uradu. Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede rezervacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naše pisarne. Za rezervacijo vozne karte pridemo po želji tudi na dom. Redni poleti v domovino štirikrat na teden!
PUTNIK — SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
(že od leta 1952 v Avstraliji na uslugo vsem, ki žele potovati)
Po urah:
Paul Nikolich, Nada Nakova, 48 Pender Street, Thornbury, Vic. 3071 — Tel. 44 6733 Ivan Gregorich, 1044 Doncaster Road, East Doncaster, Vic. 3109 — Tel. 842 1755
SLOVENSKE KNJIGE
BODO OD SEDAJ NAPREJ NA RAZPOLAGO TUDI V NAŠEM KULTURNEM IN RAZVEDRILNEM SREDIŠšČU V ELTHAMU. Vsako prvo nedeljo v mesecu, torej na dan ko se zbirajo tam tudi naši upokojenci in ko deluje naša dopolnilna šola za slovenščino si boste lahko izposodili ali nabavili tudi slovenske knjige. Tajnica S.D.M. ga. Anica Markič, vabi vsakogar ki je zainteresiran, da pride in si ogleda kaj je na razpolago.
Kaj, kje, kdo?
SREČNO OKREVANJE
Želimo ge. Valeriji Ropert, ki je imela pred časom težko avtomobilsko nesrečo. Prepeljali so jo v Austin Hospital, kjer je bila na kritični listi. Upajmo, da se bo zdravnikom posrečilo, da jo spet spravijo na noge.
Ga. Valerija je soproga Mihe Ropre-ta, ki je član S.D.M. in je pred meseci odprl buffet v Center Plaza, v središču Melbourna, na križišču Bourke in Swanston St. Prodajajo največ domačo hrano, klobase pečene na žarečem oglju, hrenovke ter domače pecivo, potice itd.
Sožalje članov S.D.M. velja našemu dolgoletnemu odborniku in njegovi družini, gospodu Vernerju Remšniku, kateremu je preko morja preminula mama v 85. letu starosti.
Prav tako izrekamo sožalje ge. Adi Sajovic, soprogi našega bivšega predsednika g. Francita Sajovica in njeni družini ob priliki smrti njene mame ge. Finkove.
Darko Hribernik in soproga Magda rojena Mesar z enoletnim sinčkom Andrejem odhajajo za stalno v staro domovino.
Darko, ki je prišel v Avstralijo pred desetimi leti je bil več let zvest in marljiv sodelavec "Vestnika". Pred leti, ko je S.D.M. imelo svoj nogometni odsek pod imenom "KEW-Slovene" pa je bil navdušen igrač in tudi kapetan moštva.
Magda, ki je bila rojena v Avstraliji, in je po poklicu učiteljica je bila tudi pred leti delovna v S.D.M. Casi in okoliščine pač zahtevajo svoje in tako se je ta mlada družina odločila, da si poišče bodočnost v stari domovini. Skupaj z vsemi prijatelji jim želimo mnogo sreče.
— Želiva vam prijetne počitnice, tovariš direktor!
TCDUTUJ
POTNIŠKA AGENCIJA
AKREDITIRANA ZA VSE LETALSKE DRUŽBE NA SVETU.
Ta potnična agencija z večletnimi iskušnjami Vam nudi
sledeče:
#	Organizira potovanja do vseh mest na svetu;
#	Skupna potovanja za Ameriko, Pacifik, Azijo in Evropo.
+ Dovoljenje staršev in prijateljev iz Stare Domovine.
#	Brezplačno urejuje vse dokumente za potovanje:
—	Vize
—	Potne liste
—	Prošnje in dokumente za emigrante itd. Za vse informacije se obrnite na g. Trajan Spasov,
tel. 391 8368 priv.
TOUR WORLD INTERNATIONAL 155 COLLINS ST. MELBOURNE TEL 63-4832
14-dnevno potovanje na Havaje od $605 dalje!
PRIREDITVE S.D.M. V 1980: 9. avgusta:	Domače koline
6. septembra:
13. septembra: [11. oktobra: 8. novembra : 13. decembra: ■26. decembra: 31. decembra:
Večer naših očetov (Samo za člane S.D.M.)
Kresni večer
Country and Western Dinner Dance Miklavževanje
Štefanovanje s piknikom
Silvestrovanje
VSTOPNICE navadno lahko rezervirate pri sledečih:
Maks Hartman Andrew Fistrič Stanko Penca Janez Z«mljič Anica Markič
850 4090 434 3195 233 5670 306 9503 870 9527
Gornji program se lahko po potrebah društva spremeni, zato opozarjamo, da pazljivo precitate vabila, ki vam jih S.D.M. pošilja. V slučaju, da vabil ne sprejemate nam prosimo javite. Sporočite nam tudi naslove onih ki vabila ne sprejemajo, pa bi jih radi dobivali.
TISKARNA
POLYPRFNT
(VSe) Pty. Ltd.
1 D ODS ST., BRUNSWICK, 3056 Tel. 387 6922
se priporoča Slovencem in sloven skim podjetjem za razna večja ali manjša tiskarska delà.

Veliki nemški filozof, začetnik kriticizma (Immanuel) je kot član izpitne komisije zastavil studentu tole vprašanje: »Ali mi lahko poveste, zakaj pravzaprav nastane polarni sij?«
»Zakaj nastane polarni sij? Joj, škoda...še pred nekaj minutami sem vedel, zdajle pa sem pozabil.« je odgovoril vprašani.
»Res škoda, da ste pozabili,« je odvrnil profesor, »ker ste prav gotovo edini človek na svetu, ki je to vedel.«
IZZA ŽELEZNE ZAVESE
„Tovariš komisar, ali res prekašamo ZDA v tehničnem, gospodarskem in vojaškem oziru?"
„Res! A dopovej to Amerikancem!"
SOLAR HEATING PLANT.
Experts of the Iskra electronics industry of Kranj (Slovenia) have succeeded in constructing a cheap and efficient system of transforming solar energy into electricity, and have placed it on the top of Mount Vremšica, a peak 1,026 metres high on the Slovenian coast.
"Our system of transforming solar into electrical power is completely our own," says Stefan Dolhar, a member of Iskra's Institute for Innovations. "It has been built by our experts on the basis of their own technology. It comprises a solar collector (cells), regulatory electronic equipment and storage batteries. It operates alone, without any crew, and is suited to
nountainous areas where the construction of the ordinary electricity network is expensive. At the moment, ;t is four to five times cheaper than the usual network cost.
These installations will supply enough electricity for the telecommunications system, intended for professional uses, on the entire territory of Slovenia."
"The system is capable of overcoming energy 'droughts'," says one of its creators, Dimitrije Macanović, meaning periods without sunshine. "According to our statistics, there are few such days, but it may happen that there is no sun for three months. We have taken all this into consideration, since the system is independent of other energy sources."
Boris Kobe: LISEC PRI ŽUŽEMBERKU - iz slikarjeve zbirke „Dolenjske zidanice»
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC.
TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRÄNJSKIH, ALI SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
ZA POROKO!
75 barvnih fotografij v različnih pozah vključno z albumom samo $120.00. Po naročilo pridemo na dom ali v cerkev.
ZA POTNE LISTE!
Izvršimo fotografije v 20. minutah.
9A LOWER PLAZA
SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING MELBOURNE, 3000 Tel. 63 1650
A-t äL* IWUUUUUUÜLUUUI