~Xr Lj mi i, 1. maja 1936. POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DIN. JL<©to Izhaja enkrat mesečno. Naročnina: 6 Din polletno. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva 22/11. Jeseniški delavec: Pomladne misli Pomladna vetrič je zavel preko naših poljan in gajev, prej _ gola in pusta narava se odeva z bujnim zelenjem, zvončki in šmarnice ljubko pokimavajo na gozdnih obronkih in skozi ozračje zveni pesem ptic, ki si urejajo nove domove, kjer bodo ^obenem s prenovljeno naravo začele novo življenje. Tudi v naših revirjih čutimo dih pomladi, toda šibak je in neznaten, čisto solnce nam zatirajo v oblakih saje in ptičje petje se izgublja med brnenjem strojev in tuljenjem siren. Ob prihodu prvega maja nas ne obdajajo preveč razveseljiva čuvstva. Kakor vsako leto, tako se tudi letos sprašujemo na ta dan, koliko so se razmere delavskega stanu izboljšale. Na žalost moramo ugotoviti ravno nasprotno. Množe se glasovi o novih redukcijah. Mezde so iz dneva v dan manjše, a razne dajatve se množe in življenjske potrebščine se podražujejo. Radi razkošja na eni in radi strašnega uboštva na drugi strani, se razredno sovraštvo veča in razredni boj postaja vedno ostrejši. Imamo nešteto delavskih organizacij, ki se bore za interese delavstva, a kljub temu vidimo, da so uspehi vedno redkejši in da se stanje delavskega stanu obupno slabša. Čeprav se zavedamo, da moramo iskati vzroke tega kritičnega stanja v nadprodukciji in v sedanji dobi, ki je nekako na prelomu in se vsak hip obeta preobrat v družabnem sistemu, vendar lahko z mimo dušo trdimo, da je v veliki meri delavstvo samo krivo skrajno slabega položaja, v katerem se nahaja. Delavske organizacije, ki imajo večinoma iste cilje, ki skušajo izboljšati socialni ustroj družbe in ustvariti delavcu boljšo eksistenco, so si neprenehoma v laseh, kajti vsaka hoče imeti vodilno vlogo in pri tem tudi največje koristi. Mesto, da bi v boju za izboljšanje socialnih prilik bile solidarne In da bi se ramo ob rami borile za delavske pravice, se iz gole sebičnosti medsebojno uničujejo in tako škodujejo ne samo sebi, temveč vsemu delavstvu. V bistvu so si vse delavske organizacije enake, kajti vse se nahajajo v borbi proti kapitalistom, ki so protivniki in izkoriščevalci delavskega stanu, toda razlikujejo se v izvajanju tega razrednega boja. Na vprašanje, katera pot je v razredni borbi edino prava, bi bilo teško odgovoriti. Popolnoma nemogoče je pa kratko malo postaviti formulo, po kateri naj se delavstvo bori za svoje pravice. V raznih deželah so prilike različne in gotovo je, da gleda francoski proletarec na razredni boi 'drugače, kakor proletarec naše ali duge države. Zato je tudi umevno, da se bo posluževal dugačnega načina borbe kot na primer naš delavec. Pri boju za izboljšanje socialnih prilik se moramo ozirati na okoliščine, v katerih se nahajamo in jim moramo boj tudi primerno prilagoditi. Naša država je še mlada in še ne stoji na tako trdnih temeljih, kod bi morala stati, da se ji ne bi bilo treba bati zunanjih sovražnikov, zato bi bilo gotovo popolnoma zgrešeno, če bi hoteli uvesti tako razredne borbo, kot jo propagirajo naši socialni ekstremisti. Če bi mi naše notranje zadeve urejevali z nasiljem in z državljanskimi vojnami, bi toi za našo državo imelo usodne posledice, saj imamo dosti »prijateljev« ki komaj čakajo na usodno priliko, da nas stisnejo za vrat. Razredna na-sprotstva ne smejo iti predaleč in pri tem se mora vedno upoštevati posledice, ki jih bo pri tem trpe! narod in država. Zato je napačno, če bi iskušali razvijati razredno borbo po načinu, kakšnih se poslužuje delavstvo drugih držav. Mi se dobro zavedamo, da obstoječega družabnega reda ne moremo čez noč preobrniti, saj nam to jasno pričajo zgodovinska dejstva. Kar je slabega in bolnega, čas sam izleči. Lahko se to le-čenje socialnih razmer sistematično pospešuje, ne more se pa tega, kar je slabega in bolnega v človeški družbi, takoj odpraviti. Tudi socialno borbo moramo vzeti iz čisto realnega stališča in se ne smemo predati utopijam. Tudi mi smo za socijalizacijo produktivnih sredstev, veleposestev, prometnih sredstev itd. Toda zavedamo se. da se to ne more doseči v tako kratkem času, kot si to nekateri zamišljajo, temveč moramo delati na tem počasi in pošteno .Čeprav smo socijalisti, ne uvidimo potrebe, da bi se osebna lastnina odpravila, ko vendar nimamo interesa na tem, da bi razlastili ubogega obrtnika ali kmeta, ki mu je zasebna lastnina življenjske važnosti. Mi pripoznavamo razredni boj in se tudi borimo za delavske interese, toda ta boj ne smatramo za tak boj. kot ga smatrajo naši nasprotniki, ampak vidimo v njem samo borbo proti kapitalizmu ,ki nas izmozgava in zasužnuje. Nikakor ne moremo pristati na to, da bi se v naši državi, ki smo si jo šele priborili, uvedla razredna nasprotstva tako zelo, da bi prelivali bratsko kri v egoistični borbi za ustvarjanje boljšega polo- Naš pni mainik Deževno aprilsko vreme se umika majniku, ki nam bo prinesel gotovo lepše in prijetnejše dni. Prvi dan v maju bi moral biti vsekakor najlepši, ker je posvečen delu in delovnemu ljudstvu. Odkar obstojajo naše narodne socialne organizacije, smo vsako leto, izvzem ši težkih vojnih let, proslavljali prvi maj. Med nami nas je še mnogo, ki smo prisostvovali veličastnim majniškim manifestacijam slovenskega narodnega delavstva v Trstu. Zadnji majniški pohod slovenskega narodnega delavstva po tržaških ulicah se je izvršil leta 1914. Do desettisoč slovenskih delavcev je korakalo pod zastavo narodne delavske organizacije in na mnogih krajih je prišlo do spopadov z izzivajočimi Italijani. Na to majniško prosla-slavo našega delavstva v Trstu smo polagali največjo važnost, kajti tudi ob tej priliki smo hoteli pokazati moč slovenskega življa, ki ga je internacionalna socialna demokracija, strogo italijansko pobarvana, zanikavala. Od tega časa se je mnogo izpre-menilo. Kdo je takrat slutil, da bo neposredno za majniško proslavo izbruhnila svetovna vojna, ki nas je razpršila na vse strani sveta? Kdo je takrat slutil, da se bo iz štiriletnega krvavega boja naroda proti narodu rodila naša toliko željena Jugoslavija. Velike izpremembe so nastale, toda prvi maj je ostal tudi še po vojni praznik dela. Ostal je, ker je ostal tudi kapitalizem, ki danes ravno tako — če ne še bolj, kakor pred vojno — izkorišča delovno ljudstvo. Na boljšem smo sedaj v narodnem oziru, ker imamo svojo narodno državo, v socijalnem pogledu pa je delavstvo zapostavljeno in zato moramo podvojiti in potrojiti svoje moči v boju proti izkoriščevalcem. V decembru 1888. leta je sklenila Ameriška delavska zveza na svojem kongresu v St. Louisu, da priredi dne 1. maja 1890 manifestacijo za osemurni delovnik. Delavski kongres, ki se je vršil leta 1889- v Parizu, se je temu sklepu pridružil, a delavski kongres v Bruslju je leta 1891. sklenil: »Prvi majnik naj bo od sedaj naprej skupen praznik delavcev, da izrazijo s tem skupnost svojih zahtev in pokažejo svojo solidarnost.« Prvi majnik, prva vidna zmaga skupne moči delovnega ljudstva, bodi pozdravljen z najblažjimi čuvstvi milijonov in milijonov delavcev vseh vrst, vseh onih, ki si služijo svoj kruh bodisi z ročnim ali duševnim delom! Glave pokonci in srca kvišku, veliki dan delovnega ljudstva prihaja, delajmo in kujmo, da nas ne najde nepripravljene. Prvi majnik bodi svetla zvezda, ki oznanjuje našo boljšo bodočnost. Prvi mainik pa bo še veselejši, če bomo izvedli svojo organizacijo v duhu narodne in socialne pravičnosti, ker le organizirano delavstvo je faktor, ki lahko zmaga. Iskreno želimo, da bi tudi v naši državi dosegli po-leg narodne svobode še socialno pravičnost, ker bo s tem zadovoljen delovni narod, država pa sigurna na znotraj in zunaj. Prvi majnik bodi pozdravljen! ‘Pristopajte v TParodno strokovno zvezo! Mednarodna konferenca dela Od 4. junija tega leta dalje se bo vršila v Ženevi 20. mednarodna konferenca dela, ki jo vsako leto organizira Mednarodni urad dela pri Društvu narodov. Na dnevnem redu letošnje konference se nahajajo naslednja vprašanja: 1. Ureditev nekaterih posebnih sistemov sprejemanja delavcev v delo. 2. Plačani letni dopusti. 3. Skrajšanje delovnega časa pri javnih delih, ki ji hizvršujejo ali pa subvencijonirajo vlade posameznih držav. 4. Skrajšanje delovnega časa v gradbeni stroki. 5. Skrajšanje delovnega časa v železni in jekleni industriji. 6. Skrajšanje delovnega časa v rudnikih. 7. Skrajšanje delovnega časa v tekstilni industriji. 8. 0 zaščitnih in tehničnih merah pri gradbenih delih. Prvih šest vprašanj je že drugič na dnevnem redu konference. Sedaj bodo po principu drugega čitanja in po predhodnem pristanku vlad, predloženi konferenci v svrho definitivnega sprejema odgovarjajoči teksti konvencij. Sedmo vprašanje je stavljeno prvič na dnevni red konference, vendar je že tako obdelano, da bo konferenca o njem razpravljala po skrajšanem postopku. Osmo vprašanje o zaščitnih in tehničnih merah pri gradbenih delih se bo razpravljalo samo v splošnem. Razen omenjenega, bo konferenca razpravljala tudi o letnem poročilu Mednarodnega urada dela, *■ žaja. Mi hočemo v naših vrstah vzgojiti kader delavstva, ki bo stal na visoki kulturni stopnji in se ne bo boril s pestjo, ampak s svojimi moralnimi vrednotami. To ne bo zahrbtna revolucija, ampak odkrit in pošten boj, ki mu bo sledila častna zmaga s trajno veljavo. Ko stopamo v novo pomlad in se v nas poraja nova moč, sveža življen-ska sila, ne obupavamo nad težkim položajem, ampak z veliko ljubeznijo do naše domovine in z neomajno vero v lepšo bodočnost delavstva se oprijemamo dela, ki nas čaka v naših organizacijah. Strojniki in njih položaj V zadnji številki smo obravnavali zahtevo strojnikov po starostni preskrbi. Nič manj važno je vprašanje položaja strojnikov v službi z ozirom na njih službeni odnošaj in važnosti, ki ga zavzemajo v obratih. Priznati je treba, da manjka pri strojnikih one samozavesti, ki bi jo po važnosti službe morali imeti. Ali je mogoče, da reprezentanca kapitalističnega izžemanja, »Zveza in-dustrijcev na slovenskem ozemlju v Ljubljani in potem še»Reprezentanca industrijskih korporacij v Beogradu, tretira strojnika lot »običnog mehaničkog radnika« in mu odvzema vso važnost, zanesljivost in odločnost v službi, čeprav na te dobre lastnosti absolutno reflektira takrat, ko išče zanesljivega in izvežbanega strojnika za izpraznjeno ali novoustanovljeno mesto v svojem strojniškem obratu. Strojnik je duša v obratu in od njegove teoretične in praktične iz-vežbanosti odvisi točnost in zanesljivost obrata. Ugotoviti moramo, da so po veliki večini strojniki sami krivi, ako jih njihov šef tretira kot navadnega klju-čavničarja-rokodelca. Zakon predpisuje točno, da mora in kje mora biti izvežben strojnik z državnim strojniškim izpitom nameščen- Če že zakon sam določa in upošteva važnost izprašanega teoretično in praktično dobro podkovanega strojnika, potem bi se morali strojniki te važnosti tudi zavedati in braniti ob vsaki priliki omalovaževanje njihovega strojniško kategorijskega interesa, bodisi od kogarkoli. Danes je strojnik fizično in duševno zasužnjeno orodje v rokah proste eksploatacije lastnika obrata, čeprav nima niti pojma o tehničnih in teoretičnih vrlinah strojnika. Boj za ljubi kruhek in boj za obstoj sta našega strojnika zasužnila in mu odvzela čas in ponajvečkrat tudi voljo za obrambo svojih pravic in položaja nad drugimi delavskimi kategorijami. Poglejmo strojnika v elektrarnah. Ves obrat, milijonska vrednost naprav in sreča prebivalstva odvisi samo od njegove absolutne usposobljenosti in zanesljivosti. Koliko škode obvaruje tak strojnik samo s svojo rutino in vrlino ter prisotnostjo duha vse one, ki jim je električni tok življenjsko neobhodno potreben in vse one, ki jim je električni tok zlata jama za dohodke. In kako je tak strojnik plačan? Alj odgovarja njegov službeni položaj in njegov odnos do službodajal-ca, tehnično teoretičnim vrlinam in izkustvom? Nikakor ne! Več samozavesti, več samospoštovanja in več vere v samega sebe je treba, da se ne bo ataka službodajalcev potom svojih reprezentanc posrečila, da strojnika fizično in duševno še bolj zasužnji. Strojnik ni stroj, on ni mehanizem, on je duša in gonilna sila kompliciranega mehanizma v obratih. On je teoretično in praktično po zakonu samostojen in odgovoren za svoje samostojno delo. Ne uničevati po malomarnosti ali apatičnosti samostojnosti, ki jo nudi zakon. Ne uničevati svojega človeškega dostojanstva z molkom ali s prevelikim obzirom in potrpežljivostjo! Dokazati morate svojim službo-dajalcem, da točnost, zanesljivost in dobičkanosncst obrata odvisi izključno od vaše teoretične in praktične nadarjenosti, inteligence in prisotnosti duha v vseh kočljivih momentih, ki so v obratu stalno na dnevnem redu. Če zakon določa za obrat izprašanega strojnika, potem se te zakonite pravice in važnosti poslužite v polni meri s tem, da boste s samospoštovanjem in odločnostjo uvaže-vali položaj, ki ga zavzemate. Trd boj je za kruh in obstanek, a trdota življenja ne sme biti nikdar ovira, da ne bi znali in hoteli ceniti važnosti svojega poklica. Strojniki! Prvi maj je pred nami, praznik dela vsega ročnega in duševnega proletarijata. Duševni in ročni proletarijat bo te dni v srcu praznoval veličino svojih ustvaritelj-skih sposobnosti za narod in za obstoj človeštva sploh. Koliko bolj z zanosom se bo 1. majnika spominjal in obujal živo vero v svoj odločilen poklic, saj strojnik vrši duševno in ročno delo, torej je strojnik poosebljen duševni in ročni delavec. Naj bi bil letošnji prvi maj mejnik, začetka boljše in stanu odgovarjajoče bodočnosti. Gospodarsko, socijalno in kulturno udejstvovanje strojnikov v bodočnosti naj zavzame eni razmah, ki jim po važnosti in veličini službe pripada. Za letošnji prvi maj naj bo to naša prisega. R- Jeseniški kovinarji Vzroki poostrovanja krize Na vseh koncih in krajih se čuti, da se nam danes slabo godi. Zdi se, kakor da bi se bilo ustavilo kolesje življenja. Obrati počivajo, dela ni, trgovina se omejuje in nikjer ni sredstev za povzdigo gospodarske delavnosti. Denarja primanjkuje, dasi ga dejansko ni nič manj, kakor pred takozvano krizo. Po vsem svetu je nemir in vsi narodi iščejo potov iz gospodarske teme in socialne nezadovoljnosti. In čeprav je človeški razum v mnogih primerih premagal naravo in jo sebi podredil, isti človeški razum danes ni sposoben, da bi gospodarsko in socialno življenje tako organiziral, da bi gladko in mirno teklo. Naravno je, da gospodarske težave povzročajo ljudje sami s svojimi slabimi lastnostmi, ki dobivajo svoj izraz v preveliki sebičnosti posameznika in tudi celokupnih narodov odnosno držav. Današnja gospodarska kriza znači, da človek ne more premagati samega sebe — dasi vidimo, da pod težo gospodarske krize trpe vsi in imajo torej vsi interes na tem, da se kriza ublaži in da se zopet povrne normalno življenje. Človek je premagal morja in ozračja, odkril je tajne sile narave, ni pa sposoben, da premaga samega sebe, da samega sebe prerodi in usposobi za lepše in zadovoljnej-še sožitje. Človeški rod je sam sebe zaprl v začarani krog, iz katerega ne zna izhoda. Povsod se iščejo zdravila za ozdravitev bolnega gospodarskega telesa. Zdravila išče vsaka država zase in meddržavna prizadevanja gredo za tem, da najdejo med državami lek, ker je bolezen mednarodnega značaja, t j. razširila se je na prav vse države, na revne in bogate, na zmagovalne in premagane. V Franciji n. pr. imajo cele gore zlata, pa vendar je gospodarstvo tudi tu v težki krizi in zato socialna nezadovoljnost vedno bolj narašča. Isto vidimo v bogati Ameriki, v Angliji, v Nemčiji in drugod. Naravno je, da pod težo krize trpe najbolj oni sloji, ki so socialno šibki. Tudi kapital je v krizi, to se pravi: tudi kapital ne more več večati svoje moči in bogastva. Toda kapital je ostal, medtem ko oni, ki nima ničesar, krizo .dvojno in trojno občuti. Kapital je skrit. Brez kapitala pa ni življenja. Zato je danes tako težko najti izhod iz kriz, ker se je umaknil kapital, odnosno je izgubil na svoji moči, ker je preje hodil po nenaravnih potih in stremel preveč predrzno kvišku, ne da bi enakomerno dvigal temelje, na katerih sloni in iz katerih raste. Kapitalistični sistem sloni na ma-terijalistično - rentabilitetnih računih. On gleda samo na renabilnost svojega uveljavljenja. Pri tem pa je kratkoviden in rentabilitetno stremljenje omejuje na časovno pretesno obdobje. Po tem obdobju pada v krizo in povzroča obenem krizo vseh. Kapital je opustil eno najbistvenejših zahtev vsakega gospodarskega uveljavljanja: v dobrih časih ni mislil na to, da morejo priti slabi časi, za katere ie treba rezervnih moči, da se slabi časi prebrodijo. Kapital je bil opustil eno najbistvenejših zahtev vsakega gospodarskega uveljavljenja: Kapital je bil po uspehih velike povojne konjunkture ves omamljen, da ni gledal v bodočnost. Pod vplivom kapitala je bila kratkovidna tudi državna politika, katera ima v prvi vrsti ščititi socialno slabe. Zanemarjala je skrbi in krize za bodočnost. Tako je kriza našla vse nepripravljene in nepreskrbljene — zato je kriza ostrejša tam, kjer je zakonodaja šla mimo socialno političnih potreb, manj ostra je v državah, v katerih je državna politika vsaj delno tudi mislila na bodočnost. Krizo sedanjega življenja prav občutno poostruje pomanjkanje soci-alno-zaščitne zakonodaje, predvsem pomanjkanje socialno-zavarovalne zakonodaje. V proračunski debati je v narodni skupščini padla trditev: ako bi socialnega zavarovanja ne imeli, bi bila kriza znatno ostrejša kakor je. Toda socijalnega zavarovanja dejansko nimamo, imamo ga le v skromnih začetkih, katero pa ni sposobno, da bi zlasti v času kriz moglo izvrševati svoje funkcije. V dolgi dobi ugodnega gospodarskega razvoja bi mogli n. pr. nabrati velika sredstva za brezposelno zavarovanje. Bili pa smo lahkomiselni in zato moramo danes pri skrčenih sredstvih iskati sredstva za neproduktivne izdatke, da zadržujemo naraščanje krize, namesto da bi jo ozdravljali. V dolgih letih bi z malimi sredstvi mogli zbrati velike vsote za starostno in invalidno zavarovanje, s temi kapitalija-mi bi mogli danes preživljati gospodarsko življenje in jačati konzument-sko moč enih, kateri so iz gospodarskega procesa izločeni. Delavec nima vpliva na to ,koliko časa bo mogel svojo delovno silo nuditi v najem. Socialno zavarovanje pa ima namen, da brani obstoj takrat, ko delavec svoje delovne sile ne more več uporabljati za vzdrževanje svojega življenja. Socialno zavarovanje je zavarovanje gospodarstva za čas kriz- Vsa prizadevanja nič ne pomagajo: pomanjkanje socialno-politične zakonodaje krizo samo poostruje. Današnji težki čas bi moral dati največjo pobudo, da naša zakonodaja postane v smeri socialno-politične zaščite naroda znatno bolj aktivna. Prvi maj v Bolgariji. V Bolgariji, kjer obstoja samo nacionalna delavska strokovna organizacija, se bo letos proslavil prvi maj na izredno svečan način. V Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, se bodo zbrale številne delavske delegacije iz vse države. Računajo, da bo pri manifestacijah sodelovalo okrog 125.000 delavcev, ki bo tudi defilirali mimo svojega kralja. Kakor rudarji in delavci mariborskih železniških delavnic, tako tudi jeseniško delavstvo razmišlja o času, ko bodo pričeli demontirati tovarniške objekte. Vesti o razširitvi železarne v Zenici so se uresničile. Nad 60 let dobiva gorenjski delavec svoj zaslužek od kovinske industrije K ID. Mnogi delničar ji so si zbrali težke milijone od storitve delavca. Zadnjih deset let je podjetje še razmeroma dobro napredovalo in uspevalo, Izvršila se je postopoma racijonalizacija, moderniziralo se je starejše naprave, produkcija se je dvignila tako, da izdelki K ID kr i je jo notrebo po njenih izdelkih v naši državi- Z upostavitvijo nekaterih novih obratov predstavlja K ID največjo in najmodernejšo železno industrijo v državi. Investicije, ki so danes vložene v to podjetje, so opogumile tudi delavstvo in nameščenstvo, da so si zgradili lastne hiše s pomočjo posojil na dolgoročno odplačevanje. Obrtniki, trgovci in kmetovalci širokega okoliša računajo, da jim bo mogoče zaposliti pri podjetju svoje sinove, ki ne bedo mogli ostati na domu. V kulturnem pogledu je jeseniškemu delavcu priznano prvenstvo, kar priča dejstvo, da imamo nad 60 društev, v katerih se udejstvujejo delavci in nameščenci, ki gojijo dramatiko, glasbo, telovadbo, prosveto, šport, turistiko Itd. Jeseniške železarne ne vzdržujejo samo 2500 delavcev in nameščencev, ki so zaposleni v podjetju, temveč imajo od njih koristi tudi gospodarski krogi bližnje in dalnje okolice. Poleg železnice so jeseniške tovarne največji odjemalec trboveljskega premoga, ki ga porabijo mesečno okrog 600 vagonov. Prav mnogo je pa še drugih dobaviteljev, ki črpajo svoj zaslužek od prospevanja železne industrije na Jesenicah. Vest, ki se je razširila o povečanju železarne v Zenici na izdelke, ki jih proizvajamo na Jesenicah, nas je vspodbudiila, da smo začeli razmišljati o vsem, kar smo zgoraj navedli. Tako se je tudi na zborovanju porodilo vprašanje, ali nismo zanesljivi državljani, ali ne izpolnjujemo vseh državljanskih dolžnosti itd. Ali bo res, da nam bo konkuriral inozemski kapital? Ali bo res že itak pasivno zavarovanje še bolj v nevarnosti? Vsa taka vprašanja so dovedla do sklepa resolucije, ki se je poslala na vsa merodajna mesta. Resolucija je bila sprejeta na zborovanju NSZ dne 8. III. 1936 ter se glasi: »V izvedbi velikega investicijskega programa železarne v Zenici na artikle, ki jih proizvaja K ID na Jesenicah in Javorniku vidimo najresnejšo nevarnost za eksistenčno možnost ne samo 2300 delavcev in nameščencev ,ki so zaposleni pri tem podjetiu, temveč vseh delovnih in gospodarskih slojev, ki so v naših krajih in v bližnjih občinah direktno ali indirektno odvisni od prospevanja podjetja KID. Kapaciteta kvaren KID je mnogo večja od potrošnje v državi na izdelkih, za katerih proizvodnjo naj bi se železarna v Zenici razširila. Ker pa ni računati s tem, da bi se potrošnja teh izdelkov v doglednem času tako povečala, da bi se mogla izkoristiti kapaciteta obeh velikih p odleti j in še raznih drugih manjših industrijskih podjetij v državi, ki proizvajajo deloma iste železne izdelke, je izven vsakega dvoma, da se bo morala produkcija v sedanjih obratih znatno skrčiti. Pri KID se bo skrčila gotovo na polovico ali pa še na manjšo kvoto, kar znači, da bi se v istem razmerju moralo reducirati tudi število zaposlenih delavcev in nameščencev. To bi izzvalo v vseh naših krajih največjo bedo in pomanjkanje in naravnost katastrofalno situacijo. Opozarjamo na katastrofalne posledice, ki jih je slično postopanje na področju rudarske proizvodnje povzročilo v vseh premogovnih re- virjih Dravske banovine, posledice, ki se vidijo v brezposelnosti in bedi tisočev rudarjev, zlasti na področju Trboveljske premogokopne družbe, v finančnih težkočah prizadetih občin in v nevarnosti, da pokojninsko zavarovanje rudarskega in topilniške-ga delavstva popolnoma propade in da bo vsaka sanacija naravnost nemogoča in bodo s tem tudi v rudarskih revirjih nastopile usodepolne posledice. Odločno protestiramo proti temu, da se v današnji dobi najtežje gospodarske depresije in hude krize v področju javnih financ proti vsem načelom zdrave politike lin celo iz javnih sredstev trošijo ogromni zneski ali pa, da se namerava dati koncesije inozemskemu kapitalu. Želimo, da se to prepreči, p redno ne bo prepozno. Predlagamo, če se more zbrati potrebne kapitale, da je potrebno misliti na izgraditev obratov v tem pravcu, da bi se proizvajali proizvodi, ki jih moramo danes uvažati iz inozemstva. Tako se n. pr. grade naše železnice z uvoženim železniškim materijalom itd. Za primer pa, da se naš predlog ne upošteva, smo uverjeni, da boste pripomogli k temu, da se bo računalo pri tem z vsem kompleksom socialnih vprašanj, s katerimi je treba pri takem pregrupiranju industrije računati,« V dnevnem časopisju smo čitali izjavo g. ministra za šume in rudnike D jure Jankoviča, ki se nanaša na gornje vprašanje in ki se glasi: »Vprašanje izgraditve nacionalne težke železne industrije je stopilo v aktivno fazo, ko smo imeli pravico do reparaeijskih terjatev v Nemčiji. Na žalost se te reparacijske terjatve niso izkoristile v ta namen. L. 1931. smo sicer sklenili s tvrdko Krupp pogodbo, toda bilo je prepozno, ker je med tem stopil v veljavo znani Hoovrov moratorij za nemške reparacije. Imamo več načrtov domačih in tujih metalurških strokovnjakov. Tudi glede finansiranja je več predlogov. Vlada je zavzela stališče, da je treba našo industrijo železa izgraditi samo z lastnimi sredstvi, pa čeprav v etapah. Trenotno je bila neodložljiva notreba države, da se čim-prej nabavi groba valjarska proga s premerom valja 800 mm. Kapaciteta ji bo okoli 180 000 ton valjanega železa in jekla na leto. Pokrili bomo z njo tričetrtine vseh potreb valjanega železa in jekla v naši državi, doslej smo pa samo eno četrtino. To je velikega pomena i za narodno gospodarstvo i za trgovinsko politiko i za državno obrambo. Kdor se neugodno izraža o teh investicijah v Zenici, je na krivi poti. Isto velja tudi za protestno zborovanje jeseniških delavcev. Vse to, v kolikor ne gre za nepoučenost, je inspirirano po tistih, ki jim ne gre v račun jakost železne industrije v Zenici in ki na posebno vešč način prenašajo obrambo svojih osebnih interesov na socialna tla med delavstvo. Groba proga v Zenici ne ogroža obstoja jeseniškega delavstva. V novih instalacijah v Zenici se bedo izdelovali Izključno tisti profili, ki se doslej niso proizvajali ne v Zenici, ne na Jesenicah, temveč smo lih uvažali iz inozemstva. Ne smemo tudi pozabiti, da instalacija takšne vrste, kakor je nameravana gfoba proga s premerom valja 800 mm, glede na njen program fabrikacije ne more biti nekje ob državni meji, temveč samo v strogem središču države. Kraljevska vlada bo stremela, da ustreže potrebam vseh krajev in vseh prebivalcev naše domovine enako, vendar bo zmerom dajala prednost splošnim državnim in nacionalnim interesom pred lokalnimi interesi kateregakoli kraja. Nekateri tuji listi krivo slikajo to nabavo samo zato, ker smo jo izvršili v Nemčiji. Da smo tako storili, so nam narekovali samo in izključno trgovinski in finančni interesi naše države. Vse izplačilo se bo izvršilo na račun klirinškega salda terjatev iz jugoslovensko-nem-škega kliringa v Nemčiji, ki znaša blizu 500 milijonov dinarjev. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da se je ta nabava izvršila pod posebno ugodnimi pogoji. Ponudbo tvrdke Krupp je strokovna komisija presodila kot najugodnejšo, tako glede tehniške bonitete, kakor glede cene. Od celotne odobrene investicije se bo izdalo približno trieetrt v Nemčiji, ena četrtina bo pa ostala pri nas, pri čemer bo imel največjo korist naš delavec. O kakšnem angažiranju _