Uto II.
Poštnina platana o gotooini.
Ljubljana, sreda 4. avgusta 1920.
Štev. 174.
Cene po pošti:
zb celo leto . H 81‘— za pol leta . H izza četrt leta. H ZP— za 1 mesec. . H 7 —
■nežna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Za inozemstva mnctno H IZ*—
Uredništvo in oprava: Kopitarjeva ulica it. B
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka 60 vin.
noč na Bledu na čast Cehoslovakom, Hrvatom in Francozom.
Dokumenti liberalne podivjanosti.
• avmistn	o« .-o n.Ti*ariiia i in so vse čolne, ki še niso bili v rabi vzeli
in pričakovali so gostov, nekateri v čolnih, drugi na bregu, dobro oboroženi s piščalkami, ter spremljali čolne z žvižganjem in psovanjem.
Pri hotelu Petran se je zdelo vsem — domačinom in gostom — to početje že preneumno. Z nekaj čolni so naši nastopili odločno proti izzivajočim, nakar so jo ti, ko so videli v čolnih tudi Čehe, hitro popihali. Potem je bil nekaj časa mir.
Res to se mora nasprotnikom pripozna-ti, da so se obnašali tako, kot more človek od njih pričakovati. Radovedni smo, kaj bi bil rekel regent Aleksander, ko bi jih videl v tisti nizkotnosti in podlosti njihove kulture. Gotovo bi si bil prepovedal, da bi ga nazivali brata. Nasprotno so se pa naši obnašali dostojno, za kar jim bodi izrečena naj iskrenejša zahvala.
Ljubljana, 4. avgusta. Včeraj so se mudili na Bledu, Češkoslovaški Orli, Francozi in Hrvati, da si ogledajo ta najlepši kraj naše domovine. Nismo vedeli, da so imeli to pot tujdi leberalni Sokoli svojo »prireditev«, Pripravljali so se zanjo že tri dni s pijačo, da so dobili dovolj poguma, in so podžagali mlaje ter jih navrtali. Tudi so z bru,talno silo zabranjevali našim in češkim gostom vstop v kopališča in do čolnov. Da ni manjkalo zmerjanja in žvižganja, ni treba niti omenjati, Ta liberalna »prireditev« je res lepo predstavila blejske liberalce tujim gostom, ki bodo lahko povedali v svetu: Bled je najlepši kraj v Sloveniji, a ima žalibog najsurovejše liberalce. Če je to reklama za tujski promet, ne vemo. Vemo pa tudi, da so taki nastopi sramota za naš narod. Odgovorni so zanje tisti, ki so jih pripravili. Mi pa smo od dne do dne bolj prepričani, kako nujno je treba, da ljudi duševno osvobodimo izpod terorja puhlega liberalizma, ki spada že v preteklost in se javlja samo še v onemogli surovosti.
Uletov*'	Snoči	se	je	priredila
^ em jezeru bajna noč na čast če-
'■1° Uirafv11008^™ £ostom- Ko se je pri-fcefl i]*,, h zažari prvi kres na enem iz-Ni>a j v,nasproti zdravilišča. Jeseniška k 10) g SVlrala in kmalu nato, ob tričetrt |i«le’Qj začeli pomikati čolni okrašeni *tJehirir *• razsvetljeni z lampijončki po k Vme3, °k>ku. Strojne puške so pokale ^enk razsvetljeval reflektor jezero, 'fze*, Vs at se odpre očem divni prizor, 'defih , e razsvetljen°, se preliva v modro-Velikansko Število čolnov, toSk, 2 balončki, pokanje strojnih ainet> sviranje godbe, nepopisno ^dae nJe< Pozdravljanje, petje in pestre t0t6 vsak ° ^es ta Prizor je potegnil ne-* Po ip,!?a za seboj. Sprevod se je pomi-proti otoku, kjer so si gostje
riučk ki bil razsvetljen z majh-am*- Ves otok na okrog in stop-Se ,Je bilo obrobljeno z lučicami. Od Hlu p te Pomikal sprevod s čolni proti Hipilj etran, kjer so pristali s čolni in
TU
UST
Pa se pripelje blejski pevski zbor
*° viv,In zaP°je nekaj pesmi, nakar je Nom. g** ploskanje in pozdravljanje a a hotela Petran se je sprevod po-‘zstorrr^°^(^vorsk^ strani, kjer so go-k Tako s
končala ta noč, ki bo osta-l	gostom v spominu nele radi im-
je sijajno uspela, V0km 8li bodo seboj tudi spomine na še s) ^hro naših liberalcev in sokolov, t raice tukaj par vrstic o obnašanju >lin.V 1Q sokolov pri tej prireditvi. Že J* Ua n ®° nagajali. Podrezali so slavo-v?^0	avk is to tako so prerezali elek-
hrfe^av°> misleč, da bodo preprečili poš^ditev. Pa našim se je posrečilo ca°dovano mesto in ga popraviti. a> ko se je začelo mračiti, so šli
Laške spletke
av§usta. Laško časopisje poro-J1 ko^v^iovom »Jugoslovenske grožnje ^tri h-m<< *z Celovca z datumom 2. t-J8ka jij.. .s® morala odpraviti demarka-J i hUiau !n bi se morale jugoslovanske VQ^iU iz Pasu B (!?) ter ostalega ske. Agitatorji in časopisje v Slo-
na Koroškem.
veniji protestirajo in groze, da bodo branili črto z orožjem v roki. Ukaz za odpravo demarkacijske črte je dala mednarodna plebiscitna komisija. — In vendar v pasu B ni niti enega jugoslovenskega vojakal Gre torej za preračunano laž, samo da se hujska.
s,	MAŽARI	IN	AVSTRIJCI,
jjhtf tajn^Unai> 3. avgusta. (Dun. KU) Dr-
W*aes n ’ Za zunanje stvari dr. Renner \ e bJ*0 ^.rsb sprejel poslanike Italije, H, apQn^ajiije, Francije, Zedinjenih držav iJjM v«] ^ ^ jim pojasni položaj, ki je V^ja. ' vPa<ta v Fiirstenfeldu in vsled P° legiji v Zala-Egerszegu, ter n®v°ie korake, ki jih Avstrija na-D Plaviti na konferenci veleposla-vsle<J \ 'e b‘la nemška Zapadna Ogr-žermainske mirovne pogodbe fe l ^ vla^Vn° Prisojena Avstriji, ni av-japOralta • ^Pravila nobenega nasilne-^la ricer z ozirom na splošno ne-'ls?e orfn . ,e^nil Evropi in na bodoče, je s | a'e do Mažarske. Avstrijska hr* vzdriCm dokazala, da hoče na vsak V,C teinu ev&tl prijateljske odnošaje, Na-2 P^ažarske strani nočejo pone-ii jT^aja Avstrije. Zaradi tega mora 1 zaščito zaveznih držav, ker šjjPOiHoč c°žodba onemogoča uspešno sa-Uke' Uai' , rzavni tajnik je naprosil posla-%aePresuVestlio svoje vlade, da to sta-Uotra ?eža ogroževanja zelo lahko n,e Pomirjenje in ga spravlja v vUih*i	Pržavni tajnik je nato po-
V* hjetj?K dogovor glede povratka ^ /ku^ laov, ki je v javnem mnenju dr-^{T^Sovof^^rikatero nesporazumljenje. '*^tmiedvidp.riln^a političnega značaja, mar-^nj^ltov. a Va Izključno le povratek vojnih '^Oik^ti ystrijska vlada se ga*mora po-^	Sj^koljubnih	in notranjepoli-
ei kjei- rržavni tajnik ne vidi nobe-bi ta dogovor bil v nasprotju
z mirovno pogodbo, Ako bi tako nasprotje obstajalo, bi na vsak način določbe mirovne pogodbe imele prednost. — Končno je dr, Renner naglašal politične zmede v vzhodni Evropi. Avstrija želi, da ji po možnosti ti dogodki prizanesejo. Avstrijska vlada želi biti popolnoma nevtralna. Glede pravic in dolžnosti nevtralnosti, v zvezi z mirovnimi pogodbami, se sedaj vršijo po-razgovori med poslaniško konferenco in nemško vlado. Ker sta si verzailleska in st, germainska mirovna pogodba v tej točki popolnoma identični, hoče avstrijska vlada počakati konca pogajanj z Nemčijo in izid enostavno sprejeti. Državni tajnik pa opozarja na to, da socialna konsolidacija v Avstriji še ni tako napredovala, da bi mogla vzdržati težko preizkušnjo. Avstrija je še vedno bolnišnica, skozi katero ni mogoče voziti s težkimi tovornimi vozovi. Vsa Avstrija prosi, naj se ji pomaga, da morebitni, predstoječi dogodki gredo mimo nje le ob njenem ozkem robu. — Zastopniki velesil so nato podrobno razmotrivali vprašanja, ki se jih je dotaknil državni tajnik in so izjavili svojo pripravljenost, poročati o tem svojim vladam in poslaniški konferenci v Parizu,
LDU Dunaj, 3. avgusta. (Dun. KU) Izdajatelj korespondence Herzog je imel pogovor s polkovnikom Koemerjem iz Gradca, kateremu je poverjena preiskava zaradi dogodka v Fiirstenfeldu, Koerner je povedal, da je bil po izpovedbah očividcev napad natančno organiziran. Upravitelj skladišča, stotnik, je spal v sobi blizu ‘ mesta, kjer se je izvršil napad in je izve-
del o plenitvi šele potem, ko so plenilci že odhiteli s svojim plenom. Ukradene puške so večinoma brez zapornic in bi se morale šele popraviti za uporabo, V zalogi je še 1500 pušk in nekaj strojnic; to orožje bo z onim iz hartbergškega skladišča odpeljano bolj v ozadje. More se trditi, da je obsežna vohunska služba vse pripravila in da je pri tem dogodku posebno udeležen stotnik ljudske brambe Bartendorfer. Koerner meni, da so brez-dvomno pripravili in izvršili napad pripadniki avstrijskih legionarjev.
A. Kj.
O ironija!
Iz dvajsetega stoletja.
V poročilih iz naših mariborskih zborovanj berete, kako je krščansko delavstvo pozdravilo zastopnike češkoslovaškega naroda, posebno še zastopnika delavske centrale tajnika tov, Čeneka Landa. Ti pozdravi niso bili le izraz slavnostnega razpoloženja, bili so izraz odkritosrčne tovariške ljubezni do češkoslovaškega kršč, soc. delavstva. Naš boj za uresničenje kršč, soc. delavskega programa je skupen, Ta boj nas veže skupno poleg slovanske narodnosti in krščanskega svetovnega prepričanja.
Iz govora tov. Landa smo zvedeli o silnem terorju češkoslovaških socialistov in liberalcev nad našim delavstvom na Češkem. Po zborovanju nam je tov. Landa pripovedoval o trpljenju naših tovarišev. Da bi se to godilo na Češkem, na onem Češkem, ki smo si je Slovenci predstavljali za vzor demokratične republike, to nam. kar ni hotelo iti v glavo. Pa vendar je to žalostno dejstvo resnično in meče na češko republiko žarek, ki nam osvetljuje državo, katera meče iz šol Boga, postavlja na oltarje Jana Husa, za državo, kjer je svoboda v smislu demokracije teptana, kjer se vrše dvajsetega stoletja in za češkoslovaški narod nečastni čini.
Ko se je pri nas pred 25—30 let pljuvalo na delavstvo, ko se je isto suvalo in tolklo s pestmi, ko je moralo delati kapitalistom dnevno svojih 12—15 ur v nezdravih prostorih za najnižjo plačo, takrat je bil krščanski socializem isti, ki je postavil roko med delavca in kapitalista ter rekel! nikoli več se ne bo to zgodilo. Za delavstvo so se pričeli boljši časi, od takrat se mu je blagostanje večalo.
In na Češkem? Tam danes socialni demokratje in komunisti vrše zločine nad delavstvom. Neomajna vera našh tovarišev v krščanska načela bode svobodomislece v oči, Ko so prišli v novo nastali državi do moči, tedaj so pogazili svoja načela o bratstvu, svobodi in enakosti. Združili so se s socialistom najnasprotnejšo stranko, z agrarci, samo, da zavladajo nad ljudstvom. Prodali so se iz sovraštva do vsega krščanstva ter istega preganjajo na vse načine.
V neki tovarni tkanin blizu Prage je delalo tisoč delavcev. Med njimi je bilo 150 kršč, socialcev, ostali so lili socialisti. Socialisti so zahtevali odstranitev kršč. socialcev. Ker pa se ti niso hoteli pokoriti njih pozivu, so šli socialisti ter prerezali v obratu, kjer so kršč, socialci delali vse jermene, pretepli, opljuvali in osuvali ter iz tovarne izrinili naše delavstvo. Že samo ta dogodek kriči dovolj v svet, kako izvršuje socialna demokracija v praksi' svoja načela. Pa to ni edini dogodek. Dan za dnem so naši delavci žrtve teh človeških bestij. Češka, ona demokratična Češka, nima te moči, da bi ukinila te zločine nad našim delavstvom. Nasprotno še podpira jih. Ko so zahtevali kršč, socialni poslanci in pa osrednje organizacijsko tajništvo od vlade energičnih odredb za varstvo organizacijske svobode, tedaj je vlada (v kateri sedita dva juda) ustanovila nekako sodišče, ki naj bi obravnavalo take spore. Toda to sodišče izreka obsodbe nad storilci s pripombami, da to kazen lahko prestanejo, če hočejo. Da se nihče ne javi v zapor to je samo ob sebi umevno. Storilci so obsojeni tudi na polletno ječo, odsedeti pa jim ni treba.
Tako zna Češka spoštovati svoje zakone na ljubo onim, ki hočejo uničiti vse
kar je versko. Socialna demokracija pa kaže s svojimi dejanji da stoji v najglobo-kejšem in najgršem materialističnem blatu. V to blato vodi svoje »mase«, s tem blatom jih hoče nahraniti, da se uresničijo nje sanje po diktaturi nad proletarijatom. Prevzela je mesto zarjavelega kapitalizma ter ga nadomestuje sedaj z bunkami in pljunki na može in žene poštenosti in značaja. Jednakost, bratstvo in svoboda so se razpršili, namesto njih so češki socialisti postavili geslo: neenakost, sovraštvo, suženjstvo! O ironija! Pa vendar Češka republika se postavlja s teboj.
V boju za krščanski soc, delavski program, v boju za organizacijsko svobodo korakamo z tovariši Češkoslovaške skupno. Prepričani smo, da bo edino-le naša ideja prinesla rešitev obema državama in privedla iste do pravega blagostanja. Ako prav nas ločijo vmesne države ter hribi in doline smo mi v duhu pri vas, ter z vami korakamo na nadaljnje delo v našem duhu za blagor obeh domovine. Pozdravljeni tovariši Češkoslovaške,
Češkoslovaški ministrski predsednik in Italijani.
Trst, 2, avgusta.
Češkoslovaški ministrski predsednik soc, demokrat Tušar je dospel v Portorose in priteknil se mu, je hitro poročevalec tržaškega »Piccola«, da ga »navrta«. V naslednjem naj podam po današnjem večernem »Piccolu« Tusarjeve odgovore na poročevalčeva vprašanja.
Na vprašanje, kakšen je sedanji politični položaj na Češkoslovaškem, je odgovoril Tušar: Politični položaj se hitro utrjuje. Jeseni bomo imeli preosnovo kabineta in pomnožitev vladne večine. Upam, da se nam posreči zagotoviti si tudi oni del nemških poslancev, ki je naklonjen aktivnemu delovanju. V tem trenutku je največje vprašanje naše notranje politike evolucija soc.-demokratske stranke. Del te stranke noče več sodelovati v vladi, temveč namerava preiti v opozicijo. Upam, da pojde samo za neznaten del.
Na vprašanje, kakšen je gospodarski položaj v državi, je odgovoril ministrski predsednik: Glede na gospodarski položaj obstoje glavna vprašanja v uvozu za industrijo potrebnih sirovin in žita. Ustanovili smo poseben urad za umno uredbo izvoza in uvoza, da se v trgovinski bilanci ustali ravnotežje in da bo naš izvoz pokrival naše potrebe v inozemstvu, V splošnem gospodarski položaj ni neugoden, toda dokler se ne urede evropska iztočna vprašanja, se ne bo moglo govoriti o vrnitvi normalnih razmer.
Glede odnošajev med Češkoslovaško in Poljsko obstoji spor zaradi Tešina. Ta spor uredi sedaj konferenca veleposlanikov v Parizu, Smatram, da potanemo dobri prijatelji s Poljaki, Dokazali smo, da nočemo storiti ničesar, da bi izrabili položaj sedaj, ko se nahaja Poljska v slabem položaju. Geslo naše vnanje politike je in otane: mir z vsemi našimi sosedi.
Na vprašanje, kakšni so odnošaji med Češkoslovaško in Italijo, je odgovoril mi-ministrski predsednik: Napram Italiji nas navdaja globok čut hvaležnosti in prijateljstva. Hvaležni smo Italiji za ijajno pomoč, ki nam jo je naklanjala pred revolucijo ,in še bolj za pomoč, ki nam jo je dajala v prvih dneh naše mlade svobode. S podporo Italije nam je bilo mogoče ustvariti prvo trdno podlago naše nove vojske. In imenovati se smemo prijatelji tudi zato, ker so se naši legionarji borili skupno z italijanskimi vojaki za skupni smoter: za polom Avstrije. Utrditev prijateljstva med našima dvema narodoma smatram za enega najvišjih ciljev naše vnanje politike.
Glede trgovinskih zvez z Italijo in Trstom je dejal: Tržaško pristanišče nam je zelo koristno iz raznih razlogov. Navada in tradicija imata tudi svoj delež na tem. Hamburg bo pri nas brez dvoma delal živahno konkurenco Trstu, toda s pametno tarifno politiko se posreči Trstu zmaga. Veliko si obetam od pričetih gospodarskih vprašanj.
Stran 2
»Večerni list«, dne 4. avgusta 1920.
štev, M
O svojih vtiskih v zasedenem ozemlju
B dejal ministrski predsednik naslednje: ežela je zelo lepa, prebivalstvo je zelo delavno, sploh je dežela, ki ima veliko bodočnost. Tržaško pristanišče res ni tako Živahno, kakor je bilo v drugih časih, toda to so posledice vojne, ki se jim ni mogla izogniti nobena dežela. So to razmere, ki se bodo premagale z napetim delom, ki edino more dovesti Evropo do boljše in močnejše bodočnosti.
Odgovori ministrskega predsednika Tušarja na vprašanja Piccolovega poročevalca so pač tako jasno brezizrazne, da jim pač ni treba nobene pripombe. Omenim naj le, da je ministrski predsednik Tušar, kakor poroča agencija Stefani, poslal iz Portorose italijanskemu ministru za zunanje stvari brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje na uslužnosti italijankih oblasti in izraža prepričanje, da so ta uslužnost in pa simpatije prebivalstva za češki narod trdno jamstvo za nekršeno medsebojno prijateljstvo med češko in laško vlado. Conte Sforza je odgovoril, da ga veseli ugotovitev simpatij laškega naroda za narod, čigar sinovi so se borili skupno z Italijani, in da goji isto trdno zaupanje v ne-pretržno in blagodejno prijateljstvo med obema državama.
Gospod Tušar bo sedaj menda vendar lahko mimo preživljal svoj dopust v »laškem« Portorose,
POKOLJ MED MAŽARI IN RUMUNI.
LDU Budimpešta, 3. avg. (Dun. KU) »Az Est« poroča o krvavem pokolju, ki so
ga rumunski vojaki baje povzročili v Sibi-nju, V rumunsko armado uvrščeni mažar-
ski vojaki bi imeli biti odpeljani iz Sibinja
v Bukarešto. Mažarske žene so se hotele na železniški postaji posloviti od svojih mož, a so jim to rumunski vojaki na najsi-rovejši način preprečili, Rumuni so več žena pobili, nakar se je vnel med mažarskimi in rumunskimi vojaki pretep. Rumunski vojaki so nato telefonično pozvali na pomoč tri stotnije vojaštva. Ko so ti dospeli s strojnicami na kolodvor, se je začelo klanje. Več sto Mažarov, ki so bili neoboroženi, je bilo usmrčenih ali težko ranjenih. Tudi od njih svojcev jih je mnogo padlo pod kroglami rumunskih strojnic.
ALBANIJA IN ITALIJA.
LDU Belgrad, 3. avgusta. Iz Pariza se poroča: »Tempsov« dopisnik javlja iz Rima, da bo rešitev albanskega vprašanja, kakor ga predlaga italijanska vlada, zbudila mednarodne odmeve, ker stavlja Italija na dnevni red zahtevo Grške na Argirokastro in Korico in Jugoslavije na Skadar, Italija bo tedaj pri medzavezniških diplomatskih diskusijah izrekla željo, da se spoštuje integriteta Albanije kolikor je mogoče, da si Grška in Jugoslavija ne prisvojita omenjenih ozemelj. Kakor veli isti dopisnik dalje, menijo nekateri listi, da je italijanski vladi nemogoče prilagoditi se rešitvi, ki bi ji odrekala prava, katera ji dovoljujeta mirovna pogodba in vojaški položaj.
PONOVNA VZPOSTAVA URADA ZA NOVE POKRAJINE.
Trst, 3. avgusta. Giolitti je nameraval odpraviti takoimenovani osrednji urad za nove pokrajine, ki mu je načeloval bivši istrski deželni odbornik Salata, sedaj italijanski komendator. Tostvami vladni odlok je bil že pripravljen in so ga nekateri listi tudi že objavili. Sedaj pa se je Giolitti premislil, in urad za nove pokrajine ostane. Načelnik urada se bo klical k sejam ministrskega sveta, kadar pojde za stvari njegove pristojnosti. Uradu bo stal ob strani sosvet, ki bo izražal svoje mnenje o ukrepih tičočih se novih pokrajin. Člane sosveta bo imenoval ministrski predsednik. V predsedstvu sosveta ga nadomestuje državni podtajnik ministrskega predsedni-Štva ali pa načelnik osrednjega urada. K temu poročilu pripominja tržaški »Lavora-tore« precej zlobno: »Torej osrednji urad za nove pokrajine se zopet upostavlja in sicer z gospodom Salato na čelu, ki je bil pred šestimi leti aspirant za istrskega deželnega glavarja, to se pravi, za avstrijskega komendatorja (komturja) in zaupnika dunajske vlade. Salata, to se pravi, lokalni konservatizem je zmagal: naše pokrajine izgubljajo iznova upanje na hitro, učinkovito politično in gospodarsko uredbo. O Sa-lati in njegovem osrednjem uradu še iz-pregovorimo obširneje.«
GIOLITTIJEV SESTANEK Z LLOYD GEORGEM. JADRANSKO VRPAŠANJE.
Trst, 3. avgusta. Iz Rima se poroča, da na Giolittijevem sestanku z Lloyd Geor-gem, ki bo okoli 20. t. m. v Lucernu v Švici, nikakor ne bo govora o turških vprašanjih, ker je italijanski minister za zunanje stvari, grof conte Sforza, na boulognski in spajski konfeernci, kjer se je popolnoma rešilo turško vprašanje, točno podal mnenje italijanske vlade, ki gre za ohranitvijo Turške. Giolittijev razgovor z Lloyd Ge-opgem bi znal imeti, oziroma bo gotovo imel za namen, da se določijo vsa vprašanja, ki posebno zanimajo Italijo, in med njimi najglavnejše, jadransko, za katero se mora absolutno izključiti vsako novo posredovanje mirovne konference, ki se je
že izjavila v tem oziru in sicer v smislu neposrednega sporazuma z Jugoslavijo ali pa celotne primene londonskega dogovora-
Minister za milijonar-|c*
Doslej smo bili vajeni, slišati iz Bel-grada, da imajo tam ministra za pravdo, za notranje posle, za trgovino, za socialno PoMko itd. Sedaj pa nam je jasno, da smo bili čisto napačno poučeni. Pred vsem v Belgradu ni delavskega ministra, ki so ga uradno nazivali minister za socialno politiko, Ta minister je izginil kakor kafra. Na njegovem sedežu se je pojavil minister za, ™ilii°narje. In kako tudi ne! Veliki stan milijonarjev je danes v Jugoslaviji najbolj potreben zaščite. Ta stan milijonarskih beračev je res skrajno beden. Kam naj se dene danes milijonar s svojimi milijoni? Povsod ga preganjajo. Preganja jih davkarija, ki se ji komaj morejo izmuzniti, preganja jih verižniški urad, ki ima pa to smolo, da mu velike ščuke navadno uidejo, preganja jih strah za milijone, preganja slaba vest noč in dan. Komu naj bi se ti reveži ne smilili! In potem je prišel še dr. Gosar, ki jih tudi preganja. Veleva jim: Vi stanujete napol zastonj v tujih hišah. Imate velika stanovanja. Zidajte si lastne hiše. V izpraznjena stanovanja pridejo prebivalci vagonov!
Taka brezsrčnost! 37 milijonarjev naj se umakne na cesto, da bodo stotine beračev dobile strehe v doslej milijonarskih kvartirjih! Kako na zida ubogi milijonar? Če si danes sezida dostojno palačo, mu ostane komaj še polovica doslej nabranih milijonov!
In organizirali so se ter v organizaciji segli po samopomoči. V Belgradu so postavili na prestol svojega ministra v varstvo milijonarjev, v Ljubljani pa so najeli »Slov. Narod«, da v imenu javnosti brani koristi 37 milijonarskih familij proti napadu 800 družin, ki žde in se žgo v vagonih.
Včeraj popoldne je potekel rok za one milijonarje, ki so se uprli in nočejo pod nobenim pogojem zidati. Včeraj bi imeli biti vženi na cesto. Ne na cesto! V vagone bi bili šli in dosedanji prebivalci vagonov bi bili prišli pod streho, V vagonih bi se jim bila njihova trma že ohladila. Toda njihov minister dr. Kukovec je prišel iz Belgrada in prepovedal, da bi smel kdo upornike metati na cesto. Ker pa je bilo jasno tudi dr. Kukovcu, da nima prav nobene pravice izdajati take prepovedi, je pridobili za se in milijonarje tudi ministra za notranje zadeve in za policijo. Ta je policiji prepovedal sodelovati pri deložiranju milijonarjev.
Ob priliki svojega obiska v Ljubljani je dr, Kukovec sprejel v avdijenci depu-tacijo milijonarjev, ki jo »Slov. Narod« tako-le popisuje: »Mi smo to deputacijo videli, pa ni prav nič po milijonarsko iz-gledala, pač pa je napravila vtis skrajno razburjenih mož in žena, ki ne vedo, zakaj se jim greni življenje. Ljudje so tako obupani, da se morajo smiliti vsakomur; so pač med njimi uradniki, obrtniki, trgovci. Eni so kot uslužbenci »milijonarjev« žrtve SLS, ker ta stranka meni, da je treba uslužbenca kaznovati za greh delodajalca. Drugi so milijonarji po milosti dr. Gosarja in Howanskega, Le nekaj je med njimi pravih milijonarjev, ti bi že zidali, če bi šlo. Država ne more zidati, kako naj pa drugi.«
Lepo razlaga današnji »Slovenec to »Narodovo poročilo: »Med temi milijonarji so torej precejšnje razlike, so pravi in nepravi, a vsi so »skrajno razburjeni«, tudi pravi, vsem se »greni življenje«, tudi pravim, vsi so »obupani, da se morajo smiliti vsakomur« — tudi pravi se dr. Kukovcu smilijo. Kdaj je še liberalno glasilo pisalo s takim usmiljenjem o onih bednih ljudeh, ki so tako daleč od vsakega suma bogastva, da stanujejo v vagonih, barakah in kleteh? Zakaj dr. Kukovec ni šel k njim gledat, kako se imajo? Tam bi videl, kaj je »skrajna razburjenost«, tam bi se prepričal, kako se ljudem »življenje greni«, tam bi si lahko ogledal resnični obup. Dr, Kukovec je dober človek, kakor dokazuje usmiljenje, ki ga je občutil v avdijenci pri milijonarjih, razburjenih zato, ker jim vlada sega v žep — kaj bi šele občutil isti dr. Kukovec, če bi obiskal vagone ali eno noč prenočil tamkaj? Socialni minister, ki se je topil ginjenja, ko je vidfel razburjenje, povzročeno po dobičkaželjnosti, po bojazni pred izgubo majhnega delca velikega premoženja, ta socialni minister naj bi pogledal razburjenje mater z mnogoštevilno družino in obup očetov, ki so brez stanovanja! O njih bi se prepričal, da se »morajo smiliti vsakomur«. Pa tja, kjer so taki ljudje, dr, Kukovec ne gre!«
»Slovenec« očividno ne ve, da dr. Kukovec ni minister za socialne stvari in za delavce, marveč minister za milijonarje. Toda o ti zadevi ni še izrečena zadnja beseda! Bomo videli, ali je res v Jugoslaviji več 37 milijonarjev ko pa milijoni proletarcev!
Politične novice.
+ Demarkacijska črta na Koroškem.
Za 3. t m. je bilo napovedano, da se demarkacijska črta odpre. Nemški orožniki so črto že zapustili in na večernem shodu 2. t. m. je avstrijski delegat zmagovito objavil Celovčanom: Ovire so padle! Včeraj zjutraj so Celovčani opremljeni z nahrbtniki in jugoslovanski denarjem trumoma romali proti Vetrinju,, da bi v pasu A delali politične in druge kupčije. Toda ko so prišli do Vetrinja, so videli, da je demarkacijska črta — zaprta. Slabo razpoloženi so se vrnili odkoder so bili prišli.
+ Nova prizadevanja za sestavo vlade. Dr. Vesnič je dobil z nova nalogo, da sestavi koncentracijsko vlado. Začel je pogajanja s strankami. Radikalna stranka in Narodni klub sta izjavila, da sta voljna sodelovati v Vesničevi vladi. Vendar je sestava koncentracijske vlade doslej malo-verjetna, ker demokrati trdovratno vztrajajo na svojih zahtevah glede agrarne reforme. Ako sestava koncentracijske vlade ne bi bila mogoča, se menda sestavi vlada parlamentarne zajednice.
+ »Mariborski delavec« in »Nova doba« si jako nerodno podajata roki. Ko pišeta o mariborski slavnosti, ki ju zbada v onemogle živce, trdi »Nova doba«, da je bilo v Mariboru samo 7 hiš okrašenih z zastavami, »Mariborski delavec« pa konštati-ra 64 zastav in 294 okrašenih hiš. Pričakujemo, da bo »Nova doba« napadla »Mariborskega delavca«, da piše »preklerikalno« in da pretirava. To nasprotje je dokaz, da liberalci lažejo. Tudi druge številke in poročila se križajo in nasprotujejo kot noč in dan. Samo kdor laže, ne govori vedno enako. »Nova doba« govori o mrtvaškem sprevodu. Prav radi verujemo, da se je zdel liberalcem ta sprevod mrtvaški; za nas so bili ti dnevi vesela sedmina po rajnem liberalizmu in svatovščina obenem. Po svoji nesramni pisavi se odlikuje v prvi vrsti »Mariborski delavec«, urejevan po receptu beznic. Ne čudimo se, če je za odgovornega urednika podpisan vzgojitelj naše mladine, pi-ofesor Voglar.
+ Ples pred zlatim teletom. Poslanec Bock je obsojal s krepkimi besedami v •vviirtemberškem deželnem zboru sedanje nesramno oderuštvo. Povedal je, da je napravila družba kalijevih tvomic 1. 1919 dobička 44,500.000 mark, toraj vcc koli-kor je znašala akcijska glavnica družbe: 40,850.000 mark, še bolj pa odirajo občinstvo papirnice. Papirnica v Ammendorfu je razdelila 40 % dividendo in 20 % posebne nagrade akcionarjem.
~t* Proti razrednemu boju in brezvernemu socializmu je objavil »Osservatore Romano« motu proprio sv. očeta, v katerem odreja, da mora celi svet 50-letnico proglasitve sv. Jožefa za zaščitnika katoliške cerkve najslovesnejše proslaviti. Sv. oče je opozoril na nevarnosti in opustošenja, ki zdaj svet še bolj ogrožajo, kakor so ga pred vojsko in na nauke, kateri priganjajo ljudi le na pridobitev zgolj mate-rielnih dobrin, ki stavijo v nasprotstvo socialne sloje in ki na ta način povzročajo nered in nemir med ljudmi. Papež je obsodil propad - nravnosti in je pozval kristjane, naj se zavzemajo za češčenje sv, Jožefa, patrona cerkve in naj se delavci postavijo v njegovo zaščito, da se bodo obvarovali pred težkimi nevarnostmi materialističnega socializma, največjega sovražnika krščanske vere,
+ Dunaj proti socialno-demokratični občinski upravi. 2. t. m- se je vršil pred mestno hišo na Dunaju ogromen protestni shod dunajskih obrtnikov proti novim davkom, ki jih je sklenil socialno demokratični občinski zastop. Navzočih je bilo 70.000 oseb, vse trgovine in obrati so bili zaprti, cestna železnica je morala ustaviti promet. Glavni govornik je bil načelnik krščansko socialne stranke Kunschak, ki je rekel, da bodo Dunajčani davke ostali dolžni in pozival na splošni davčni štrajk. Več socialnih demokratov in komunistov, ki so zabavljali, so zborovalci pretepli.
T+. Razmerje strank v laški zbornici.
Sedaj, ko se je bilo vsem poslancem treba izjaviti glede strankarske pripadnosti v svrho volitev v razne odseke, se je pokazala naslednja slika razmerja strank: skupina socijalnih demokratov 155, katoliška ljudska stranka 99, liberalni demokratje 88, radikalci 57, stranka obnove 33, liberalna skupina 23, reformistiški socialisti 18, republikanci 10, divjaki 17. Bivši ministrski predsednik Nitti je šel med divjake.
Dnevna novice.
— Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani objavlja z ozirom na svoječasno na tem mestu objavljeno obvestilo o preložitvi roka za predložitev preračunov za I. polletje 1920, da se po naročilu ministrstva za socialno politiko z dne 24. julija 1920, št. 8419, podaljšuje vnovič rok za predložitev preračunov za I. polletje 1920 radi predstoječe novele na nedoločen čas. Do izrecnega poziva od strani podpisanega zavoda se torej preračuni za I. pol-
letje 1920 nimajo predložiti. Zamudne obresti se ne bodo računale radi to
Tržaška »Edinost« je 3. avgud*i *
ve.
čela zopet izhajati dnevno. ucroj'“.*71 nod* narod, naj jo v tem težkem polo**) J" pira in prispeva v njen tiskovni s* Surni delavnik v Avstriji 1^^
1. je stopil v Avstriji v veljavo “u'‘ zakon o Surnem delavniku, dočiK J ^ sedaj veljal začasni zakon dne 1»-	^
bra 1918. Novi zakon dovoljiije ve ^ jeui: za gotove tovarniške obrate, K vajo nepretrgano delo, za trgov:rau# dičijsko, gostilničarsko, stavbno, . sko in mesarsko obrt, za brivce,za ®. šča in zabavišča in za kovaško, ^ in sedlarsko obrt na deželi začasa poljskega dela.	-pj
— Smrtno je ponesrečil Pn jj avtomobilom znani štajerski tova ^ ^ šampanjec Fric Kleinoscheg. Vrača
z družino iz Radgone v Gradec. , .
— Nazadovanje obrtnega nar ^ Avstriji. Število vajencev in valc®^ nadaljevalnih šolah v Nižji Avstriji ^ lo v 1. 1918/19 na 28.873 nasproti
1. 1913/14.	. Neti
— 28. — dan političnih neW® * di avstrijski list opozarja na čuden st ^ so se vse večje politične nesreče za ^ jo izvršile na 28. dne v mesecu:	L j. 1914 je bil umorjen Fran Ferdinan , lija je izšla vojna napoved, 28.
je morala Avstrija pri Krasniku u ..j $ 28. avgusta 19166 je Rumunija Avstr i ^ povedala vojno, 28. septembra l«1® J ge ji čel poraz Bolgarije, 28. oktobra 1 va$ izvršil prevrat in ustanovitev ceho republike.	,e	$
— 50letnica razglednice. 3. t- ^ p! nilo 50 let, odkar je izšla prva dop
sliko. Na to misel je prišel založnik ^ ze v Oldenburgu. Najprej ilustrov plsnice niso imele posebnega uspe Jjfoj' neje pa so se silno razširile ter so P no znašale 60 odstotkov vseh d°P19 — Valute dne 3. avgusta na borzi: 1 dolar 75.25 K; 100 avstrijs** ^ 43 K; 100 carskih rubljev 128 K; 1 ^ slovaških kron 150 K; 100 francoski« .. kov 580 K; 1 napoleondor 321 Ki . ¥ $ ških mark 186 K; 100 rumunskih kron; 100 italijanskih lir 435 K-
Ljubljanske nori<*
lj Carinski uradnik proti
stražniku. Carinik IV. razreda £|. Djukanovič, ki posluje zdaj pri I1® |eto* rinarni v Ljubljani, je meseca mar ^ služboval v Kranjski Gori. Dne ca je povzročil Djukanovič v sluz * škandal. Poveljnik finančne v s ^ Kranjski Gori, preglednik Lavtiz»r< ! ^ šel službeno v carinamo in z. ^,1 <$$
zato*
sneti čepice z glave, ker tako^
L. glave, n.*?!	v UPj
službeni predpisi finančne straže- ^ $ novič je pa pozval g. Lavtižarja, o* t*' krije. Ko mu je Lavtižar odgov^h^ ga po predpisih ne sme, je planil vič proti Lavtižarju, ga suval, g* za tilnik in tiral proti vratom- .Le, k** je slugi, naj vrže Lavtižarja iz PlS^§e& pa ta ni hotel storiti. Planil je »a £ka sj} krat proti Lavtižarju in dva v°). puš* na Djukanovičevo povelje naSfa'21iril ^ proti Lavtižarju. Djukanoviča je °\istoj?' gov šef Markel, toda svojemu P? 0e, l\ ku je kratko odvrnil: »Le Pus * jflOif vem, kaj delam!« Djukanovič se j zagovarjati pred deželno sodni)®
Ijani, katera ga je v smislu §	{ed®1
kriminalne postave obsodila
tn
strogega zapora.	0
lj Ne surovost, ampak boleez sufl' čaju na Poljanski cesti, kjer j® v**ara ^ ka Mihlerja padla in se potolkla -e fS' nica, smo dobili sledeče pojanilo, ^ {t? devolje priobčujemo: Mihler že 3 tak^ na hudi živčni bolezni. V staI1,'isti ^ , živčnega napada je srečal na c ^ r^‘ ženski, šel mimo ter pri tem v sv°)£>fU burjenju in naglici na ozkem Pr°s drl staro ženo. Po tem pojasnilu ^ f tudi vsi očitki na njegovo osel ugoD tem ni bilo odgovornosti, Objav U polj, pojasnilo zato, ker nikomur —•	^
tičnim nasprotnikom ne •— noče krivice.	vja
lj Kritika prodajalca klobas< j^ob* broževem trgu prodaja Ivan ^^jgjal L se in kruh. Štručke kruha je Pr_ Aaj® u 7 kron, pek Dolinar mu jih Pa ? str^ j, maksimalni ceni 6 kron. Ko ga J radi prekoračenja maksimalne f straZl1 j sal, se je razvil med Marnom 1 .0je( kom sledeči dialog: Marn: * eg( sal ni nobenega gospodarja nikjer v	pr
kradejo!« — »Gospod, govoote o ^ fe vidno!« — »Ja, takole- Vi ste
vež!«
Odgovorni urednik Jože Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiaka »Jugoslovanska tiskarna* f ^
Sirite »Večerni