St 19.
po polti prfieraan* *li v triorivl o * 'W poSiJjaa*:
Vb? U-to    ..... *\W' Pol Iftn    ....    . *,L^ 6etvrt leu:    .   .   .,   ,  N,, I. ^<i Pri OBnaniltb in tako iMj pssj „j*j('. ianicah"te pUSuje za mtviil^jj *¦ ri,,rTii'' „ do wto:
8 kr. 4e se titskti 1 k^i 7 » „ „ „ 3 ,, * „ u ,. » 3 *, Za veie 6rke po |»ro»tVii'ii -
V Gorici, 10. maja,


tjikaija v Scujo'nissiil
Via WereatO 12, * sftr^^.'^'^W^.' nigtva „S5o8e«* -V^ M%^<*;M<k -
A''
Rokopisi se tip %#^i; <jpf4-.l,l*aj' so Wagovoljn* fr>aiik%,ji)j^,; —^p«i*T^«»ij) in driigjui ««iir/^(iiP^|]im (ft ,i9t-c(H*iip *uiia, »1cov* aflatf M^il^fl'te^-
ki Je bil na Dunaji a4 2H *fr*il» !^ 2- a»|a, spra-jel je raKtiih resolucij,, v lutyri'^ i*t,^a uvoja pr^jpri-fiaoje in nasvete o tfrm, |ta3^o a^j ^ %*0{flo fkomngati sedanjim potrebam * MfciM* QoWfeaD ISIfcveaiiega*. iivljeaja. V ta namen In* «l .|e aaiiofc i\^ odaaok^, fci to pretreaovali potrebe ^ pM^i y fuMiuiii aziriti ter aeatavljali reaolucije,, %i a^obil" sMj^o ad 8^dP-mega ahoda. Danea jacdeyvta e^H'1 ^at&ljefl* po .Slot", one sklepe, tei «%lte\iij<% M(j St ^ajoikaratva.
ResoliuftJ* s^t^^joU"'
I. Zbranf katoligvni w ei^L ^ht<>Vaj(> r inta-rean druzlne, da ae a a s^it^jiu 1%^ IjfcdakJh fcolali
1.   ne podncaje ann^t'i^1 flita*^*, *wr\a6 tudf vzgojoje;
2.  da ae v avrho ^\.i»^6 «l%ti)j^!i pre*3ptei n^ itvnjajo samo gledd Miita%jo lia^MiH^, ^nac\ei tudj gledS vatvarjanja nravqilb  $i»W&jj<j?L
3.  da ae v avrht» e^nix^ y%oji> pt^ nao8i\oBti daje aiatemu razreduibj uJti^]]ow p:*()ta<A pr^d onion atrokovnth u&teljev.
II.  Zbrani katoWtt* jIM^r*^*" (i^a v intern dr&ave, da ae na aredtijib b^or-* Ijte^lkfl  2ot«ah
1.  pri naai mlaciiiii f«|"i l>*i*rt: fMriMl^m, t.j. notranje Sislanje in !j«il)0%^ d* ^ ^ViA in vlaWar* ske bile z u^tiimi, pom^Jhajl iSn te>r0l n|H« i kujigr^mt, a besedo in dejanjem ;
2.  da ae na noh»ale%|ia%ii!i^ fffe l^po'* Jwpava* nli
3.  nadomn§5n z ein^jlr^^tf ann^HtSBtj^.
III.   Zbrani katali^i %vstfcri|a;,ii Wtevajo ^ in-tercaa vede, da na sr«dnj|j|li ^iWli
1. na meato rae^ao^ ^fOaW^^t Moih p-ted-metov stopi poatopno «rp^ria^ ^otrol1^^   &*%
snaoja njegova temel|itej^» >^bit.^<i   in
3. tako" na meato dvej»a!sjifc:«g*i taiPvmi« piafo zviSanje takoimenovanxe i%^5>-i)'^(j ^tfp oj^
IV.  Ker je pa vera, ft* dlf^n ^r^iDft-, aa-2a^e i*i vede, tedaj tudi vzgoje, (Od^olj^t)[^ i'1 i/^bra^bg, za-htevajo zbrani katoli^ani   r^tfijl^
1.  nafielotna, d« |e* m^dvjii ata%o tako k8k»r ljudaka iola ver8ka;
2.  v prakal pred v%na
a) da diiara n^ o\r jra    j^d   n^»io\.\]janja  ror.
v 40 letib   |w^»cafl i^i,
Jo2e Mlinarjev, «in fca%<|fi^ tPVIPY, ct oyr^il |e lastnake Sole v GoHci %l glSaa.^t^Ma ^ j^sa^i odtde na pritiak otata i^ktlk 0M. l)v«ii^,K se on<ii ¡pile kot atudioaua jiitis^ I jia-^ 0^ % Aedtuga balj poklioaaega Luti ne^o fa \it^\\\ yihh ^o^ati^ od-pove ae vaakemu vjpliy^i, ^aa\A» jf\ojtf*M sron tea?, Trniyii ae ie 0 praf^m %»s«^r ^(Vis\ pTidrafl** aadovoljeu onim tor«tiS^pih kit ^ %Q ^a ^3uli«ovaki stan odlo&li.
Neprifiakov&ni |>o-v%}fe^ jo^h i Punaia >r-Gorioo je ofieta Joiefti gl^l^i' v^vci se^el, Jiat Ignacij ae nad bratotaj Ti^W ic, p^stj tint iifltmetxo iti piameno. Je pa 5e mnts^M^^ rf *«^eJeiaitt fcnta Sudi ter z glavo maj«, id^ J^ii^n^ i%j b-} 1ft oa, ki druzega biti ne Di«ore^
Kakor se vaak» i^tekic im^^ie^lita po ma.-lem, uleie, ukrotili so |fi t«a>i 'W^rjewi ^uhavi \r aWuwjeti bifii. Vea ali ne^oj ^o *•»% f toijo \olj^> ¡dan. Mati mlinaricft^ kW«^«J j" ^ WM ff* Toma-S Bened*j{ic, ki je ne|ced%| «^p ^(f»tou %^{ iduM p«sti^ aluiil in v Gorijanalfccft ita^'U ^li>|^ 6uli^vsk;eraia MMtt pMfbftO   JMkk»4^   J^^iK ^ ^ *&*
akih zaseboih arednjih Sol, paj bo 2e gimaa-zije, utiteljigfta,  realna ali obrtne Sole, mar-veC da jib naravnost podpira, ker se a tenj dr2avi olajSuje marsikatero breme. b) gled6 1q obstojeJSih Brednjik Sol pa
a) da so voronauk uvede na viajih razredib vseh realk ter tads razSiri na tee none zavode, ki eo jednake etopnje 8 srednjimi Solami, osobito na obrfcne Sole; (1) da 80 v intereau poduka iu vzgoje pri izbiranja in naatavljaojn ujiteljeT in po. eebno vodij na srednjih fiolah zadostno ozira na krSSaosko-versko in avstrijsku. rcioljabno mifiljenje u6enoev in stariiar ; y) da podredjene nine oblastoije pri dopa-figaoji, oziroma* ftopetni uvedbi krSJanekih in katoliSkih iiaprav, kot n. pr. razpel, golelcih molitev, lolskih ma§, prejemanja zakramentov, dafaovnib faj i. dr., aado* SSujejo prevladajofii veelni katoliSkih licence v in etariSev;
d)   da^ pri leatavljanji in potrjevanji Solskih knjig in beril na mesto teanoarSnega iz-kljufiovanja vaega, kar spojsinja na kato^ lisko, atopi izlo^evauje vsega nekrS^an-akega in s tern tudi proti^dftoBtnega;
e)   da ae v Solskem zakonodajatvu obaeieoa prapoT«d vdeleiaTaaja pri dmStvih ne bo zopet raztegala na disto rerska, cerkveao potrjens druStva, kakor so to proti nameri zakonodajstva la zoper pravioe drSavno priznane katoliSko cerkve atorile podredjene uLne oblastoije.
ItesoUicija pododseka flkatoliske dijaSke zveze".
2 ozirom na okoliS^iiao, 'la je versko miSljenje katoliSkega dijaka vsled raamer, ob^toje^ib na valikih So'.ali, preranogokrat v novarnoati, da otrpne, all po-poiuoma zgino;
uvazujo6 koriati, katere ima tesno zdruzenje kfltoli^kih velikoaolcev za vsakega posameznika:
gled6 na okoliSSino, da jo dijakom v njihoveni potnejaem poklicu dolo5eoo} postati va$en faktor za javno 2ivljenje;
konetno z ozirom na te2ave, zoper katere se niorajo zaradi obLe Se vladajo^tl] predsodkov bojcvatl katoliake dijaske zreze:
loSutnej materi zdaj ce!6 aolzica v o^eau od veselja za»gra, ko svojega priljubljeaega aina v duhovaki obleki zagloda.
Dn6 22. sept, 1. 1849. bil je Joze MHnarjev y mainika posve^en. V 14, danoktobrapoient j)i la je  vDornbergu nova ma a a.
Ndrod ee k sloreanosti od vaeb atrani zbere, kakor jeze to navada povsod ia ge najbolj na Slo-TeojskBm. JlladomaSnika Jo2et«t kaieremn je na atrani dotnaii zupnik, 6. g. FVaac Laiio, spremljajo v pro* cesiji iz farovSa po trga v cerkev sv. Danijela: 2. g. France Klemenc, novoma§nik iz Planine, kot dija-koa, fiepovanaki \ikarij, I g. Va! Dolijak kot sub-dijakon in fie drugi p. t. caatiti gospodjo od blizo in od daleii.
Sv. maaa se za5ne. Dobro znani g. Scbreiber, orgljaff v goriSki etolni cerkvi^ sproii orglje tor 8vrsto vocli avoje pevce in godce iz meata. Po odpeteni ^credo** — Bverujem!" na orkestri stopi na leco no* voaialtaikov seatranoc, 0. g. Jan. Lioen, vikarij v voi likl cerkvi ter nagnjedenitn poalufiavcexn razlogi v kratkem pa jedrnatem goforu nauk 0 imonitrioati dubovakega stand. Zvunaj cerkve na trgu rwvrS^cna je narodna strata. Stotnik g. France KerSevani daja jej tocno povelje in vsak glavni del sv. maf e pocefi^eri in na2t-anjen je nepriaotniva sosedom z vbranim po. iona in atrelora. Pobozni narodt fie enkrat poklekne, WlftdonaaSnik Se enkrat, a zdaj na priznici ayoja bla-goalovljene roke ategne ter v zadnje blagoslovi avoje dra^e domorodoe in aode5olane v imena Troje-Si9<qp, od kptmg* jpriliaja venJk dokn dar,
^Nfev^ta
polaga drugi aploSnji aV«trij%j|i ks^li^i ihonl vsem poklicanim krogom nujnomas^B. aatiia«joal. lofineje priporo^ajo pristop k O^ttloW^tii (HjaaSkMn korporacijam, nnj eo 2e druStta, it!^ bvflrva^ ,mc«W5e zaveze, ter v povzdigo katoliSkih dij^B 1 fc;oftH)racij in t po2ivljeojc in okrepSanje k*tola^s fr\,$hti m«j dijaki predlaga:
1.  Kot prvi pogoj uatanavljiiD^d #*jjani&kil kongregaeij na arednjih Solah naS^ ^Da^lit^;
2.  zopetno uvedbo akad^wi»io glii^o tt>fc|e ob nedeljah in praznikih;
3.  uatanavljanje katoliikib <|aa>|Kib^ k^porstiij, tarn pa, kjer ni upnnja, da bi ie fa^«i% ^uOa\|ta.la katoiiSka dijaSka korporaeija, lutanaorri^ 8kMeH»i5lcib bralnib druStev, knterih vodstva ftjs) 1)1 ^0 i^rDlSilft v roke versko-zveBtih katolioanov;
4.  naj ae ngladi pot teBniejsa^^iii ttv^^ojajeibiu zdruienju vseh katoliSkih dijaU lio'r^o^lj tAo* narhije.
Odsek „«a8mk»r8tvo^,
2 ozirom na veliki in eilni \plilr, ^<%j\ S^iajo najraznovratnejii tiskaraki bdeHd Y »^^D%jDUt l*vi na van vrste clovcikc draSbe, in uxn^fftj^, ^ Wtto narafifia potreba Sitanja ter ae vein? Wjfcta^l*- rseh atanovib in atarostih, in dalje ^le'QC^Sio ^flO^sruo dejansko okoliS6ino, da tnorejo W pWagtoz-iiJarjer ¦ pravcato fanatiLno vnetoatjo ia pottroS^vaatjjsntj v^||lcili denarnih avot razSirjevani liati in ti9a^ofi%]i! a^^lSttt. Ijiveje faliti veraki »n patrijo>tiela^i t&tf yjfe ijotaoa *e krScanakega prebivalstva, zaaejati ageD^e'b%e«V^ratrva in a torn pospeSevati z njim zve&aao ne^jfaXo'O^ti aaajkno je potrebno, da ae tesno zdtn^ijo m kr^^mski mt«a. leci dementi vseli atanov in v nan«e^\i pHriiu^t^ zV&ai akuaajo pobijati cerkvi kakor dr^i oa^ko ua^rae nilkaae prostozidarstva. KatoliSki ^liot^ sii^jt^j be-jaj
1.  za nujno potreboV da aie >^t %n0^s^ir yseh gkofijah ia pod varatvom prevziri^auih ftjt&ft'^taao$vi VatoliSka tiakovna flmStva, kako^rSa^'S^o v--mnogib krajih in z najboljfiiaj Tapehom k*tisfc^ii>^^elp>, po* sebn pa prtporo(a, naj se natanotl fl^ifij^ tiskovao dru? ;vq na Dunaji.                                 '".,¦¦"
2.  KatoIiSki sbod z ozirom iK'k ^itatee obSalovanja vredne tiakovne ravzmaira \l\9*fr pr^}riSa« Dje, da je v vspeSno pobijanje l^tBr^lQ^a ^i-opiaja nnjno potrebna ve6ja gmotna In'miOlM^liia |o^j)(>ra k**
Ljadatvo ae razhaja. Yaak ^oi,^ k^mor mu najbolj kaze, pogovarjaje se mea^da f^fO^i^uftko onima nSencema, gredoSema v Ein^a?*., ^J, h4 ^«eSa so je videlo, sliialo in opimlo»
Seveda naiveS goatOv zaji^iii je Jfefajf DpMoijlaa pri mlinu. Qee/cfef namreH je _ ^M *^Mjja. hjavj. miajfiegaeina8 tern poSaatiti, 61a j^na«lit)j^i) iit.na^o gostov na novo maSp povabi). ^[ecji c^i^, tobi kU vaedlo je opoldne za mizo ni5 tnaiijki()l^5!)_*)^bl|«'' nih prijateljev, znancev (n tiilliwk&t M^jika^ri jedi oglaai ae od Saaa do cava,%«¦ goa^e *n)em» za wvae aobrou! Zbudi ,w» Se .if^^iK ({rj^ ter zaSvrgoli, da se po dvorani odnu«vL. \i tl^nh. gfrl: BNa Slovenakem dom je mojl*
Teaela druiba veaeli se «5edM8 ^jWaud pa poSteao v narodnem hrupa id Y«Nljn ""^ ^ic^ga veiSera.                                                           .,
Od onega 5asa do danea se 40 tyrl ^MftaHH^ein mlinu muogo apreineoilo. Ode Jd%f (B jiiaw it^rija niata veg 2iva. TJinrla sta oba v 4^^,'«qj- ;Lfa. tovi arfni ^elji, naj bi ae nou ft. ^il!«- jfgllKtek zvesto pri hisi in v krvi ohranil,. ^H5Ho tc^ti.j|^^i'biao sLup 8pravljeno prembjienje v jW.'-NJ^ .Jt Wo>d povabljenih gostov odgfo je 6ez stci nftjliys Mblienio deSelo, obcudovat ad oblicja do obla^ji otifSlJajaje bn2je, ki ao ga v dan fiove niaSe A f\\m;i It v duha Caatili in molili. In ao>^tiJhkiljf # H-8^.» Jo2e Miinarjev? On Se Sivi. Kot^oHn?! ,^M letaai atarcek 3prebaia ae ae Svrsto ia }jfti# i»^j Mttjoi,-na katere ga 10 priittnik a niker i%ti tj. >«% Samo* torn tik wJjkM^a pfri»" fflMr MJ ^^^^ M*6*'
4dli*klli Hitof* ia^rjlp Hi* tudi glede potrebara priraernega pomnojWKI|.Sk> priporoda tedaj. naj se , izdavajo penjodiidfigj^^wfe, poseboo tudi take, ki si stavijo za Dato^S^to^panje koriBtij posameznih poklicnih vrat,in to p*o" Ipfevedjife meatih, kjer Se niso.
3.  Katoliski shcC;n« proglaSa samo *a sploSno obdutenb in nujrie potrebo, da ae preosnove in raz-Sirijo na Danaji obBtojedi katoliSki dnevniki, marved naglaia tadi koi  dolinost ia dastno zadetp vsakega
", katolidana, da po moSuosti podpira in sktiSa poape-Sevati katotiSko daanikarstvo.                                    s
Popolno prisnanje izreka doaedanJMnn moalce-niu zastopanju tega CaaniStva sa cerkveEfa in drSarae koriati, izreka pa ob enom ieljo, naj se kawlu odpro
Sredala vedjega ghisila tako raiairjenemfe vaporedu, a ne bodo xaatopane le cpravideoo tirjatve posa-mwmh kraljevin in deiel Javitrijike moaa^hije, mar-Ted te bo tndi aicer kolikor mod ia<ioatovalo vsem drugim ieljam katoliSkih Sitateljev r politiSkem, so-cijalnem, gospodarstvenem in lepoznanatveaem oziru. 'Kej naineravajo podjetniki Da Dnnaji izhajajodega liata »Yatcrland"-a tako preoanovo, priporoda se ta lilt vsem katolidanom najtopleje.
4.  KatoliSki shod se aklicuje na to, da morajo vsi oni, ki z beaedo ali piamom v javnosti sastopajo cerkvene koriati, vedno apoStovati veljavo papezevo in Skofov v sadevah verakega in oravatvenega nauka, kakor tndi v vaeh vpraSanjib, ki zadevajo duSevno vodatvo  Gerkve.  Ravno  tako mora naglaSati, kakd
. potrebno je t intereau katoliSke at van,, da katoliSki publicist! razpravljajo nasprotna dnevna vpraSanja t smislu vwjemneg* spoatovanja in ljnbezni,
Izvaa tega priporoda pogosto redne sestanke katoliSkih avatrijskih oasnikarjev, ker je to sredatvo ¡ povzdigo enotaoati v katolifikem dasopisji, v pos-peSevanje katoliskega tiskovstva spLh. in v gojitev gmotnih koristij aodelujoCih modij.
5.  KatoliSki shod proglaSa za jako zeljavredno, da se povsod TspeSno in bitro nasprotuje premnogo-krat po liatih raiairjenim zmotam o verskih reBcicah, kakor sploh neresnicnim vestem, ter t ta namen priporoda primerno organizaoijo sistema o popravkib.
Dopisi.
V GOliCi, 10. maja. — Veteransko dru-«t v o goriiko imolo 30 v nedeljo 5. t. m. ob 10. ori predpoludne v gostilni pri .Zvezdi* avoj redni obdni zbor. DruStvena zaatava prinesla se je v zbiraliSde z navadno dastjo. Dolgi dnevni rod yrSil ae je gladko in tocno. Ko je priila na vrato rolitev predsednika, oddale so ae 104 glasovnice za gospoda Antona Jacobi-ja, mestnega aSitelja, katerega ao bili veterani na veS sbodih postavili za kandidata na to meato. Za veteranstvo in njegov razvitek vedno vneti Miroslav grof Lantbieri, nacelnik rifem-. ber$kega ukraja, nazdraril je noTemn predsedniku in veterani ao zagnali svojemu noTGmu voditelju gro-moyiti zirio! evma! in hoch! Izvoljenec naatopi na-to 8vojo mesto in ogovori zbrane z naslednjim pre-lepim in naTdnSeoim govorom. „Yeterani 1 Ganen po castilnem saupanji, katero ste mi izkazali, bojira se v tern trecotku, da ne bom mogel vsega reCi, kar (5atJm, ker zdaj Se !e Cntim vso tezo izroienega mi mesta. — Tovarisi, oi me vodila praznaslaTohlepnost, sprejeti ponujeno mi mesto, ampak dolinost me ve2e, zastariti z nova vse svoje modi za to patrijotifino draStvo* ona dol2nost, katera mora biti nam vsem ¡isja od ozira proti nam samim. — V navzotaOBti teb osiyelili moz, kateri so krvaveli za domovino na
darja one besede, ki so ma kraj altarja zapisane: %1A monde n' a rien qnr soit digne de V amour d'nne ftme immortelle." To je: Svet nima nieesar, kar bi bilo vredno Ijnbe/ni nenmerjode duSe. Kar se prar lepo Tjema a s?eiimi besedami: Nedimernost nedimer* noati in vse je nedimernost zvnoaj ljubiti Boga.
. Za dva doi t. j. v tretjo nedeljo.po veliki nodi bo t Dombergu po 40 lotih zopet nora m a S a. Imel jo bo naS vrli domorodec, d. g. I g n a-cij Kralj, prefekt v velikem seminisdav Gorici. Nova mada meseoa maja ia v praznik varstva bv. Jo^efa ne sme biti brez vsega pomena in le po nakljadbi.
Drogi ml domorodee in brat v Kristusn! Na priproinjo nase nebeSke matere - in device Marije, katerej je res meeee maj poeveceu, iito tako na pri-pomod tv. Joiefa, patrona vesoljne sv. cerkve, ob-¡aroj Te Tedni Ode vsega zlega na dufii in telesu. Sreda Te poveod spremljajf Da, milojia naj Ti bo oaoda na sretu, nego je bila temu, ki je te levrstice gpisati hotel t »pomin Tvoje in svoje do-to made y Dombergu.
Y Lahib, 10. maj? 1889.
------¦»=¦-v--,---;¦.-.'    _____JftJe MHnarjev.
daatnem polji, ? naveodnosti teb junakov, katerib i prai kincajo odlike in spominska znamenja, prejmem I za to po naSi sveti cerkvi blagoslovljeno drno-rumenozastayoter obljubim, dajopo tzgledu mojega prednika pri vaaki primerni priloinosti visoko razvijem ter da jo kot c. in k. stotnik ohranim neo-madeieyano, da bom nad njo dnt ter izpolnoval svoje dolznoati po svojem oajboljem apoznanji in vesti, in prosim v tem sloyeanem trenotku Vsemogodnega, naj varaje mene in vse dru§tvo. — Daled od nas naj bo misel, kakor bi bill uze dosegli cilj avojega prwade-¡ani'a, bodimo si temved ¡ avesti, da ae sme od naa po praviei ved pridakovatt; krepko ailimo naprej, v gibanji je mod, a, nebanje ie smrt. — Gojimo pO svojih modeh atarega avstrijskega duba r avojem drn'Stvu poapeSnjmo Ijobezen do domovine, uljudnost med Ijndmi, nedolzno veselost, mec'sebojno podporo, 1 tovariSko zvestobo, vse vrline. ki, tako povzdigujejo naSo vojsko, vrline, ki naj bodo Se dalje trdna za-slomba naSemu drugfcvn. — Spominjajmo ae ne samo po atari navadi, ampak z navduaeoo Ijobeznijo avo-jega vsviaenega pokrovitelja in vskliknimo iz polnib pra : Njrgovo VolidanBtvo Franc Jozef I in i^ono Velidanatvo cesarica Elizabeta 2 i v i 1 a ! 2 i v ' a iivila!" Gromovito ae je odmevala zdravijca v deielnih in v nemSkem jeziku. Govornik ae je potem obrnil proti odstopivSemn predaedniku, zabvalil se mo za njegovo delovanje, obialoval, da je popustil preja-nje meato, ter izrazil zaupanje, da bo tudi Se dalje podpornik veteranskema druStvu. Slednjid nazdia-vil je tudi visokorodnemu gospodu Miroslavu grofu Lantbieri-ju, kateri po vzgledu avojih dedov in pradedov se kaze kot pravega goriskega plemida staroslavne korenine, ki ima vedno odprto srce za potrebe svojega ljudatva in hrani v avojih junaSkih prBih neomabljivo zveatobo do svojega vladarja. Na-vduSeni Sivio 1 V8eh navzodib sledili so torn beaedam predsGdnikovim. Nazdravljalo ae je Se drugim izvo-ljencem in slednjid se je zborovanje zakljudilo. Novi predsednik je tudi v BJoveoskem in italijanskem jeziku povedal kratek poanetek svojega govora. Prepri-dani smo, da je stopil na delo patrijotidnemu dru^tvu mo2, ki je na vse strani kos svoji nalogi, in trdno se nadejamo, da naSe veteranako dtuStvo se s daaom povzdigne do one stopinje, ki mu pristoja po njego-vom vzviSanem namenu.
IZ gOri§ke OkoliCO, dne 8. maja. — Nddeja, | da se bode uditeljsko druStvo za goriski okraj   lepSe   razvijalo  nego  doalej, uresniduje se. Kakor pri zadnjem zborovanji, tako je bila udelei&ba tudi dne 2. t. m. nenavadno obiloStevilna, Dobri dve I tretjini drustvenikov se je zbralo  k zborovanju,  ko- , | jega dnevni red je bil tega tudi vreden. .Opazili pa i smo med druStveniki tudi nekaj gOBtov,  koji so bili gotovo „dobro doSli".
Prvi govori g. udtielj Balid daljSo razpravo,  s
j katero utemeljuje potrebo  in  korist  „0 p i s a  g o-
riSkega 5. okraj a".   Brez   take   knjige je res
| tezavno uspeSno poudevati o zemljepiaji in zgodovini
domadega kraja in okraja v ljudBkej Soli. Potrebo to | | ao uvideli uze v re! okraj;h  na  Kranj8kem  ter so, kakor n. pr. uCitelji Pnatojinskega s. okraja,  opisali svoj okraj ter tndi izdali „Opiau kot knjigo.                i
Nekaj tacega namerava sedaj tudi nase druSfcvo. Y ta namen izvolil se je stalui odsek. 7 ndov, ko-jemu bode nalcga zbirati tvarino ter jo urejevati ter sploh o2ivotvoriii naS sklep o izdaji „Opisa goriSkega okraj. glavarBtva" z dodatkom, v kojem bodo opi-sane tudi one S. obcine gradiSdanskega okraja, v kojih bivajo Sloreuci.
Druga zanimiva razprava je bila ona, v kojej je g. Pr. Vodopivec, c. kr. okr. S. nadzornik govoril I o pouku metridnih merv ljudskej Soli. — > Menda je ravno ta todka dnevnega reda privabila k zborovanju tudi take uditelje, koji ae ga le redko ndeleZujejo, ker se za drnStvo premalo, da cel6 nid ne brigajo. Yendar Se pogreSamo v imeniku naiega dru^tva Se marsikateiega tovariSa. Upamo, da se tudi ti vzbudijo ter pristopijo k druStvu, cegar namen je vsestransko koristiti Soli in uditeljstvu. Tedaj... 0 razpravi g. nadzornika naj opomnim samo, da je bila taka,' kakerSnp vzmore le g. ?;^dzorni,i ;;>: da je pri njej gotovo vsakdf nekaj priibbil, kar uln bode sMHo k v&peinejemu poudevanju o metrii,': 'U merab. — Zbor je g. nadzorniku izrekel priznanje in zabvalo s proSojo, da bi nas vedkrat podaatil s kako razpravo.
Koncem prebere g. druitveoi tajnik Se porodilo o zborovanji, „Zaveze stovenakih uditeljskih druStvev" v Ljcbljani, koje porodilo se je le vzelo v znanje, kajti razpravljati o tem nt bilo mogode, ker so naSi • odposlanci (koji pa so bili vedinoma doma ostnli) imeli pro8to-rako\ —
Prihodnjemn obdnemu zboru, ki bo tudi glavni, doloditi ima odbor dan, kraj in dnevni red. — Na-I proai se zopet g, potovalni uditelj kmetijstva, da bi j predaval kaj, ako bode imel das.¦¦'— To zborovanje I se je vrSilo na elovenskem oddelku deLelne krac-| tijske Sole v Gorici, za kar se izreka slav. Solskemu [ vodsivn topla zsbvala.
IZ VertOJbe, 5. maja. — Za velikonodne praz-nike so pri nas v prvo zvonili trije novi lepo ubrani zvonovi katere je ljudatvo cele obcine koraaj prida-kovalo; zato pa je bilo tem vefije veseljo, ko arao jih prvid zasliSali te svete dneve. Yaled tega se prav lepo zahvaljujemo gosp. Broilu, lastniku livarne pri Pevmi, in ga toplo priporodamo vaem okolidanom, ker pri njem je tudi oena nizka in obroki so povoljni.
Pretekle dneve je bilo tukej flvahno gibanje zaradi volitve novega 2upana, ki je bila 29. aprila. Izvolili ao gosp. Josipa Nemca, v pravem pomenu besede vrlega postenjuka in znadujnega obdana, od kterega pridakujemo lepS« bododnosti. Pri volitvi je bilo prav Sivahno, ker je bilo mnogo kandidatov, in vrhu teb Se atari zupan si ni 2elel naslednika, ker tej buiari se je takd privadil, de bi se je nikdar ne navelidal.
K tej volitvi je priSel nadzorovat, kakor na-vadno, gospod okrajni glavar baron Beohbaob, kteri je govoril dosediinjim kolovodjnm prav lep poduk ter novini nastopnikora z reano besedo povdarjal, naj boljfi akrbijo za blagor obdiue v vaeb zadevah.'Siiai se, da omenjeai gospod namerava iti v pokoj; prav Skoda ga je za celo okblico, ker teLko dodakanio v nastopniku take sposobnosti in ljubezen do vseh.
6italnice in vaakovrstna druStva snujejo ae pov-8od in se dita od njih; a zalibog, da aamo pri nas nid; odkar nij gospodov LaSid«ev tu, je vse kondalo. Pa kako bi tudi no? ta Re ne more gaoiti pod tezo krika, drugomu so vai oni, ki berejo (slabe Ur.) da-snike ali knjige, proatozidarji, hudobnezl, brozvarci, ceravno nikdo nid ne dita razen knjig dru2be sv. Mohora; na 1500 probivnlcev sta aamo 2 narodena lista, knjige pa tako nobeden ne kupi. Teduj kam naj ae manj dita P pa bojim 86 da prav radi pomanj-kanja (dobrega Ur.) branja pe§a vera dast in izobra-zenost, kar bi ne amelo biti. Mladosti je potroba di-tanje in zopet ditanje, kakor ribi voda, drugado zaostane.
Preteklo nedoljo je bil tukaj plea, ki se je vr-i\l v najIepSem redu in miru. Zato pa izrekam mladosti posebno hvalo in 2eloti je, da bi se vsigdar tako lepo obnaiali in poSfceno razveaeljevali brez pretepov, pijandevanja in kietvine.
Z deiele, 4. maja. — (Slepar ali omilovanja vreden nesrednik ? Opomin g. orglarju P. Potodniku v Gorici). Dva meseoa bode od tega, kar je po naSih kra-jih hodil gluhonem (?) Lah. Bil je kacih 30 let star, majhen, drnolaa, bolj revno oblecen, prav podoben kakemu judu, Prisedsi v yas, dajal je z rokami znamenja, da naj ga vedejo k Lupanu, ki naj bi mu na njegove papirjo pritisnil 2upanijski pedat. Moijeimel na nekej poll IaSko piaano izjavo, da je ubog nesrednik in da njemu v prid izidejo male knjiziee v laSkem in alovenekem jeziku, z naslovom „J1 Sordo-muto" (nGlubonemw), katere naj bi se pridno naku-povale, da se kolikor toliko pomore zapuSdeuej siroti. Gluhonemi nesrednik je pa tudi rad »a zglaSal pri duhovnikib in uciteljih, kjer je v velikim uspebom iskal wnarodnikov" na gori cmenjeno delce. Tudi jaz sem bil tako sreden, ^a me je 86 svojim pohodom podastil. XJveril sem se aam, da si je bii nabral uie mnogo narodnikov izmed razlidnih inteligentoih sta-nov. Imel je mnogo podpisov z zraven pritisnenimi pedati, in to Od doktorjev, iupnikov, uditeljev i. t. d. Vsak narodaik je h krati narodil po 10, 20, 30 in ved lztiaov, saj je cena iztiau bila dolodena le na 4 kr. Jaz kakor so prcpridate, g. urednik, iz privito „Quitanze", narodil sem 20 iztiaov. AH Se dunes da-kam narodenib bukvio. SliSal sem. da so nekateri ljudje videli dotidnega glubonemega (?) dloveka v neki krdmi, kjer je prav pridno kvartal in pil. Iz tega bi sklepal, da jele navaden ali prav za prav prebrisan elepar. Zeld bi mi bilo vsed, ee bi mi cenjena ffSodatf mogla kaj ved povedati o tem dloveku, saj se je meoi izjavil, da je — G o t i d a n. Sam se — kakor apoznateiz „pobotniceK,piSe za „Luigi-a San-t i n-a." Ko sem se podpiaal, da vzamem 20 iztisov in sem ga pismeno vprasal, kedaj je treba (pla-dati, odgovoril mi je (tudi pismeno), da vaak na-rodnik takoj plada, ker on (Santin) da mora de* nar vnapreje poslati tiskarni. — Morebiti pa mu kri-vico delam, aumnided ga za sleparja j morebiti je res c i uovanja vreden nesrednik. In ravno zaradi tega sem objavil te vrstice, da pridemo gledd tega dloveka na disto. Ysekako nam je pa treba daodanes prav previdnim biti, ker posebno po dezeli se zdaj vladi vsakovratnih Ijudij, ki gledajo na to, da dloveka bri-jpjo od spred iu od zad.
Sedaj pri nekaj druzegal Ljudje, ki zivimo na deZeli, ki imnmo k 1 a v i r j e, pa jib aami ubirati ne znamo, britko dutimo pomanjkonje veSdega ubiralca klavirjev. Res je, da hodi neki Lah tdui po sloven skih vaseh po tem poslu ; ali moz jo malo prismojen pijandek in le malo veSd svojega dala ; nodostaje mu pa tudi potrebnega orodja. Zntegadelj bi bilo dobro, de bi naS Potodnik iz Gorice bodil od daaa do dasa po siovenskej dezeli na Primorakem ter nam u-biral klavirje oziroma tudi orglje. Y njegovo'Skodo bi to gotovo ne bilo, nam pa bi bilo ustre2eno»
auBSBBssi  1,1,1 ii —........imBBsmmaammasmtmummBsmm
Politifiiii razglid.
Katoli§ki shod na Dunaji, kateri   smo bili
o svojera   casu  napovedali   in fiegar  delovanje
smo v zadtijem  listu   omenili, sklenil je zboro-
vanje protckli teden v zadovoljnost vseh udele-
iencev.,  Resolucije   tamkaj   sklenene, katere o~
menjamo  na drngem  mestu,  merijo na to, da
L                 bi vse Sole sploh,  povenSi  od ljudskih do vse-
t                 u6ili§fy zadobile  boljSi  verski  zna6aj in poduk
f                 na njih versko  podlago,   da bi  se  povzdignita
cerkveua umetnost, po bozjih in  cerkvenih  za-
konih  reSilo  se  toliko zamotano in zavozljano
socijalno  vpraSanje   i.  t. d.  Pri tej   priliki o-
menjalo se je tudi rimsko vpraSanje in 2alostni
poloiaj sv. 05eta v Rimu,   kar je dalo levi6ar-
jem  poslaniske  zbornice  koj povod,  da so in-
>                  terpelovali  ministerstvo, ali ne bode izjava ka-
toliSkega shoda ru§ila zveze avstrijsko-italijanske.
I                  To je vender cudno, da se pray  na§i  liberalci
,                  toliko boje, da se ta zveza ne razrusi, med tern
I                 ko se Se nikdar ni Lulo, da bi bil kak  ud ita-
[                  Hjanskega ministra zarad izzivanj in zarot irre-
|                  dentistov in rogovileLev  nasproti zaveznici Av-
I               striji.
[                           Dnevi letoSnjemu  zasedanju drz.  zbora so
I                 sicer Steti — raziti  se  ima  menda 15. t. m.
|                 — ali pred   njegovim   razidom je hotel naufini
I                 minister Gauc s6 svojim predlogom o spremembi
I                 Solskega  zakona  razburiti   Se vse  stranke drz\
I                 zbora. Znano je   namrec na§im citateljem, kako
[                 so nem§ki konservativci zahtevali edino le ver-
sko ljudsko Solo, Le§ki poslanci pa tirjali spre-meuibo ljudske Solske postave v avtonomisticnem smislu, in slovenski poslanci v narodnem oziru, t. j. poduk na podlagi maternega jezika, ker njim ni braniti samo vere, ampak tudi jezik !                  slovenskih otrok. Koliko   ugaja predlozena   sol-
|                  ska novela omenjenim   tirjatvam,   razvidi se iz
j.;;                 tega, da so se  do   zdaj 2e trije klubi in sicer
ceSki, Hohenwartov in Liechtenstein© v  soglasno .                 iztekli proti   temu   nacrtu ministra Gauca, ker
'/                ne zadostuje zeljam njihovim   niti v  konfesijo*
nalnem, niti avtonomisticnem niti v narodnem ozira. Minister Gauc" je predlo&il Se dva druga postavna naerta o imenovanji in nastavijanji stalnih solskili nadzornikov; ali tudi proti tema :;                 nacrtoma.so se klubi   izrekli, ker s tern   bi se
-;¦                 le po   vsem   nepotrebno   mnoi&ila   centralisticna
birokracija.   Ker  so   ti   predlogi napravili tako I;                 slab vtis na zbornifino vefcino, zato ni 6uda, da
se je med poslanci 2e razsirjala vest, da je mi-|                 nister Gauc podal svojo ostavko.
I                          V Parizu je pretekli ponedeljek predsednik
I                 Carnot   z vso   slovesnostjo  odprl svetovno raz-
f                 stavo* Te svecanosti so se vdeleftii ministry vo-
l                 jaSki poveljniki, senatorji, poslanci, drugi dosto-
I                 janstveniki in brez Stevila Ijudstva;   ah ker  se
s                 s to razstavo dovolj ofcitno proslavlja stoletnica
|                 francoske  revolucije,   zato   se  poslaniki drugih
jl                 drzav te svecanosti niso   vdelezili   ter  so   prej
i                  zapustili  Pariz;   tudi   poslanci   mouarhisticnih
|                  strank na Francoskem niso bili navzoci.
\             Domafie in razne vestt
!                           Rastglas. Ker so razpu8Lcni vsled oes. patenta
19. aprila 1889. dri. zak. St. 53 dezoloi zbori mejne
,                grofije Istre in poknezene grofije GoriSke in Gradii-
I                caoske, rarpisujera s tem po amisli §§ 19. in 20. vo-
t                 lilnega reda splosne  volitve za  dez^na zbora mejue
,|                grofije Istre in poknezene grofije GoriSke in Gradi-
Scanske in narejam, da se imajo v teh obeh kronovi-
• ¦                 n*h voliti deicloi poslanci te-le   dni in v tiatiU kra-
jih, ki jih postava za to odloouje, in sioer:
1. poslanci kmeckih ob^ia 25. junija t.!.; 2. poslanci meat, trgov in obrtnib krajev, potom oboh kup-Cijekih zbornic v  Rovinji   in Gorici  28. junija t. I.; j                 3. poslanci velloega posostva: 3. juJija t. I, in sicer
I                  v Porogu zti  voliloi   okraj  mejne grofije Istre, in v
j                 Gorici za vulilni okraj, obatojeci iz politrtnih okrajev
[                  GradiSka,. CerviDJan, Trzio in  Karmia razen sedan jih
I                  okrajnih obgin Devin, Dobrdoc; Opacjeaelo, Biljana
j                 ,n Dolenja j — 5. julija t. 1. v Gorici za volilni okraj
I                  obsto.jefi is meBta Gorice z njenim okolilcm in iz po-
i                  liticnih  okrajev:   okolica   gorigka-Kanal-AjdovBcma,
J                 ToliniD'-Boveo-Cerkno, Seiana-Komeo, poiem iz po-
*-.*> •-¦•««*-»
prej omenjenih krajnih ob5in Devin, Dobrdob, Opa-6je aelo, Biljana in Dolenja. V Trstu 7. majnika 1889. Deielni nameatnik Nj. c. in kr. ap. Velidansfcva v Trstu in na Primorskcra:                                PJRETIS.
Dopolnilnd volitve v BtaraSinstvo goriako vrsile so se pretekio sredo v tretjein razredu po volji in v nepopiano veaelje delavnega italijansko - naoi-jonalno-liberalnega odseka. I/mod 650 vpiaanih volil-cev prislo jih je ali pa so jih pripeljali na voliifte 484; izmed ten jih je glasovalo 351 za dr. K. Ve-natija, 352 za Ant. Batistica (menda Solkanca) in 353 za Jan. Brisco-ta, zidarskega mojstra. Nam je ostalo zvostih 133 volilcev, lepo Stovilo za prvi zafietek. Volitve so bile od strani magistratove stranke jako iivahne in vsled tega prav slane*, 2000 gold, ni za-dostovalo za vino, gonjafie in konje ter za dobro vo-ljo po dobljent zmagi. Za- vse te dobrote imajo se zahvaliti volilci, krCmarji, prevoiJSeki in gonjaoi e-dino la Slovencem; ako ne bi se bili ti ganili, bi ne bilo ni uSitka ni zasMka. Zato naj gonjaSi ne zmir-jajo Slovencftv, ampak naj jim roko poljubijo, da so jim pripomogli do teJne pi5e in do lepega zasMka. Naj prosijo Boga, da bi bilo vsako leto tako, da jim ne bodo pajki predli po praxnih zelodcih. Obzalovati je le to. da so bili nekateri siavitelji sijajne zmage preveC veseli in preveL odkritosrcm, da je policija dobila povod dejati jih pod kljn5. Tega so sami Slovene! krivi, kakor so tudi krivi hujskanja proti sebi v nacijonalno-liberalnih liatih tor grdih kletvic, ki so sc v brezimnem spiau, ki se je v no5i pred volitvijo vtikal voliloem v okna in v vrata, vsi-pale na glave tistih, ki bi pomagali Slovencom v staraSinatvo. Brezmejnoga hujskanja javnih listov in grdega preklinjnnja tajnoga spina ne moremo podati svojim Citateljem, ker bi ae jim gnusilo in bi se jim lahko Se zelodec obrnil, ko bi to brali. Nekaterim goriskim mozem pa vse to ni5 ne do in najo&tnejSe hujskanje tako lahko pofcirajo, kakor hladno vodo, vedno trde5, da hujskanje izhaja od nas, ker se o-glaiamo, ker nofiemo moldati in postati „mefi6aniu po vzgledu neke 6islane  gospode.
Take agitacije, kakerSna je bila letos pri volitvah tretjega rasreda v mestno staraSinatvo go-liSko na strani magistratovih pristasev, nisrao Se vi-delt v Gorici. Na vsakih 10 vpiaanih volilcev je ze priael en gonjai, ki je z lepa in z grda volilca pre-pricaval in priOiSavai, da njegovi plaSevalci so naj-boljSi ljudje, kerplaiujcjo, in tedaj vredni, da se jim veruje in da se volijo tisti, katere priporoSajo. Listo nalili kandidatov so gonjadi volilcem iz rok pulili in trgali ter S70J0 listo urofievali in z vinom zalivali, da je drzala. Na dan volitve hodili so zaupni mozjo magistratove stranke od hifie do hiSe, od volilca do volilca z vozom ter vsakega posebe usedli v voz, odpeljali ga na voliSCe in zopet pripeljali zdra-vega i'f zadovoljnega na njegov dora. Tako so tirali k glasovanju volilce, ki bi steer ne bili ali volit, ter so imeii natanfino kontroio uad vsemi onimi, ki so vino pili. Zmagala je nadleznost in sila, vino in >| denar. Pri tem pa opisuje goriski „Moniteur" zadnje I volitve kot najdoatojnejse in najmirnejSe delo, pci-I hajajoCe edino ie iz vnetosti volilcev za avito culturo, italijanstvo in njegovo omiko. Clovek, ki ve, kako «e je vse vrSilo, mora strmeti nad takim lepsajo6im popisom; a kdor piSe, pozna ijudi, in v6, da njegov popis prihrani delo popisovalcu ter da se strogo ujema z namenom in z zahtavo; na drugo mu ni gledati. 9Corrierea vzbujal je atraati italijanskih in poitalijawtanih volilcev proti Slovencem brez najmatij-Se ovire. Od iasa Hohenlohove volitve naprej cvra6a goriski mojater (pa ne „Corr.u) pri vsaki vecji priliki politiko na narodno polje; a to orozje zacelo je uLe odpovedovati. Pri acdanjih volitvah bi niti italijanstvo mi ne pomagalo, ako bi ne bilo vinain denara. Ta dva delata konkurenco ilalijanakemu narodnemu nacelu, ki velja samo Se kot figovo pero mogotoem in hrepene6im po moci, ter slavita letos sijajno j zmago. 2ivila!
GoriSka ditalnica je zopei odlo2i!a svojo be-sedo na dan 19. maja t. I.
Radodaroi doneski. Otroskemu v r t u v Gorici so darovali: N. K. v C. 5 gl.; J. J. v C. 6 gld.; j Fr. L.vR.2 gl.; J. Kodelja 1 gl. 33 kr.; — Stu-dentovski kuhinji: G. S. B. v Gorioi 3 gl.; Fr. I L. v R. 2 gl.; J. Kodelja 2 gld. Hvala presrena vsem ljudomilim dobrotnikom.
^upnidke skuSnje so delali 7., 8. in 9. t. m.
I v Gorici 66. gg.: Nikolaj Kocijan&c', I. kaplan v €7er-knem; Ivan KokoSar, 2upnijakt upravitelj v §cbre-Ijoh; F.taoc Kranjec, zaLasui kurat v So6i; Julijan Lvkasciewicz, duhovnik lvovske nadskofije vGaliciji; Ivan Murovcc, vikar v Sedlu; Franc Pavletic, I. kaplan v Locniku; Josip Peteani, kaplan v Rudi; A-dam Zanotti, kaplan v Flumicelu. Nekatere gospode zadrzala je bolesen, druge opravila, da niso prifili, kakor bo nameravali. — Free. g. Jozef Pelioon,
i iupnik v Zgomku, atopil ja v #Uilai pokoj*
1}
Imenovanja. tFp>kojeni profeaor in slovetf slaviat dvorni evetovalee Frane M i k 1 o 8 i 5 imeno-van je skrivni svetovalea Nj. Veli&stva.'*.— Frin G e i g e r, konceptni praktikant pri o. k. kranjskem finan^nem ravnateljatvu, imenoyan je konoipiat ter premeSSen v Radovljico.
Brambovci 73. bataljona ob2alujejo zgubo jako pr 1 ljubljenega stotnika Viktor-japl.Schmitz-h a u s e n, kateri jo dne 6, t. m. v Gorici v najlepii moski dobi 38 let po dolgi bolezni preminol. Tadi naSi domaci brambovci, pri katerih je poprej sluiil, imeli so ga zaradi redke njegoye priljudnosti kaj ra» di. Iz Pttlja je priila ofioirska deputacija tamoiojih brambovoev apremljat ga k zadnjema poSitku in eelo prostaki poslali so krasen veneo na krsto.
N. v m. p.!
Javni plesi pod milim nebom, lei so zdravjn in nravnosti jako skodljivi, zaoeli bo nSe straSiti po goriSki ckolici po navadi drugih let. Najprej so imeli pies v Hedeji v Furlaniji drugi velikonooni prasnik — v goriski „Couoordii" pa tiato soboto pred olj&no ne-deljo do ranega jntra —- potem prvo nedeljo do ve-liki noCi ob enem v St. Petri, Vertojbi in Mirnu; drugo nedeljo v St. AndreSi in v Podgori; tretjo nedeljo bo tudi na kakih treh krajih, v Brdih, v Yi-pavski dolini in v okolici goriiki, in tako pojde n*» prej do pozne jeseni. Kaka druitvena veBelioa je lju-deu trn v o5eb, a javni plea, kamor dojde na stotine ljudi, mora bit't. StaraSinatvo in zupanetvo v Podgori ni hotelo dovoliti javnega pleaa no dan sv. Gotarda, cerkvenega patrona; a fantje so ill v meato h okraj-nerau glavarstvu ter so privriskali in pripeli s dovo-ljenjem domu.
Vabilo. V nedeljo 19. maja priredi dornberfiki oddelek II. vojaSkega veteranskega drnStva alavnoit-no veselieo na prostem. Svirala bo pri veselioi vete-ranaka godba. Vabljeni so k tej veselioi oaobito veteran! in drugi domoljubi.
Na Lokvah imajo odlifinega gosta. V nedeljo zvefier priael jo kosmattneo medved pogledat v vas, (e je seme uLo pognalo kal. Lahko pa tudi, da iice Btanovanje ali pa svincenko. ttKdor iS6e, najde," pravi pregovor; lahko, da se tudi nafiemu goitu tako zgodi.
TrLaSka ditalnica ima za tekoCe leto nasfed-nji odbor: Pollich Mate predsednik, Truden Anton pod predsednik, Macher Ivan tajnik in kojizniCar, Vi-lifiii Hinko blagainik in goapodar, odborniki: Abram Ivan, dr. Karol Glaaer, Marked Ivan, dr. Rybaf 0-tokar in Yufikovic" Gjuro.
Jeruzalemski romarji, katerim je bil naLei» nik goriSki castni kanonik, ravnatelj JoBip MaruiiC, vrnili so se sredno 2. maja se svojega jutrovega po-tovanja. ki je trpelo 42 dni. Prthodnja avstrijsko-nemSka karavana pod pokroviteljstvom avatrijskega prokuratorja svete doZele odrine meseca decembra t. 1. ter bo potrebovala manj Lasa, ker pojde po suhem v Carigrad in potem samo v Jeruzalem hi bli2njo o-kolico. Te karavane oakrbuje Leo Woerl, kojigar na Dunaji, I. Spiegelgasse 12. Zadnje karavane ude-leSilo se je 11, od Aleksandrije naprej 15 oseb. Ysi so ostali zdraVi in so se vrnili jako cvrsti.
Bratje sokoli! Bralno druStvo V Eozani pr-i reja za prihodnjo nedeljo, 12. dne t. m., besedo na-§ema sokobkemu druStvu na <Sast in v koriat ter ga vabi k tej besedi v posebnem pismu jako prijazno, Te ljubavi moramo se sokolci veseliti in za njo „bralnemu drustvu* v Kozani svojo hvaleinost ska-I zati s tern, da pojlemo k tej ves-dici v obilnem j stevilu. Odbor Sokola torej uljudno vabi avoje 61ane k izletu v Kozano. Zberemo se 12. dne t. m. pri Mareinijevi gostilni tako, da odidemo toilnO ob 17t popoludne skozi Pevmo-Kojsko in ^martin. Kdor ima druatveno obleko, pride naj v nji; drugi pa s drfi-Stvenim znamnjem.
V Gorici, 6. maja 1889.                   Q$BOR.
Liatnioa uredniStva. Dopianikora iaPod-melca: za dauaSojo Stevilko doSel nkm je dopis pre-kasno.
Schwarzc   Seidenstoffe vonl
A A   ht*    Iiig   fl- ri-65 P- Meter — daft and gemu-UV   KI •   UI»   8tert (oa. ISO rersoh. Qital.) — veraen-; de t roben- und stuckweise porto- und collfrei das Fabrik-De-pot G. Henneberg (K. u.   E. Hofliof.;. Zurich. Master | umgebend. Erlefo koBten 19 kr. Porto.                      .       j
Weisse Seidenstoffe von 60 kr bis 11. (1.451
p. Meter — glatt und gemnstert (circa. 150 versoh. Qual.) — versendet robon-u. atiiokveise porto- u. sollfrei" daa ! Fabiik-D«pot 6. Henneberg (K. ». K. floflieferaot), Zft-M rieb. Muiter umgehend. Briefs kosten 10 kr. Porte,
-sjMmrmhp
ma*
___                bolezni ¦§
hitro in gotovo ozdravi
jeruzalemski balzam
edino in nepresegljivo zelodono zdravilo*
tibrati t raznih Yelod&iih boloznih xdrarilo, fcaieio bi v rewioi odgoyirjato namew, »i lahka strar dandanat, ko atf pr^alaj* rjakorjatiw* t*ka zdravila,
VaM d«l;Qjtfk*apfcio, jaJiSfcov itd itd., ki «e oznawajo7ittTpripotbaajo ohmtvx s risoko leteoimi li^ediCfAi, t& drttefa So fcrevar*. pogoato i« Ikodjjira. Sana jenzalenski lalain, uie daw? suan >po W<* T>ripw*ti leitayi in po oiivJjajooi avoji moti na lalodcne aires, *ije pridobil prednost pred riemi dru-' ' ' idaj minimi pomofid, kar potrjojo njegova j** ki redno raate. Ta balsam, bogat krepoajoce mofii kineskega ra-barbara, korenike, kt je nlob. znaaa yo syqjem p r e-barnem uspehu,,daje goFoya aredttto proti ieltfdCnim ilabostini, iavirajo*im is aeredatga ptabarljanja. Zato i« priporoca, ko jatti as dtii, proti neprrjetni sapi, 'ranjtt, zabajwriu, aemorQJdalnio teiaTam; & proti slatenici, gliatam in boleznim r drobu.
Steklenioa ¦ podukom 30 kr. Giavna zaloga y lekarni G. "3. Pontoni ¡ Qorici. V TRSTTJ pri 6. B. LJtik v KORMINU pri A. Fraaaoai, r TOLMHiU pri C. Palteca.
s
s
63
i
e
I
92
»»»jfcff frjr »*» »v» jMHiVW.*
Kdor s« KbS* obleti dobro po coni in
ob enem li&no, aaj •* potradi v veliko
akladiSfe
I I&NAGIJ1 STBIMR-JAI
v Qorici, Gosposke ulice 5, kjer dobi vedno reliko zalogo gotovo o-bleke po zadnjem kroji, toliko za moze in mladenice, kolikor za otroke, in rae po cenah, ki ae ue bojijo tekmoranja, n. pr. rrhna anknja pomladna . od 7.— f. riSe popclna obleka z volne   „    6.25       „
alace.......   „     2.—      „
popolna obleka za deSke   m    4.50      m oblaoilce za otroke   .   .   „     1.95       „ rrbna obfecila za otroke   „    2 75      „ ulster pomladni od   .   .   n   13.—       „ chesterfield   ..,..„ 20.—      „ zapouke (ftacchetti)   .   .   „    4.35      „ in mnogo dragih re5i. Osrednja zalog* zdravstvenih jop prof. dr. & Jaeger-a po toTarnnih cenah.
Dalje najbogatejSa zbirka domaiib.  in znnanjib. rob, toliko za prodaj po metro, kolikor za delo po meri, ki se izfrSaje t sroji krc-jaSnici.
Kakor tadi velika in dobro izbrana  zaloga  izdelkor za gospe in deklice.
Ce katera obleka aK poaamezen del ne gre prar, Tzame se nazaj brez zgube za posiljaTca ter se zameni z drugim po izboro.
>vy^ »i< w *¦** A tutliFum^
Z dovoljenjem c. k. namestniStva v Tratu odprl je jpodpieani posredovalaico (agencijo) v GlediSkih olioah t G o r i ci (Via Teatro) It. 8 ter posreduje za posojila na hipoteka, za atanovanja in za vsako-vratne sinibe ter prebira in prestavlja na dezelna je-zika vaakovntne spiae ia aradna pisma. Zato ae uljudno prJporoSa Blavnemu obCinstva.
Josip Dugulin
c. k. davkar ¡ pokoji.
Lekarna Braunizer
uvaia neposredno najfineje zdravnigko ribjd olje z otokov lofonden.
To ribje oye je n.ijbo^e-in najfineje trste in edino sposobno za zdravniSko rabo.
Ribje o\je, ki se prodoja t lekarni Braunizer, more so z yestfo priporoSati kot mogocno zdravilo in hranilo t Tseh. mrzliSnih boleznih, t katcrih prevagiije iibkoat, kakor suitca, Stofofoli, rabitftrem, gnitje fcostij, toil pb Vrata, iibkoat pri otrocib.
NajboJUe zdravilo, ki «raLa mo6 pri okrevanji od tezkih boliwnii, kakor so maeuh »H vroSinska bolezen, mfltjarja, itd. itd.
S t«m zdravniskim ribjim  o^jem, katero,  predno ae razprodaja tibgiitatru, se natandno razkr*»jl in preifice V keml^ni delavnici rauje kkanie, priprav^a ae ribje olje %¦ jfelezuim pratiom ter ribje olj# z jodom in zeh'zom. Najbblja gtadila iti aobc onemu, ki bo5e obrahiti   zdrkve in lepe zobe   tar dati  ustom   prikupliitb Bvezost in prijeten duh.
Frodaja diSay ali tlrog — kemijskih in zdrav-niskih izdelkor — zdravilbib posebnostij — naravnih mi* neralnih toda — izdelkor za ranocelsko zdrarljehje — strari s proznega gumija in mlkAnizovane robe — pasor — Cistilnih brizgalnic make rrste — proznih nogoric — zdravniSkih oujIot itd. itd.
Samo v lekarni Braunizer   -«¦
r Qorici, Franca Joiofa cesta, StOr. 6..
Karo^lla za deielo Izvrglfo se hitro*
mCjneralna naravna voda.
¦4 * 2<
! 3
o      S«s:
»» s o»   m
B»r:SSf   I
-®    Si0     *

L-LJ
111
3.°     3g*
»<s
I y
I
GO
'ES
x*    §:
yr    2.2.   0
I   P«  L
E       OCT     ff
s.    s*»    y.
s-  ::».  r
ps^J
0<=?
*2.   •« &
•«tpOA. 'BTJLA.^JL'BIX 'BUX^*xaTJlUV[
Podobe za sv. obhajilo
prodaja v  Gorici   podpisani in   se   pre^estitej dubov§5ini udano priporo5a.
G. Likar.
t^              ZA KOSARNO ST. 9.                            R
M   K Icpnim (T\ljii.   ^8
^^•b                  (Alia Tjella Scarpa).                  ^¦p^^T     I
otroke viake more izrriiti mori
(Alia Tjella Scarpa).
^.'li?1?8* °J,uva,.a» dobro "brana, vaakovrataega blaga za gospode, gospe in za ^ 1'S Vel,kStl1 ter 8eMdobifa bogata sbirka usoja prvih strojatij, tako da so z vbo Caat)o v«ak,ero naro«ilo po tako  nizkih cenab,  da se ai bati nikakega tek-
Katolidka Bukvarna v Ljubljani
zalo2ila je knjizioo:
'Jilllllini LEKARNA
W       za vse, ki hoCejo veino ziveti.
M
Poduona knjialoa,
katero je.izdol   dr.. E. M- JW-Uller,   Skof LinSki.
Poslovenil Fr, Zba&nik, zupnik.
V Ljubljani 1889.   —   Oena mehko veiani
kojiiici je 20 kr.
Vsebina: Prddgpror. — Vvod. Kakd je ,timeH j naslov te knjizice? ^dravnik in bolnik. I» &sa jo j ftL\ duhovna leka'jia. — Frvi del. Hraniia proti duSnim |A" bole/nitu : Ogibaj ho oleuzenja. Boj se ognjai ^uraj Um\ hiAna vrata. Ogibaj bc prepiha. NebeSka iestrica. KA ZdVavje bolnikov. Studenec Sirljenja in zdrarja. —- \ fli Brugi del. Zdraviia za dnane bolezni: ZdrarilO !¦] zoper duborno jetiko ali BuSico, Zopor prostgroljno .
»per mraz bojeSnosti
pred   ljudmi. r'rau6i8ka Ksav. reSll poavatntiga
f^ omaboyflnje.   Zbper mi Kftko je ar. Tgnaoy
[#] duba. Zdravilo za mrzlico lakomnosti. Kako je ir. jm, TaA Filip Nerij mladenifia ozdravil omotice fiastilakom- kyn ira nosti. Zoper popade besnoati. Zoper kostno gnjilobo j$*J SjM — uerofi6ljivosti. Mazilo za oCi. Strup in pomooek % fA zoper strup. Za take, ki imajo duhovno rodenico. iBl Za mrtvoudne. Za Brcnobolne. Domaca zdraviia zopor JLL atrab. pred smrtjo. Unlverzalno ali obCno zdravilo. fu] — Sklep. KrSSunxka vodila za zivljehje. Obljubd ioi na^ega bozjega Odrefienika castiloem njegovega pre-94 svetega Srcd. Koren ti ukaz zdrnvilnih nasledkor [j|] duhovne lekame. Zgledi lepe srarti.
ima v zalogi
I KAV6l6,
trgovec v Grorici  na Korenji.
Dobiva se tudi t steklcnioah
vztrajno pivo
% lit. steklenica samo po It fct%
aa^avaMt^aia^a«Baa«Hamaa«aMaMMawaMawa«^aMaaai
Cerkveno obleko,
se§ito po vseli pravilih cerkvenega Siva, bogato okin-dano z vezenjem, z zlatimi in srobernimi nitimj, z zlatimi obSivi in nokater.tai podobami, prodaja podpi-sana po prav primerni ccni ter izdeluje tudi nove narofibe. Posebno priporo^a obleko ene barve, obsto-je6o iz i plaS6a, 2 dalmatik, 1 pluyijala, 1 nararu-. nt'ga vela in leppga baldakiua. V Gorici,'.1. maja 1889.
Marija Likar rojena Borghese, Riva Castello St. 44.
HISA
v Vipavi, pripravljena za p. c. g. tojee, ka« teri JSele Stiri meseee, od junija dalje, prebiti i na deieli, daje ae v najem. Stanovanje ima Stiri lepo mobilirane sobe, kuhinjo in kraaen vrt. Natanineje o tern pove mil. gosna F. 1 TRIBUZZI v Vipavi.                      B   V
4Q«ZX<4t
odprl 8em (e dni v Gorici v RaStolji b. St. 9 ter oskrbel jo prav bogato z vsako-vrstnim usnjem, s podplati in z vse&i, kar se potrebuje pri ievljarski obrti. Cena so jako nizke in blsgo prav dobro; zato vabim uljudno alavno obSinBtvo, naj bi me blagovolj-no obiBkovalo v prav obilnem Stevilu, ker vsakdo bo izvrstno postreien. Se spostovanjem
ANDREJ   JAKlLr
strojar in Stacunar.
izaavatoj m odororai aiedsik M. KOBSIO — Hittr^wiste Tiskarfl* v Godci