Dlalikoslovje. Spisal Fr. Metelko. Starodavni Slovenie ') so molili hribe in doline, ogenj in vodo; kar nam pričajo imena njih bogov: Triglav, med velikimi bogovi, ki se večidel na visokib gorah moli, od koder svoje dobrote deli; Bogaj, Bugaj, Bogana, Bohana (Bohinj na Gorenskem Gotteshain), bogovi in boginje, ki so doline in vode po njih posvečene. Vodni bogovi in boginje so se tudi 1) V Im. je bilo nekdaj Slovene, kakor nekteri še govore, da se pa od eedanjega Tož. loči, se sadanji eas večidel govori s koncom - i, - ije - ie: Im. in Tož. Kamničane, Im. Kamničani, Kamnioanije, Kamničanie. Tako tudi Poljaki pišejo: Haliczanie itd. imenovali: Makoš, Mokoš, Makošla, Mokošla (od moker). Krasopani (Venus, Urania) solnčni in vodni bogovi so velikrat združeni, ki jim je tudi zedinjenje njih slovesnost pridjano. Bistric navadno Piistric je bil klečpč kip (štatva), ki je iz svojega votlega trupla po soparici dim in plamen šverkal. H. p. 290. Zvingerus (nTheat.B III.;) pravi: Idolum Pusteric intus cavum est et aqua repletum atque ignp circumdatum cuin ingpnti sonitu aq uam illam in adstantes instar flammarum evomit. Po tem menijo nekteri, da ima njegovo ime svoj koren v pro - strp - ti (od tod štrikati, štrikniti); bolj verjptno pa v bister (t. j. divji, dereč, rapidus). Od tod toliko krajnih imen: Bistra, Bistrica. Buda, Buddha, boginja čuječnosti. tudi modrosti, v Sanskritu je Bod'hana buditi in Buddha solnce. Xje češčenje je bilo po zahodni Azii in Evropi silno dpleč razširjeno. Od tod je veliko krajnih iraen: Budajne, Budna vas, Buje, Budganja, Buda (Ofen), Budišin (Bautzen v Lužici), Budzjaki (Tatra-Gebirge) itd. Xasprotni pomen je zdaj pri nas v b udalo (Thor, Dummkopf). Cernibog, Cernoboh je bil začetnik vsega hudega, kakor Belibog vsega dobrega. Pa vender je po njih mislih tudi C e r n i b o g npkteremu dobro storil, mu pomagal in bil njegov dobrotnik; kakor je tudi Belibog npkteremu hudo storil. Vse bogove je bilo tedaj treba častiti in se jih bati. V poznejib, tudi še v sadanjih časih je slišati Černoknjižnik, Carovnik, Čarodenik v pomenu vražnika (copernika). Cert, Cart ima svoj koren v cerni in skoraj njemu enak ponien, le sarao v nižji stopnji; tako tudi Vrag, Vrah, Vrog, Zlebog, Zlod. Vraga stan t. j. stanovanje hudega duha; in v Sanskritu (H. p. 184) Uraga — sthana, t. j. podzemeijska kačja jania. Krajno irae Čretež od Čert. Cica,Cyca, Ciza,Ziza, Cisaali Sisa, boginja lastnosti Maje ali Žive v reditvi vsih živih stvari, enaka latinski Cereri. Od nje, pravijo, da mesto Zeitz v Saksonii, kjer so jo posebno častili, ima svoje ime. Xjc veliki praznik je bil v jeseni v zahvalo za zemeljskp pridelke. Ciselbog, Zislbog, bog časnih prememb ; N o c e n a pondčna luna, Denica, Uanica, Jutrenjica, Svetluša, Svetlonoša, V7ečernica in druge take imena so imele mališke pomene. Cudi, morski zmami, Cudo morskoje, med njimi je njih Car inorski, so tudi mališkega pouiena. Cur, Čurpan, bog za varstvo mej, posebno pri njivah; Curilo, s činiur se zmaga. Od tod krajno ime Čurile. Dagoda, Dogada, ki se družite s Perunom, ste eno s P o g o d o , in ravno to je tudi Jagoda — Baba. Davor, vojskini Bog pri Slovanih, kakor Mart pri Rimljanih; davorija vojskina peseni; davoriti vojskino peseni peti. Dažbog, (Dajebog, Dažuba, Dažba, Dahuba) je bil bog zakladov in bogastva , pa tudi vse srečp, vsega blagoslova. Tpga so pospbno v Kievu častili. Tacega poinpna je pri druzih Pilvit, z njim je Kovera skorpj eno. Dev, Uiv, Divlik ali Uiblik je bil hud bog, ki je svet terpinčil. Devana, Devica, Uzivica Dživica, Živa (Siva), je rimska Diana. Xje češčenje je bilo imenitno. ,,Dianae cultus Slavis" (H. str. 281). ,,Berebistes re.v usus est oraculis Dianae, quae e.\ antro edi ajebat, ut ita sibi dicto audientps subi to reddere t. Strabo etiam lib. 7. montes sacros fuisse ipsis pro templis et delubris testatur. Inde Sagori inons a Ptolomaeo in Sarmatia noniinatur i. e. Sveta gora eo, quod Dianae illi dicatus fuerit. Šafafik ^Starož." (I. p. 619, 622, 625, 653). Did, Didi, Uida, Didko je bil pritlikovček, inajhen in hudoben. Doda, Duda, Donda, Dunda, Dodola boginja Ijubezni, z Didoni v nekaki razmeri. Dogoda, Uagoda je s Pogodo eno. Doga, Duga, nebeška duha, t.j. mavrica ali božji stolček, je tudi mališkega pomena. Džunia (kužna bolezcn, kužnoba), Kuga, Smertnica, Kužna nevesta, Povetrica, se je po njih mislib v dvokolnicah po deželah vozila in kužnobo trosila. Flinc, pri južnih Slovanih bog soierti. Slov. Bč. cisl. 29, teč. III. Gorinja, gorska boginja, kar Škritki ali Škratelj. Gremnik, Gromovit, Gromovnikje eno, ki grom dela, njegov vikši je Perun. {d.ij, .i.d,.)