Št. 15 V Gorici, v torek dne 8. februvarja 1910. Teftaj XL. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ati v Gorici na dom pošiljana: vs« loto . . J ft K % „; . . tO „ Posamične stevfll&*statitej© mvaifc*; V Gorici se prodaja „Sočau v vseh tobakarnan. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Sradilčanskem" -m dvakrat'v letu „ Vozni red Te-leznic, pamikov in postnih zvez . Na naroČila bres doposlaae naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno llpiavništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na le?0 v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati locb Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6' vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odiov. J. Fabčič) tiska in zal. Poslanci S- L S. v deželnih zborih. Zborovali so oziroma še zborujejo deželni zbori: kranjski, štajerski, koroški in goriški. V kranjskem deželnem zboru imajo večino poslanci S. L. S., tako, da kar hočejo oni, se sprejme, kar nočejo, se odkloni. V štajerskem deželnem zboru so Slovenci v znatni manjšini. Slovenski poslanci, razven enega, so sami pristaši S. L. S. V koroškem dCžehiei« zboru sta dva slovenska poslanca S. L. S. V goriškem sedi devet junakov S. L. S. Kaj delajo ti ljudje po deželnih zborih? V koroškem so Slovenci najslabše zastopani. Samo dva zastopnika. Eden teh dveh. Ellersdorfer. je glasoval z a \V a 1 c h c r j e v predlo g, naj se d o-1 oč i n e m š č i n a za edini p o s 1 ov ni jezik v deželnem kulturne m s v et u. Tako daleč srno torej na Koroškem s poslanci S. L. S.! V štajerskem deželnem zboru obstru-irajo slovenski poslanci. Proračun je namreč tak. da bije v obraz štajerskim Slovencem. Štajerski Nemci lovijo slovenske klerikalne poslance. Klerikalna zadružna Zveza je dobila 1000 K daru in 250.000 K posojila. Klerikalni poslanci so bili krotki in ponižni, ali prišel je glas, da k proračuni! ne smejo molčati, ker je tak, da bi se ne moglo opravičiti pred osleparjenim slovenskim ljudstvom nikakega popustljivega postopanja. Začeli so torej z ob-strukcijo. Ali ,.i se jim zdelo vredno obvestiti o tem i.aprednega poslanca dr. Kukovca. Pač ¦ urno znamenje, da tem možern ni šlo prav resno za obstrukcijo. Morda so se bali. da bi agilni dr. Kuko-vce spretnejše obstruiral kakor pa klerikalci! Strankarska strast je bila celo tu višja nego potreba, združiti vse proti nemški objestnosti ter skupno nastopiti kot en mož, da se vidi, da v s e slovensko ljudstvo na Štajerskem po svojih zastopnikih bije boj z nemškimi vragi. Ali kleri- kalec je klerikalec, strankar je in ostane celo v tako važnem trenotku, kakor je bil ob,obstrukciji v štajerskem deželnem zboru! Ce prinaša enostranost škodo, kaj mar to klerikalcu, kateremu je stran-karstvo nad vse! Kaj se godi v goriškem deželnem zboru, to ve slovenska javnost prav dobro. Devet slovenskih klerikalnih poslancev je trdno zvezanih z laškimi liberalci, kar je v neizmerno škodo goriškim Slovencem in v večno sramoto S. L. S. —• S. L. S. je omogočila nov volilni red, ki daje Lahom zopet premoč. Merodajui za to so jim bili strankarski oziri. Večina na laški strani je 1 glas. Ali Pajer glasuje. Coronini je bil samo predsednik, ki ni glasoval, bila je odprta pot kompromisom, ker je stalo 10 proti 10. Pajer in zveza sta spremenila položaj. Pajer ima svojo peto na Gregorčičevem tilniku. Vedno gre slabše. Godi se le laška Volja. Slovenci na Goriškem pravzaprav nimamo deželnega zbora; kar je, to je »lu Dieta del Fritili«, kakor pravi »Piccolo« in kakor je prav dobro omenila »Ed.« Ali tako je, ker smo goriški Slovenci tako srečni, da so nam pekel in hudiči poslali v deželni zbor 9 junakov S. L. S. K r a u j s k i d e ž e I n i z b o r! Ta bi moral biti pravi slovenski parlament, kjer bi odmevale ne le razne kulturne in gospodarske potrebe Kranjske,- ampak kjer bi donele krepke besede o splošnem položaju Slovencev, o. naših vseobčih težnjah, o preganjanjih in nečuvenih krivicah, ki se nam gode v državi, ki pravi o sebi, da z jednako ljubeznijo skrbi za vse svoje podanike! No, bili so časi, ko je res odmevalo tako, ali minili so, odkar so zagospodovali poslanci S. L. S. v Kranjskem deželnem zboru. I*i ljudje so privlekli v kranjski parlament skrajno stran-karstvo, gonjo proti naprednjakom, Nemce pa pustijo lepo pri miru in pomagajo jim; v občinski svet ljubljanski jih hočejo spraviti nazaj po novem volilnem redu za ljubljansko mesto, ki je produkt skrajnega stranka rstva. Debate so se gibale le v strankarstvu, čemur so krivi klerikalci. Napredni poslanci se morajo neprestano braniti in če bi jih bilo še enkrat toliko, bi imeli vsi dosti opravila s klerikalci, katere trese strankarska strast tako, da so slepi in gluhi za vseobče koristi in potrebe. Zato je zabrusila »Osterr. Rundschau« tem možem v obraz očitanje o »roparstvu na privatnem imetju kranjskih dežela- iiov.« Pač hud poper! .......Ne pa le, da ne odmeva iz kranjskega deželnega zbora noben glas o izvenkranjskih zatiranih Slovencih, kar bi bilo v prvi vrsti vendar dolžnost »v s e s I o v e n s k e« stranke .......še hujše je to, da niti družba sv. C. in M. ne dobi milosti pred gospodi S. L. S. Obmejnega Slovenca boli srce, ko čim, da je bila prošnja družbe sv. C. in M. o d-kloiijeua v kranjskem deželnem zboru. Za glavo se prijemajo pa vprašujejo obmejni Slovenci: ali je res to mogoče? Ali so res zagazili tako daleč poslanci stranke, ki se imenuje Slovenska Ljudska Stranka ter pravi tudi, da je Vseslovenska stranka?! »Schulvercin« dobiva podpore iz deželnih zborov na Štajerskem in Koroškem, »Lega« na Goriškem, -•- edini dež. zbor s slovensko večino, kranjski, pa nima vinarja za obrambno našo družbo sv. C. in M. proti Schulvereinu in Legi! To je delo S. L. S. Večna sramota! Prokletstvo nad take »Slovence!« Dosti! Vsak vidi po tem dovolj jasno, kakšni so ti S. L. S.! DOPISI. Iz goriške okolice. Iz okoHce. (O u č i t e l j s t v u.) — Vsak treznomisleči človek mora spoštovati učiteljski stan, ker ravno pni morajo trdo ledino orati pri malih paglavcih. Torej le oni so začetniki in podlaga vsej poznejši izobrazbi. Spominjam se dobro, dasi je skoro- pol stoletja od takrat, ko sem pohajal šolo, kak križ in težave je imel z menoj že pokojni učitelj. Ponašal sem v, šolo kebre, škržade, celo žabe in jih spuščal po šoli. Znal nisem niti imena povedati. A polagoma je vendar iz mene pre- ustrojil človeka, da to, kar znam še danes, se imam le njemu zahvaliti, ker drugih šol niti obiskoval nisem. Vsled tega: Klobuk dol pred njegovimi nasledniki, kar jih je bilo, in jih še bode do slednjega dne. Ravno zato me je pa toliko bolj vžalilo drugo dejanje, ki sem je doživel v stiku z učitelji, namreč na prvem agrarnem shodu pri Jelenu, ko so vsi zajedno zaorili po dvorani šušmarju Mrinolji, rekoč: »S e p o d v rž e m o v s i b r e z p o g o i no a g r a m i stranki«. Ha! To je bil triumf za bivšega policaja, za učitelje pa preponiževalno! Jaz sem se pa pri tej sceni milo zjokal in gotovo bi si oblačilo pretrgal na dvoje, ko bi imel kaj preobleči. A ker se nisem imel nad čim znositi, je v meni tako zahreščalo, da sem se zarotil: »Moraš pasti i ti agrarni »orjak«, Če so tudi vsi belcebubi v tebi,« In zgodilo se je! Vi pa, dragi gospodje učitelji! Imate poti; kamor koga žene, tje naj gre. Otre-site pa se — če še kateri caplja za tem konfuznim agrarnim fautastom, kateri bi se zvezal ne samo s socialci — ampak tudi s peklom, samo da se živi! Vi se neumorno trudite pri svojem poklicu, ako on noče - - naj gre v klošter. Pa je konec! Iz RenČ. ¦— (K 1 c r i k a 1 n a i z (; •• b r a z b a.) Klerikalci so pokazali na Sve-čnico.svojo izobrazbo s tem, da so se na tako sveti dan poslužili d...a; omazali so tablo naše knjižnice. Mesto da bi kot pobožni ljudje držali na taki dan molitvene bnkvice ali rožni venec v rokah ter tako samo na Boga mislili, vzbudila se jim je pri jutranji pridigi, ko je g. nune Pipan Tine čital na prižnici članek glede misijona v Renčali, maščevanje, da so se nad društveno tablo knjižnice s pomočjo d...a znosili. S tem so pokazali, da brez t»-ga ne morejo nič opraviti in ker pregovos pravi: »Povej, s kom hodiš in s kom se uečaš, in ti povem, kaj si« so torej klerikaici v Renčali pravi d .. .i. Nekdo se je prav zadovoljno sme-hijai pomazani društveni, tabli; priporočamo ga zlasti krčmarjem, ker pridno agi-tira tudi za gospodarsko društvo! Dosti. Kapitan Hatteras aH Angleži Da severnem tečaju. Francoski spisai Jnles Verne. — Prevel 0. J. (Dalje). »Če pa vas to še ne prepriča, vam lahko navedem še drugih zgledov, kakor plavajoč les, kterega je polno v Davidovem prelivu, mecesen, trepetlika in druge tropične rastline. Jasno je pa, da bi tok ne pustil teh stvari v preliv; če torej prihajajo iz njega, niso mogle drugače priti vanj nego skozi Beringov preliv.« »Jaz verjamem, doktor, in priznam, da bi bilo težko vam ne verjeti.«. »Presneto,« vzklikne Johnson, »ravno nam prihaja nekaj nasproti, kar stvar lahko pojasni. Jaz vidim precejšen kos lesa; če poveljnik dovoli, ga prestrežemo,- spravimo na ladjo ter preiščemo, kje je bil njegov dom.« Bravo,« pravi doktor, po pravilu zgled!« Shandon da potrebno povelje, ladja se obrne proti omenjenemu kosu lesa, in moštvo ga v naglici izvleče na ladjo, seveda ne'brez truda. Bil je mahagovinov hlod, ki so ga črvi prejedli do srede, saj drugače bi ne .bil mogel plavati. »Jasen dokaz,« vzklikne doktor navdušeno, »atlanti-ški tok ga ni mogel zanesti v Davidov preliv in reke Severne Amerike ga tudi niso mogle pripoditi v severno morje, če se vpošteva, da raste to drevo ob Ekvatorju; tako je torej jasno, da prihaja naravnost iz Beringovega preliva. In glejte, gospodje, ti črvi, ki so ga že razjedli, pripadajo vročim pokrajinam.« »Gotovo je, da nimajo prav tisti, ki trdijo, da ni prevoza na Severu.« pripomni Wall. »Toda to jim do dobra zaveže jezike,« ddgovori doktor. »Pazite, jaz vam hočem opisali pot, ki jo je napravila ta mahagovina: Proti Tihemu oceanu jo je odnesla kaka panamska ali guatemalska reka. Od tod jo je tiral tok ob ameriškem obrežju do Beringovega preliva in hočeš, nočeš, je morala stopiti v severno morje; ni še tako stara in tudi ne tako prepojena, da bi se ji ne.dal določiti čas odhoda. Srečno je najbrž prestala vse nevarnosti, ki jih dela dolga vrsta morskih ožin do Baffinskega morja in tu jo je krepko zgrabil od severa prihajajoč tok, tako da je prišla v Davidov preliv ter bila zajeta na ladjo For-ward v največe veselje doktor Cjlawbonny-a, ki prosi poveljnika, da si sme od tega lesa vzeti košček za vzorec« »Le vzemite,« pravi Shandon, »toda dovolite, da vam povem, da niste vi edini lastnik take stvari, ki nima gospodarja. Danski guverner otoka Disko . . . »Na obrežju Groenlandije,« mu seže doktor v besedo »ima mizo iz mahagovine, ki je bila v stičnih okoliščinah zajeta; sicer mu pa ne zavidam njegove mize, kajti če bi ??e bilo preveč sitnosti, lahko bi si dal jaz narediti iz take tvarine celo spalnico.« V noči med sredo in četrtkom je vete' pihal s skrajno silo; plavajoči les se je kazal.v večjem Številu; nevarno je bilo bližati se obrežju v času, ko so ledene gore najbolj številne. Zato da poveljnik število jader zmanjšati, tako da sta samo dve jadri gnali ladjo. Toplota je padla pod ledišče. Shandon je dal mornarjem razdeliti primerno obleko, volnen jopič in hlače, flanelasto srajco ter noi?avice iz vadrnela, kakor jih nosijo Norvežani. Vsak je dobil tudi par morskih črevljev, ki po- ' polnoma drže vodo. Kar se tiče Kapitana (psa;, se je zadovoljil s svojim naravnim kožuhom; zdelo .se je, da j-i neobčutljiv za iz-premembo toplote. Najbrze je že večkrat napravil to po-skušnjo; sicer pa kot Danec ni smel kazati, da se slabo . počuti. Tudi ga ni bilo videti, drža! se je skoro po cele dneve najbolj temnih sob ladje. Ko se je proti večeru megla nekoliko pretrgala, so zapazili obrežje Groeniandije. ob 37" 2' 7" vzhodne dolžine. Doktor je razločil za trer^k.s svojim daljnogledom vrsto gorskih vrhov, razo* s širol s--ni ledeniki. Toda megla je naglo zakrila ta p« i " kakor zastor v gledališču, ki pade, ko je prizor najbolj zanimiv. Dvajsetega aprila zjutraj . ii.de Fonvard pred 150 črevljev visoko ledeno goro, ki Lo od parati veka leži na tem mestu. Južni veter je še ni dosegel iu se dotaknil njene čudne Oblike; videl jo je Snow, Jakr-b Loss je povzel leta 1829. natančno sliko od nje in leta 1851. si jo je francoski poročnik Bellot natanko ogledal na ladji Princ Albert. Seveda si je hotel tudi doktor napraviti sliko te slavne gore, ki ae mu je tudi dobro posrečila. Da včasih tako nepopisne, velike mase ledu obtiče na obrežjih, in so potem soljacu nedostopne, ni nič čudnega. Vsakemu črevlju visokosti nad vodo odgovarjata dva črevlja globočine pod vodo, kar znaša v tem slučaju približno 80 sežnjev globočine. Konečno zapazijo rt Farewell, ko je bilo. povprečno že 12" stopinj mraza in ko se že ni videlo drugega ko sneg in megla. Fonvard je dospel prav določeni 'dan. Neznanemu kapitanu bi se ne bilo treba ravno posebno pritoževati, C* ¦g R L. R XA R E Iz ajdouskega okraja. Tevče.pri Ajdovščini. C. kr. namest-ništvo je potrdilo pravila na novo ustanovljenega »bralnega in pevskega društva »Draga« v Tevčah. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 27./I. t. I. ki je izvolil sledeči odbor: Andrej Kobal, pos., za predsednika; Anton Česen, pos. pred. namestnik; Albert Rajer, učitelj, za tajnika; Matija Kretič, pos. za blagajnika; Anton Bačer, pos. za knjižničarja; Andrej Štran-car,pos. odbornik; Emil Pipan, pos. odbornik; za namestnika sta: Ivan Bačer, pos. in Lovrenc Samec, pos. Tudi pri nas se dela dan! Iz Rihemberga. — Dopisuni »Gorice« in »P. L. iz naše občine so postali zadnji čas jako gostobesedni. Vzrok temu .so bližajoči" se občinske volitve. Kakor kaže, stojijo akcije nasprotnikov jako nizko in bati se je poloma. O lepili pesmih pa sporočamo za sedaj samo imena nekaterih umotvorov iz Rihemberga, kakor n. pr.: • 1. Vravnava hudournika Ravnjak (Spomini iz življenja). -~ 2. Poprava skladovne ceste Ri-hemberg-Komen (novela). — 3. Poskuše-na plotev ptujega vrta (humoreska). — 4. Občinski pesek iz potoka Branica (žalo-igra). — 5. Občinski grušec na zgonih (resničen prizor). — 6. Na gričku pri lepi v-dovi (šaloigra v enem dejanju). — 7. Zaljubljen opazovalec izza kostanja (šaloigra v treh dejanjih spremlja —bariton.) — 8. Zlata ura in »senšal« (trospev). — 9. Nesrečni godec in njegov inštrument (žaloigra v treh dejanjih). — 10. Neka v- dova in___ (humoreska) itd. itd.------- Gospod urednik, nikakor ne mislite, da Vam to pišemo za pustno zabavo. Ne, to Vam pišemo samo zato, da zve svet, kaki značaji se nahajajo v naši občini. Kakor hitro bode skladatelju čas dopuščal, izide ako nam zagotovite prostor v Vašem cenj. listu vse, deloma v originalu deloma pa prevedeno iz tujščine. If. Izdatki, a) Redni izdatki: plače, podpore, poravnanji? raznih računov itd. 12.440 K 14 v. b.) Izredni izdatki: plodo-nosna naložitev: volila 1.) g. Dekleva na glavnico J.000 K 2.) prispevki obrambnega sklada v času od 31. dec. 1909 do incl.25. januarja 1910 3.573 K 2Z v. Skupaj 17.013 K-37 v,— I. Prejemki 21.209 K 17 v. II. Izdatki 17.013 K 37 v. Torej prebitek 4.195 K 80 v. %¦ Družba sv. Cirila in Nocoi ..Sokolova" maškarada. Rihemberg. — Podružnica sv. Cirila in Metoda bo imela v nedeljo 13. t. m. točno ob 37a uri pop. II. letni občni zbor v prostorih g. M. Lična. Dnevni red po društvenih pravilih. K obilni udeležbi ul-judno vabi odbor. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1910. 1. sledeči promet: I. Prejemki: a) Redni prejemki: b) L) Prispevki nabiralnikov 1.805 K 97 v. 2.) Prispevki podružnic t. s. a.) Kranjska 2.325 K 80 v, b.) Štajerska 1.396 K 28 v, c.) Koroška — d.) Primorska 931 K — v. Skupaj 4.653 K 08 v. c.) Razni prispevki t j. darila, skupilo za družb, blago itd. 10.144 K 88 v. Skupaj 16.603 K 93 v. d.) I z r e d n i p e j e m"k i: Prispevki za obrambeni sklad 4.605 K 24 Iv. Skupaj 21.209 K 17 v. Kako se don Grejjorcig boji poštene Furlanije. Anton dr. Gregorčič, profesor bogoslovja, državni in deželni poslanec, deželni odbornik, lastitelj Šolskega in S. Gregorčičevega Doma, izdajatelj »Gorice«, tiskar, brezplačni »fitual« v S. Gregorčičevem Domu, najpraktičnejši goriški politik, Pajerjev hlapec, najvišji dunajski diplomat, bankir Centrifuge, strah in groza Lahom, odrešenik Goriške, kuhar v kuhinjski šoli, deželni podpredsednik, slavni akcijonist »Monta di Pieta«, oštir v Cen-tralu, vitez, mašnik, cestar po Tolminskem, pobočnik regulacije Vipave,- rešitelj ubogih naših kolonov in skoraj Tržaški škof, (saj tako se je pred kratkim v naši vasi govorilo) to je, vredni kolega vele-zaslužnega Nagla, itd. itd. kaj vem jaz še vse kakšne kolajne dičijo hrabra prša tega veleugtednega možaka. Fakt je, da ta i sveti mož se tako izogiba in boji poštene klerikalne Furlanije kot vrag žegnanega križa, ker prej spravite osla četrtič na led, kot slavnega tega možaka v pošteno našo Furlanijo, kar Vam dokaže sledeče dejstvo: .-, Pred kratkim je tega hrabrega doktorja klical neki zelo nujni opravek v naš Moraro v Furlaniji. To pa je našega u-glednega »skoraj tržaškega škofa« tako pobilo in preplašilo, da se je kakor brez uma v globoke misli utopljen valil po goriških ulicah. Noč in dan je računal in tuhtal, kako se temu izogniti. A konečno se mu v glavi zasveti; udari se na čelo, ter vzklikne: Piramidalno, ta bo prava: in hajd jo vbere kakor hitro so mu debele noge dopuščale, skozi Via Raštelo in dalje sopihajoč, kihajoč in pihajoč po Riva Ca-stello, tako da so tamošnje ženice hitele v strahu okna zapirati, misleč, da se huda ura bliža, (a saj je tudi- pa še kakšna) na grad, gledat z daljnogledom, li Furlanske jarke še krije sneg. Ker tega se menda najbolj boji, ker od tod je baš pretila najhuja nevarnost in nesreča njegovemu svitlemu cilindru. A stemni se mu obraz od jeze, ko vidi, da narava mu kar nič ne gre na roko: ker sneg v popolno še ni skopnel. Ali kljub temu se drugi dan oso-koli, skup zbere vse moči ter na pomoč pokliče še korajžo in halo na Južni kolodvor ter od tod do novega postajališča Caprive. A ni, ni šlo. Tako ne drugi, in ne tretji, dan. Vsa srčnost mu je všla v hlače, ko je samo do goriškega kolodvora prišel. Vsakokrat se je moral brezuspešno kakor oprana kokoš ves kilov pobit in tih vr.niti domov. Na kar skoči z milo prošnjo do bratca BerbuČa, do tistega največjega zajca naše Primorske, češ, naj oni skoči v ta preklicani Moraro, mesto njega. A tudi ta zajčji junak se trese pred Furlanijo, ker mu je prošnjo na mah odrekel. Šele čez dni se ubogi profesor teologije domisli svojih prijateljskih liberalnih laških bratcev in z vso sJo zdrči v laški tabor do o-nega člana zadnje volilne komisije, pred kojega je naš slovenski pošteni diputaf don Antonio položil odprto volilno listo, glasečo se na onorevole Bombiga. Ta šele se je za vrnitev usluge, in samo še za malenkost 50 kron po vrhu, revčka vsm -HI, ter mesto njega on prišel v Moraro. ~~ Kaj in kako je opravil, mi ni znano, in me tudi ne zanima. Glavno je, da ta junaški doktor se k nam več ne upa! Ti pomilovanja vredni revček; toraj že toliko butaro žlahtnih cvetk si poštenim kmetskim Furlanom nakopičil, in na njih glave natrosil, da te že pri belem dnevu groza lomi v njih gosto obljudeno deželo se podati? Gotovo si jo tudi prav ukrenil, da nisi prišel, ker ko bi to storil, da, to bi bil pravcati Carneval v Moraru. Izžvižgali in izkepali bi Tev da bi bilo za te joj, a za nas veselje in raj. Bolj zdravo je lepo doma sedeti ter plakati, kaka sirota je dandanes dobrota. Kaj ne don Antonio? V nameček Ti še pošteni klerikalni Furlani povemo, da vsaka hudobija se svoj čas sama maščuje. In temu tudi Ti ne ubežiš, če tudi v Furlanijo nikdar ne prideš. F u r 1 a n iz M o r a r j a. Domače vesti. Deželni zbor bo imel jutri svojo XIV. sejo. Manfreda bo utemeljeval svoj predlog o pomnožit vi živinozdravnikov in o vzgoji podkovačev, Meizlik o zgradbi direktne ceste med Muscoli in Alture. Fai-dutti o rninisterski komisiji za pomožno akcjo v prilog naši deželi, Piccinini o jednačbi plač učiteljic s plačami Ijudsko-šolskih učiteljev, Meizlik-o klasificiranju ceste Beljan-Starancan; na dnevnem redu je odobritev povišanja raznih dež. uradnikov (med njimi Lorenzon, ki je govoril v Furlaniji o slovenskih barbari h!) — poročilo q deželni umobolnici — deželna palača; iz odsekov: prememba cestnega zakona, splošni vinski davek, načrt o varstvu poljske lastnine; prememba statuta deželne kmetijske šole, državni prispevek za to šolo; pravilnik dež. hranilnice in posojilnice; prememba statuta dež. zavoda za zavarovanje goveje živine; razne podpore. V Barkovljah pri Trstu je umr| g. Jurij M a r t e I a n c posestnik in gostilni- čar, glavar spoštovane .narodne družine. Glavna skupščina »Matice Slov.« bo v pondeljek dne 21. marca 1910. Predloge, ki m\\ bt na tej skupščini prišli v razgovor, je po § 4, b) društvenih pravil vsaj 14 dni pred glavno skupščino prijaviti odboru. Nenadne smrti je umrl v Trstu c. kr. poštni tajnik dr. Ivan Slej ko. Zadnje čase je bil bolan na živcih; v nevrasteni-čnem napadu si je prerezal vrat. Pokojnik je bil goriški rojak, rojen na Ravni. Star je bil 45 let. Zapušča vdovo s hčerko. Ko Ionsko vprašanje. — V soboto se je vršila v Gorici konferenca o kolonskem vprašanju. Navzoč.je bil namestnik Ho-henlohe, ki je predsedoval, deželni glavar Pajer, dvorni svetnik okr. glavar grof At-tems, iz ministerstva Schullern, poslanca Antonelli in Fon, zastopniki laškega in slov. veleposestva, kmet. društva itd. Konferenca je trajala precej Časa. Kazali sta se dve tendenci: proti kolonskemu zakonskemu načrtu in- za načrt: Slednjič so izvolili odsek 6 članov: glavar, vladni zastopnik, zastopnika za laške in slov. veleposestnike ter dva zastopnika kolonov. Ta odsek ima nalogo do konca marca preštudirati načrta iz ministerstva in dež. odbora, da se potem zopet skliče konferenca, ki določi, kaj storiti glede na predložena zakonska načrta. Kdo naj pride na konferenco, je menda določal Pajer, kajti povabljen ni bil prost poslanec Faidutti, to je oni mož, ki se je prvi zavzel za koionsko vprašanje, ga preštudiral ter zbral po trudapolnem delu ves potreben rnaterijal fca spomenico, predloženo ministerstvu in poslanski zbornici; na temelju njegovega dela so se razni činitelji zganili ter se začeli brigati za kolonstvo — sedaj ga pa niti h konferenci ne povabijo! Ta je res lepa pa kratka! Ali v današnjih časih Pajerjeve strankarske vsemogočnosti ne more biti drugače. — Posvetovanje je napravilo tak končen utis, da bo težko kaj z rešitvijo kolonskega vprašanja! Kraške kobilice in poslanec Stepan-čič. Velika baharija! — »Gorica« je začela povzdigovati v deveta nebesa poslanca Stepančiča, kakor da ta prežene prav gotovo vse kobilice s Krasa. »Naši poslanci na delu za ljudstvo« — tako vsklika farbar v »Gorici«. — Kaj pa je vendar storil poslanec Stepančič, da je deležen take hvale? — V peti seji je glede boja proti kobilicam na Krasu poročal v imenu dež. odbora dr. Pettarin ter predlagal: v kritje troškov za boj proti kobilicam se dovoljuje podpore 257', do ^najvišjega zneska 17000 K s pogojem, da ostalo, okoli 70.000 K, pokrijejo vlada in občine. Predlog je šel v peticij s k i odsek. Poročevalec o tej reči je bil v XIII. seji posl. Stepančič, poročal je torej to, kar je predlagal odsek: dež. zbor . dovoljuje 17000 K, to je 257' proračunje-I nega potroška; vlada je dovolila 607; če bi se mu zljubilo prevzeti svoje mesto ob takem vražjem vremenu. j »To je torej noni slavni rt,« vzklikne doktor, »ki ima tako prikladno ime (zdravstvuj!). Mnogo se jih je že peljalo mimo njega, ki ga potem niso več videli. Ali smo se torej poslovili od evropskih prijateljev? Šli ste tu mimo Frobisher, Knig.it, Barlow, Vaugham, Scroggs, Barentz, Hundsoh, Blosseville, Franklin, Crozier, Bellot, da bi ne videli več domačega ognjišča in ta rt je bil za vas res rt Slovesa!« ~ . Bilo je leta 970., ko so islandski mornarji odkrili Gro-enlandijo. Sebastjan Cabot je prodrl leta 1498. do 56° severne širine. Gaspard in Mihael Cotreal sta prišla od leta 1500. do 1502. do 60", in Martin Frobisher leta 1576. do zaliva, ki se po njem imenuje. Jean David ima čast, da je, našel 1. 1885. preliv, ki nosi njegovo ime in dve leti pozneje je na svojem tretjem potovanju dospel ta pogumni mornar, ta veliki lovec so mov, do 63..vsporednika, 27° od tečaja. Barentz 1. 1596., Weymouth 1. 1602., James ttail leta 1605. in 1. 1607. Hudson,.po katerem se imenuje veliki za- ki se zajeda tako globoko v ameriško celino, Jakob * jle 1. 1611., vsi ti so napredovali več ali manj na tej poti, da bi našli severozahodni prevoz, po katerem bi se bil takoj zlajšal promet med obema celinama. I Baffin je našel leta 1616. v morju, ki se po njem ime-! nuje preliv Lancaster. Sledili so trni 1. 1719. Knight, Barlow, Waugham, in Scroggs, o katerih se ni več slišalo. Poročnik Pickersgill, ki ie bil I. 1776. naproti poslan kapitanu Cooku, ki je skušal doseči preftv Bering, je prodrl do 68. vsporednika;.rv;lednje leto je prišel Young z istim namenom do otoka Femmes. Potem je prišel Jakob Ross, ki je leta 1818. preplul Baffinsko morje ter popravil hydrografične zmote svojih prednikov. Konečno je prodrl I. 1819. in 1820. slavni Parry v ožino Lancaster, prišel po nestevilnih težavah do otoka. Melville ter dobil 5000 funtov nagrade, ki jo je bil angleški parlament obljubil mornarjem, ki bi prišli črez 170. pol-1 dnevnik v širini nad 77 stopinj. Leta 1826. je prišel Beechev do otoka Chamisso, Jakob Ross pa je med l. 1829.—1833. prezimil v ožini Princ Regent in je med drugim odkril tudi magnetni tečaj. Med tem časom je Franklin po suhem preiskal severno obrežje Amerike od reke Mackansie do Turna-gain-a; kapitan Back je nadaljeval to pot od 1. 1823.— 1835. in njegova preiskovanja so v letu 1839. dovršili M. Dease, Sirnpson in doktor Rae. Končno je zapustil gospod Franklin, ki je ves gorel za odkritje severozahodne poti, Anglijo 1. 1845. na Ere-bus-u jn Terror-ju, prodrl do Baffinskega morja in po njegovem dohodu ha otok Disko ni bilo več nič slišati o njegovi ekspediciji. To je dalo povod dolgotrajnemu iskanju, ki je dovedlo do odkritja prevoza, do poznanja severne celine, ki je tako globoko razjedena; najbolj neustrašeni mornarji Anglije,-Francije, Združenih držav, so se podali v ta strašna obrežja in njihovim naporom se je* zahvaliti, da krasi sedaj tako razvit in s takim naporom sestavljen zemljevid arhiv Kraljevega geografskega društva v Londonu. Ta čudna zgodovina teh pokrajin se je predočila do-ktorjevi domišljiji, ko je, naslonjen na ograjo, spremljal z očrni ladijine brazde po vodi. Imena junaških mornarjev so se mu vzbudila v spominu in zdelo se mu je, da vidi na obokih ledenih gor blede postave onih, ki se niso več vrnili. VII. Vstopa v Davidov preliv. Tega dne si je Forward z lahkoto priboril pot skozi napol razlomljeno ledovje. Veter je bil ugoden, toda tem- peratura zelo nizka. Ostri piš, ki je vlekel po ledeni ra-vani, je prodiral s svojo mfzloto prav v notranjost. Po noči je"bilo treba stroge pazljivosti;, plavajoče gore so se kar stisnile v tej soteski. Lahko si jih naštel včasih po sto na prostoru, kolikor ga obsežejo oči. Od-kročale so se od obrežja, ker so se vanje zaletavali valovi in ker je vplivala na nje aprilska toplota, da so se topile ali pogrezale v globočine oceana. Naleteli so tudi na dolge vrste lesa, katerih se je bilo treba izogibati. Zato so tudi naredili »krokarsko gnezdo« na vrhu enega jadrnika v obliki sodčka s premičnim dnorn, v katerem je ledar, deloma zavarovan proti vetrovom, pazil na morje, naznanjal ledene gore, in če je bilo treba, tudi poveljeval, kako naj se ladja obrača. Noči so bile kratke. Solnce se je jelo od 31. januarja zopet prikazovati ter se vedno bolj dvigati nad obzorje. Toda vsled snega se ni videlo in četudi ni bilo vsled tega temno, vendar je bila vožnja zato naporna. Enoindvajsetega aprila se prikaže rt Desolation (Obup) sredi megle. Naporno delo je ljudi utrudilo. Ker je bila ladja prišla med ledovje, niso mornarji imeli niti za trenutek počitka. Treba se je bilo kmalu zateči k parnemu stroju, da si pribore pot skozi nakopičene gruče. Doktor in Johnson sta se na krovu pogovarjala, Shan-don pa je legel v svoji kabini za nekaj trenutkov k počitku. Cla\vbonny je iskal zabave pri starem mornarju, ker so ga bila njegova potovanja izredno in dobro vzgojila in poučita. Doktor ga je zelo vzljubil in gospod gospodarnik mu tega ni ostal dolžan. »Glejte, gospod Clawbonny,« pravi Johnson, »ti kraji niso taki kakor so vsi drugi. Dali so jim ime Zelena zemlja, toda le malo tednov v letu je to ime opravičeno!« (Daljt pride.) 157' naj bi plačale občine. Ker so pa ob- več v dveh urah. Lahko si je torej misliti, čine že tako preobremenjene, se priporoča vladi, naj prevzame še ostalih 15f/. —- Zato ker je bil Stcpahčič p o r o č e v a-1 e c o tej reči, mu pojejo hvalo in hozano. »Naši poslanci na delu za ljudstvo«! Far-bati pa znajo! — Če ima kdo zasluge za boj proti kobilicam, jih ima državni poslanec Štrekelj, ki se je.. prvi_ zavzel za ta boj in sicer us- kako »temeljite« so debate in kako »premišljeni« so sklepi. Sprejemajo se predlogi za napravo cest, mostov, za uravnavo hudournikov itd. kar na vago, ne da bi se gospodje vprašali, kako se bo plačalo in kdo bo plačal. Pa to jih itak ne briga, kajti njihovi sklepi imajo edini namen, da na-sujejo volilcem nekoliko peska'v oči. Če se sklepi tudi izvrše. je drugo vprašanje. pešnč>'Wi* vJatf^a"^ .videJi^še klerikalce v brat. cija, ki meri na pokončevanje kobilic na Krasu. Drugi hodijo le po poti, f katero je . on napravil! — V peticijskem odseku imajo vedno večino Slovenci. Pa četudi bt je ne*fmeli, bi n4e smel odsek--odreči, podpore za boj proti kobilicam. To je vendar nekaj takega, da se razume samo po sebi, da mora biti tu pomoč deželna in vladna. Če bi bile kobilice v Furlaniji, bi dežela mcrda dala še več! Klerikalci se hočejo prikupiti kraškim občinam, češ, vse tro-ške naj nosita dežela in država; vprašanje pa je, če vlada prevzame še ostalih 15%. Prav bi bilo, ali sklep' dež. zbora še ni garancija za to! Hvalisanje Stepančičevo je skrajno neumestno. Če rnu bo »Gorica« po taki poti iskala lavorik, mu jih pridobi malo; ker klerikalna baharija je taka, da se jej smejejo že razsodnejši klerikalci sami! Ples goriških dijakov v Trgovskem Domu je bil obiskan prav dobro. Živo je bilo v dvorani in na galeriji. Dijaki so nastopili jako lepo, tako da je njihovo obnašanje in nastopanje vsem ugajalo. Plesalci so plesali Češko Besedo, Četvorko, figu-rirane plese itd., zabava je bila animirana, le, žal, je bilo premalo takih udeležencev, ki prispevajo z večjimi zneski, vsled česar gmotni uspeh ni prav zadovoljiv. Mladina je poskrbela za lepo zabavo ter naročila drago godbo iz Trsta. Zaslužila je poset tudi od označene strani. Čudno, da ga ni bilo v zadostni meri, saj je predpust kratek. Čitalnica nima plesa — pred vsem pa mladino treba podpirati tudi pri taki prireditvi! »Dve tretjini v slovenski del dežele«. — »L' Eco« pisari po svoje glede delovanja dež. zbora in glede d o s e d a n j e razdelitve podpor. »Gorica« izkorišča to pa pravi, da je šlo doslej »dve tretjini v slovenski del dežele«. To seveda ni res. Pa tudi če bi bilo res, nima Še uzroka »Gorica«, bahariti s tem, kajti na k o n c u bomo videli, kako nasmukajo Lahi slov. klerikalce. Po zasedanju bomo govorili o tem, koliko je dobil ta in koliko oni; takrat pa tudi označimo, koliko je v r e d n o to, kar dobijo Slovenci in koliko ono, kar Lahi! Zabaven večer kolesarskega društva »Gorica« je vspel v nedeljo nad vsako pričakovanje. Obširni dvorani pri »Jelenu« sti bili natlačeni občinstva. Med občinstvom smo opažali tudi mnogo naših okoličanov. Ples je trajal do 4. ure zjutraj. Zabava je bila prav domača in neprisiljena. Vsak je odnesel s seboj lepe spomine. Le škoda, da je tako hitro potekel čas! Udeležnik. Gregorčič ima zopet na vratu nadškofijski ordinarijat in vso duhovščino: slovensko in furlansko. To pa radi dežeino-odborskega predloga glede ravnanja z računi cerkvenih občin, češ, da se to odteguje duhovščini ter prepušča lajikom. Ordinarijat je izdal okrožnico, v kateri vabi na protest proti tej nameri vso duhovščino. Gregorčič je branil v »Gorici« predlog dež. odbora, proti kateremu je nadškof in vsa duhovščina. Kaj prinesejo Gregorčiču vedni konflikti z nadškofom in duhovščino?! »Rdeči Prapor« o goriškem deželnem zboru. — »R. P.« piše: »Goriški deželni zbor je prava karikatura vseh parlamentov. Poslušalec na galeriji res več ne ve, če je v deželnem zboru ali v gostilni, kjer se igra partija na kvarte ali na kocke. Gotovo nismo tisti, ki žele v deželnem zboru hrup in burne prizore, ali pa prazne go-vorance in parade. Vsekakor bi pa lahko zahtevali več resnobe v debatah, vsaj pri važnejših točkah, za katere se tudi javnost zanima. V našem deželnem zboru imamo dve gospodovalni stranki, italijan« sko-liberalno in slovensko klerikalno. Kar predlaga kdo iz teh dveh klubov, se sprejme brez debate* kar predlaga italijanski klerikalec, se ravno tako odkloni brez debate, pa če bi bil predlog še tako važen. Na vsaki seji imamo po 30 do 40 točk na dnevnem redu in vse to se rešuje naj- skem objemu z italijanskimi liberalci pobijati svoje katoliške tovariše. Človek bi se pač vprašal, kje je tista vera, ki je bila ob času volitev- v toliki nevarnosti. Pa saj vemo: Sedaj ne gre več za vero. Klerikalni volilci so pa res pravi backi.« Do zadnje pike resnično! — Gospodje okoli R. P. pa naj se ob tej priliki popra-šajo, kdo pa je tisti, ki je tako zvesto pomagal slovenskim klerikalcem ob zadnjih volitvah ? Dr. Turna je tisti mož in Rd. P. mu je drage volje odpiral predale, ko se je ta človek na najgrši način zaletaval v napredno in takratno agrarno stranko. — Kar je le mogel, je pomagal dr. Turna s pisano in govorjeno besedo klerikalcem. Kakšno veselje je bilo v rdečem taboru, ko so zmagali klerikalci! Sedaj pa imajo! Delovanje v dež. zboru je škodljivo na sploh: ne le za naprednjaka in klerikalca, ampak tudi za socialnega demokrata. Zato naj bo sram vse tiste, ki so tako pridno pomagali klerikalcem na krmilo. • Poizvedovanja o »sesijanski žalo-igri« se nadaljujejo. Vse kaže, da se ne doženc nikaka krivda ne glede Lebanove ne glede Gašperina. Preiskovalni sodnik je zaslišal okoli 20 ljudij, pa ne ve noben nič povedati. Čarovniške predstave. — V sredo ob 3. uri pop. se vrši v hotelu »pri zlatem jelenu« čarovniška predstava. Vspored je jako poučen in komičen ter jako pripraven za učence. Vstopnina 1. prostor 60 vin., It. prostor 40 vinM stojišča 10 vin. Babica v farovžu. — Poročali srno te dni o dveh Marijinih hčerah, ki sta skočili čez plot. To je bilo v enem kraju v goriški okolici, v drugem je pa tudi neka članica Marijine družbe skočila čez plot. Nune ni hotel verjeti. Kaj je storil? Poklical je v farovž babico in Marijino hčer. Babica je storila svojo dolžnost ter povedala nuncu, da čez toliko časa odpre krstne bukve ter vpiše v nje novega Zemljana. Saj pravimo vedno: Matere, varujte svoje hčere pred izprijevalnimi »Marijinimi družbami«! Poskusen samomor. — V soboto je skočila v uici Morelli v Gorici skozi okno drugega nadstropja hiš. št. 38. 24 letna kuharica Frančiška Klus iz Galicije doma. Šla je k svojemu ljubčeku, ki pa ni bil nič preveč vesel jutranjega poseta Klusove. Na to je odprla okno ter skočila na tlak. Dobila je težke poškodbe na glavi in zlomljeno ima eno roko. Zdravniki v bolnišnici upajo, da jo rešijo. Listnica uredništva: »Soča« ima razdeljeno vse gradivo tako pregledno, da dobi v njej lahko vsak notico, katero išče, na prvi pogled. Vendar se pripeti, da nas popraša ta ali oni takole čudno: »zakaj ni bilo te poslane notice v »Soči«?« Mora se jo pokazati s prstom.. Sledi odgovor: A, a a! — Naravnost neznosna pa so po-praševanja in nasveti, k a j n a j se p o r o-č a, z a k a j s c n i to sporočilo — ko je pa vse tisto povedano v »Soči«! —» kaka reč morda že večkrat ali je bila celo obdelana v širnem članku! — Tudi izkaze darov iščejo nekateri ter čez mesec dni pridejo vprašat' tako skrivnostno: zakaj ni bilo objavljeno; pokaže se mu, da je bilo objavljeno takoj. Prosimo prav lepo v s e p r i z a d e te, naj pazijo in čitajo pazljivo, ker lahko vsakdo verjame, da sekatiir take vrste ni kdo ne prenaša rad. Kar se tiče dopisov, naznanjamo, da radi priobčujemo vse, kar je rabljivo. Moramo pa vedeti vedno natančno, kdo je dopisnik, zlasti še, ako je reč količkaj kočljivejša. Če ni dopisa takoj, pride pa v prihodnji številki, ali še pozneje; so dopisi, ki jih treba takoj objaviti, drugi lahko malce počakajo: tudi vedno ni prostora za vse. Če se dopis sploh ne priobči, je znamenje, da ni za list, da se ga torej uniči ali spravi, morda pride prav kedaj pozneje! Sveža narodnih društev. Iz Podinelca. — Dne 16: pr. m. je imela naša »Kmečka Čitalnica« svoj redni občni zbor. Po navadnem pozdravu predsednika, poročila tajnika in blagajnika se je vršila volitev odbora. — V novi odbor so izvoljeni sledeči gg.: Svitoslav Brelih, predsednik; Fran Šorli, podpredsednik; Ferdo Jelinčič, tajnik; Ignacij Božič, blagajnik, odborurkb-~Josip- Kuštrin, Andrej Bizjak in Martin Šorli. Ker je v novem odboru več novih odbornikov, kličemo: Na delo za ljudsko izobrazbo! Trioviko-obrtM in gospodarske vesti. Goriško kmetijsko društvo sklicuje prihodnjo nedeljo 13. t. m pop. shod na Dobrove m v Brdih. Vršil se bo v Ba-guerjevi palači. Razpravljalo se bo o novem davku na vino. Temu sledi prosto predavanje, Nova modna trgovina. — V četrtek otvori g. Engelbert Skušek v Gorici v Šolski ulici št, 6. novo modno trgovino. Opozarjamo si. občinstvo na inserat in na razstavo, ki jo otvori jutri. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodji, i kontorist, 1 poslovodja, 4 pomočniki mešane stroke 4 pomočniki železniške stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 2 blagajničarki, 2 kontorist<-nje, 5 prodajalk. Službo išče: 3 knjigovodje, 2 kontorista, 1 poslovodja, 1 potnik, 16 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železniške stroke, 2 pomočnika ma-nufakturne stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 10 kontoristinj, 6 blagajni-čark, 12 prodajalk. — Posredovalnica posluje za delodajalce in Člane društva popolnoma brezplačno, *za druge pa proti mali odškodnini. Z dnem otvoritve obrata v Fran Josipov! prosti luki v Trstu se ustanovi is-totam v Mangerju Št. 69 blagovno odprava ištvo c. kr. državnih železnic kot Trst Fran Josipa prosta luka (skrajšano Trst F. J. prosta luka), ki bo podrejeno c. kr. železniškemu obratnemu uradu Trst c. kr. drž. žel. To blagovno odpravništvo bo poslovalo za one pošiljke, katere se odda ozir. prejme v Fran Josipovi prosti luki po razmerju določb v prilogi B 1 k, pojasnilom in določbam za promet s Trstom, ki so veljavne od 1. maja 1909. Politični pregled. Bivši kranjski deželni glavar pi. De-tela — minister? Raznaša se vest, da bi utegnil postati pri rekonstrukciji kabineta delavski minister stari pl. Detela. Kleri-ku, radi bi imeli resortnega ministra, ki bi kaj dal v strankarske namene! Pa men« kalci se protivijo jugoslov. ministru-roja-da se jim vendar ne uresniči ta nakana! Razne vesti. Redni občni zbor Tržaške podružnice »S. P. D.« se bode vršil v torek dne 22. fe-bruvarja 1910. ob 8'/2 zvečer v gornjem restav. prostoru hotela Balkan. . Tožba proti ljubljanskemu škofu. —- Bivši škofov oskrbnik v Gornjem gradu Dicenta toži Antona Bonaventuro za odškodnino v znesku 132.000 K. O tej razpravi bomo nadrobno poročali, ker spravi na dan senzacijonalne podrobnosti o Škofovem gospodarstvu in o njegovem desperantnem financialnem položaju. Iz tožbenih navedb omenjamo tele zanimivosti: Dicenta pravi: »Škof je opetovano prišel v Gornji grad, a se ni nikdar brigal za gospodarstvo, marveč je vedno samo zahteval denar, denar in zopet denar, nikdar pa ni vprašal, kje naj dobim ta denar.« — Škof je zastavil »Ljudski posojilnici« Alojzijeviško ustanovo v znesku 200.000 kron; ker na drug način ni mogel nikjer dobiti denarja. V tej svoji zadregi je najel nekega Žida Davida E., da mu zmešetari posojilo v znesku 2 milijonov \i David je to posojilo res izpcsloval proti vi«?oki proviziji nekje na Češkem, toda posojilo se ni moglo realizirati, ker vlada ni dovolilia nadaljnih obremenjeni škofijskih posestev. Nad vse značilno pa je tudi za škofa to-le dejstvo: Ko je Škof izvedel, da ga namerava bivši oskrbnik: Dicenta toŽfti za odškodnino, se je informiral na sodišču in pri Dicentinem zastopniku, ako se res namerava proti njemu vložiti tožbah Ko je izvedel, da se tožba res. vloži, je dal nalogo svojemu novemu oskrbniku, naj. Di-cento ovadi radi poneverjenja in goljufije pri državnem pravdništvu ker je mislil s tem preprečiti civilno tožbo radi odškodnine. Ta manever pa se mu ni posrečil. Abdul Hamid, prejšnji turški sultan, se je zelo posušil v svoji solunski ječi. On prav malo spi, govori nerazumljive besede, divja, proklinja tako, da ga niti njegove žene ne' morejo potolažiti. »Siamska dvojčka«. — V Bučen, neki vasi na Romunskem je porodila kmetica dvojčka, ki sta na prsih, ob strani skupaj zrašena. To bitje ima dve glavi,, štiri roke, štiri noge, toda en sam želodec. Duhovnik je krstil dvojčka z imeni Vasile in Jore. Magistratni uradnik je pa vprašal višjo oblast, aii naj vpiše.enega ali dva otroka v krstni register. Zrakoplovna tekma v Heliopollsu, nedaleč od Kaire, se je pričela v nedeljo in bo trajala cel ta teden. To je prva tekma zunaj Evrope. Tekme se je udeležilo 11 zrakoplovcev, med njimi Latham, in 1 zrakoplovka de Laroche. Darila znašajo skupaj 200.000 K. Kdor poleti najvišje, ali pa najdalje dobi 50.000. V očini Sermoreg na Ogrskem so dobili soprogo paznika Kocsisa umorjeno. Imela je prerezan vrat. Umorila jo je lastna 16 letna hči Vilma v prepiru, ki je nastal radi skupnega ljubčka. Eksplozija v tovarni patron. — V tovarni Scllier & Bellot v Čižkovu na Češkem je nastala velika eksplozija, ki je celo čistilnico popolnoma podrla in pod razvalinami pokopala 62 letnega delavca Vaclava Novaka. V Mugello pri Florencljl v Italiji je padel kamenit dež, ki je tekom par sekund pokril ceste, polja, in' vinograde s kameni. Napravil je mnogo škode posebno na sadnem drevju. Dež ni bil drugega kakor razdejan velik meteor. Brezžični brzojav je rešil vse moštvo ladje Stentuckv, ki se je imela potopiti pri rtu Hatterasu. Cel dan je brezžično brzojavila ogražena ladija na vse strani, povsod ob celi atlantski obali so culi te klice in ladja »Alamo« je res zamogla še pravočasno rešiti vseh 46 mornarjev. Za oškodovane ljudi o priliki zadnje povodnji.v Parizu so došli do sedaj od zunaj že trije milijoni frankov. Človeška roka med množico. — Med množico, ki je šetala mimo cesar Vilje-move-akademije v Berolinu, je padla kar naenkrat človeška roka. Seveda so koj nastale govorice, šepetalo se je o groznem zločinu, dokler niso prileteli dijaki-medicinci iz akademije in povedali, da je roka njihova last in da je le po nesreči padla skozi okno. Peary-kontreadmiral. — Odkritelj severnega tečaja, Peary, je dobil od senata v Washingtonu naslov kontreadmirala. Do sedaj je bil komandeur. Izposojeni luksus. — V vseh večjih mestih v Ameriki in na Anglešem imajo dame iz višjih krogov pri nakupovanju ' navado, da vzamejo to ali drugo stvar s sabo domov, češ, ako bo stvar možu ugajala, kupim, če ne vrnem drug dan. Še isti večer pa oblečejo dotično stvar za to ali ono prireditev in drug dan pošljejo nazaj, ker je ne rabijo več. Nekateri trgovci so prišli temu na sied, in so pridjali vsem takim predmetom velike vidne znamke, ki onemogočujejo uporabo. Drugi trgovci pa nadzorujejo take kupovalke s pomočjo ženskih detektivov. (Dalje na Četrti strani.) Naznanilo. Dovoljujem si slavnemu r občinstvu uljudno naznaniti, da otvori m v četrtek 10. t. m. v Gorici Via Sede št. G modno trgovino za gospode in dame ter se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočam. ' lam na meji slovenski; žaudar pa latu ni nikdar vrč ujel, ker lat je v predobrih pač čevljih ielel. Pozor! Dobro vpeljana, 10 let obstoječa, manufakturna trgovina, ki nese letno 25-000 dO 30.000 kron čistega dobička — se procla s hišo i vred. Dokazi na razpolago. — Vprašanja na naše upravništvo. Dr. Ruggero Kiirner, kirurgični zdraunik, biuši asistent na c. kr. kliniki geneologije in oslefrike o Gradcu. J. Medved, Gorica Tekališfie, Josipa Verdi it. 32. Snecialist za ženske tooleziii. Ordinira od 10.—11. predpoldne in od 3.-4. popoldne. Tekaišče Frana Josipa štev. 6. (blizu lekarne KUrne?). Sans souci najboljša tuzemska znamka napr vljeoa po francoskem načinu. Grand cremant, Carte dir, Asti spumante. Gennaro Ossoinack — Reka odlikovana klet šampanjca. Ceniki na zahtevo gvratis. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlil, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Talofon It. 73. RaCnn poitne hranilnice Štev. 837.315. Ns občnem'zboru dne 30. maja 1909. se je dololdo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4%%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogoveru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar, FaioHla se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6%. Stanja 31. dec. 1908;: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku 89.362 kron. - Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: 1,693201—. — Reservni zaklad: 90.23005 — Vrednost hiš: 111 755 23. IS Založili smo posebne irrste blazinice za štampilke znamka „IDEAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica „Ideal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisali. Pred uporabo te blazinice naj se očisti štampilko s Špiritom ali pa z miaČllO ŽajfniCO. — Blazinica bodi vedno zaprta, da se ne zapraši in ne izsuši. Za to blazinico je uporabljati izključno Je barvilo »Ideal-, kalero imamo tudi v zalogi. Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Cena z barvilom vred K 2'SO. Sprejemajo se tudi naročila' na štampilke. - Carica. ISI