Po$fn| urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XVIII. Celovec, petek, 17. maj 1963 Štev. 20 (1095) Osem let državne pogodbe Petnajstega maja 1955 je bila v dunajskem Belvederu slovesno podpisana avstrijska državna pogodba, s katero je naša domovina po letih najhujših preizkušenj tudi formalno spet postala neodvisna država. Osem let je od tistega za Avstrijo nedvomno zgodovinskega dne, osem let, v katerih se je marsikaj spremenilo tako v svetu kakor tudi v naši državi. Do bistvenih sprememb je prišlo v pogledih na obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela s podpisom državne pogodbe. Med najvažnejše obveznosti, izvirajoče iz državne pogodbe, spada predvsem vprašanje avstrijske nevtralnosti, katera je bila pred os-tnimi leti sprejeta brez pridržkov, danes pa se pojavljajo v tej zvezi že precej različna mnenja. Tukaj ne mislimo toliko na peščico tistih, ki še vedno sanjajo o »veliki domovini« ln pojmujejo nevtralnost le kot enostransko sredstvo blokovske politike. Vprašanje nevtralnosti je potegnilo ločnico tudi v sami vladni koaliciji, kjer so različni pogledi na zunanjo Politiko privedli do zaostritve tudi v notranjepolitičnih vprašanjih in so nekateri celo ntnenja, da enotna politika zdaj ni več potrebna, čeprav ji sicer priznavajo največji uspeh v boju za dosego avstrijske neodvisnosti. ^ osmih letih se je pač marsikaj spremenilo: ■Avstrija je doživela nesluten gospodarski raz-v°j, ki je zameglil spomin na preteklo dobo in 1nnogi so pozabili, koliko žrtev je bilo potrebnih, da je iz krvi in ruševin spet zrasla nova svobodna, demokratična in neodvisna država, he tako je namreč tudi razumeti, da se danes sPtt najdejo ljudje, ki čedalje boli izzivalno °bujajo nacistično miselnost in se zavzemajo Za »tradicije«, katerim se je morala Avstrija v državni pogodbi izrecno odpovedati. Obletnica podpisa državne pogodbe je to-rej hkrati tudi vsakoletni obračun, ki pokaže, v koliko je Avstrija že izpolnila odnosno kako izpolnjuje prevzete obveznosti. Marsikaj je UsPelo rešiti, eno bolj, drugo manj zadovolji-Vo- Med vprašanja, ki doslej še niso bila zadovoljivo rešena, pa nedvomno sodi tudi Manjšinsko vprašanje. Zato moramo koroški Slovenci tudi ob osmi obletnici državne pogodbe posebej opozoriti na njen 7. člen, kakega uresničevanje se je sicer začelo, ni pa r°dilo takega uspeha, ki bi bil — če že ne Zadovoljiv — vsaj sprejemljiv. V Ameriki spet divja rasistična vojna Kako je dejal ameriški predsednik Kennedy, ko je pred dobrima dvema mesecema predložil kongresu nažrt zakona proti rasni diskriminaciji: Rasna diskriminacija predstavlja za našo državo hudo zlo in kvari ugled Amerike v tujini, kajti „sami kršimo načela, ki jih pridigamo drugim"! Toda dogodki zadnjega časa kažejo, da vplivni krogi predvsem na jugu Združenih držav Amerike ne jemljejo resno besede svojega predsednika niti se ne ozirajo na zakonske predpise, ki prihajajo iz Washingtona. Čeprav je ameriško vrhovno sodišče — vsaj na papirju — že odpravilo rasno razlikovanje ali desegregacijo, kakor se to uradno imenuje, je v južnih ameriških deželah rasna diskriminacija še vedno temeljni zakon; črnci so še vedno ljudje druge vrste, brez osnovnih človečanskih pravic. Toda odpor zagrizenih rasistov, ki hočejo ohraniti nedemokratične meje med ljudmi bele in črne polti, je naposled izčrpal potrpljenje črncev. V črnskih množicah se čedalje bolj utrjuje prepričanje, da je mirna pot prepočasna in so potrebni odločnejši koraki, če naj bi ameriški črnci postali še v tem stoletju resnično enakopravni belcem v družbenem, političnem iin gospodarskem pogledu. Prišli so do spoznanja, da je VVashington s svojimi pravicami na papirju predaleč, zato je treba začeti odločen boj tam, kjer je na dnevnem redu kratenje pravic in enakopravnosti. In tako je v zadnjih dneh vzplamtela na jugu ZDA spet nova rasistična vojna, katera zavzema že takšen obseg, da vzbuja zanimanje in ogorčenje po vsem svetu. Neposredni povod sedanjim dogodkom je dal zločinski umor baltimorskega poštarja — belca — ki si je obesil okrog vratu pla- Generalni sekretar OZN U Tant: kat z napisom »Končajte segregacijo v Ameriki!". Seveda ni slutil, da ga zaraditega »greha" čaka smrt na cesti, kjer so ga brutalno napadli in ubili podivjani rasisti; prav tako pa najbrž tudi ni slutil, da bo njegova smrt povod za doslej najodločnejše demonstracije črncev za enakopravnost z belimi državljani ZDA. In res sedanje demonstracije Črncev v državi Alabama, od koder so se razširile tudi na državo Tennesee, dokazujejo, da je postal boj silovitejši in da so se črnci naveličali praznih obljub. Zahtevajo takojšen sprejem črnskih otrok v »bele" šole in v »belo" univerzo v Alabami; zahtevajo enake možnosti napredovanja za črnce v vseh uradih in vseh službah; zahtevajo takojšnjo izpustitev vseh zaprtih demonstrantov in vzpostavitev stalnega odbora belcev in črncev, ki bi v prihodnosti urejal vsa sporna vprašanja s tega območja; in končno zahtevajo gospodarsko enakost za črn- Delitev sveta na bogate in^revne eksplozivnejša kakor delitev na Vzhod in Zahod Kakor smo na kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je pred nedavnim obiskal Jugoslavijo tudi generalni sekretar OZN U Tant, ki ga je sprejel tudi predsednik Tito. U Tant je imel razgovore z vodilnimi jugoslovanskimi državniki, s katerimi je izmenjal mnenja o nekaterih najpomembnejših mednarodnih problemih. Ob tej priložnosti je U Tant poudaril, da je Jugoslavija ena izmed najaktivnejših članic svetovne organizacije in da so mnenja, ki jih izražajo jugoslovanski voditelji o nekaterih glavnih problemih, ki jih ima OZN, zanj največjega pomena. Pred odhodom iz Jugoslavije je U Tant podal glavnemu uredniku Tanjuga izjave glede nekaterih mednarodnih problemov. Govo- poziv bivših borcev in žrtev nacizma: Zagotovitev miru je najvažnejša in najnujnejša naloga sodobnega človeštva Ob 18. obletnici, odkar je bila končana druga svetovna vojna, je bila v Koben-havnu konferenca Mednarodne federacije bivših borcev. Prav na dan obletnice konca druge svetovne vojne so na konferenci posvetili posebno sejo vprašanjem razorožitve jjot osnovnega pogoja za dosego miru na svetu. Pred posebnim odborom za razoro-*'(ev Mednarodne federacije bivših borcev je govoril tudi kanadski predstavnik v raz-°fožitvenem odboru OZN general Burns, ki je izjavil, da so se gledišča vzhodnih in zahodnih predstavnikov na ženevski konferenci o razorožitvi zbližala bolj kot kdajkoli prej in da so mnogo pomembnih vprašanj, ki so nujna za sporazum o razorožitvi, raz-tfetili že lani jeseni. Bivši borci iz 50 držav so v imenu 20 milijonov svojih članov s te konference naslo-vili poziv za mir na vlade in državnike na svetu. Za svobodno človeštvo — je rečeno v Pozivu — ni važnejše in nujnejše naloge, kot je zagotovitev miru. Vojno in »ravnanje strahu” je treba takoj in odločno črtati iz seznama sredstev za poravnavanje Mednarodnih sporov. Bivši borci pozivajo vlade in državnike, naj tudi v praksi sprejmejo ta načela, ki so jih sprejeli milijoni ljudi na vseh celinah. V bivšem koncentracijskem taborišču Mauthausen pa je bila zadnjo nedeljo spominska slovesnost ob 18. obletnici osvoboditve tega nacističnega taborišča smrti. ^vezno vlado sta zastopala minister Olah in državni sekretar Kranzlmayer, spominski ^°vor je Imel namestnik zgornjeavstrijskega deželnega glavarja Blochl, navzoče pa so He tudi številne inozemske delegacije bivših pripornikov in protifašističnih borcev iz ^°vjetske zveze, Jugoslavije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije, zhodne in Zahodne Nemčije, Francije, Anglije, Italije, Luksemburga, Belgije, Španije 'n Grčije. Tudi ob tej priložnosti je bilo poudarjeno, da je treba zastaviti vse sile, da se j*hranl mir in da se zlasti nikdar več ne bo ponovila doba, ki je zahtevala toliko žrtev. krati je bilo naglašeno, da so 18 let po osvoboditvi spet na delu sile, ki delujejo proti '^Publiki Avstriji in je zato treba enkrat za vselej napraviti konec gojitvi tradicije Hitijeve vojske, s prirejanjem vojaških zborovanj, na katerih nosijo nacistična odlikova-n,(3> ter prepovedati vsa društva, ki gojijo tradicije tretjega rajha. Pa tudi nevarnost ^°ve vdjne še ni odstranjena, marveč bo obstojala tako dolgo, dokler ne bo uspelo do-sPorazum o razorožitvi. Spomin na žrtve nacističnega nasilja pa je obsodba ne-0Ve*ke dobe in nesvobode ter hkrati tudi svarilo za nas in za našo bodočnost. ce, kajti nikjer ni toliko brezposelnih kot med črnci. Toda to je le ena plat sedanje rasistične vojne v Ameriki. Na zahteve črncev po enakopravnosti, ki jim je zajamčena v zakonu, so rasisti namreč odgovorili s povečanim nasiljem nad črnskim prebivalstvom. Dan za dnem si sledijo srditi spopadi, vrstijo se napadi na črnce in njihove domove, statistika beleži čedalje večje število ubitih in ranjenih črncev ter razdejanih stanovanj. Nastala je res prava vojna, ki dela velike preglavice tudi osrednji vladi v VVashing-tonu. V konflikt je posegel tudi predsednik Kennedy in njegov brat, ameriški pravosodni minister, je skušal najti rešitev v razgovoru z guvernerjem države Alabama, vendar je bil bridko razočoran, kakor sledi iz njegove izjave po tem razgovoru: »Zdi se mi, da sem v tuji deželi". Sploh se je znašel VVashington v sila neprijetnem položaju, ko mora na eni strani ugotoviti, da se lokalne oblasti na jugu ZDA nočejo podrediti poveljem zvezne vlade in »uradno" reč o vlogi in pomenu OZN je U Tant dejal, da je z zadovoljstvom mogoče ugotoviti, da se po vsem svetu krepi zavest o tem, da je treba krepiti mehanizem OZN za reševanje sporov in ohranitev miru, saj vključuje proces krepitve OZN tudi ustvarjanje boljšega razumevanja med obema blokoma. Ko je govoril o vprašanju razorožitve, je U Tant poudaril, da bo pot do razorožitve verjetno še dolga, vendar ne smemo zgubiti upanja, kajti »verujem, da se bosta človeški razum in človeška daljnovidnost dvignila nad trenutne težave«. Jedrska vojna pa po njegovem mnenju sploh ni vojna, to je dejanje največje norosti. Zato tudi v primeru, da se sedaj ne bi mogli sporazumeti o prepovedi jedrskega orožja, je treba iskati sporazum o razglasitvi denukleari-zacije posameznih področij sveta, to je neke vrste teritorialne razorožitve. Posebno obširno je U Tant govoril o gospodarskih in socialnih vprašanjih ter dejal, da je delitev sveta na bogate in revne v skrajnem smislu eksplozivnejša kakor delitev na Vzhod in Zahod. V tej zvezi je U Tant mnenja, da bi bila bližnja konferenca OZN o trgovini in razvoju lahko ena izmed najpomembnejših, kar jih je bilo kdajkoli. Na tej konferenci bodo vsekakor skušali najti odgovore, kako bi premostili prepad med razvitimi in zaostalimi predeli sveta, prepad, ki je čedalje širši. Ameriški polet v vesolje Po enodnevni odložitvi zaradi nekaterih okvar je v sredo uspela izstrelitev ameriškega astronavta Cooperja z vesoljsko ladjo »Upanje 7" na krožno vožnjo okoli Zemlje. Načrt tega poleta je obsegal 22-kratno obkrože-nje Zemlje tekom 34 ur. Kabina s Cooperjcm je letel«-skozi scsoij- s hitrostjo 28.300 kilometrov na uro, višina poleta pa je znašala od 160 do 262 kilometrov. Izvedba tega poleta predstavlja vsekakor lep uspeh, posebno še za Ameriko, ki je s svojim osvajanjem vesolja še daleč zaostajala za Sovjetsko zvezo. Za primerjavo navajamo, da sta zadnja dv' ‘ a astronavta — Nikolajev ii ?op jvič ■— lani v skupnem poletu 'kozi vesolje obkrožila Zemljo 64-krat odnosno 48-krat. podpirajo divjanje belih rasistov nad črnskim prebivalstvom, na drugi strani pa mora računati z nevarnostjo nadaljnje zaostritve spora. Najbolj pa mora biti Was-hington zaskrbljen zaradi tega, ker povzročajo sedanji dogodki silno Škodo ugledu Amerike v svetu, kjer se ob takih dejstvih ne bo več mogla ponašati s svojo svobodo in demokracijo, če sama krši načela enakopravnosti in pravičnosti. Zato ima VVashington eno samo možnost: da takoj z vsemi silami in vsemi razpoložljivimi sredstvi izsili spoštovanje tistih pravic, ki bi jih morali črnci že zdavnaj uživati. Zanimiva pobuda Latinske Amerike za aktivizacijo razorožitvenih pogajanj Na razorožitveni konferenci v Ženevi so se spet znašli v slepi ulici, ko ne vidijo izhoda in valijo krivdo eden na drugega. Da pa bi pogajanja spravili v tek, je skupina petih latinskoameriških držav na pobudo mehiškega predsednika Adolfa Lopeza Ma-feosa izdelala zanimiv načrt, po katerem bi celotno Latinsko Ameriko razglasili za brez-atomsko cono. Pobuda za osnovanje brezatomskih področij je že stara in jo je najprej sprožil poljski zunanji minister Rapacki, le z razliko, da je on mislil na srednjo Evropo. Takrat so se načrtu uprle zahodne sile, ki so pod vodstvom Amerike izjavile, da bi brezatom-ska cona v Evropi »zrušila ravnotežje sil" v škodo Zahoda. Sedanjo pobudo iz Latinske Amerike so sprejeli z večjim zanimanjem, vendar je Zahod tudi tokrat izrazil svoj stari pomislek, češ da bi se o de- nuklearizaciji Latinske Amerike verjetno dalo govoriti, pač pa za Evropo kaj takega sploh ne pride v poštev. Nasprotno pa so tako vzhodne kakor tudi blokovsko nevezane države prisrčno sprejele pobudo in izrazile mnenje, da je treba brezatomsko cono razširiti tudi na druga področja sveta. Načrt o brezafomski coni v Latinski Ameriki je vsekakor zanimiv in odpira nove možnosti za bolj uspešne razgovore tudi o drugih vprašanjih razorožitve. Poleg tega pa bi uspešna realizacija načrta o brezatomski Latinski Ameriki lahko aktualizirala idejo o brezatomskih conah tudi v drugih delih sveta, zlasti v Afriki, saj so afriške države že pred leti zahtevale, naj bi vso Afriko razglasili za brezatomsko področje. Prej ali slej pa bi moral — če bi se ta zamisel uresničila v Latinski Ameriki in v Afriki — Zahod opustiti svoje nevzdržno in z ničemer utemeljeno stališče tudi glede Evrope. €veflta z zeljnifea iako imenovanega »svobod" nega” sveta O takoimenovanem »svobodnem* svetu je danes veliko govora. V resnici pa tudi ta »svobodni* svet ni nič drugega kot del hladne vojne, ki se enkrat bolj hladno in drugič spet bolj vroče odvija med obema velikima blokoma — med Vzhodom in Zahodom. »Svobodni svet so države, ki so več ali manj pod vplivom Amerike in ki jih druži zlasti tako imenovani antikomunizem. Pri tem pa zagovornikom teh načel nikakor ni važno, ali so države »svobodnega sveta* res svobodne, niti niso izbirčni v sredstvih, ki se jih poslužujejo za obrambo svoje teorije. Oglejmo si le eno cvetko, ki je zrasla na zeljniku tega »svobodnega* sveta — namreč v Ameriki. Skupina ameriških senatorjev je zahtevala, naj Amerika ustavi nekaterim deželam pomoč, ker imajo le-te »komunistično ali marksistično obliko vladavine*, hkrati pa skuša skupina ameriških zgodovinarjev oprati Hitlerja vse krivde za drugo svetovno vojno — ker je bil »antikomunist*! Ti zgodovinarji gredo mimo dejstev, posebno mimo nacističnih vojnih zločincev pred pričetkom vojne in med njo. Pravijo, da se je »vsak zavezniški vojak podzavestno boril za širjenje boljševizma, obenem pa spodkopaval varnost vsake zahodne nacije*. To so stavki 40-letnega ameriškega profesorja zgodovine Davida Hoggana. Krivec za drugo svetovno vojno torej ni Hitler, temveč takratni ameriški predsednik Roosevelt, britanska vlada in tedanji premier Chamberlain, tedanja poljska vlada in njen zunanji minister Beck. Namen takega prikazovanja zgodovine je jasen: diskreditirali naj bi Američane, ki so kakor koli že nastopili kot »zavezniki komunistov* — Sovjetske zveze. Vendar ni profesor Hoggan edini član vplivne skupine ameriških profesorjev, ki terjajo temeljito revizijo dosedanje teze o Hitlerjevi krivdi. Posebno znana so ■ še imena Charlesa Bearda (ki je umrl leta 1948), Harryja Bar-nesa in Charlesa Tansilla. Prvi izmed teh se je posebno prizadeval, da bi krivdo zvalil na Roosevelta, Barnes je že leta 1926 oprostil Nemčijo vsake krivde za prvo svetovno vojno, po letu 1945 pa skušal braniti krivice druge svetovne vojne, Tansill pa je v knjigi, objavljeni leta 1952, skušal dokazati, da je Roosevelt »sprovociral* najprej »evropsko katastrofo*, pozneje pa z »izzivanji na Daljnem vzhodu* vojno na Pacifiku. V nf ožgan ih teh čudnih »zgodovinarjev* postaja krivda Hitlerja iz leta v leto manjša, Hogan pa sploh ne more najti niti najmanjše sence vojaške krivde na Hitlerju. Glavni krivci so Velika Britanija in Združene države Amerike — ali bolje njihovi odgovorni politiki pred in med drugo svetovno vojno — Adolf Hitler pa je skoroda že heroj, v vsakem primeru pa vreden pozornosti in spoštovanja kot ogorčen »antiboljševik* in celo zastopnik »ohranitve miru* v Evropi. Revizionisti zgodovinskih dejstev hočejo, kot vse kaže, ustvariti posebno, enostransko sliko sveta pred letom 1939, da bi lahko svojim somišljenikom pričarali enostransko podobo. Vse, kar je »protikomunistično*, je dobro — vse »komunistično* in »marksistično* pa slabo; to je nekako zaključek, do katerega so se dokopali ti ljudje. Pri tem pa je zanimivo, da se te težnje v Ameriki ne pojavljajo samo med zgodovinarji. Tudi razni drugi krogi se pod pretvezo kritike Rooseveltove dobre volje, sodelovati z vsemi deželami sveta ne glede na njihovo družbeno in politično ureditev, čedalje močneje prizadevajo, da bi Ameriko spet spravili na pozicije predrooseveltskega izolacionizma, namreč izolacionizma proti vsakemu naprednemu gibanju v zunanjem svetu. Ti ljudje so proti vsakršnemu mednarodnemu sporazumevanju, proti vsakršnim stikom z državami, katerih ureditev ni po njihovem okusu. Med njimi se najdejo tudi ljudje, ki se zavzemajo za odločno pomoč najbolj reakcionarnim režimom sveta pod izgovorom, da »branijo s tem svobodni svet* — pred komunizmom. Najbolj značilno za ljudi te vrste pa je vsekakor dejstvo, da iščejo svojega največjega zaveznika v nacizmu in v Hitlerju, torej v režimu, ki ni zakrivil le druge svetovne vojne, marveč ima na vesti tudi mnoge milijone ljudi, katere je umoril v raznih zaporih in taboriščih. Oprati Hit(erja te krivde — Hogga-nova knjiga »Izsiljena vojna* je le eden izmed teh poskusov — se namreč pravi odobravati vse njegove zločine. To pa ni ravno najboljše spričevalo »svobodnega* sveta! Zaostritev med vlado in državnimi uslužbenci: Poštni uslužbenci s ponudbo vlade niso zadovoljni Trenja med zvezno vlado in državnimi uslužbenci glede zahtevanega povišanja plač so stopila v preteklem tednu v novo fazo. Sindikat poštnih uslužbencev je na apel kanclerja Gorbacha in poslevodečega predsednika Zveze avstrijskih sindikatov, državnega poslanca Benye, naj se zadovoljijo s ponudbo vlade, ker v danih proračunskih pogojih nikakor ni mogoče računati na večje povišanje, izvedel med poštnimi uslužbenci pismeno glasovanje, pri katerem so se lahko izjavili, če sprejmejo ponudbo vlade ali pa se hočejo naprej boriti za uresničenje svojih zahtev glede povišanja plač. Od 40.000 poštnih uslužbencev jih je 86 % zavrnilo ponudbo vlade in se izreklo za nadaljnjo borbo za uresničenje svojih zahtev. V sredo in včeraj je bil na Dunaju kongres sindikata poštnih uslužbencev, ki je na podlagi glasovanja razpravljal o nadaljnjem zadržanju nasproti ponudbi zvezne vlade. Zahteva državnih uslužbencev po povišanju plač bo že kmalu leto dni stara. Posebno viden izraz je ta zahteva dobila lani začetkom avgusta, ko je policija stopila v stavko. Ta stavka je našla svoj zaključek v začasnem tako imenovanem »celovškem sporazumu", dokončna ureditev vprašanja pa je bila odložena in je bila sedaj ena prvih nalog nove vlade. Pri pogajanjih med vlado in med štirimi sindikati državnih uslužbencev je sindikat poštnih uslužbencev zavrnil ponudbo vlade, medtem ko so bili ostali trije sindikati z njo zadovoljni. Z glasovanjem pa, ki ga je izvedel v zadnjem tednu, je sindikat poštnih uslužbencev postavil vprašanje v novo fazo. Za razvoj v tej fazi so sklepi kongresa sindikata poštnih uslužbencev ravno tako bistveni, kakor bo bistven odmev na nje tako s strani vlade kot pa s strani ostalih državnih uslužbencev in delojemalcev sploh. Vlada zaenkrat trdi, da za (izpolnitev zahtev poštnih uslužbencev v proračunu nima denarjev in je v skrbeh, kako bodo v primeru nadaljnjih akcij — stavke ali pasivne resi- stence — poštnih uslužbencev reagirale ostale sindikalne organizacije državnih uslužbencev in kako bodo spričo neprestanih podražitev in zvišanj davkov v zadnjih mesecih in tednih reagirali avstrijski delojemalci sploh. Prav lahko se namreč zgodi — in nihče ne bi mogel reči, da ne bi bilo upravičeno — da bodo poštnim uslužbencem sledile tudi druge sindikalne organizacije z zahtevami po zvišanju zaslužka. Nedvomno drži, da je poslal gospodarski položaj v naši državi zelo napet, res je tudi, da je treba za omiljenje te napetosti skupne uvidevnosti in skupnega dejanskega zmanjšanja zahtev in želja. Res pa je tudi, da bi prav na tem področju morala biti vlada tista, ki bi predvsem med tako imenovanimi gospodarskimi krogi podvzela potrebne ukrepe za večjo varčnost, po drugi strani pa pri vseh ljudeh enako skrbela za večji dotok denarja v državno blagajno. Po trditvah delavske zbornice namreč prav tako imenovani gospodarski krogi dolgujejo državi 3 do 4 milijarde šilingov na davkih. osi ROKea) svetu ADIS ABEBA. — Etiopski cesar Haiie Selasi je v zve* zi s prihodnjo konferenco najviijih zastopnikov afriških držav, ki bo v Adis Abebi, poudaril da na* stopa čas, da se vse afriike države skupno zavzemajo za uresničenje afriške enotnosti. Etiopija je vedno verjela — je dejal Haiie Selasi — da bi sodelovanje afriških držav na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih lahko odprlo pot za politično sodelovanje in za uresničenje želje po Združenih državah Afrike. PRAGA. — Ob nedavni proslavi češkoslovaškega državnega praznika }e bila v Pragi velika vojaška parada. Pred parado je govoril obrambni minister general Lomašy, ob koncu prireditve pa predsednik republike Novotny, ki je predvsem poudaril, da sedanja češkoslovaška vojska ni več taka, kot je bila leta 1938 in da se zaradi tega MUnchen ne more več ponoviti. BERLIN. — Med svojim obiskom v Evropi bo ameriški predsednik Kennedy obiskal tudi Zahodno Nemčijo. Ob tej priložnosti bo 26. junija prispel tudi v zahodni Berlin, kjer ga bosta spremljala zahodnonem-ški kancler Adenauer in berlinski župan Brandt. BONN. — Innsbruški univerzitetni docent Norbert Burger, ki je osumljen sodelovanja pri dinamitskih atentatih na Južnem Tirolskem, je pred aretacijo zbežal v Zahodno Nemčijo, ker se — kakor je dejal — noče zagovarjati pred avstrijskim sodiščem. Ob prihodu v Nemčijo so ga aretirale tamkajšnje oblasti in je bil zaslišan v MUnchenu, kjer je priznal, da je leta 1960 aktivno sodeloval pri dinamitskih atentatih na Južnem Tirolskem. Aretacija je bila izvršena po nalogu zveznega državnega pravdnika na podlagi nemškega kazenskega zakonika, ki določa, da za di-namitske zločine, ne glede na kraj, kjer so bili izvršeni, velja nemški zakon. Avstrijsko pravosodno ministrstvo je v tej zvezi izjavilo, da Avstrija ne bo zahtevala izročitve Burgerja, češ da gre pri tem primeru za prestopek s političnim ozadjem in zato zahteva po izročitvi ne bi bila sprejeta. Pač pa bo Burger, če bi se vrnil v Avstrijo, ponovno aretiran. LJUBLJANA. — Iz podatkov o industrijski proizvodnji Slovenije je razvidno, da je bil obseg te proizvodnje v mesecu aprilu za 26 odstotkov večji kakor lani v aprilu. S tem se je bistveno izboljšal tudi skupni uspeh prvih štirih mesecev letošnjega leta, kajti v tem obdobju je bila celotna industrijska proizvodnja Slovenije za 13 odstotkov nad lansko; s tem pa je bilo že znatno preseženo tudi povečanje, kot ga predvideva družbeni plan Slovenije za vse letošnje leto. LONDON. — Predstavniki osmih afriško-azijskih držav so predložili Združenim narodom osnutek resolucije, ki zahteva, naj Velika Britanija čim prej prizna neodvisnost Malte. Hkrati pozivajo Veliko Britanijo, naj skliče konferenco, na kateri bi s predstavniki Malte proučili vsa vprašanja v zvezi z razglasitvijo neodvisnosti tega sredozemskega otoka. NEV/ YORK. — V torek se je začelo izredno zasedanje Generalne skupščine OZN, na katerem razpravljajo predvsem o finančnem položaju svetovne organizacije, ki se je znašla v velikih denarnih težavah. Poleg tega pa je na zahtevo dvajsetih držav na dnevnem redu tudi vprašanje sprejema Kuvajta v Združene države. Varnostni svet je namreč že prej sprejel priporočilo, da se Kuvajt sprejme kot 111-članica OZN. PARIZ. — Te dni je bil v Parizu 34. kongres Generalne konfederacije dela, na katerem so v navzočnosti 1400 delegatov obravnavali aktualna vprašanja francoskega delavskega in sindikalnega gibanja. Kongresu so prisostvovale tudi delegacije iz 15 afriških in evropskih držav. BERLIN. — Po programu sedemletnega plana, ki go pripravljajo v Zahodni Nemčiji, bodo v letih 1964 da 1970 investirali v kmetijstvo okoli 19 milijard mark. Ta znesek bodo porabili za melioracijska dela, ta mehanizacijo in za gradnjo hlevov. Ekonomisti menijo, da bodo te investicije omogočile rešitev perečih problemov vzhodnonemškega kmetijstva. Računajo, da s* bodo z zboljšanjem rodovitnosti zemlje povečali pri* delki najvažnejših kultur in da bodo pridobili več živinske krme, katere pomanjkanje je prizadelo precej škode živinoreji. Z mehanizacijo in avtomatizacijo kmetijskih del pa naj bi odpomogli pomanjkanja delovne sile. MARHAM. — Britanska policija je aretirala 30 pri" padnikov protijedrskega gibanja, ki so sodelovali .pri napadu” na jedrsko letalsko oporišče v angleškem kraju Marham. DŽAKARTA. — Med izbruhom vulkana Agunga no indonezijskem otoku Baliju je bilo ubitih 1584 ljudi. 78.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Lava je uničila 50.000 ha obdelane zemlje, 100.000 ha sadovnjakov in 10.000 glav živine. VARŠAVA. — Socialistične države nameravajo ustanoviti poseben .Urad za koordinacijo tovornega pr°' meta”, kar naj bi pripomoglo zlasti k racionalnemu izkoriščanju trgovske mornarice. V okviru splošne delitve dela so si razdelili naloge tudi na tem področju. V prvi fazi bodo zgradili 16 tipov trgovskih lfl' dij, od katerih jih bodo devet projektirali in verjetno tudi izdelali na Poljskem. RANGUN. — Predsednik revolucionarnega sveto Burme general Ne Vin je razglasil Amaro za p'*° zadružno vas v deželi. V govoru ob tej slovesnosti I* pozval kmetovalce, naj razvijajo duh kolektivizacijo in poudaril, da ni mogoče pričakovati uspehov 0<* individualnega obdelovanja zemlje. Ne Vin je da bodo v Burmi ustanovili še mnogo zadružnih vo**' ker je prihodnost kmetov brez zemlje v združevanju- KGBENHAVN. — Nad 90 članov danskega menla je podpisalo poziv za bojkot blaga iz Južnu* afriške unije, da bi tako protestirali proti tafflkui' šnji politiki rasne diskriminacije. Poziv je sesta*1 mladinski svet Danske, med podpisniki pa so Pre<** stavniki vseh strank, zastopanih v parlamentu. gati 800 šilingov. Ker doklade za pomoči P° trebne upokojence dosegajo načelno polovi pokojnine, bodo pri pokojninah med 800 * 1600 šilingi znašale doklade 400 do 800 51 lingov. Povišanje doklad bo izvedeno uradnim P°. tom. Zavarovalnica se prizadeva, da bi zV^ šane zneske čimprej nakazali upravičenim Pr jemnikom. Ob II. sejmu motorjev in motornih vozil v Ljubljani: Jugoslavija izvaža vedno več avtomobilov Medtem ko je vrednosf izvoza jugoslovanskih moforjev in motornih vozil še leta 1958 znašala komaj milijon deviznih dinarjev, se je v prvih desetih mesecih preteklega leta povečala že na 210 milijonov deviznih dinarjev. Hkrati pa se je v istem razdobju znatno zmanjšal uvoz avtomobilskih sestavnih delov in sicer od 2.828 milijonov na 2.607 milijonov deviznih dinarjev. Od leta 1958 do 1. novembra 1962 je jugoslovanska letna proizvodnja kamionov (tovornjakov) narasla od 4.089 na 6.000, proizvodnja avtobusov od 671 na 1000 in proizvodnja osebnih avtomobilov od 2.936 na 20.000 enot. Izvoz preko uvozno-izvoznega podjetja Jugoavto", ki je poglavitni jugoslovanski izvozni zastopnik avtomobilske industrije, je lani dosegel vrednost 3,5 milijona dolarjev, letos pa bo predvidoma dosegel vrednost 5,5 milijona dolarjev. Letos se bo zlasti povečal delež izvoza delov in najrazličnejše opreme za avtomobile in motorje. Takšna struktura izvoza, v kateri bi čedalje pomembnejši delež zavzemal izvoz izdelkov in opreme za avtomobile, naj bi hkrati vzpodbujala navezovanje kooperativnih stikov s porajajočo se industrijo avtomobilov in avtoopreme v deželah Afrike in Bližnjega Vzhoda. Zelo pomembna postaja v jugoslovanskem izvozu avfoopreme jugoslovanska gumarska industrija. Njene zmogljivosti so se tako povečale, da je Jugoslavija lahko zmanjšala uvoz avto gum od 15 na 3 milijone dolarjev in da lahko že nastopa kot njihov izvoznik. Zanimiva prireditev v Welsu: Turistična razstava »Gostoljubna Avstrija” Zadnjo soboto je bila v Welsu na Zgornjem Avstrijskem odprta zanimiva mednarodna prireditev — turistična razstava pod naslovom »Gostoljubna Avstrija", ki ostane odprta do nedelje. Na površini 320.000 m2, v 12 halah in v 15 posebnih razstavah je prikazano vse, kar spada v področje tujskega prometa in gostinstva. Okoli 100.000 cvetlic daje tej prireditvi tudi privlačno zunanjo sliko, poleg tega pa posebna cvetlična razstava nudi vpogled v možnosti in oblike okrasitve gostinskih lokalov. Ena izmed posebnih privlačnosti prireditve je gotovo tako imenovana »dnevna kuhinja", ki se vsak dan predstavi s Specialitetami druge države. Začetek je napravila Avstrija, zadnjo nedeljo so bili na vrsti Italijani, potem so sledili Švicarji, Francozi, Madžari in Nemci, za današnji jedilni list skrbijo Danci, jutri se bodo predstavili Angleži in v nedeljo napravijo zaključek Jugoslovani in Cehi. Ker pa okusna jed brez dobre pijače še ni zadovoljivo kosilo, je Avstrija v tem okviru zastopana tudi s svojimi najboljšimi vrstami vina in piva. Prav tako privlačna točka razstave je devet paviljonov, kjer vsaka izmed avstrijskih zveznih dežel posebej opozarja na svoje naravne lepote, zgodovinske znamenitosti in druge privlačnosti. V tem okviru rastavljajo tudi avstrijske zvezne železnice in avstrijska pošta, ki prikazujejo vse številne možnosti za potovanja in izlete. V Welsu pa v teh dneh tudi kulture in zabave ne manjka. Pod naslovom »Pisana paleta" se v mestni hali odvija dnevno pester program, pri katerem sodeluje cela vrsta znanih pevcev in igralcev iz Avstrije in Nemčije. V veliki restavraciji igra tudi pri nas na Koroškem dobro znana skupina »Lin-zer Buam", za mladino pa je vsak dan od 18. do 23. ure ples. Tako je na veliki prireditvi v Welsu poskrbljeno za vse številne obiskovalce, ki prihajajo iz vseh predelov Avstrije in tudi iz raznih drugih držav. Višje izravnalne doklade za delavske upokojence Na podlagi 10. novele k splošnemu zavarovalnemu zakonu dobijo od maja dalje vsi prejemniki izravnalnih doklad povišek osnovnega merila za 20 šilingov, če pa mora upokojenec skrbeti tudi za ženo brez dohodkov, se zviša merilo za nadaljnjih 20 šilingov. Nova osnovna merila od maja so naslednja: Za samske upokojence 770 šilingov, za poročene 1110 šilingov, dodatno morebitne pristo-ječe stanovanjske podpore v znesku 30 šilingov mesečno. Od januarja 1963 so zvišane tudi okvirne meje doklad za pomoč. Načelno pristoja doklada za pomoč v višini polovice pokojnine. Doklada pa je morala znašati do 31. 12. 1962 najmanj 300 šilingov in ni smela presegati 600 šilingov. Okvirne meje teh doklad so se od 1. 1. 1963 zvišale najmanj na 400 šilingov in največ na 800 šilingov. Praktično to pomeni, da podpora za pomoči potrebne zapuščene upokojence ne sme biti pod 400 šilingi in ne sme preše- Ob izbiri poklica Sicer je se nekaj tednov do konca šolskega leta, vendar je zadnji čas, da premislimo, kaj ko s tistimi otroci, za katere bo s koncem 'šolskega leta padla tudi odločitev o njihovem bodočem poklicu. V bistvu gre pri tem vprašanju za dve skupini otrok: na eni strani za tiste, ki bodo končali 4. razred ljudske šole in nameravajo prestopiti na kakšno višjo šolo; na drugi strani pa za one, ki se bodo po končani ljudski šoli odločili že za poklic. V obeh primerih pa je zadnji čas, da se odločimo, kajti starši ki hočejo svojemu otroku dobro, ne bodo mislili o izbiri poklica šele tik pred sprejemnimi izpiti ali ko je treba že nastopiti mesto vajenca. Predvsem staršem ne sme biti vseeno, kakšna bo odločitev, ki bo ob koncu šolskega leta usmerila nadaljnjo usodo njihovih otrok, bi e gre namreč le za to, da se otrok pač nekam vključi, marveč mu morajo pomagati, da si bo izbral tisti poklic, v katerem bo našel Zadovoljstvo in v katerem bo lahko uspešno napredoval. Vendar pa otroka ne smemo siliti v poklic, za katerega smo sami prepričani, da je »odličen*, donosen in kdo ve kaj se, ker pač ta poklic nam ugaja ali ker smo ga hoteli mi nekoč doseči; posebno če vidimo, da misel na ta poklic vzbuja v otroku le odpor. Zato starši, ko izbirajo poklic za svojega otroka, naj ne ukrepajo sami, ampak naj se posvetujejo z učiteljem in se pogovorijo seveda tudi z otrokom samim. Saj na primer fant, ki ima res spretne roke in je že po naravi močno živahen, ne bo nikoli dober uradnik, knjigovodja in podobno, pa čeprav bi ga slučajno sprejeli na trgovinski šoli in bi mu bil s tem že določen poklic mirnega dela, kjer pa nikdar ne bi mogel razvijati svojih spretnosti. Prav tako naj ne rinemo na učiteljišče dekli-ce> za katero vemo, da nima rada otrok, saj bi jo življenjsko delo z njimi uničilo. Sploh naj ki učiteljišče ne bilo zatočišče za tiste, ki jim Je drugod spodletelo. Pogosto se dogaja, da se starši iz kakršnih koli razlogov odločijo za določen poklic in le-tega svojemu otroku naravnost vsilijo, ne da bi se pri tem ozirali na to, ali ima otrok do tega poklica veselje, niti nočejo upoštevati, ak ima zanj tudi potrebne sposobnosti. Otrok Se bo iz ljubezni do staršev navadno vdal »povelju*, bo pa postal zagrenjen in bo poleg tega imel še težave, ki mu bodo ovirale napredovanje v poklicu, v katerega je bil več ali manj prisiljen. V mnogih takih primerih se Pjej ali slej — navadno pa šele takrat, ko je Ze prepozno — tudi pokaže, da je bil denar, ki so ga starši žrtvovali za šolanje ali izuče-nje otroka, naložen nepravilno, če otrok požele v nezaželjenem poklicu ne najde zadoščenja niti ne doseže uspeha. Torej je izbira poklica zelo važna in odgo-vorna odločitev, tako za otroka samega kot tudi za starše. Zato pomena te odločitve ne Podcenjujmo, odločitve same pa ne zavlačuj-’n°- Predvsem pa se zavedajmo, da od te od-ocitve zavisi bodočnost naših otrok in če bo ta naša odločitev pravilna, potem smo lahko Prepričani, da nam bodo otroci pozneje hvalni. .......ttMtuttttttmtttttttti....... H a 0 a ai U !i u stmAsG Dvanajst let »Mladega roda« ogromno dela in truda za našo mladino S številko 9—10 (maj—junij), ki je te dni nastopila pot po krajih in šolah južne Koroške, je »Mladi rod’ — šolski list za koroško mladino izpolnil 12 let. Dvanajst letnikov »Mladega roda" ne predstavlja le blizu 2000 strani pisanega branja in lepih slik, marveč je ogledalo ogromnega dela in truda, ki so ga sodelavci lista v teh dvanajstih letih vložili v dobrobit naše mladine. Potrebno je bilo zelo veliko požrtvovalnosti in nesebičnega prizadevanja mnogih, da je mladina v vseh teh letih redno prejemala svoj list, kateri ji je bil zvest spremljevalec skozi šolsko leto in dober svetovalec pri učenju. Saj je bila vsaka posamezna številka pravi zaklad poučnega in zanimivega branja, predvsem pa koristen pripomoček za spoznavanje in razumevanje lepot materinega jezika. Tudi najnovejša številka »Mladega roda’ je lepa po opremi in pestra po vsebini. Prinaša vrsto pesmic, pripovedk, zgodovinskih opisov in drugih sestavkov, vmes pa lepo število prikupnih risb. Kot sodelavci so pred- KUlvURDČDROBvme 0 Celovško Mestno gledališče je v veliki dvorani Doma glasbe poskrbelo za izredno uspelo premiero Le* harjeve operete »Dežela smehljaja”. Tokrat je treba izreči priznanje prav vsem sodelujočim, od režiserja Thea Knappa mimo dirigenta Gernota Schwickerfa in vodje zbora Franca Gerstackerja pa do igralcev odnosno pevcev; z najboljSe strani pa so se pokazali tudi arh. Spurny s svojimi scenskimi slikami, Julius Sternitzky z maskami, Anny Arnold s kostumi in Milan Walter kot vodja baletne skupine. Med umetniki pa je treba najprej navesti imena Thomas Kleiber, Gerdy Romvary, Sabine Friedrich, Fred G6d, Karl Wege in Karlheinz Schmidt; lep uspeh pa so zabeležili tudi Theo Knapp, Betty Koppler, Hubert Trattnig, Trude Turek, Rosita Wesfphal, Ulrike Ru-batscher, Monika Gbtz, Franz Wuhak in Friedrich Hof-meister. Skratka: premiera, ki je imela vse v sebi. 0 V Ohridu je bil plenum skupnosti jugoslovanskih univerz, na katerem so razpravljali zlasti o uveljavljanju Studijske reforme na fakultetah. Ob tej priložnosti je bilo tudi navedeno zanimivo dejstvo, da pride z jugoslovanskih univerz vsako leto 11.000 visokokvalificiranih strokovnjakov. 0 Prihodnje dni bodo zaključili svoje devetdnevno gostovanje na Nizozemskem pevski zbor .Zarja”, kvintet .Tineta Jelena” in kvartet .Darka Skabrneta” iz Trbovelj ter orkester harmonikarjev iz St. Vida pri Ljubljani, ki vračajo lanskoletni obisk nizozemskega pevskega zbora v Sloveniji. V okviru tega gostovanja so na sporedu koncerti v Štirih nizozemskih mestih ter nastop v televiziji, poseben večer pa je namenjen jugoslovanskim izseljencem na Nizozemskem. 0 Kitajski filmski ateljeji v Šanghaju so v dvanajstih letih svojega obstoja sinhronizirali 370 tujih filmov z vseh kontinentov. Samo v lanskem letu je postalo na ta način dostopnih kitajskemu občinstvu 14 tujih filmov. 0 V okviru proslav ob 150-letnici Verdijevega rojstva je milanska Piccola Scala začela pred kratkim prodajati album pložč z naslovom .Toscanini dirigira Verdija*. Na ploščah so posnetki celotnih oper .Aida”, .Ples v maskah” in .Traviata”. 0 Letošnji festival mladinskih pevskih zborov v Celju bo od 31. maja do 2. junija. Poleg najboljiih mladinskih zborov iz vseh jugoslovanskih republik bodo tokrat sodelovali tudi pevski zbor slovenske gimnazije iz Celovca, bolgarski mladinski zbor iz Sofije In dekliški zbor umetniiko glasbene Sole iz Madžarske. Prvič bodo letos nastopili na festivalu tudi mladinski instrumentalni orkestri. V okviru festivala bo v Celju posvetovanje glasbenih pedagogov, na katerem se bodo poleg jugoslovanskih zbrali Se predstavniki Avstrije, Bolgarije, Francije, Madžarske, Poljske, Velike Britanije in Zahodne Nemčije. vsem zastopani naši domači učitelji, marsikaj pa so prispevali tudi znani slovenski mladinski pisatelji in pesniki, kakor na primer Danilo Gorinšek, R. Hlavaty, Gitica Jakopin, Cvetko Golar, Fran Roš, Ludovika Kalan, Leopold Suhodolčan, Ferdo Godina in Tone Seliškar. V prevodu ali priredbi naših učiteljev pa spoznamo tudi dela Vinka Moderndorferja, Georga Graberja, Helmuta Scharfa, Stetona Singerja in drugih. Poleg raznih otroških pesmic in pripovedk nudi sedanja številka »Mladega roda’ še vrsto zanimivih spisov, tako o Kamnitem ribiču v Celovcu, o zgodovini Rožeka, o železniških progah na Koroškem, o letalstvu, o žabah, o starih plemenih, ki so živela pred poldrugim tisočletjem, o nekdanji zemljiški gospodi in kmetih-tlačanih, o domovini in izvoru gume ter seveda o športu. Prav tako je zostopana rubrika »Mladina piše’, za mlade ugankarje pa so na izbiro trdi orehi. Že ob tem kratkem naštevanju vsebine vidimo, da je »Mladi rod’ res dragoceno darilo za vsakega otroka, ne samo za tistega, ki ga potrebuje v šoli, marveč tudi za vse druge, katerim bo olepšal ure zbranega či-tanja doma. Zato naj ne bi bilo družine brez »Mladega roda", naj ne bi bilo otroka, ki ne bi redno prejemal »svojega’ lista. Zvestoba in ljubezen do »Mladega roda’ sta namreč tudi najlepša zahvala vsem ti- lumiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii Objava slovenske gimnazije | Šolsko leto 1962-63 bodo vse koro- E | ške šole zaključile z razdelitvijo sprl- E | čeval v petek, dne 5. julija 1963. | Prvi dan velikih počitnic, to je v so- | | boto 6. julija, so na Državni realni | | gimnaziji in gimnaziji za Slovence v E | Celovcu sprejemni izpiti za prvi raz- | | red, in sicer ob 8. uri. | Prijave je treba Izvesti do 1. julija. E | Potrebni so naslednji dokumenti: 1. rojstni list, 2. dokument o avstrijskem držav- | Ijanstvu, 3. popis učenca, katerega pošlje | šola direktno. 1 Na dan izpita pa mora učenec pred- = | ložiti spričevalo, ki ga bo dobil dan I 1 poprej. | istega dne so tudi sprejemni izpiti v | § višje razrede. Za prvi razred je pred- | | pisana učna snov 4. šolske stopnje, | | za vse ostale razrede pa dobite po- f | jasnila v šolski pisarni. | Pismene prijave je treba nasloviti | | na »Direktion des Bundesrealgymna- E | siums und Gymnaslums tur Slovvenen | | in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22/11". | Ravnateljstvo ŠTiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinTi stim, ki se trudijo za njegovo redno izhajanje in njegovo bogato vsebino. »Mladi rod", katerega posamezna številka stane samo 3 šilinge, lahko dobite ali naročite tudi v knjigarni »Naša knjiga’ v Celovcu, V/ultengasse. V celovški »Galeriji 61“: Japonski umetnik Hideo Hagivara razstavlja velikoformatne barvne lesoreze Ob tretjem »rojstnem dnevu« se je celovška »Galerija 61« predstavila s svojo 25. razstavo in ne bo odveč, če si ob tej priložnosti na kratko ogledamo vlogo, ki jo je odigrala v teh letih svojega obstoja. Izmed dosedanjih razstav jih je bilo 10 posvečenh avstrijskim umetnikom in med temi so bili najbolj številno zastopani domačini — namreč 7 Korošcev. Med inozemskimi razstavljavci vodijo Slovenci s 4 razstavami, poleg njih pa so se v galeriji predstavili še 2 Italijana, 2 Japonca ter po en umetnik iz Poljske, Brazilije, Indije in Francije; ostale razstave pa so bile posvečene posebnim božičnim prireditvam. »Galerija 61« je privatna ustanova in po izjavi lastnikov zakoncev Nitsch ni deležna nobene subvencije. Ker pa so izdatki razmeroma visoki — doslej se jih je, kakor je ob zadnji razstavi navedel arh. Nitsch, nabralo za 80.000 šilingov, katerim stoji nasproti le 15.000 šilingov dohodkov — šele prav vidimo, s kakšnimi težavami se mora boriti galerija, da izpolnjuje svojo važno nalogo na eni strani kot posredovalec umetnosti večjemu krogu javnosti in na drugi strani kot iz-glajevalec poti umetnikom v širni svet. Morda pa je za lastnika zadoščenje tudi v tem, da so nekateri zlasti mladi umetniki prav iz celovške galerije uspeli napraviti korak na velike mednarodne prireditve. In še nekaj besed o sedanji razstavi. Petdesetletni japonski umetnik Hideo Hagivara je tipičen predstavnik japonske lesorezbe in vendar spet eden izmed redkih, ki mu je uspelo najti pravi odnos med staro tradicijo ter sodobno umetnostjo. »Njegovo delo — je zapisal v uvodni besedi razstavnega kataloga Asuo Imaigmi — ima kvalitete starojaponskega lesoreza, prevevata pa ga duh in izraz sodobnosti.« Zato v njegovih lesorezih, ki so vsi brez izjeme velikega formata, zasledimo mnogo tistega, kar korenini v japonski narodni umetnosti. Umetnik daje temu le nove izraze, v katerih pa kljub skopo odbranim motivom nastajajo vedno nove abstraktne vizije. Pri nekaterih listih preseneča s svojstveno tehniko, ko na zadnji strani papirja odtisne debelo plast barve in tako na sicer beli ploskvi doseže nežne efekte prozorne barvitosti. Hideo Hagivara je sodeloval že na raznih velikih mednarodnih razstavah in je prejel razne nagrade, letos pa bo zastopan tudi na mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani. Vsekakor je ta razstava vredna pozornosti in je želeti, da bi bila deležna primernega obiska. Odprta je do 30. maja od ponedeljka do petka v času med 16. in 19. uro. Agrarna politika EGS in njen vpliv na mednarodna tržišča s kmetijskimi pridelki Po koroškem in avstrijskem tisku, pa tudi v politiki je zadnja leta neprestano govora o Evropski gospodarski skupnosti (EGS), o njeni ag-Tarni politiki ter o njenih dozdevnih prednostih in nevarnostih za av-strijsko gospodarstvo, zlasti pa za kmetijstvo. Nihče pa še ni napravil resnejšega poizkusa, da bi širokim slojem prebivalstva — ki se jih ta vprašanja enako tičejo kot ozki krog poklicnih politikov in gospodarstvenikov — podrobneje obrazložil, kaj je s tem v zvezi na stvari. Pričujo-c.a razprava ima namen, da po virih, ki so zaenkrat na razpolago, po-Igsni tako nastanek EGS in bistvene značilnosti njene agrarne politike nakor tudi njen vpliv na kmetijstvo drugih dežel, ki je kakorkoli v odvisnosti od razvoja in prakse te politike. ^ostanek Evropske gospodarske skupnosti ^Prizadevanja za uresničenje tesnej-tnj? so terie, da dobimo en atom na cm3. Re- « ;; gistrski stroj, ki našteje 1 milijon ato- | ;; mov na sekundo, bi porabil 20 milijard $ ; let, da bi preštel število atomov v enem | ;> kg vodika. | ju. Nasprotno pa pravijo znanstveniki, da v Naseljenih krajih pride od 0,3 do en padec Na milijon kvadratnih kilometrov. Veliki meteorji opozorijo nase opazovalce precej daleč od mesta padca. Tako se je zgodilo s tunguškim meteoritom, ki je padel v nenaseljeno področje severne Sibirije 30. junija 1908. Udarec je bil tako močan, da so ga kot potres čutili ob transsibirski Pr0gi, ki leži 800 km južneje. Strahotna sila Padca pa je v polmeru 65 km podrla skoraj ySa drevesa. . S podobnimi izmerami se lahko postavi tudi mefeoritno žrelo v Arizoni. Domnevajo, da je meteor padel še v predzgodovinskih časih in se je zaradi puščav-skega zemljišča dobro ohranil. Žrelo ima Premer 1200 m in je skoraj 180 m globoko. Na splošno so se meteoritna žrela dobro ohranila v vseh tistih krajih, kjer je malo padavin in je erozija neznatna. Največji meteor, ki so ga izkopali in raz-stavili, je nedvomno Cape York, ki tehta 31 ton. V ZDA ga je pripeljal slavni razisko-valec Peary, ki se je vrnil z ene svojih števnih odprav v Gronlandiji. Največji otip-tjvi meteor pa je Hoba, ki je še vedno tam, *|er so ga našli, na farmi v jugozahodni Af-T|ki. Cenijo, da ta meteor tehta okoli 65 ton. Meteorje lahko razvrstimo v tri skupine glede na njihovo sestavo, in to v meteoritna železa in meteoritno kamenje ter mešanico obeh. Nekateri prištevajo k izpodneb-nikom tudi tektite, majhne steklene predmete, ki so jih našla v neobljudenih področjih Avstralije, jugovzhodne Azije, Češkoslovaške in v južnih državah ZDA. Po ustroju se tektiti ločijo od stekla zemeljskega izvora, vendar jih še nihče ni videl pasti in je upravičenost njihove uvrstitve med meteorite predmet obsežnih znanstvenih razprav in polemik. Danes poznamo okoli 1500 znanstveno potrjenih meteoritnih padcev. V besedi .padec" pa se lahko skriva več kosov. Tam, kjer je padel arizonski meteorit, so nabraii že več deset tisoč drobcev, pri podobnem padcu pri Holbrooku pa 14.000 posameznih kosov. Zato bi temu pojavu že lahko rekli me-teoritni dež. Ko govorimo o meteoritih, ne smemo misliti, da imajo opravka samo z železom. Tako mnenje je zmotno. Udomačilo se je zato, ker v muzejskih zbirkah prevladujejo meteoritna železa. V resnici pa je precej več me-teoritnega kamenja, toda kot slabi opazovalci ga radi prezremo. Meteoritna železa so sestavljena iz žele- Industrija Velemesta iščejo razburljiva zadovoljstva. Mnogim Parižanom ali recimo poslovnim ljudem iz Londona, Hamburga, Milana in Chicaga z razpuščenimi čustvi in utrujenimi živci je potrebno razburjenje, da bi lahko občutili življenje. Za svojo zabavo so iznašli strip-tes, spretnost, v kateri ženske na javnih mestih razkazujejo telesa. Industrija ženskih teles ima v francoskem gospodarstvu častno mesto. Francoski tisk je objavil podatke, ki kažejo, kako važna veja narodnega gospodarstva so ženska telesa. Iz teh statističnih podatkov izvemo, da so dobički neprimerno večji kot v industriji in trgovini z gramofonskimi ploščami. Ministrstvo za finance je objavilo, da je prejšnje leto 1,250.000 Parižanov obiskalo nočne lokale »veselega Pariza«,v katerih dekleta kažejo ljudem »izvirni greh«. Za tujce so takšna gostišča postala bolj znana kot zgodovinski spomeniki, pariški muzeji in knjižnice. Od polnoči do zore, od Montmartra do Montparnasa hitijo ljudje, ki si želijo čustvenih in moralnih potresov. Zanimivo je zapisati, da ima industrija nagih teles tudi med izobraženstvom širok krog zagovornikov. Nekateri smatrajo, da je vse to prehodna navada, ki se menja kot plima in oseka. Ali ni sentimentalna seksualna zvestoba čisto relativen pojem? Dokaz: za Tibečanko je čast, da služi številnim možem, medtem ko Eskimi na skrajnem severu prepuščajo svoje žene za prvo noč potniku, da bi mu izrazili gostoljubnost in dobrodošlico. Še manj dokazov obstoja da bi bilo razkrivanje ženskih teles nespodobno in nemoralno. Zbrali so precejšnjo kopico zgodovinskih dejstev, ki kaže- SOOOOC za niklja in kobalta. Če bi hoteli količino teh prvin izraziti z odstotki, bi rekli, da jih je v istem vrstnem redu 91, 8,5 in 0,5. Vmesno stopnjo tvorijo mešanci, ki vsebujejo čisto železo in nikelj ter železove in magnezijeve silikate. Prvi takšen primerek so odkrili 1749 blizu Krasnojarska v Sibiriji, a švedski potnik Pallos je leta 1772 ugotovil, da kameni mešanec ne izvira z Zemlje. V čast odkrivača pravijo tem mešancem pa-laziti. Največ je meteoritnih kamnov, ki so sestavljeni iz raznih kamenin — spojin železa, magnezija, silicija, kalcija, in kisika kot iz prostega ogljika in žvepla. Dejanski izvor meteoritov je še pred začetkom tega stoletja povzročal ostra trenja med znanstveniki. Dopuščali so ducate raznih možnosti. Domneva, da sp meteoriti og-njeniškega izvora, je kmalu odpadla, ker se po sestavi bistveno ločijo od ognjeniških kamenin. Prav tako je nesprejemljiva teorija, da so meteoriti deli Sonca, Lune, Jupitra ali drugih planetov. Enako neverjetno je tudi mišljenje, da meteoriti izvirajo iz planeta našega sončnega sistema, ki se je gibal med Jupitrom in Marsom in se je nekoč razletel. Potem nam ostane le še inačica, da so meteoriti sestavni deli kozmičnega prahu, iz katerega je nastal tudi naš sončni sistem. Seveda tudi ta trditev velja, dokler je ne bo kdo ovrgel ... nagih teles jo, da so se ženske od vsega začetka pred ljudmi slačile. Arheologi so baje odkrili v Avstraliji pečinske zidne freske, stare 28.000 let, ki dokazujejo, da je že predzgodovinski človek poznal striptes. Grčija se tudi ni sramovala ženskih teles. Mar ni znani »ples v tančici« omogočil nagi Sabi, da je zapeljala modrega Salamona? V Franciji, pravijo zagovorniki ženskega telesa, je naga ženska imela v srednjem veku vse meščanske pravice. Za nage manekenke ni nobenih šol in plesalke striptesa se zbirajo preko časopisnih oglasov in »priporočil«. Mnoge tajnice in pro- Q Pravijo, da emancipacija žensk v zadnjem času pojema. Opirajo se na Številko: leta 1920 je bilo na ameriških visokih Šolah med Študenti 47 odstotkov deklet, danes jih je le Se 37 odstotkov. Le polovica teh doseže najnižje akademske naslove in na vsakih tri sto le ena doseže doktorski naslov. Za primerjavo navajajo Sovjetsko zvezo, kjer je 75 odstotkov vseh zdravnikov žensk in 30 odstotkov vseh inženirjev (v ZDA le Sest odstotkov zdravnikov in en odstotek inženirjev). 0 Jasno je, da se je naS konj razvil iz svoijh divjih prednikov. Vendar sta bila doslej priznana kot taka dva divja konja: evropski tarpan (zadnjega so ulovili leta 1879 v južnoruski stepi in mongolski divji konj, ki ga poznamo tudi po imenu konj Przewalskega. V Nemčiji pa je uspelo dobiti z dolgotrajnim križanjem mongolskega divjega konja in danaSnjih domačih konj pravcatega tarpana, ki ustreza temu izumrlemu konju celo v miSji barvi dlake. Naravoslovci so pričeli zdaj ugibati, da tarpan ni bil .originalni” divji konj, marveč da je nastal s podivjanjem domačih konj. Zanimivo je, da so na podoben način nastali mustangi v Severni Ameriki, kjer Indijanci pred prihodom Evropejcev konj sploh niso poznali. dajalke zapuščajo svoje delo, da bi s slačenjem na javnem prostoru več zaslužile. Največ ponudb prihaja od 16 do 17 let starih deklet, ki zavestno prodajajo svojo telesno lepoto . Industrija ženskega mesa ima svojo hier-harijo. Začetno stopnjo predstavljajo dekleta, ki se običajno slačijo pred občinstvom. Za to stopnjo ni treba nekega posebnega znanja. Glavno je, da ženska tekoče sleče obleko s sebe. Druga stopnja zahteva že več spretnosti. Znati morajo med slačenjem izvesti še kakšno repliko. Mnogo težje pa je biti naga plesalka. To zahteva že šest do sedem let vztrajne vaje. Neobičajne pa so usode takšnih deklet. Med njimi je veliko deklet, ki vzdržujejo pet do šestčlanske družine. Neka pariška deklica je prišla v nočno zabavišče zato, da bi lahko vzdrževala svojega brata, ki študira na univerzi. Neko drugo dekle je imelo »na grbi« pet bratov in sester. Veliko število plesalk je na drugi strani našlo v zabaviščih svoje zakonce. Precejšnje število mladih deklet prihaja v nočna zabavišča zaradi želje, da bi se prebile v gledališče ali pa k filmu. Po statističnih podatkih jih samo 5 °/o uspe na tem področju. Okrog 25 °/o deklet najde zakonce med občinstvom, 70 %> pa jih zapušča poklic več ali manj razočaranih. Jelenje se šivi pz?cfž severu V reviji »Priroda« je objavil sovjetski znanstvenik Uspenski daljši sestavek, v katerem pravi med drugim, da je nenehno zviševanje povprečne temperature, ki ga ugotavljajo v minulih desetih letih na Arktiki in sploh na območju severnega pasu, vneslo vidne spremembe v živalstvo in rastlinstvo tega področja. Tako imenovana gozdna meja se premika proti severu, gozdovi v pravem pomenu besede izpodrinejo borno grmičevje in tundro povprečno za 200 do 700 m na leto. V prejšnjem stoletju — primerja Uspenski — se je zeleni pas gozdov širil mnogo počasneje na račun krmežljavega rastlinja tundre (predvsem mahu in lišajev), saj se je premaknila gozdna meja vsako leto le za nekaj metrov proti severu. Na gozdove vezane ptice in druge živali se prilagajajo tem spremembam. V zvezi s to selitvijo kot posledico čedalje izrazitejšega ogrevanja področij, ki so jih nekoč označevali kot »skrajni sever«, omenja Uspenski na prvem mestu lisice in miši, ki so v minulih desetih letih prodrle skoraj prav .tako daleč v nekdanjo tundro kakor gozdno drevje v pravem pomenu besede. Travniška kronika .Pravijo: Raja se je spunfala, raja je neubogljiva in ^vredna. Da. Toda freba je vedeti, da raja ne diha s ■y°jo dušo, temveč uboga dihrgospodarja. To dobro veste, v^no se gospoda prva pokvari, raja jo samo posnema. Na ko se raja že osamosvoji in prevzame, lepo pojdi Q 'šči drugo, kajti pri tej si že opravil." . Sulejman paša pa je govoril kot človek, ki je do včeraj lf6da| mučne in resne stvari, kakršnih oni s svojim ozkim avniškim razgledom še slutijo ne, pa jim jih je treba az|0Žiti. "Nam je dal Bog, čast mu in slava, dve stvari: da zemljo in da delimo pravico. E, zdaj pa podvihaj ^ 96 na blazini pa lepo pusti neke poturice in razcapance, T| ^dijo, in nič ne skrbi, kako se ti bodo tlačani uprli. bu'Can mora delati, aga paziti nanj, saj tudi trava potre-s ' rose i kose. Eno brez drugega ne gre. Poglej me," je Ponovno obrnil knajbližjemu, .celih petinpetdeset let 'N pa še danes ta dan do obeda oberem vse pristave 1(^9 Bugonja. Zato pa pri meni ni slabih in neubogljivih res. njegov dolgi vrat in žilave roke so bile porja-Ve*e od sonca in grobe kot pri težaku. Nihče ni znal odgovoriti; vsak je skrbel, da mu čim-prej zgine izpred oči, da pozabi, kar je bilo, in da bo tudi sam pozabljen. Brž ko je vstaja ponehala, je začel von Mitterer raziskovati zadevo z neumljivim poturčenjem zdravnika Co-logne in njegovo skrivnostno smrtjo. Tega ni storil samo zaradi Cologne, ki ga je že prej imel za čudaka in neprimernega za službo. Konzul ga je dobro poznal in verjel, da je bil zdravnik zmožen, da se v prepiru in trenutno razglasi za muslimana, kakor je bilo verjetno in mogoče, da je napravil samomor ali izgubil zavest in v razburjenju strmoglavil v prepad. Razen tega je bilo sedaj, ko se je preplah polegel, in so stvari spremenile podobo, ljudje pa mnenje in vedenje, težko raziskati nekaj, kar se je zgodilo v povsem drugačnih okoliščinah, v ozračju splošne ponorelosti, krvi in meteža. Te korake je von Mitterer moral napraviti zaradi ugleda cesarstva in da prepreči nove napade na kakega drugega cesarskega podložnika ali osebo iz konzulata. Pa tudi fra Ivo ga je spodbujal, naj na ljubo katoličanom skuša pojasniti zdravnikovo poturčenje in pogreb. Sulejman paša je bil prav od začetka edini v Konaku naklonjen von Mittererju in bil z njim vedno bolj domač in prisrčen kot z Davillom, s katerim je moral govoriti po tolmaču in mu sploh ni ugajal. Stedaj se je trudil ustreči Avstrijčevi želji. Hkrati mu je pa iskreno svetoval, naj zadeve ne ostri in žene predaleč. .Vem, vi se morate postaviti za cesarskega človeka," je rekel konzulu s svojim hladnim, razboritim in določenim načinom, ki so ga vsi, celo sam, imeli za nepogrešljivega, .vem, drugače sploh biti ne more. Toda ni dobro preveč uporabljati cesarski ugled za vsakega državljana. Kajti ljudje so vsakršni, cesarski ugled je pa en sam." In Sulejman paša mu je suho in hladno razložil, kako naj se zadeva reši v splošno zadovoljstvo. Kar zadeva vprašanje, ali se je Cologna poturčil ali ne, je najbolje, da se o tem sploh ne razpravlja. Razburjenje je bilo tako, da se niti dan ni ločil od noči, kaj šele vera od vere in poturčenec od Turčina. Odkrito rečeno, zdravnik je bil take baže, da z njegovim poturčenjem krščanska vera ni bogve kaj zgubila, turška pa nič pridobila. Njegovo skrivnostno smrt takoj po čudnem poturčenju je še manj vredno raziskovati. Kajti mrtva usta ne govorijo več in človeku, ki mu šepa pamet in ne gleda pod noge, kam stopi, kaj lahko spodrsne. To je najbolj naraven zaključek, ki nikogar ne žali. Čemu neki sedaj iskati še drugih možnosta, ki nikoli ne bodo mogle biti popolnoma osvetljene in za katere konzulat nikoli ne bo mogel dobiti zadoščenja, kakršno bi rad. .Niti jaz zdaj ne morem najti in prijeti tistih potepuhov in bedakov, ki so hoteli turkovati in soditi po Travniku," je zaključil Sulejman paša, „vi pa ne morete obuditi in izprašati rajnika, ki leži na pokopališču. Kdo bi to uredil? Pustimo vse lepo v miru in se lotimo pametnejših opravkov. Vašo skrb pa čutim, kakor da je moja. Zato bom naročil, naj se smrt tega hečima razišče, pojasni, da se vidi, da ni nihče kriv, potem naj se to zapiše in dobro overi. Vi boste to poslali svojim starešinam, da ne bo nikakršnih dvomov in obrekovanj ne od vaše ne od naše plati." Von Mitterer je sam sprevidel, da to sicer ni najboljša, pač pa edina mogoča rešitev. Vendar je zahteval in tudi dobil od čehaje še neke odredbe in razglase, ki so bili od daleč lahko podobni zadoščenju in opravičilu za avstrijski konzulat. Vse to, skupaj z Rottovim poročilom o poslednjem sestanku s Cologno, je nekako moglo pomiriti one na 6 _ Štev. 20 (1095) NAPREDNIH GOSPODAR] m 17. maj 1963 Aktualno vprašanje: Kako bomo pridelali več in boljšo silokoruzo? Petnajst zapovedi za večjo varnost na kmetih Kmečki poklic ni le naporen, marveč je tudi povezan s stalno nevarnostjo nezgod. Ta nevarnost je tem večja, čim manj je ljudi na kmetiji za delo na razpolago in čim več je na kmetiji mehaničnih naprav in strojev. Statistika kmetijskih nezgod to iz leta v leto bolj potrjuje. Da bi se zmanjšalo število nezgod in njihovih posledic v kmetijstvu, bi moral vsak kmetovalec in vsak človek na kmetiji v svojo lastno korist upoštevati naslednjih 15 pravil za varnost pri delu: • Skrbi stalno za dobro vzdrževanje in razsvetljavo potov, hodnikov in stopnic. • Drži vse lestve v takem stanju, da jih boš v vsakem primeru lahko zanesljivo uporabljal in da ti bodo vedno na razpolago. • Preglej, maži in popravljaj stroje le, če stojijo oz. če so izklopljeni. Imej nadomestne dele in potrebno orodje vedno pri roki in v neposredni bližini stroja. • Pri delu s strojem ali pri stroju nosi le obleko, ki se tesno prilega trupu in na kateri ni nobenih trakov ali vrvic. • Vozi s traktorjem vedno le v enakomernem tempu in zmanjšuj pri vsakem obračanju njegovo brzino. • Pokliči vsako žival, ki se ji bližaš, po imenu. Tvoj gotovi, mirni nastop bo pomiril tudi žival. • Drži bika vedno na dobro zavarovanem prostoru, ločeno od druge živine in imej ga dobro privezanega. Bližaj se mu le, če je trdno privezan. • Bodi o vseh prometnih predpisih natančno poučen in drži se jih pri vsaki vožnji in hoji na cesti ali na javni poti. • Pri dviganju težkih predmetov drži hrbet vedno ravno in dvigni predmet vedno z močjo mišic v nogah. Ne dvigaj ničesar, kar presega tvoje moči. • Uporabljaj za vsako delo samo orodje, ki delu ustreza. Drži orodje vedno v uporabnem stanju in shrani ga na varnem prostoru. • Vsako, tudi najmanjšo poškodbo ali rano takoj oskrbuj, kakor to zahteva. • Ne pusti ostrih nožev, žag, sekir in drugih ostrih predmetov ležati brez zaščitne naprave okoli. Imej jih vedno spravljene tako, da ne bodo mogli otroci zraven. • Ostanke bencina, dizla, petroleja ali olja zlivaj vedno daleč stran od dvorišča. Njihovi plini lahko povzročijo požar. • Ne kadi v hlevih, na skednjih in v kaščah in ne meči tlečih cigaretnih ogorkov in vžigalic na tla. • Ne popravljaj električnih varovalk »za silo* in »na hitro*. Cele vasi so že pogorele zaradi površno popravljenih varovalk. Sredi aprila je koroika kmetijska zbornica priredila posvetovanje o pridelovanju hibridne koruze za zrnje. Pri tem posvetovanju so priili strokovnjaki in praktiki med drugim do naslednjih zaključkov: V klimatskih pogojih, kjer na Koroškem koruza sploh ne uspeva, pridejo za saditev v poštev le sorte, ki dozorijo v 150 dneh. Zato so nekatere hibridne koruze v teh krajih za pridelovanje zrnja prav pripravne, vendar zaenkrat konkretnih sort še ni mogoče imenovati, ker poizkusi z njimi še niso zaključeni. Povečanje pridelovanja koruze za zrnje bi bilo drugače na Koroškem priporočljivo, vendar more zaradi pomanjkanja ustreznih sušilnic ostati zaenkrat omejeno le na posamezne kmetije. Poseben pomen pa Nekaj novega o Aleksandrinki Aleksandrinka kot enoletna detelja ima za moderno kmetijstvo vedno večji pomen. Žal, pravijo nekateri, ni dovolj zanesljiva in zelo občutljiva za mraz. Po preizkušnjah v Weihenstephanu pa Aleksandrinka niti ni preveč občutljiva za mraz, niti ne toliko nezanesljiva, kot marsikje menijo. Če jo sejemo kot celoletno poljščino, moramo sejati kolikor mogoče zgodaj. Prenaša tudi temperature do — 3° C. Sredi aprila sejana je dala 115 q sena. Začetkom maja sejana Aleksandrinka pa je dala le še 70% tega pridelka in začetkom junija sejana komaj še 47 %. Po izvoru semena so ugotovili, da je najbolje obrodilo italijansko seme. Dalo je 114 q sena po ha, medtem ko ga je dalo izraelsko seme 98 q, kalifornsko pa le še 59 q. Po hektarju površine je treba sejati 30 kg semena. Več ni potrebno. V neugodnih legah pa je priporočljivo Aleksandrinki primešati 3 do 6 kg laške ljuljke. Prvič jo je treba kositi tik pred cvetenjem. Ker pa hitro raste in obilo da, potrebuje tudi temu primerno izdatno mineralno gnojenje. Vedno vež traktorjev, vedno manj konj Po štetju lanskega junija je bilo v državi 147.253 traktorjev ali 12.240 več kot leta 1961. V istem času je število konj v državi nazadovalo in je znašalo decembra 1962 le še 120.579 glav. Od tega je bilo le 8.428 konj mlajših od 3 let, 15.778 pa starejših od 14 let. To kaže, da bo v prihodnje število konj še bolj nazadovalo. Število vprežnih volov je v zadnjih 12 letih zdrknilo od 132.000 na 26.775 glav. bi imelo pridelovanje koruze za zrnje v krajih, kjer pitajo prašiče, če bi koruzne storže silirali. Siliranje koruznih storžev bi bilo priporočljivo zlasti na manjših kmetijah, kjer je pitanje prašičev takorekoč glavna panoga kmetijske tržne proizvodnje. Tako daleč zaključki glede pridelovanja koruze za zrnje na Koroškem. Iz njih sledi, da bo ostalo pridelovanje koruze na Koroškem do nadaljnjega v glavnem omejeno le na pridelovanje koruze za siliranje, se pravi silokoruze. Kakor pri pridelovanju koruze za zrnje pa tudi pri pridelovanju silokoruze po stari poti ne gre več naprej, kajti zatiranje plevela potom ročnega okopavanja in pletve je predrago in z ozirom na pomanjkanje ročne delovne sile neizvedljivo. Tu si moramo poleg mrežne brane in ogrodnika za okopavanje in osipanje pomagati tudi s kemičnimi pripravki za zatiranje plevela med koruzo. Eden izmed takih pripravkov, ki po preizkušnjah verjetno največ obeta, je GESA-PRIM. Pri poizkusih pri silokoruzi na kmetijskih šolah Goldbrunnhof in Buchhot na Koroškem se je pridelek silokoruze z Gesapri-mom povečal za 100 do 130% in so z njegovo pomočjo pridelali tudi nad 600 q silokoruze po hektarju. Tudi pri koruzi za zrnje so dosegli povprečje pridelka zrnja za 80 do 100%. Slovenska kmečka zveza obvešča: Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je 1. februarja odredilo, da se mora v ponedeljek, dne 20. maja 1963 po vsej državi izvesti popis rabe kmetijskih zemljišč. Zadnji popis rabe kmetijskih zemljišč je bil izveden leta 1959. Namen takih popisov je, da se v državnem in deželnem merilu od časa do časa ugotovi, kako se je medtem spremenila raba zemljišč, katerih poljščin se je pričelo več sejati in katerih manj. Takšno ugotavljanje rabe zemljišč pa je prav v času, v kakršnem se sedaj nahaja avstrijsko kmetijstvo, zelo važno. Po eni strani silita tehnična revolucija in stremljenje za dosego rentabilnosti kmetovanja in rastlinske proizvodnje, po drugi strani pa zahtevata eksport in import kmetijskih pridelkov pravočasnega ugotavljanja, kje na inozemskem trgu bo mogoče odvišne pridelke vnovčiti in koliko deviz bo treba na drugi strani pripraviti za uvoz drugih potrebnih kmetijskih pridelkov. Poleg tega pa je popis rabe zemljišč eminentnega pomena za pospeševanje kmetijske proizvodnje in predelave kmetijskih pridelkov. Tako gledano je popis rabe kmetijskih zemljišč ravno tako potreben in koristen za vsa- Gesaprim je škropilo, ki ga po hektarju potrebujemo 2 do 4 kg. Le pri trdoživih plevelih ga je potrebno več, tudi do 10 kg po hektarju. Škropilo je treba raztopiti v vodi, pri čemer se računa 300 do 600 litrov vode po hektarju. Najboljši čas škropljenja je, ko je plevel vzniknil in napravil 4 do 6 lističev. Kakor z Gesaprimom, ki učinkuje proti plevelu, povečamo pridelek in kvaliteto silokoruze z nitramoncalom. Njegov učinek se kaže tako v povečanju pridelka kakor tudi v izboljšanju krmne vrednosti silaže tako po beljakovinah kot tudi po škrobnih enotah. Poizkusi so pokazali, da je silokoruza brez nitramoncala ob samem kalifostatnem gnojenju dala le 288 kg beljakovin in 4.980 kg škrobnih enot po hektarju, da pa je 400 kg nitramoncala po hektarju — danega koruzi v obrokih — povečalo pridelek beljakovin na 563 kg, pridelek škrobnih enot pa na 7.780 kg. Z obrokom 800 kg nitramoncala po hektarju je znašal pridelek beljakovin 688 kg, pridelek škrobnih vrednosti pa 8.535 kilogramov. Če hočemo dober pridelek silokoruze, jo oskrbujmo z Gesaprimom in ji bogato gnojimo z nitramoncalom, ob vsakem rahljanju zemlje vsaj 100 kg po hektarju. kega kmetovalca, kakor je potreben vsakoletni popis živine. Zato je tudi popolnoma zgrešena vsaka malomarnost ali neresničnost pri dajanju podatkov za take popise. Kakor skupnosti, tako tudi vsakemu kmetovalcu posebej največ koristi, če dajemo pri takih popisih resnične in točne podatke. Popolnoma neosnovan pa je s tem v zvezi strah, da bi taki podatki lahko koristili finančnemu uradu in da bi bili vsled njih lahko višje obdavčeni. Obdavčenje kmetov, ki niso vezani na knjigovodstvo, se ravna po takoimenovani enotni vrednosti kmetije in le-te popis rabe zemljišč ali živine nikakor ne more spremeniti. Zaradi tega pri popisu rabe zemljišč 20. maja nobenega strahu pred resnico. Točno navedimo, kako koristimo svoja zemljišča, koliko jih rabimo kot travnik ali pašnik in koliko jih orjemo ter kaj na njih sejemo. Pri popisu rabe zemljišč bo treba letos odgovoriti tudi na vprašanje, koliko ljudi še dela na kmetiji. To vprašanje je doslej vsebovala le popisna pola ob popisu kmetijskih obratov leta 1951 in leta 1960, ker pa je prav v zadnjih letih število kmečkega prebivalstva močno nazadovalo, bo letošnji popis rabe zemlji^ vseboval tudi to vprašanje. Za 20. maj je napovedan popis rabe kmetijskih zemljišč Dunaju, prikazali zdravnikov primer kot nesrečo zmešanega človeka in rešiti konzulov ugled. Toda sam pri sebi je bil von Mitterer nezadovoljen s potekom stvari in sam s seboj. Bled in osamel je v svoji polmračni delovni sobi konzul premleval vso zadevo in se čutil razorožen in slab proti dolgi verigi najrazličnejših okoliščin, v katerih pač zvesto in vestno opravlja svojo dolžnost, zapravlja čez mero svoje moči, hkrati pa jasno vidi, da je vse zaman in brezupno. Polkovnik se je tresel od mraza, čeprav je zunaj pritiskala julijska vročina; včasih je občutil, kakor da omedleva in omahuje nad neznanim prepadom. 17 Ta druga in strahotnejša vstaja ni prav nič prizadela francoskega konzulata. Narobe, njeno središče je postal na koncu avstrijski konzulat in njegov zdravnik Cologna. Vendar so v francoskem konzulatu vsi preživeli težke dni in noči brez spanja. Če izvzamemo dve kratki poti des Fossesa ni smel v teh nekaj dneh nihče niti glave pokazati skozi okno. Tudi Davillu se je sedaj zdelo huje kot prvič, ker takih razburjenj se človek ne privadi, temveč jih prenaša teže in teže, čimvečkrat se ponovijo. Kakor ob času prve vstaje je Daville tudi sedaj mislil zbežati iz Travnika, da bi si rešil življenje in družino. Zaprt v svoji sobi se je trpinčil z najtežjimi mislimi in slutil najhujše možnosti, toda pred služabništvom in uradniki, celo pred ženo, je skrbno skrival svoje misli in razpoloženje. Vendar tudi ta skupna nesreča ni mogla zbližati konzula in njegovega prvega sodelavca. Nekajkrat na dan je konzul načenjal pomenek z des Fossesom. (Zaprta v hišo sta se shajala še pogosteje kot prej.) Toda noben teh po- govorov ni prinesel nič dobrega, ne pomirjenja. Pri vseh svojih drugih skrbeh, dvomih in razočaranjih si je moral Daville vsak hip ponavljati, da živi z nekim tujim človekom, od katerega ga ločijo nepremagljiva pojmovanja in navade. Celo dobre lastnosti, ki jih je fant nedvomno imel in so se posebno kazale v takih okoliščinah: pogum, nesebičnost, prisebnost, Davilla niso mogle navdušiti. Kajti tudi vrline kakega človeka sprejmemo in popolnoma cenimo le, če se nam pokažejo v obliki, ki ustreza našim pojmom in nagnjenjem. Kot vedno dosihmal je Daville tudi sedaj trpko in prezirljivo gledal na vse, kar se je godilo okrog, si vse razlagal s prirojeno zlobo in barbarskim ravnanjem teh ljudi in skrbel le, kako bi v tej zmešnjavi zaščitil in rešil trancoske koristi. Nasprotno je des Fosses z objektivnostjo, ki je Davilla presenečala, analiziral vse pojave okrog sebe, si prizadeval najti vzroke in razlage v njih samih, v okoliščinah, ki so jih ustvarile, ne glede na škodo ali korist, prijetnosti ali neprijetnosti, ki sta jih on in njegov konzulat imela od tega. Ta hladna, neprizadeta mladeničeva objektivnost je vedno razburjala konzula in mu bila neljuba; toliko bolj, ker je v njej moral jasno videti znamenje premoči tega mladega moža. V sedanjih razmerah mu je bila še posebno težka in zoprna. Vsak pogovor, uraden, poluraden ali oseben, je vzbudil mladeniču številne asociacije, svobodna pretehtavanja in ledeno objektivne zaključke, konzula pa razdražil in zaprl v užaljen molk, ki ga des Fosses sploh ni opazil. Ta otrok iz bogate hiše, toda vsestransko nadarjen, se je tudi v svojih mislih vedel kot milijonar in bil drzen, muhast in razsipen. Pri stvarnem delu konzulata Davillu ni bogve kaj koristil. Čeprav je bila njegova dolžnost prepisovati konzulova poročila s koncepta na čisto, mu je Daville nerad dal ta opravek. Pri sestavljanju ga j® grizla misel, da bo mlad tajnik, čigar duh ima menda sto oči, pri prepisovanju kritično tehtal poročilo svojega konzula. Daville se je srdil sam nase, pa se ni mogel premagati ,in je pri vsakem tretjem stavku pomislil, kako neki se bo zdel njegovemu tajniku. Zato je važnejša poročila rajši pisal in na čisto prepisoval sam. Skratka, pri vseh poslih in, kar je bilo še huje, P'[ vseh notranjih bojaznih, ki so jih Davillu zbujali dogodkj v zvezi z novim Napoleonovim pohodom na Dunaj, ni bi* des Fosses za nobeno rabo, največkrat samo v breme i** nadlogo. Razlika med njima je bila takšna, da niti veselj® nista mogla uživati skupaj. Ko je sredi julija, približno ob koncu vstaje, prišla novica o Napoleonovi zmagi pri W®9' ramu, hitro za tem pa še o pomirjenju z Avstrijo, je nastal® za Davilla doba njegove občasne razvedritve. Vse se mu j® zdelo srečno prebrodeno in dobro končano. Edino, kar m1' je kvarilo veselo voljo, je bila mirnodušnost mladega tajnika, ki ni poznal navdušenja nad uspehom, kakor ni vedel' kaj so dvomi in bojazni, ki se porajajo pred uspeho*11* Daville je z muko in neumevanjem gledal tega mlade niča z njegovim vedno enakim in mirnodušnim smehljaj®11? na obrazu. »Kakor da je naročen na zmage", je dej konzul svoji ženi, ko ni mogel potožiti nikomur drugerTlU' molčati pa tudi ne več. Spet so prišli lepi in topli travniški dnevi ob konj-jj poletja; najlepši in najprimernejši dnevi za tiste, ki J je neprenehoma dobro, in najmanj težki za ljudi, ka*er je hudo in težko poleti in pozimi. (Se nadaljuje) H E N R Y M ese^ina nad iezer°m Ko se je pred hišo ustavil avtomobil, je Klara Mačk ugasnila luč v svoji sobi in stopila k oknu. Kakor vedno, je tudi zdaj globoko vzdihnila, ko je zagledala beli olds-fnobile Jimmyja Kimberleya in čudovito večerno obleko svoje hčerke. Jimmy se je poslovil pred vežnimi vrati, Klarina hčerka pa je odklenila vrata in stopila v hišo. Klara je stopila po prstih v kuhinjo, kjer si je njena hčerka Louise nalivala mleko v skodelico. — Kako je bilo? — jo je vprašala. — Nič posebnega. Ples je bil lep in vsi smo se imenitno zabavali. — Ali sta bila na plesu tudi sodnik Kim-berley in njegova žena? — Seveda. — In kako sta se obnašala proti tebi? — Sodnik Kimberley se je pogovarjal z nienoj. Bil je zelo prijazen. Dejal je, da ni-1,10 ničesar proti najinim načrtom, vendar mo-fava še nekoliko počakati. Želel bi, da si Jimmy svoj položaj v službi nekoliko utrdi. 2ato je potrebno, da še nekaj let počaka-va... — Nekaj let! In ti si verjela njegovim lažem? — Mama, prosim te ... — Ne jezi se, draga Louise, nisem ho-*ela reči nič slabega. Vse se bo še uredilo. — Njegov oče ne bo nikoli dovolil, da bi Se poročila, — je šepnilo dekle. — Jimmy Pa ne bo ničesar storil proti njegovi volji. '° mi je sam priznal. —■ Da njegov oče je proti temu zakonu ... *aradi mene. Zato ker me ima za propadlo *®nsko, mar ne? Zato ker včasih popijem ffialo več, kot bi bilo potrebno ... Klara je spremila svojo hčerko do njene sPalnice. Želela bi se pogovoriti s tem starim aomišljavcem, — je pristavila. Obleka, v kateri se je Klara naslednjega dne popoldne pojavila pred vrati Kimberle-Vevega stanovanja, je bila obledela. Na sobarico, ki jo je odvedla v sodnikovo delovna sobo, očividno ni napravila posebno dobrega vtisa. » '— Gospa Mačk? — je vzkliknil sodnik in dvignil s fotelja ob kaminu. — Veseli me, a ste prišli. Pravkar pijem čaj. Ali se mi .aste pridružili? Žal mi je, ker danes moje *ene ni doma, vedno ima mnogo dela v dobrodelnih društvih. .-[■ Verjemite, — je dejala Klara, — da ^ je zelo prijetno, ker sva sama. Res?... Da, da, seveda! Gotovo ste 6 Prišli pogovorit o Louisi 'in Jimmyju. ■ ^ Ne nisem prišla zaradi njiju. Vem, Qkšno je vaše stališče do njiju, in tudi ra-^em, zakaj je tako. Prosim? ^Obr 'sga fem jsfno Nikar ne igrajte komedije z menoj! o vem, da ne želite, da bi prišlo do zakona, in morda je bolje tako. Ho-reči, da bi bilo za vas morda nepri- Neprijetno? DOBHOVODO Sumljivo ; , !n se uči prodajati perilo v očetovi proda-je *• Nekcga dne se povzpne v pisarno svo-očeta in ga vpraša: , neka stranka hoče kupiti jopico, pa ali se pri pranju skrči. Kaj naj ji -Ali je jopica preširoka? vpraša oče. ~~ Seveda. Razumljivo, da se skrči! so ljudje! Pila • ‘gralka Ana Magnani sto- }e^arne> i° le srečala prijateljica in jo jsbljeno vprašala: ^ Kaj si bolna? Zakaj naj bi bila bolna? je ugovarjala J^eramentna Italijanka. js Ker prihajaš iz lekarne. ‘ Vecer !e Ana Magnani v neki družbi ^°nč^a’ ^ se ^ ie Pr‘Pet‘l° in svojo zgodbo ___z naslednjimi besedami: Id' _te kakšni so ljudje. Če bi me vide-ŠctL fr*hajam iz groba, bi me gotovo vpra-' alt nisem umrla. — Da, če bi se nekaj odkrilo v zvezi z nama ... Kimberley je zakašljal in odložil skodelico. — Oprostite, gospa Mačk. Ali ste rekli „v zvezi z nama"? — Seveda! Menda ne boste rekli, da se ne spominjate. — Res se ne ... Klara se je nasmehnila. — Oh kako sem neumna! — je vzkliknila. — Kako bi me lahko prepoznali zdaj, ko sem'že stara? Seveda, tedaj sem bila malo drugačna, kajne? Kako mi je žal, da nimam fotografije s seboj! Ali se res ne spominjate? Sodnik je težko sopel. — Motite se, — je šepnil. — Ne poznam vas. — Dragi moj sodnik, spomnite se na Chicago! Tiste mesečine nad jezerom! Seveda ste bili tudi vi mnogo mlajši. Bili ste tako simpatični! — Chicago! — je zajecljal s šibkim glasom. — Cela večnost je minila od tedaj... — Jaz pa se še spominjam. Dan in noč. — Ali ste vi morda 'Lili! Ali je mogoče, da ste vi Lili Mangles? — Zakaj ne, dragi sodnik? Lili je lepo ime, kajne? Lepše kot Klara. Nisem vam hotela reči, da mi je pravo ime Klara. — Lili... To je neverjetno ... — Ampak resnično! — je dejala Klara z žalostnim glasom. — Leta so storila svoje, prav tako pa tudi mojemu pokojnemu možu. Ni znal ravnati z ženskami. Bilo bi mnogo bolje, če bi me bili vzeli za ženo. Seveda pa jaz nisem spadala v tisto vrsto deklet, s katerimi bi se poročili! — Prosim vas! — Sodnik je vstal. — Od tedaj je minilo trideset let. Te stvari so preteklost. Bolje je, da jih pozabiva. — O, jaz sem jih pozabila. Nikoli nisem o njih ničesar pripovedovala Louisi. Toda zdelo se mi je potrebno, da se malce pogovoriva o preteklosti. Vi, jaz in vaša soproga. — Menda vendar ne boste moji ženi pripovedovati o tej stari zgodbi! Zaboga, Lili, ona ne ve ničesar ... Umrla bi, če bi to slišala ... — Hm, meni pa se ne zdi, da bi bila tako občutljiva. — Ali potrebujete denarja? — je vprašal sodnik in pristopil k njej. — Povejte znesek! — Oprostite, — je rekla Klara odločno. — Ne potrebujem vašega denarja. Moj mož mi je zapustil dovolj imetja. Edino, kar bi lahko storili ... bi bilo to, da bi omogočili zakon med vašim sinom in mojo hčerko ... — Torej izsiljevanje? Klara se je nasmehnila. — Vedela sem, da boste to rekli. Torej je za vas izsiljevanje, če se dva mlada človeka ljubita in se hočeta vzeti! — Ne nasprotujem Jimmyjevi poroki. Svetoval sem jima samo, da bi počakala. — Poznam to taktiko! Počakata naj tako dolgo, dokler ne bo Jimmy srečal dekleta, ki bo njegovim staršem bolj všeč ... — Dobro, — je dejal sodnik po krajšem premolku. — Dovolite mi, da o vsej zadevi razmislim. Poroka je bila napovedana za julij. Klara je dva polna tedna popravljala in urejevala dekletove obleke. Bila je tako zaposlena, da je videla sodnika samo še dvakrat. Pr- ELZA BUDAU J J) ^ Ustavil se je in me pritegnil. Zazrl se mi je v oči. Dolgo me je gledal. Samo gledal. »Kdo ve, s kom si se poljubovala ta čas, ko me ni bilo,« je iznenada dejal. Nisem povesila pogleda. »Preveč rada se poljubljaš, da bi mi bila lahko zvesta,« je nadaljeval. »A bila si mi. Občutek imam, da si mi bila. Tako čista si.« Za trenutek sem videla Emilovo lice, pa Andrejevo, kako se mi približuje, njegove ustnice na mojih, pa jih nisem čutila; pozabila sem že, kakšne so, pozabila, čeprav je bilo to šele pred nekaj dnevi, kot bi nikoli ne bilo. Morje, palme, mesec nad njimi, kakor v slabem filmu. To je bilo daleč. Nisem povesila pogleda. Nasmehnila sem se. Videla sem, kako se je moj nasmešek prikazal v Milivojevih očeh, kako se je razširjal, razcvetel po vsem njegovem obrazu in to lice, ki mi je bilo tako drago, edino lice, ki mi je res kaj pomenilo, več kot samo trenutek dotika, trenutek užitka; to lice se mi je približevalo, prav počasi, polno nežnosti, začutila sem ga ob svojem, njegovo toplino, ki me je zdaj oblivala, vedno bolj, kakor val, najina vroča diha sta se pomešala, roke ovijale, telo ob telesu, tesno, povsem tesno... Izpustil me je. »Ne,« je rekel. »Ne smeva.« Šel mi je z roko čez čelo, oči, ustnice. Kakor bi si jih hotel zapomniti za vedno. »Draga,« je šepnil. »Draga ...« Držal me je z obema rokama in me gledal, samo gledal. Za njegovimi rameni so med vejami utripale luči mesta kakor oddaljeni svetilniki. »Spusti si lase,« je rekel. »Tako si lepa, kadar imaš razpuščene lase.« Pobrala sem si sponke z glave in jih dala v torbico. Obrnila sem se k Milivoju. »Všeč si mi s spuščenimi lasmi.« . Poljubil je moje lase in čelo in vrat in usta in spet lase in spet usta. Čutila sem, da ga imam rada, da ga ljubim, da se imava oba rada, da je nesmiselno, ker se upirava temu, kar občutiva, nesmiselno, a potrebno. »Kaj je to? Dež?« Nastavila sva svoja lica k nebu in čakala z začudenjem in občudovanjem. Kakor to delajo otroci. Dežne kapljice, srebrne kakor rosa, neslišne, prav počasi so padale, v dolgih presledkih, sramežljivo. Milivoj se je premaknil. »Greva?« je vprašal tiho. »Rada imam dež,« sem dejala. »Ostaniva še. Čudovito je. Bilo bi škoda, če bi šla.« Ostala sva še malo tako, objeta. Ni deževalo zares, le pršelo je. Nisva govorila. Nikoli nisva govorila, kadar nama je bilo lepo. Besede lahko vse pokvarijo. Premalo jih je in preveč so netočne, nedoločene, da bi jih lahko človek uporabil ob takih trenutkih. Vračala sva se po praznih, osvetljenih ulicah. Sedaj je deževalo nekoliko močneje, a še vedno ne premočno. Sploh ni lilo. Nebo je bilo preveč mirno nocoj. »Ogrnila boš moj dežni plašč,« je rekel. »Ne smeš se prehladiti. Nočem, da bi se prehladila.« »Pa ti?« sem vprašala. »Nočem, da bi bil moker zaradi mene, Milivoj. Lahko bi vzela dežnik s seboj, ko sem šla ven, pa ga nisem. Sicer pa sploh ne dežuje.« »Ogrnila boš moj dežni plašč in pika! Bodi pridna!« Oblekla sem njegov dežni plašč. Segal mi je skoraj do tal. Videla sem to v izložbah, ko sva šla mimo. Milivoj se je smehljal. Bilo me je najbrž res smešno gledati, kako sem v petah preskakovala luže. Že dolgo nisem bila tako razposajena, tako prosta. Pred vežo me je poljubil. Ni šel z mano noter. Zunaj me je poljubil. Nekje je bilo devet. Stekla sem po stopnicah. Točna bom! To bo prvič, da se bom vrnila točno s sestanka z N^ilivojem. Čestitala sem si. »Ne,« sem rekla. »Ne, Milivoj.« Kakor tolikokrat poprej. Ne spominjam se, kolikokrat sem mu že rekla tako, moralo je biti neštetokrat. Vedno je bilo isto, to me je utrujalo. Ubijalo naju je. Bila sem vsa zamorjena zaradi tega, otopela. Obema je šlo na živce to pretvarjanje, da lahko izhaja brez tega ,da nama ni potrebno, da nama je čisto lepo brez tega; ta neprestana budnost, pazljivost, napetost, da ne bi šla predaleč, da se ne bi predajala temu, kar sva čutila, kar sva si želela, ta večno nedokončana borba. Šlo nama je samo na živce, vedno bolj nama je šlo na živce, trpinčila sva drug drugega s to odpovedjo, s tem zatajevanjem. Spet se je začelo, čeprav sem mislila, da se ne bo. Po tistem snidenju se mi je zdelo, da lahko še malo počakava s tem, vsaj kakšno leto. Pa se je nadaljevalo. Ponavljalo se je, vedno pogosteje, neizprosno, vse tisto, kar naju je razdvajalo. Želel me je, to ie bilo nekaj naravnega, da me je želel, razumljivo, in branila sem se, kar se je tudi dalo razumeti pri teh mojih nesrečnih, pomanjkljivih letih. Spet sva se borila in se odtujevala drug drugemu, vedno bolj, pri vsakem še tako za lase privlečenem izmikanju. Nisva se prepirala. Nikoli se nisva prepirala zaradi tega in tudi za kaj drugega ne. Odslej sva se samo še sprehajala, sprehajala tam, kjer so bili ljudje, nikoli na samem; sedela sva na klopi ob poti, da so hodili mimo naju, da nisva bila sama. vič, ko jo je gospa Kimberley povabila na čaj, drugič pa med štirimi očmi tik pred poroko. — Želel bi govoriti z vami, — ji je rekel sodnik s svečanim glasom. — Prepričan sem, da me boste razumeli. — Ne delajte si skrbi! Vaša žena ne bo ničesar izvedela, to vam obljubljam. Sodnik je vzdihnil. “J — Ne bodite preveč strogi do mene, Lili. Žal mi je, ker sem takrat tako ravnal z vami. Če potrebujete denarno pomoč ... — O, ne, dragi sodnik, rekla sem vam že, da mi nič ne manjka. Ko se bo Louisa poročila, bom uresničila svoje davne sanje ... Kupila si bom hišico na Floridi. Čez dva meseca bom odpotovala. Sodnik je zopet vzdihnil, tokrat z olajšanjem. — Hvala, Lili, — je dejal resno, — Hvala. Ko se je Klara ta večer vrnila domov, je njena hčerka sedela na postelji in topo buljila predse. — Kaj se je zgodilo? — jo je vprašala in jo pobožala po laseh. Louisa se je obrnila in Klara je opazila solze v njenih očeh. — Mama, nekaj ti moram priznati. Danes popoldne sem bila pri Kimberleyevih; čakala sem na Jimmyja. Sedela sem v sobi zraven sodnikove, ko si prišla ti k njemu. Nisem hotela prisluškovati, res nisem ... Klara je zadržala sapo. — Torej si slišala o čem sva govorila? Louisa je zarila obličje v blazino. — Kako si mogla, mama? Kako si mogla storiti kaj takega? — Kaj sem storila? — Misliš, da ne vem? Misliš, da mi ni popolnoma jasno ... kako si ga izsiljevala? Lili! Klara se je začela smejati na ves glas. Smejala se je celo minuto, hčerka pa jo je začudeno opazovala. — Toda saj sem ga slišala ... — Seveda si ga slišala. Zagotavljam ti, da tega človeka nikoli prej nisem srečala. Zbrala sem le nekaj informacij o njem, da bi se zdelo, kot da ga poznam. Vse ostalo je storil on. Veš, vsak moški ima v svojem življenju žensko, ki bi jo hotel pozabiti. Uspelo mi je, da sem ga prepričala, da sem jaz ena od tistih ... Zdaj pa si obriši solze in se mi nasmehni... Nisva sedela dolgo, nisva imela obstanka. Trudila sva se, da sva se pogovarjala, pogovarjala o nečem, kar ni imelo nobene zveze z nama, kakor leta in leta poročena zakonca, ki sta se povsem prenehala zanimati zase, ki sta se že dolgo povsem naveličala življenja v dvoje, ki sta bila sita drug drugega. Niti poljubljala se nisva več. Bala sva se poljubljati. Včasih sem se spraševala, kaj sva naredila s seboj. Sva to resnično midva? Še midva? Imel me je rad, vedela sem to, zdaj sem dokončno vedela, nisem več dvomila o njegovi ljubezni do mene, in imela sem ga rada, tako kot prej ali pa še bolj in vendar nisva bila srečna. Odtrgala sem se s silo. Z naporom sem se mu izvila. Vse v meni ga je želelo, ne, ne samo želelo, zahtevalo ga je. »Ne smeva se tako poljubljati, Milivoj,« sem rekla. »To nima pomena. Ker ne smeva iti do konca. Samo mučiva drug drugega. Samo to.« Nisem rekla: »Jutri boš odšel. Ne vem, kdaj se bova spet videla. Bojim se, da se nikoli več ne bova sestala. Da se že sovraživa. Zaradi tega sva se začela sovražiti. Samo zaradi tega.« Tega nisem rekla. Dejala sem le: »Ne smeva, Milivoj. To ni razumno.« Pa se nisva sovražila. Še ne. Nisva bila tako daleč. In ne bova se sovražila, ker bo jutri odšel, to naju bo rešilo. Do jutri je premalo časa, da bi se lahko res sovražila. Vprašala sem ga: »Želiš, da te grem spremit na postajo?« Rada bi ga spremila na postajo. Kakor je on mene tisto nedeljo. Pogovarjala bi se na hodniku do poslednjega trenutka, potem bi mene zadnjič poljubil in z vlaka bi stekla šele, ko bi se začel premikati. Kakor Milivoj takrat. Pa vseeno ne bi bilo isto, vedela sem to. »Ne,« je rekel. »Ne, Nadja. Bolje je, da ne greš. Slovo je tako mučna stvar, takšno slovo.« Stala sva pred vežnimi vrati. »Ne želiš, da bi te pospremila?« »Želim,« je dejal. »A rad bi ti to prihranil.« Dotaknila sem se njegove roke v nenadnem navalu nežnosti, že dolgo se je nisem tako dotaknila, nisem več verjela v njeno moč nad seboj, v njeno nenavadno sposobnost, da mi je dajala vero, zaupanje, občutek gotovosti, kadar sem jo držala; s prsti sem potegnila po njej, prav počasi, narahlo, kakor po strunah, potem sem z roko previdno zdrsnila v njegovo dlan, v pristanišče. (Odlomek iz romana »Diagram neke ljubezni•) Ul Mt RADIO PROGRAM NOGOMET Celovška Austria dosegla važno zmago V okviru prvenstva v državni nogometni ligi je celovška Austria zadnjo nedeljo v tekmi proti dunajskemu Rapidu slavila zmago 2:0 in si s tem bistveno izboljšala izglede za obstanek v prvi ligi. Zmaga celovškega moštva je naravnost presenetila, saj velja Rapid za eno najboljših avstrijskih nogometnih ekip in zavzema tudi po porazu na celovških tleh še vedno 4. mesto na prvenstveni lestvici, medtem ko so se Celovčani s to zmago povzpeli na 9. mesto. Tekma se je odvijala pred 5000 navdušenimi gledalci, ki so razumljivo z vsemi silami »podpirali« domače moštvo. Toda Celovčani so bili ne glede na publiko tokrat res na mestu in so z zmago nad relativno mnogo boljšim moštvom nedvomno dokazali, da se z izpadom iz prve lige nočejo kar tako sprijazniti. Pokazali so izredno dobro igro, v kateri je nedvomno odigral najvažnejšo vlogo dolgoletni jugoslovanski državni reprezentant Vukas, ki je s svojo tehniko zaposlil najbolj nevarne nasprotnike in tako svojemu moštvu omogočil odločujoče akcije pred vratmi dunajske enaj-storice. V zelo dobri formi je bil tudi celovški vratar Gartner, medtem ko je njegov dunajski kolega Gurtler v zadnjih minutah tekme očitno zgubil živce in ga je sodnik skupaj s celovškim Senauerjem moral izključiti. Svojo doslej najboljšo igro v celovškem moštvu je pokazal Klug in tudi Frattnig se je po osemmesečnem odmoru dobro znašel ter dosegel enega izmed golov; drugega je strelil Klug. Italija premagala Brazilijo Pred 100.000 gledalci je državna reprezentanca Italije v Milanu precej nepričakovano slavila zmago 3:0 nad ustreznim moštvom Brazilije. Ta izid tekme je zanimiv zlasti zato, ker bo Italija prihodnji nasprotnik Avstrije in si v avstrijskih nogometnih krogih seveda delajo skrbi, kako se bo odvijalo in končalo srečanje 9. junija v dunajskem stadionu. KOŠARKA Svetovno prvenstvo v Braziliji V braziljskih mestih Belo Horizonte, Sao Paulo in Curitiba se je zadnjo nedeljo začelo letošnje svetovno prvenstvo v košarki, ki bi moralo biti že lani decembra v glavnem mestu Filipinskih otokov Manili, vendar je mednarodna košarkarska zveza naknadno poverila izvedbo tekmovanja braziljski košarkarski zvezi, ker filipinska vlada lani ni dovolila vstopa jugoslovanski ekipi. Svetovnega prvenstva se letos udeležujejo v prvi skupini poleg domače braziljske ekipe še Sovjetska zveza, Urugvaj, Kanada in Francija, v drugi skupini Italija, Združene države Amerike, Argentina in Mehika ter v tretji skupini Japonska, Peru, Portorika in Jugoslavija. Evropo zastopajo na tem tekmovanju le štiri države, vendar je med njimi tudi Sovjetska zveza, ki je že večkrat zasedla drugo mesto in enkrat zaključila tekmovanje celo nepremagana in se je morala naslovu svetovnega prvaka odreči le zaradi tega, ker ni hotela nastopiti proti ekipi Formoze, češ da le-ta ne zastopa celotne Kitajske. Zato velja Sovjetska zveza tudi danes za najboljše moštvo Evrope in bo v Braziliji gotovo imela važno besedo pri zadnjih odločitvah. Na dobrem glasu pa je tudi moštvo Jugoslavije, ki je na evropskem prvenstvu zasedlo drugo mesto in si brez poraza osvojilo tudi naslov balkanskega prvaka. Letos je Jugoslavija od šestih odigranih mednarodnih tekem zgubila eno samo — namreč proti Italiji, premagala pa je Francijo, Madžarsko in tik pred odhodom v Brazilijo še Češkoslovaško. Prvi trije dnevi letošnjega svetovnega prvenstva so veljali izločilnim tekmam, od katerih pa so doslej znani rezultati samo prvega dne. V Belo Horizonte so se pomerile ekipe Francije in Urugvaja (zmagala je Francija z rezultatom 64:54) ter Sovjetske zveze in Kanade (rezultat 58:45 za Sovjetsko zvezo); v Sao Paulu so igrale Združene države Amerike in Mehika (Amerika zmagala z 88:74) ter Italija in Argentina (zmaga Italije v razmerju Če je govora o košarki, potem se nehote spomnimo tudi na ameriško košarkarsko moštvo »Harlem Globetrotters", katerega člani — izključno Črnci — so vsak zase pravi umetnik na tem področju. 91:73); v Curitibi pa so bila na sporedu srečanja Jugoslavije in Peruja (Jugoslavija je slavila zmago 77:67) ter Portorike in Japonske (izid tekme 83:67 za Portoriko). S tem so se vse tekme prvega dne zaključile brez vsakega presenečenja — namreč z zmagami favoritov. Daleč najboljši igralec tega dne pa je bil Jugoslovan Korač, ki je v tekmi proti Peruju sam dosegel 41 točk. Letošnje je četrto svetovno prvenstvo v košarki. Na prvem, ki je bilo odigrano v Argentini, je zmagalo domače moštvo pred ZDA, Čilom in Brazilijo. aDrugo svetovno prvenstvo je bilo v Braziliji, kjer je ekipa ZDA v zaključni tekmi premagala domačine in si osvojila naslov svetovnega prvaka pred Brazilijo, Filipini in Francijo. Tudi tretje svetovno prvenstvo se je odvijalo v Braziliji in je Sovjetska zveza z lahkoto odpravila vse ostale ekipe, vendar ni postala svetovni prvak, ker — kakor že povedano — ni hotela nastopiti proti Formozi; naslov prvaka je šel v braziljske roke, ostala mesta pa so zasedle ZDA, Čile in Portoriko. Ta teden vam priporočamo: Antikvarične knjige po nizkih cenah ■ Ivan Cankar: POVESTI IN ČRTICE, 360 sir. polusnje 38 šil. ^ Fran S. Finžgar: NJIVA, izbor črtic in novel, 460 str. pl. 28 šil. £ France Bevk: OBRAČUN, novele, 400 str. pl. 19 šil. EK Anton Ingolič: STAVKA, roman, 312 str. ppl. 14 šil. 0 Milan Pugelj: IZBRANE NOVELE, 348 str ppl. 20 šil. ^ Ivan Potrč: KOČARJI in druge povesti, 244 str. ppl. 15 šil. H Tone Seliškar: PESMI IN SPEVI, 152 str. pl. 7 šil. ■ Ksaver Meško: V KOROŠKIH GORAH, novele, 160 str. pl. 8 šil. | lika Vaštetova: UPOR, zgodovinski roman, 272 str. ppl. 15 šil. | Juš Kozak: ŠENTPETER, roman, 340 str. ppl. 19 šil. H Mitja Vošnjak: NAŠA VELIKA MATURA, kronika, 306 str. ppl. 19 šil. | Janko Kersnik: IZBRANE POVESTI, 384 str. ppl. 15 šil. | Miško Kranjec: FARA SV. IVANA, roman, 436 str. ppl. 28 šil. H Beno Zupančič: ŠTIRJE MOLČEČI in druge zgodbe, 272 str. pl. 18 šil. ■ Janez Trdina: BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH, 240 str. pl. 13 šil. ■ Boris Pahor: MOJ TRŽAŠKI NASLOV, črtice, 174 str. br. 8 šil. | Ferdo Kozak: PUNČKA, dramatična zgodba, 112 str. pl. 12 šil. M Fran Milčinski: CVETJE IN TRNJE, povesti, humoreske in satire, 384 str. ppl. 15 šil. Opozarjamo, da so te knjige na zalogi le v enem izvodu. Zato pohitite z nakupom oziroma naročilom! „Naša knjiga*1, Celovec, Wulfengasse RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti —- 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa. Sobota, 18. 5.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 11.40 Čd plošče do plošče — 14.15 Pozdrav nate — 15.45 Dunajski akademski komorni zbor — 16.00 Aktualna reportaža — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Gledališče in film — 19.00 Šport — 20.30 Dunajski slavnostni tedni, slovesna otvoritev. četrtek, 23. 5:. 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Petek, 24. 5.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Niko Kuret: Zima prikima — zima zbeži, zvočna slika, sodeluje »oder mladje". RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 » UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MHs Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačlb — 8.25 Zabavni kaleldoskop — 10.15 Od lod In ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 . - 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma Ir * svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radljtkf dnevnik. Nedelja, 19. 5.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Zabavni orkester radia Salzburg — 11.00 Jutranji koncert na prostem — 12.45 Gledališko ogledalo — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Samo veselje z glasbo — 19.00 Šport — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna igra — 21.18 Ob lepi modri Donavi. Ponedeljek, 20. 5.: 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturne vesti — 18.25 Za vas? Za vsel 18.35 Mladina in gledališče — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj mislite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Za mesto in deželo — 21.30 Koroška domovinska kronika. Torek, 21. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Glasba Johannesa Brahmsa — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Dela Claudela Debussyja — 16.00 Glasba zate — 18.00 Prometna vzgoja — 18.25 Če mene vprašate — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Skrivnost", radijska igra. Sobota, 18. 5.: 9.25 Ciganske melodije — 9.40 Mali vokalni ansambli pojo narodne pesmi — 10.15 Makedonski skladatelji — 12.15 Narodne in ponarodele — 12.30 Pred petdesetimi leti — 13.15 Zabavna glasba — 13.30 Zabavna paleta — 14.35 Voščila — 15.15 Dva orkestra, dvo stila — 15.40 Na odru z zborom Roberta Shavva — 16.00 Vsak dan za vas — 17.50 Kvartet Jonah Jones — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.00 Po domače ... — 20.20 Dom oddiha, komedija — 21.00 Za konec tedna — ples. Nedelja, 19. 5.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Primorski mladinski zbori pojo — 9.05 Za nedeljsko razvedrilo — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 11.50 Tisoč pisanih taktov — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas —- 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Voščila Zabavni orkester Norrie Paramor — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.05 Glasba na šestih strunab — 18.08 V prijetnem razpoloženju — 20.00 Izberite svojo melodijo — 21.00 Ob 130-letnici rojstva Johannesa Brahmsa. Sreda, 22. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Pra-Slehernik in njegova publika — 16.00 Glasba zate — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Walkura", Wagnerjeva opera. Četrtek, 23. 5.: 9.05 Poskočni zvoki — 11.00 Jutranji koncert na prostem — 12.00 Nežne strune — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Rilkejeve pesmi — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Zabavna glasba — 19.00 šport — 20.10 »Sedem proti Tebam". Petek, 24. 5.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 štirje proti štirim — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Sobota, 18. 5.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.45 Zabavni zvoki — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Iz zakladnice avstrijske ljudske kulture — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.00 Glasbeni spomini — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Slavni umetniki — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Bruce Lov/ — 17.10 Iz parlamenta — 17.40 Mednarodna radijska univerza — 18.00 Vseh deveti — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.45 »Tudi mi smo moderni" — 20.00 Avstrijska Hit-parada — 21.00 Strauss igra. Nedelja, 19. 5.: 7.05 Veselo skozi življenje — 8.15 Kaj je novega — 10.15 Zabavna glasba — 11.00 Dunajski slavnostni tedni — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Vesele note — 15.00 Ljudstvo in domovina — 16.00 Zabavna glasba — 18.25 Jezikovna policija — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Melodija za nedeljski večer — 21.15 Evropske pokrajine: Kras. Ponedeljek, 20. 5.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudska glasba — 13.30 Za prijatelja opere — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 17.40 2enska oddaja — 19.30 Dela Igorja Stravinskega. Torek, 21. 5.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Prav in narobe — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Veselo in zabavno — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Koristnost živali — 17.50 Esperanto — 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 22. 5.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ples in pesmi — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Anglosaška lirika — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Richard Wagner in glasbena drama — 17.40 Hišni zdravnik — 19.30 Halol Teenagerjil — 20.15 Zabaven večer — 21.10 Seine-Do-nava — 21.40 Aktualni prispevek. četrtek, 23. 5.: 7.05 Soncu nasproti — 8.05 Sprehod po Dunaju — 9.00 Operni koncert — 10.00 Zračno in lahko — 11.00 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Ljubezenska pesem gosli — 15.10 »Trije valčki”, opereta — 17.05 Gledališče po vsem svetu — 18.10 »Vedno dobrota" — 19.20 Znane melodije — 21.00 Popevke. Petek, 24. 5.: 6.05 Mladi glas — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Mednarodna rodijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška oddaja — 17.15 Znanje za vse — 19.30 »črnci", drama — 21.00 Mi in planine. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 18. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.25 Kraljici majnika v pozdrav. Nedelja, 19. S.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 20. 5.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Za našo vas. 10 minut za športnike — 18.00 Za naše male poslušalce. Torek, 21. 5.: 14.15 Poročila objave. Z zaključne prireditve gospodinjske šole šolskih sester v št. Rupertu pri Velikovcu. Sreda, 22. 5.: 14.15 Poročila, objave. Kar želite, zaigramo. Ponedeljek, 20. 5.: 8.05 Zborovske skladbe Emila Adamiča — 8.30 Vedra glasba ob delu — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Arije iz Mozartove opere »Beg i* Seraja" — 12.15 Trio Slavka Avsenika — 12.30 Zabavno paleta — 13.30 Marian Kozina: Baletna suita — 14.05 I* manj znanih francoskih oper — 14.35 Voščila — 15.1 S Za zabavo in razvedrilo — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.45 Pojo vokalni ansambli — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Vesele in mirnejše izpod zelenega Pohorja — 18.30 Igra Ljubljanska jazz ansambel — 20.00 Skupni program JRT: Studio Zagreb. Torek, 21. 5.: 8.05 Komični operni prizori — 8.40 Plesni ansambli v vedrem ritmu — 9.25 Narodne pesmi raznib narodov 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Od melodije do melodije — 13.15 Zabavna glasba — 15.15 Trikrat pet — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Narodi v svojih pesmih — 18.45 S knjižnega trga- — 20.00 Stran iz Beethovna — 20.15 Radijska igra. / " Sreda, 22. 5.: 8.05 Od uverture do suite — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Vaši ljubljenci pojo *— 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Pozdrav iz Šumadije — 12.30 Uverture in arije — 13.30 Plošča za ploščo — 13.45 Orkester RTV Ljubljana — 15.15 Ob zvokih kitare in harmonike — 17.05 »Iz tisoč in ene noči ..." — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Zdaj pa kar po domače ... — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Urica ob zabavni glasbi — 21.05 Richard Wagner: »Leteči Holandec", opera. Četrtek, 23. 5.: 8.05 Maj in ljubezen v zborih in samo-spevih — 8.35 Dva orkestra, dva stila — 9.25 Obisk v operni hiši — 12.15 Ansambel Milana Vitka — 12.30 ^ vedrem tonu — 13.15 Zabavna glasba — 14.05 Pesnrr Srečka Koporca — 14.15 Ob glasbenem avtomatu — 14.35 Voščila — 15.15 Ansambla Stanley Black in Billy Bell — 15.30 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Zvoki iz Ukrajine — 18.25 Prvi večerni pl®* — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Akordeon in valsa musette — 21.00 Večer umetniške besede. Petek, 24. 5.: 8.35 Slovonske narodne pesmi — 8.55 Pionirski tednik — 12.15 Poje Koroški akademski oktet 12.30 Skladbice Fritza Kreislerja — 12.45 Popevke za vas — 13.30 Zabavna glasba na tekočem traku — 15.15 0<^ tanga do foxtrota — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Veliki mojstri iz glasbene preteklosti —*18.00 Aktualnost doma in po svetu — 18.10 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 18.45 Iz naših kolektivov — 20.00 Lahka glasbo — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 5®' gava klaviatura — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih* Televizija Sobota, 18. 5.: 15.00 Casey Jones, vodja lokomotive 15.30 Za mladino: Kaj lahko postanem — 16.00 Za žino — 16.30 Nogometna tekma — 18.30 Kaj vidimo vega — 19.30 Poročila — 20.00 Kratki film — 20.15 mislite o tem — 21.15 »Zvezdo nad Cannesom”. Nedelja, 19. 5.: 11.00 Dunajski filharmoniki — Evropsko prvenstvo v konjskih dirkah — 19.00 V luči žar® meta — 19.30 Oknar — 20.00 Poročila — 20.15 »Gal®b * komedija. Ponedeljek, 20. 5.: 19.00 Aktualni šport — 19.30 P°r°^ čila — 20.15 »Dober let' — 21.15 Okoli Bodenskega >e zera — 21.45 športno omizje. Torek, 21. 5.: 19.00 Leteča policija Isar 12 — Poročila — 19.45 Samo z menoj: Rudolf Carl — »Dumala", film. Sreda, 22. 5.: 17.00 Za otroke: Pavliha — 17.45 La$J'®^ zgodba psa — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročila 20.15 Kaj sem? — 21.00 šah smrli. četrtek, 23. 5.: 17.00 »Komedija zmot", veseloigra ^ 19.30 Poročila — 20.00 Potovanje po Kanadi — »Resen biti je vse”, komedija. Petek, 24. 5.: 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 ?°1 čila — 20.15 »Trije pari čevljev", prenos iz Lo^'0^ jevega gledališča. Izdajatelj, lastnik In založnik: Dr. Franc Petek, Uredništvo In uprava: Celovec - Klagenfurt, Goto*1 ^ gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado JaneH*' |* govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska založni ^ tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje- j, pisl naj se pošiljajo na naslov: Celovec - Klage*1 Postfach 124.