Posamezna številka 10 vinarjev.
Šlev. 56.	v Ljubljani, v soboto, 8. marca mi
Leto XLL
~ Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . • » 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na doma
7,t celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ •. „ 2'—
V	upravi prejemali mesefino „ 1*70
== Sobotna izdaja: =
za celo leto...... „ 7*—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo Inozemstvo „ 12-—
------- Inserati:
Enostolpna petltvr3ta (72 mm)-, za enkrat .... po 15 v za dvakrat . . . , „ 13 „
za trikrat ......10 „
za večkrat primeren popnst.
Poročna cula, zahvale.osmrtnice lil:
enostolpna peUtvrsta po 18 vin.
- Poslano: s
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izbaja vsak dan, izvzemšl ne« dalje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
K3- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =		P	ollttčen list za slovenski narod	■	Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hranilnico avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega toleiona št. 188.
Z ogromno večino ste izkazali zadnji torek častno zaupanje Slovenski Ljudski Stranki, izvolivši njenega* kandidata v deželni zbor. Z moško zavednostjo ste tako zvršili dejanje, ki pomenja popoln preobrat v političnem življenju naših mest in trgov. Sli ste naprej, drugi Vam bodejo sledili! Zlomljen je led, ki je zaviral tako potrebni napredek slovenskih mest in trgov v naši deželi. To jc Vaša zasluga. Čast in hvala Vam!
Za stranko pa velja geslo: Zvestoba za zvestobo!
Z Bogom za ljudstvo!
V Ljubljani, dne 7. marca 1913.
Izvršilni ciifior Slovenske ljudske Siranke: dr. Ivan Šusteršič
t. č. načelnik stranke.
Današnja številka obsega 16 strani.
Pilila pla noja.
(Dr. I. Žitnik.)
V zgodovini človeštva je sto let jako kratka doba. Za mnoge politike, posebno pa časnikarje, je tudi ta kratka doba cela večnost, v kateri ne najdejo ali pa nočejo videti takozvanc rdeče uiti, ki vodi skozi labirint diplomatič-nih spletk in intrig. Prve vrste politiki se bavijo z vsakdanjo ali realno politiko, ki je tudi potrebna, toda smotrena le, ako ima pred očmi višje namene, konečni smoter in uspeh države ali posameznega naroda. Druge vrste politiki pa so podobni ptiču noju, ki pred nevarnostjo glavo skriva v grm. In s temi se hočemo danes kratko pomeniti.	f>&-
Knez Bismarck jc bil vedno pošten mešetar za svojega gospoda. Pri vsaki diplomatični akciji je zasledoval vedno le koristi nemške države, kar je bila njegova pravica. Pred vojsko s Francozi si je zagotovil nevtralnost Rusije in Italije, v zadnjem trenotku tudi Avstrije. Zgodovinska istina je, da jc ruska nevtralnost leta 1866. Prusom omogočila Kraljevi Gradec iu leta 1870. Se-dan. Na berolinskem kongresu pa je pošteni mešetar opeharil Rusijo in to je bil pravi povod napetosti med Bero-linoin in Peterburgom, da je v avgustu leta 1879. car Aleksander II. v pismu zapretil nemškemu cesarju in svojemu sorodniku: Ako bode Nemčija nasprotovala Rusiji v iztočnih vpraša-
LISTEK.
Iz m resncla ie piiift.
Pismo iz Londona.
Nc bi rad, da bi se dal kateri či-tateljev zapeljati po gorenjem naslovu v mnenje, da nameravam napisati v postnem času nekaj predpustnega z Angleškega. Nikakor nc: na Angleškem jc pust in ž njim združene kontinentalne zabave nekaj neznanega. Predpustnih veselic, plesov, navadnih in maškaradnih ter drugih sličnili zabav ni nič več nego v kateremkoli drugem letnem času. Dasi zlasti ženske niso nasprotno plesu, sc vendar na Angleškem jako malo pleše — največ zasebno — še mnogo, mnogo manj nego v Ameriki, kamoli šc pri nas.
Nekateri ljudje, ki hočejo pri nas vso najboljše vedeti in znati, bi našli v tem nov dokaz za svetovnoznano angleško resnobnost. Jaz za svojo osebo som — z drugimi vrcel — začel dvomiti nad tem. Angleška resnobnost pa nemška »Grtindlichkcit« sta si sila podobni. Obe sta kakor tisto, o čemer pri nas pravijo, tla jc znotraj otlo, zunaj ga pa nič ni.
njih, je mir nemogoč. In to pismo je bilo za Bismarcka glavni povod, da je šc isto leto skoval nemško - avstrijsko zvezo za slučaj, da Rusija napade eno izmed zaveznic. To j zvezi so je leta 1883. pridružila Italija, ker je Francija zasedla Tunis, po katerem so imeli skomine Italijani.
Avstrijski Nemci pa so sc zarili v grm in hočejo prepričati javnost, da je Avstriji nevarna edino le Rusija, ki gradi slovanski obroč od Šlezije okoli Galicijo in Bukovine doli do Kotora. Ta slovanski obroč pa je že davno nalom-Ijcn in čez Rumunijo ponolnoma pretrgan. Dne 23. svečana t. I. jc zopet gra-ška »Tagespost« dala duška svojemu patriotizmu iu vedeževala svojim pri-bam: Sedaj ne gre za Odrin, tudi nc za meje avtonomne Albanijo, ampak za vprašanje, ali premoč Rusije zavlada na Balkanu in v Evropi sploh, in drugič, ali slovanski obroč tako stisne Avstrijo in Nemčijo, da sc združijo vsi Slovani. Tudi jugoslovansko vprašanje je tesno v zvezi s sedanjimi dogodki Zona oblije graško vcdežcvalko, da vzdihne v strahu pred tem obročem: Ali bodo evropske velesile dovolj močne, da zajeze slovansko povodenj? Žali celo spomin na pokojnega pošt enega mešetarja, češ, cla so je zmotil, ker ni stri ruskega orjaka, ki s svinčenimi podplati pritiska na nemški rod. In konec teli mučnih sanj je: In ti Avstrija si vse to pozabila in celo delala pot slovanski povodnji od Hohemvarta do grofa Sturgklia. Prepozno jo spoznal Dunaj, da ta pot vodi v pogubo; prepozno se je oborožil za boj, od katerega
Dasi je jasno, da ne kaže meriti življenja v eni deželi — posebno tako kulturni kot jo Angleška — po življenju v drugi, so oglašajo med Angleži samimi odlični glasovi, da je Angleška vrhunec svojo slavo videla in da propada z neznansko brzino, no toliko na zunaj, kakor v svoji notranjosti.
Bodi temu kakor hoče, eno je gotovo, da je res mnogo znamenj, ki kažejo, da je v tej »stari« Angleški brez dvoma marsikaj nezdravega.
Angleške suiragetke.
Najvažnejše vprašanje, ki vzbuja zlasti poslednjo čase največjo pozornost angleško javnosti, so suiragetke.
V prvotnem pomenu so sufragetke. vse tiste žensko — in tudi moški — ki sc potegujejo za to, da dobe ženske isto volilno pravico kakor moški. Bolj nego v drugih deželah so ženske organizirane v ta namen in cela vrsta jc njihovih društev — med njimi tudi katoliških — s prav številnimi člani, ki se potegujejo za. dosego ženske volilne pravice. Skoraj ni treba omenjati, da delujejo ta društva nasplošno pametno, premišljeno, trezno, kakor gre. Z mirnim, smotrenim delom večine pa niso zadovoljne tiste sufragetke, ki jim pravijo »vojskujoče«.
je odvisna osoda države. Od juga in vzhoda koraka Slovanstvo in najde odprta vrata, ki jih je odprla nevero-jetna nespamet. Morda gre sedaj mimo največja nevarnost, da se zopet povrne. Sedaj so šc Nemci najmočnejša obramba države in čuvaji zidov, katero bi drugi radi zapustili. Ali bodo prihodnjič? . . .
In člankar je odložil pero in poslušal, ali že šume pod oknom valovi slovanske povodnji in rezgetajo v divjem diru konji ruskih kozakov. Groza! Take Jobsijadc pa čitamo in slišimo vsak dan. Te dni jc izšla na Dunaju resna razprava o nujnem vprašanju, katere posledice bode rodila balkanska kriza za Avstrijo in Nemčijo. V marsičem sc strinjamo z neznanim pisateljem. Toda moti so, da jc Avstriji zagotovljen večen mir, ako Rusija zagotovi Nemčiji, da ne bode hodila v Aziji v škodo Turčiji in rušila ondi nemške načrte. Rusija more nemški želji ustreči, za primerno odškodnino. Mogočo pa je tudi, da si Rusi, Angleži, Francozi in Italijani razdele vso turško dedščino in da Nemčija drugod išče in dobi odškodnino. Samo za ped odgrnimo zagrinjalo, ki zakriva »skrivna in večkrat neizvedljiva pota diplomacije.« Prostor ne dopušča in namen ne zahteva, da bi prepisali vso Bismarkovo oporoko. Zadostuje nekaj stavkov, ki v bengalični luči osvetlc vsa temna pota Bismarcko-vo politike, katera je šo danes inero-uajna v Berolinu, kar naglašajo tudi »Tagespost« in vsi Bismarckovci.
V Bismarckovi oporoki čitamo, kar je večkrat tudi javno poudarjal: »Iztok za nas ni vprašanje vojske. Zaradi tega vprašanja si nc pustimo od nikogar povodca obesiti okoli vratu, da bi se sprli z Rusijo. Naravno je pač, da bi država ob Donavi rada razširila svoje moje na Balkanu. Toda naicga Nemčije ni, da kri in blago svojih državljanov posoja za uresničenje želja naše sosede. Obstanek avstrijske monarhiji kot velesile je za Nemčijo potreben, da se vzdrži ravnotežje v Evropi. Toda na Dunaju naj vsled zveze z Nemčijo no pričakujejo to asakuranco presegajočih zahtev, za katere no velja.« |
Grof Bcust je bil in ne grof Ilohen-wart, ki jc hotel »sprijazniti Avstrijo s slovanskimi narodi«, seveda lo iz sovraštva do Prusije, kjer jc bil dobil od-pustnico. V okrožnici na velesilo jc pozval Evropo, naj v Turčiji uvede reforme; Rusiji jc obljubil ključ od Bospo-ra in Dardanel, Črnogorcem pristanišče ob Adriji, Srbom turške trdnjave v
V svoji nezadovoljnosti so vojskujoče sufragetke zanesle boj za žensko volilno pi-avico na ulico, Najresnejše-mu obrazu so ni mogoče zdržati smehljaja, ko vidi te ženske postave, ki stoje na vogalih živahnejših ulic, držeč v eni roki veliko pušico za denar, v drugi pa moleč mimogredočim tednik »The Suffragctte«. Že smešnejše pa so njihove vsakdanjo procesije. Kakih deset do dvajset jih stopa posamezno druga za drugo. Obrazi kažejo, da so zastojiane vse starosti, obleka, da pripadajo raznim slojem. Mlado stopajo plašno in sramežljivo in se ne ozirajo ne na levo, ne na desno, kakor da ne bi hotele videti režečih obrazov. Zato pa stopajo starejše toliko bolj samozavestno. V rokah nosijo zastave, ban-dera, tablo na drogih z napisi kakor: »Me zahtevamo volilno pravico!« »Me hočemo volilno pravico!« »Me hočemo zares volilno pravico!« Ali: »Boj temu in temu ministru!« Spredaj in zadaj pa nosijo obešene na vratu daleč čez kolena segajoče velike plakate z oznanili svojih shodov in drugih novic itd.
Da vzbujajo občno pozornost, skoraj ni treba omenjali. Slarejši ljudjo zmajujejo z glavami, mlajši jih pa zmerjajo in izžvižgavajo.
Izpočctka so posnemale moške politike in razbijale poliličnc shode. Ker
deželi. In ta naivni mojster-skaza jc za^i grešil dualizem, ali »spravo z Mažari«, ne vedoč, da obrača vodo na Bismar-ckov mlin. Tako je raztrgal staro habsburško državo in onemogočil avstrijsko politiko v velikem slogu. Tu in tam je izročil Slovane hegemoniji dveh narodov, na katera je Bismarck zidal bodočnost nemško države. Navzlic krimski vojski jc bila še mogoča prava av-strij. politika doma in na Balkanu, du-i alizem in pa nemški imperializem sta Avstriji odkazala pot, s katere se ne more ganiti. To je tista »gebundenr: Marschroutte«, o kateri jc grof Andras-sy govoril v delegaciji. Nad 35 let delajo avstrijsko politiko v Berolinu in Pe-šti. Tedaj jo žc pisala »Augsbuger ali-gemeine Zeitung« po intencijah poštenega mešetarja: »Sedanja Avstrija ni ustvarjena za stoletja in bodočnost Nemčije jo na jugo-vzliodu. To pa doseže Nemčija le v sporazumu z Rusijo. Ako pa se Avstrija sprijazni s to politiko, bode morala v iztočnem (balkanskem) vprašanju hoditi lo isto pot, ki jo odkaže Nemčija. Le blaznost bi mogla zapeljati Avstrijo, da bi delala politiko na svojo pest.« Od Sadove in Se-tlana do današnjega dno jc nemška politika Avstriji odrekala iu večkrat ovirala »misijo na Balkanu«. In to politi-« ko je nekaj let zagovarjala tudi odloča no katoliška »Gcrmania« v Berolinu. Kakor rdeča nit so vlečo skozi zadnja desetletja vprašanje, kako naj so Nemčija ugnezdi oh gorenji in Rusija ob dolenji Donavi. Ko jc naš skrbni vladar zadnjič bival v Pcterburgu, da obnovi prijateljstvo z Rusijo, je pisal Bismar-ckov sikofant: »V vseh vprašanjih med Rusijo in Nemčijo se vriva Avstrija kot razdirač, ki ga ni mogoče spraviti s pota, pač pa prikloniti ob oje. Koristi Nemčije ob gorenji in Rusije ol) dolenji Donavi so identične. Četudi moremo upoštevati prijateljstvo Avstrije, vendar naravnega razvoja in ze-dinjenja nemškega naroda ne more zadržati nobena moč na svetu, najmanj pa Avstrija, katere zgodovinski razvoj jc končan in more doživeti metamorfo-zo le tedaj, ako prenese svojo težišče v Pošto.«
Dovolj, ker človeku so stiska pesi vspričo tolike hinavščine in felonije. Našim nemškim »prijateljem« pa svetujem, naj pazljivo in brez predsodkov prečitajo vsaj VVerthcimovo oceno o življenju grofa Andrassyja in njegovi dobi. Potem morejo soditi, kam plove avstrijska ladja. Da Nemčija brani in zavaruje svoje koristi na Balkanu in
pa so nasprotne moškemu načinu po-litikovanja, je bilo to njihovi ženski naravi premalo.
Začele so zahajati v parlament ter razgrajati. Kaj takega ni nikjer dovoljeno, najmanj pa v častitljivi angleški zbornici. A niso se dalo tako izlepa odgnali. Prinesle so seboj najmodernejše spone s posebnimi zaklepi ter se ž njimi priklenile k železni ograji zbornično galerije, medtem ko so druge odnesle ključe. Tako jih oblastveni organi niso mogli odstraniti iz zbornice, dokler niso dobili ključavničarjev, ki so morali spone prepiliti. Da so ves ta čas regljale s posebno navdušenostjo, se umejo samoobsebi.
Drug pripomoček v dosego ženske volilne pravico jim jo razbijanje velikih oken po prodajalnicah itd. S kako težko, trdo rečjo, zavito v blago, pridejo ponoči, ko vse veliko mesto že davno spi ter razbijajo dragocene šipe, V tisočake gre škoda, ki jo včasih na-,redc v eni sami noči.
Dalje so začelo prežati na ministre in jih napadati. Ena žrtev takega napada je bil neki anglikanski duhovnik, ki ga jo sufragctka imela pomotoma za ministra ter mu vrgla kos opeke ali kaj v glavo, da je revež nekaj tednov, uorneje vsled teua umri.
v turški Aziji, mora delati na to, da Rusijo odtrga od Francije in prepreči preveliko prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo. Tudi to trditev l)i mogli dokazati z dejstvi. Ako nemška diplomacija od slučaja do slučaja posreduje med Dunajem in Peterburgom, stori to, ker ni še prišel čas za likvidacijo sultanove državo. Bismarku se je bilo posrečilo, da je ponižal dva močna soseda. Tretji pa, ki je podpiral njegove načrte, se je ojačil. Rusija je danes navzlic temu in onemu mogočna država, od katero je odvisno ravnotežje med zapadno in vzhodno Evropo in — last not least — iztočno vprašanje. Čo torej avstrijski Nemci še vedno prisezajo na to politiko, podobni so ptiču noju, ako jim štejemo v dobro naivnost, da konja brzdajo pri repu. Tako je obsodil anerleški diplomat krimsko vojsko. Porro traeta-bitur materia.
Velik poraz liberalne sirote v Radovljici.
Nihče, ne S. L. S., šc manj pa liberalci sami niso pričakovali, da bodo liberalci pri nadomestni volitvi v deželni zbor tako tepeni in poraženi. Liberalna stranka je sama v »Narodu« št. 49 javno razglasila, da se j c skrbno pripravila na te volitve, četudi svojih kart ni v javnosti razgrinjala. Sam dr. Tavčar se je potrudil iz Ljubljane v Radovljico, da je na shodu liberalnim volilcem razkazoval novega kandidata Marinče-ka in ga nad vse hvalil, posebno radi njegovih telesnih vrlin in njegove mladosti. Po vseh voglih in hišah so veliki lepaki cel teden meščanom oznanjali .ime Marinčeka, liberalnega kandidata. Pa vse ni nič pomagalo, Marinčelc je dobil 38 glasov, dr. Gregorič 71. Med temi glasovi je čez 19 kmetskih glasov iz okolice, torej na meščane brez teli pride še vedno 52 klerikalnih glasov. Ko bi noben okoličan ne bil volil, bi S. L. S. imela vseeno lepo večino 14 glasov med meščani samimi. Pri zadnji volitvi v deželni zbor leta 1908 je dr. Vilfan dobil 16 glasov večine v Radovljici.
Te številko več povedo kakor vsi Članki in vso fraze, s katerimi hočejo liberalci prikriti svoj poraz. Vzroki tega poraza so čisto jasni.
Pravi radovljiški meščani niso bili nikdar liberalci; liberalce so zanesli v Radovljico tujci. In nekateri domačini so se oklenili teh. zatajili svoje lastno prepričanje in postali liberalci. Je že tako, nekaterim zaslepljenim ljudem je vsak tujec, samo da da za cviček, ljubši kakor njegov rojak - domačin. Vzrok liberalnega poraza je tudi znana liberalna lenoba. Toliko let je Radovljica imela liberalnega poslanca, pa kaj so liberalni poslanci še za Radovljico občekoristnega storili? Gospodje liberalci na to odgovorite z dejstvi, ne pa s samim zabavljanjem. Če zabavljate in preklinjate klerikalce, od tega mesto nima nikake koristi. S tem v javnosti markirate samo svojo zaostalo kulturo in svojo puhloglavost. Da bi svoj poraz liberalci vsaj nekoliko prikrili, se kregajo nad kmti-okoličani in nad »klerikalci«.
Kaj morejo »klerikalci« pomagati, Če liberalci novega dežlenega volilnega reda nič nc poznajo. Postava je tu, ali je dobra ali nc, nato je odgovoren po-
Drugo sredstvo je požig. Poizkusile so zažgati gledišče v Dublinu in hiše uglednih nasprotnih politikov in državnikov, pa tudi javna poslopja, ki niso v prav nobeni zvezi s politiko, kakor restavracije v Regents Parku in v Kew Gardens (botanični vrt). Tukaj so neko noč tudi udrle v rastlinjak, kjer imajo posebno dragoceno zbirko orhidej ter potrgale in uničile vse cvetlice.
S posebno vnemo napadajo poštne nabiralnike. Mečejo vanjo črnilo, razno kisline in gorivne snovi, ki uničujejo pisma in to posebno v kupčijskih delih mesta. Enako seve po celi Angleški. Poštni uslužbenci, ki pobirajo pisma iz nabiralnikov z rokami, si dostikrat ožgo roke.	•
Da je to nezmiselno kar se da, jo jasno celemu svetu, le sufragetkam to ne gre v glavo. Njihov namen je vobče — to priznavajo na ves glas — zagreniti vsem ljudem življenje, dokler ženske no dobe volilne pravice.
Ministrom pošiljajo pisma polna psovk, pa tudi popra, kislin itd.
Začele so trgati telegrafske in telefonske žice, prestavljati železniške signale, pošiljati požarni hrambi izmišljene alarme, poškodovati slike po javnih poslopjih itd. brez konca in kraja.
Policija jo pred kratkim odkrila zaroto proti ministrom. Ženske niso nameravale nič več in nič manj nego ministre odpeljati na skriven kraj ter jih obdržati tam toliko časa, da jim dajo volilno pravico.
Oblasti so bile do zadnjih časov kaj prizanesljive in obzirne do teli no-
stavodajalec, ne pa volilci. Teh postav niso delali radovljiški klerikalci, pač pa se jili samo poslužujejo. Tudi liberalci bi se je bili lahko poslužili, ko bi jo bili poznali. No pa liberalci so tako duševno omejeni v političnem oziru, da niti ne vedo, kje sc morajo reklamacij.: vlagati in so jih res vložili na napačno mesto in zato ž njimi popolnoma pogoreli. Ljubljanski liberalci so veliko bolj brihtni in praktični kakor radovljiški. Tudi za Ljubljano velja nov volilni red in vsi so so ga poslužili in liberalci so prav pridno agitirali med kmeti iz okolice, da so jim prišli pomagat volit liberalna poslanca Reisnerja in Ribni-karja. Ljubljanski liberalci so bili tem kmetom hvaležni, radovljiški pa kmeto iz Prcdtrga, Lomovega in iz Lesu zmirjajo s »fickarji« in »kaj žar j i«. Gospodje liberalci le bodite čisto mirni, krotki in nikar ne gradite kitajskega zidu med meščani in kmeti!
Moj slalislike večji mesl na Slovenskem.
Pri zadnjem uradnem štetju sp imela večja mesta v slovenskem ozemlju sledečo število hiš in prebivalcev:
Ljubljana: 1863 hiš in 41.727 prebivalcev vštevši 3060 vojakov, s predkraji pa 2826 hiš in 54.871 ljudi.
Gorica: 2375 hiš ter 30-939 prebivalcev, med njimi 26-42 vojakov.
Celovec: 1340 hiš in 28.958 ljudi, od teh 3088 vojakov.
M a r i b o r : 1269 hiš s 27.974 prebivalcev, med njimi 1893 vojakov.
Celje: 342 hiš s 6993 prebivalcev, od teh 608 vojakov.
Idrija: 554 hiš in 6090 prebivalcev.
Trst- (brez ozemlja), je štel 10.237 hiš ter 216.169 ljudi. Vojaške posadke jo bilo 3052 mož. V narodnm oziru slovenstvo zelo napreduje (tudi po uradnih virih!) v G o r i c i, T r s t u iu v Celju.
V	Gorici se je leta 1910 na podlagi revizije naštelo Slovencev 10.790, ali 36-S4% vsega prebivalstva, dočim jih je bilo leta 1900 samo 20-01%. V isti meri jc padlo italijansko prebivalstvo Gorice od 67-8% iz leta 1900 na 50-5% leta 1910. Vsega skup se je naštelo Italijanov 14.812. Nemcev je v Gorici 3238 ali 11-05%.
V	Trstu (z ozemljem), je bilo leta 1910 Slovencev 56.916 ali 29-81%. Deset let prej je znašalo število slovenskega prebivalstva 16-34%. Dalje ima Trst 118.959 Italijanov (62-31%), 11.856 Nemcev (6-21%) ter 3158 drugih avstrijskih Slovanov.
V	Celju je bilo pri zadnjem štetju med 6919 prcbivalci 2027 Slovencev (30-34%), Nemcev pa 4625 (69-2%). Z ozirom na 1. 1900, ko so našteli Slovencev samo 22-64%, je naš prirastek kljub pristranostim magistratovega štetja vsekakor razveslejiv.
V	Mariboru, v Ptuju in seveda v Celovcu je razmerje slovenskega prebivalstva padlo. Pri predzanjem štetju so našteli mariborskih Slovencev še 17-32%, leta 1910 pa žc samo 14-38% ali v celem 3823 duš.
Ptuj je imel leta 1910 vseh prebivalcev 4625, Slovenccv pa samo 602 ali
14-01%,	dočim jih je bilo leta 1900 šc
15-60%.
rih žensk. Anglež hoče biti pač vsepovsod gentleman do šibkega spola. Ko so začele pobijati okna, so vtaknili v luknjo vsako, ki so jo dobili; a babnice so začele v zaporu štrajkati z lakoto in oblastem ni preostajalo drugega nego jih izpustiti.
Iz vsega se vidi, da so sufragetke silno fanatične. V svoji navdušenosti sc kaj rade primerjajo ruskim rovolu-cijonarjem ter oznanjajo strmečemu svetu, da jih navdaja isti duh kot — prve kristjane. Pred sodiščem izjavljajo, da nc pripoznavajo nobenega sodišča, not ene avtoritete v deželi, ker so vse vodstvo itd. ustanovili le moški brez njih.
Oblasti so pa začele na pritisk časnikov in javnega mnenja zadjnji čas malo bolj odločno nastopati. Parklnir-stova, voditeljica vojskujočih, jc po shodih drzno izzivala državno oblast ter javno prevzemala odgovornost za vse grehe vojskujočih. Pa topot sc jc uštela — oblasti so jo prijele ter ji za nekaj časa zavezale jeziček. Zdaj čaka obravnave in sodbe, ki zna biti po postavah prav občutna.
Vojskujočih ni veliko število, a morejo reči o sebi: malo nas je, a smo ljudje! Javnost jc proti njim in ne šte-di z obsojanjem njihovih metod. Tudi žensko jih obsojajo ter jih imajo za prismojene.
Teh vrstic o sufragetkah ne morem zaključiti, da no bi omenil pisanja angleških časnikov o tem vprašanju. Časniki zavzemajo proti njim očetovsko 1 stališče in jim dajejo lepe dobrovoljne
V	Celovcu so našteli le 1761 ljudi s slovenskim občevalnim jezikom; od teh pa je bilo ciivlnega prebivalstva le 595! to jc celih 2-5%.
V	Ljubljani je bilo pri zadnjem štetju med 41.727 navzočimi 40.599 Avstrijcev. Od teh se je priznalo k slovenskemu občevalncmu jeziku z vojaki vred 33.840 ljudi ali 83-30% navzočega avstrijskega prebivalstva, k nemškemu, vštevši I udi nemško vojaštvo, 5950 ljudi ali H-65% navzočega avstrijskega prebivalstva. Poleg teh se je še naštelo 360 Čehov, 95 Hrvatov tostransko drž. polovice, 5(» Poljakov, 290 Italijanov, 1 Rusin in 1 Madjar. Ogrsko-hrvaških državljanov (večinoma Hrvatov) je bilo 673, Bosancev 22, inozemccv pa 343. Iver je bilo leta 1900 razmerje Slovenccv v Ljubljani 83-34%, smo tedaj v zadnjem deceniju napredovali za 0 025^. V istem času so Nemci nazadovali za 0-55%. Da je slovenstvo od to diference tako malo pridobilo, dokazuje naraščanje drugih avstrijskih narodnosti v Ljubljani. Nc računajoč vojaštva, se narodno razmerje ljubljanskega civilnega prebivalstva pre-ccj izpremeni v korist Slovencem. Natančnih podatkov sicer nimamo pri roki, toda z gotovostjo se sme trditi, cla je takozvanega »nemškega« civilnega stanovalstva v Ljubljani komaj 11.%-.
Vesli iz Carigrada.
Carigrajski dopisnik peterburške ;:Rossije« jc poslal svojemu listu naslednje pismo:
Nedavno je mimo Carigrada z godbo na čelu korakala vojska, ki se jc vračala s čataldških postojank. Ljudstvo je postajalo in radovedno'gledalo postavne mladeniče, na katerih obrazu se je izražala možatost. Godba jo svirala orientalske koračnice. Vojaki so stopali s pruskim korakom. Bili so to izbrani bataljoni, katere so v naglici odpošiljali na Galipolje, da podpro ta-mošnje posadke proti naglim navalom Bulgarov.
Vse te čete — izpred Čataldže in iz Male Azije — so ukrcali na male paro-brode društva »Širkot«; ti mali paro-brodi so sicer namenjeni le za promet v Bosporu in niso kos vožnji na odprtem morju. Toda mladoturški odbor »Edinstva in napredka« so je odločil izpremeniti tok zgodovine; trdno se je zanašal na energičnega Enver bega in z njim na čelu odposlal vojsko v Marmorno morje v gotovi nadi, da se tu turško orožje okiti z lovorom. Pan> brodi društva »Širket« so imeli za cilj Rodosto inšarkej, kjer naj bi sc vojska izkrcala in ustavila Bulgare. Pa rne samo ustavila, nego jih obkolila in jih pri Bulairju udarila izza ledja. Kako strahovit konec so vzeli ti načrti pri Šarkoju, jc znano.
V Carigradu skoro ni mogoče dobiti kake vesti iz Galipolja. Turško vojno ministrstvo je častnikom najstrožje ukazalo, cla molče o vojnih operacijah; sedaj po porazu jo pa še težje od Turkov kaj izvedeti. Vendar sc pa časih nepričakovano ponudi kaka nenavadna prilika, da človek lahko dobi tudi prav važne vesti — če hoče clobro plačati. Tako sc je nedavno pri meni
svete. Najbolj zanimiv pa jo oddelek »Pisma na urednika«, oddelek, ki ga drugi evropski listi ne poznajo. Uredništva prejemajo namreč od svojih bravcev nebroj pisem najrazličnejšo vsebine. Po njihovi vsebini dobi človek velezanimiv, resničen vpogled v ljudsko dušo.
Naravno jc, da so sufragetke zadnje čase glavni predmet teh pisem. Vzemi v roke katerikoli časnik, vsak jc poln najraznovrstnejših izjav, opominov, pozivov, modrovanja iu nasvetov za odpomoč tc »nesreče«.
Tu so jezi trgovec radi poškodovanja pisem, drugi zabavlja čez oblasti, ker trpe take škandale, ki so vzrok, da se ves svet smeje Angležem, češ, cla so premalo odločni in preobzirni. Če hočejo sufragetke ros stradati v zaporu, pa naj stradajo, češ, cla sc že premislijo, predno pri tiraj o prostovoljno glado-vanjc tako daleč, cla bi nastala nevarnost za življenje.
Tretji zahteva, ker poskušajo sufragetke s prostovoljnim stradanjem pravzaprav izvršiti samomor, da naj jih sodišče prime žc zbok tega, ker jc to kaznjivo.	'
In drugi dan sc oglasi pravoslovcc, ki našteva vse paragrafe iz zakonikov, po katerih bi se jih dalo prijeti.
Tu so oglasi ženska, ki nasvetuje, da se tem ženskam odreče naziv lady, ker hodijo v o svojih najslavnejših potih ponoči.okoli, ko vsi dostojni ljudje že zdavnaj počivajo. (Lady pomeni nekaj takega 7a ženske kot za moške gentleman.).
naenkrat pojavil skrivnosten, popolnoma neznan gospod in mi ponudil v nakup — detajlno poročilo turškega štaba v Galipolju, poslanega višji oblasti v Carigradu. Poročilo se je tikalo menda zadnjih bojev. Ker ne zbiram uradni)! listin — bodisi.tudi jako zanimivih — sem kupčijo odklonil; neznanec jc odšel z opazko, da upa na boljši uspeh pri angleških dopisnikih, ki tako stvari dobro plačajo.
Na Bosporu je ostalo lc nekaj malega parobroclov, ki vzdržujejo promet z obrežnimi mesti. Prebivalstvo živi v jako mučnih razmerah. Turška vlada se sicer nadja, da sc ji potom svojih diplomatov v kratkem posreči skleniti mir, vendar jc pa njen položaj jako težak. Pod pogoji, kakor jih jo predlagal Kiamil paša, novi kabinet ne moro skloniti miru, ker je 23. januarja obe-čal oprati sramoto, vrniti odrinski vi-lajet in pregnati Bulgare. Vojno ministrstvo dela jako mamo, ker je Mahmud Šefket paša energičen mož. Častniki generalnega štaba delajo noč in dan. In res so se napravili že številni poizkusi, da atakirajo Bolgare. Na Črno morje so se poslali transporti kurdske konjiče. Kurdi so imeli začeti s čc-tovanjem, s požiganjem in morijo po krščanskih vaseh. Ko so odhajali na bojišče, so se zaklinjali, da hočejo poslati »fideji« — posvečeni, to je, da sc hočejo žrtvovati za islam v boju s sovražnikom. Ta poizkus ni uspel; Kurdi so prišli pod bolgarske strojne puške, križarica »Assari Tcvfik« pa je bila potopljena. Sedaj nameravajo po Črnem morju Bolgarom za hrbet poslati nove kurdske odclclko. Pri tem pa igra veliko vlogo želja, da se Kurdi čim dlje odstranijo iz Carigrada. Kajti že so sc začeli buniti in pleniti trgovine krog vojašnice Selimije (na egej-ski obali.) Razsekali so žc nekoliko Grkov. Kurdska konjiča jc sodelovala tudi v bojih na Galipoliju. Prišedši pod bolgarske šrapnele so se Kurdi takoj podali v beg in povzročili neopisnu paniko in zmedo v vsej vojski.
Poslušal sem pogovore turških častnikov o nemških inštruktorjih. Leti so naučili turškega vojaka stopati s pruskim korakom, niso ga pa poučili o načinu modernega boja. Turki se v današnji vojni v istotakih masah mečejo na sovražnika kakor za časa ru-sko-turške vojne ter trumoma padajo pod bolgarskimi strojnimi puškami in šrapneli. Nemški inštruktorji so točno dobivali svoje plače, toda za manevre so bili hladni in se niso brigali ali protestirali, če je manjkalo nabojev za strelne vaje.
Za časa premirja se je jako malo storilo. Pripeljalo se je sicer nekaj obleke in obutve, toda malo. Vojaki pred Čataldžo so neverjetno trpeli vsled mraza. Zima jc bila letos za tukajšnje podnebje nenavadno ostra; neprestano jo snežilo in deževalo. Intendantura se pa ni niti toliko pobrigala, da bi bila vojski preskrbela drva.
Videl sem bataljon v carigrajski okolici, katerega niso pustili v glavne mestne ulice. Vojaki so bili bosi. Imeli so pač vojaške suknje, inače pa so bili zaviti v cunje in cape. Bil je to novo-formiran bataljo.il maloazijskih Ar-
Sufragetka mirne struje toži, da vojskujočo onemogočujejo in ovirajo s svojim brezumnim, prenapetim nastopanjem prav vsako pravo delovanje.
Pa takoj jo zavrne vojskujoča — tudi tera jc oddelek odprt — češ, da ni res, da so mirne šleve brez korajže itd. itd. ter se ogorčuje nad divjostjo ljudi, ki pravijo, da naj oblasti puste štraj-kujoče stradati, dokler ne poginejo, če žc hočejo.
Drugokrat pa se oglasi šaljivec, ki nasvetuje, da bo vojskujočega gibanja takoj konec, kakor hitro bi sufragetke dobile moža.
Neki šaljivec jo. napisal v listu »Globe« sufragetkam:
Ženska, ženska, ljubka 'ženska, Al' si z neba al' peklenska, Ali šiba božja od Boga posla.-na?
Moški smo premišljevali, vzdihovali, Plakali, vpili, se za tebe bojevali V resnici, ženska, ti si uganka!
Časi pridejo, ko nas strašansko mučiš, Ženska, nadleguješ, glavo beliš, mešaš, I)a želimo, cla bi tja odšle — že veste, kam — prav claleč!
A vseeno, dasi z glavo zmajemo nad
vami,
Mile, ljubke ste in ljubeznj ve, Da brez vas nam biti ni mogoče.
Angleško praznoverja.
Čo hi v Londonu ne bilo mirovnih pogajanj, hi so angleško ljudstvo sila malo zmenilo za balkansko vojsko iu
mcncev in Turkov. Kratek čas so jih vadili v ravnanju z orožjem, nato pa poslali pred Čataldžo . . .
Beželni poslanec prtom dr. Vinko Greoorit.
■ -r "■■..... .i-i- v -—.........«T
■ %
k_---
Pretekli torek v gorenjskih mestih z večino 162 glasov izvoljeni deželni poslanec dr. Vinko Gregorič, jc bil rojen 1. aprila 1857. lota v Ljubljani. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani leta 1875., promoviral je na Dunaju 25. februarja leta 1881. Nato je služboval v ljubljanski bolnišnici šest let, dne 7. decembra leta 1892 je bil imenovan za primarija. Dr. Gregorič je soustanovitelj »Katol. političnega društva«, čigar tajnik, pozneje podpredsednik je bil več let — s svojim delom je torei pomagal že ob prvih početkih našega gibanja, ki je pozneje prerodilo cclo domovino. Bil je med soustanovitelji »Vzajemno podpornega društva«, hotelske delniške družbe »Union«, društva hišnih posestnikov v Ljubljani, v občinskem svetu ljubljanskem je deloval več let. Kot prijatelj športa je bil dr. Gregorič ustanovnik »Kluba slovenskih biciklistov v Ljubljani« in njegov prvi predsednik. Dolgo let je bil dr. Gregorič tajnik in pozneje predsednik »Društva zdravnikov na. Kranjskem«, s pokojnim fizikom dr. Koprivo je bil med soustanovitelji »Vdovskega in sirotninskega zaklada« tega društva in prvi predsednik. Dr. Gregorič je častni član »Društva hrvatskih zdravnikov« ter izvoljen za vnanjega člana društva čeških zdravnikov v Pragi. Bil je predsednik ljubljanskega vodstva S. L. S. ter je ljubljansko vodstvo odložil, ko je prevzel kandidaturo za gorenjska mesta, ostal pa je še vedno član ljubljanskega izvrševalnega odbora, kateremu je nenadomestljiv svetovalec in sotrudnik. V stranki zavzema dr. Gregorič častno mesto podpredsednika izvrševalnega odbora. Omeniti jo, treba še, da jo clr. Gregorič napisal celo vrsto izvrstnih gospodarskih člankov. V naši organizaciji je vedno požrtvovalno sodeloval, vedno
jo iskal dela, nikdar časti. V politiki sc jo dr. Gregorič vedno potegoval za demokratska načela in gospodarsko samostojnost, slovenskega naroda posebno potom zadružne organizacijo. Gorenjskim mestom jc na izvolitvi tega vsestransko delavnega moža čestitati.
Tffike novice.
t, Shod S. L. S. bo v nedeljo teden ob 11. uri v prostorih društva Sv. Jožefa. Na shodu poroča svetnik trgovske in obrtno zbornice g. Ivregar o obrtništvu in predstavi se na shodu tucli novoizvoljeni deželni poslanec dr. Vinko C» r e g o r i č.
t Pri zadnji dežeSnozborski volitvi
4.	t. m. je zmagal, kakor je poročal »Slovenec« kandidat S. L. S. g. clr. Vinko Gregorič. Dobil je 76 glasov, njegov liberalni protikandidat notar Marinček jo dobil 66 glasov. Slov. Ljud«
5.	je nastopila samostojno brez vsakega kompromisa in zmagala častno. Za liberalnega kandidata so glasovali vsi liberalci, skoro vsi Nemci in soc. demokrati. Nemci so strastno agitirali za liberalnega kandidata in tudi zanj glasovali. S. L. S. je zmagala nad tremi nasprotniki. Zato pa čast, in slava zavednim možem volilcem!
t Sv. misijon se je vršil od 22. februarja do 2. marca. Vodili so ga čč. gg. lazaristi superior Eržen, Birk in Plantarič. Udeležba je bila ves čas naravnost ogromna. Po devet do deset spovednikov je spoveclovalo ou ranega jutra do 11. ure ponoči. Pri vseh pridigali je bila župna cerkev nabito polna. Obhajancev je bilo 6500. — V nedeljo popoldne je bila procesija z Najsvetejšim po trgu. Vodil jo je ob asistenci devetih gospodov duhovnikov mil. g. stolni dekan M. Kolar. Bila. je to verska manifestacija, kakoršne Tržič še nikdar videl ni. No pretiravamo, ako trdimo, cla je bilo pri procesiji blizo 5000 vernikov. Zastopan jc bil občinski odbor po zastopnikih S. L. S., vsa katoliška društva in Orli v kroju. — V cerkvi sv. Andreja pa jc vodil od 26. februarja do 2. marcu nemški misijon preč g. misijonar dr. Anton Zdcšar iz Gradca. Tudi tu je bila udeležba dobra. Na večer je pred in po blagoslovu pelo društvo »Liccfcerlaiel«,
t Ogenj. V nedeljo popoldne, ko se je pričela pomikati misijonska procesija, so zapazili požar v gozdu nad Tr-žičem. Požarna bramba, ki je bila zbrana za procesijo je morala hiteti na lice mesta, da pogasi požar. To se ji jo kmalu posrečilo, na večer pa se je zopet prikazal plamen. Šc enkrat so šli gasilci gasit, in preprečili nadaljni požar. Pohvaliti moramo vrle gasilce, ki so v polni meri storili svojo dolžnost in pogasili plamen ter s tem preprečili veliko škodo. Zažgala sta baje dva pastirja. Sicer bo pa preiskava že poiskala krivce.
t Občni zbor hranilnice in posojilnice, ki ima sedež v kaplani j i, se vrši jutri, v nedeljo ob 4. uri v prostorih posojilnice.
t V katoliško cerkev je bil sprejet protestant g. Jurij Bathclt, hišni posestnik in mestni ključavničar v Tržiču.
iz Ploviliva.
Izviren dopis. Piše profesor H. G.
Junak Katrandžiev.
Pri čudovito naglem prodiranju Bulgarov iz Lozengrada proti Lule-Burgasu je prva bulgarska pred,straža zadela na turški vojaški vlak, ki je bil namenjen v Odrin, a se je moral vrniti proti Carigradu, ker je bila proga pri j; Odrinu že od Bulgarov zasedena. Tur-j ški vlak, ki je hotel ubežati nazaj proti Carigradu, je imel tri lokomotivo, okoli 200 vagonov s 84 lopovi in veliko zalogo streliva; vse skupaj je bilo vredno približno 1 milijon frankov. Stotnik, poveljnik predstraže, zakliče: »Štirje možje, štirje prostovoljci, ki mi zadržijo vlak, dobijo za nagrado del plena!« Takoj se oglasi Katrandžiev s tremi drugimi previdnimi vojaki. Štirje, bulgarski junaki so so tiho priplazili na železniški tir, odvili vijake pri železniških tračnicah in tračnice odtrgali. a jih pustili na svojem mestu, da Turki ne bi opazili, da je železniški tir razdrt in da ga nc bi popravili. Bulgarski junaki so ostali hladnokrvno ob tiru, ker če hi zbežali, bi zbudili pozoi^ nost turškega strojevodja, ki bi vlak lahko še o pravem času ustavil. Komaj so svoje delo dobro dovršili, že pridrvi turški vlak, skoči s tira in obtiči. Turki so videli, kdo jim jo provzročil to nesrečo; na štiri bulgarske junake sc jc vsul gost dež iz turških pušk, dva sta njim zbežati.. Katrandžiev pa je, dasi je ušel, dasi je dobil več ran. Komaj so se Turki zavedli, žc so prihitele bulgarske preclstraže, premagale turške vojake in se polastile celega vlaka. Isti Katrandžiev sc je odlikoval še v drugem boju bulgarskih predstraž. Njegov stotnik je bil v boju s turško konjenico smrlnonevarno ranjen in je nezavestno omahnil s konja. Turški konjenik je pograbil ranjenega stotnika, ga dvignil na svojega konja in hotel z njim zbežati. Katrandžiev pa je, dasi je bil tudi ranjen, bliskovito skočil proti Turku, ga prebodel, mu iztrgal plen, stotnika srečno prinesel nazaj v bul-i garske vrste ter so, tam od dveh krogelj zadet zgrudil pod dragocenimi bremenom. Vsega skupaj je imel sedem ran, a bulgarska vojaška oblast, se je potrudila, da je s skrbno zdravniško postrežbo ohranila življenje temu junaku. Ko je toliko okreval, da je mogel oditi iz bolnišnice, je vojaška oblast naročila, naj se telegrafično od postajo do postaje sporoča prihod ranjenega junaka, da bodo povsod pripravljeni zdravniki, ki bodo Katrandžievu pro-vezali rane. Pred nekoliko dnevi sc je Katrandžiev skozi Plovdiv peljal v Sofijo, da tam sprejme nagrado 27.000 levov (frankov), katere mu jc vlada priznala kot del plena na. onem turškem vojaškem vlaku. Žilavi junak nam je veselo pripovedoval, cla je sicer izgubil eno rebro, zato pa ima v stegnu turško svinčenko v spomin.
Obleganje Odrina.
Bulgari vedno bolj uvidevajo, da je Odrin res skoraj nepremagljiv. Z bombardiranjem so bolj škodovali mestu kakor pa utrdbam. Iz pripovedovanja vojakov sklepamo, da je najbrže porušen veliki zavod zagrebških usmiljenk v Odrinu. Vojaki so namreč videli, cla
se je pod topovskimi krogljami zrušila velika nova, še neometana stavba sredi mosta. To bo najbrže zavod zagrebških usmiljenk; nova stavba je veljala skoraj pol milijona frankov. Če je mojo domnevanje resnično, potem jo pač zagrebške usmiljenke zadela, velikanska nesreča iu težko so si rešile življenje. (V Odrinu je 24 usmiljenk zagrebške, provincije, med njimi so tri Slovenke.) — Bulgarski aeroplani obkrožujejo Odrin in mečejo v mesto bombe in oklice. Posrečilo so mi jo dobiti on tak oklic, tiskan v bulgarskem in francoskem jeziku. Oklic se glasi:
Uspehi vojske.
Proti Turčiji so vojskojujejo Bulgarija, Srbija, Grška in Črnagora. Turčija jc izgubila celo Tracijo do Čataldže, in Galipolija in celo Makedonijo. Vsa mosta evropsko Turčije, so v rokah zaveznikov; sedaj so na vrsti še Ska-clar, Janina in Odrin. Grška je zasedla vse otoke do samih Dardanel. Zavezniki so močnejši kakor so bili ob začetku vojske. Turčija jo omagala ; denarja nima. Ministrstvo Kiamil paše je padlo, ker je sklenilo izročiti Odrin in mladoturki so umorili Nazim paša. Turška vojska ob Čataldži je razdeljena v dva, tabora, ki se med seboj vojskujeta in so bosta sama uničila. Vlado so prevzeli poturčeni židje iz Soluna, ki sami nimajo nobene vero. Ti naj rešijo Turčijo in kalifat!
Rusko brodovje je pred Bosporom. Ruska vojska se pripravlja, da zasede, Armenijo. Francija prevzame protekto-rat. nad Sirijo. Nemčija zahteva Malo Azijo, Anglija pa Mezopotamijo. Naj se, Šukri paša zanaša na rumunsko mobilizacijo, naj se laže odrinskim prebivalcem, da bo kmalu podpisan mir in da so Turki osvojili Plovdiv in Sofijo . -Resnica je, cla je v Sofiji in Plovdivu 25.000 turških vojnih ujetnikov, na čelu jim Javer paša.
Vojska se bliža koncu; Turčija razpada. Mladoturki in Šukri paša nočejo miru, dokler ne bo Odrin porušen in ne pade še mnogo tisoč ljudi. Ni jim zadosti, da je bilo pobitih žc toliko tiv soč turških vojakov.
Častniki, podčastniki, vojaki in meščani! Samo predaja vas šc reši! Udajte sc kmalu, da ne bo prepozno!
Beda v Plovdivu.
Ker že vladni »Mir« piše o veliki bedi v Bulgariji, naj še omenim o bedi. v Plovdivu. Ko so ljudje izvedeli, da. kot predsednik Vincencijeve družbe delim podpore vsled vojske stradajo-čim družinam, je bil dva dni pred našim zavodom tolik naval ljudstva, da se je ustavil ves promet v ulici. Posredovati je morala policija, ki nam je naročila, naj na kak drug način delimo podpore. Zatorej sem prosil ljudi, naj nikar več sami nc prihajajo k našemu zavodu, ker si bom sestavil zapisnik najrevnejših družin in jih obiskal ma njih stanovanjih. Sicer imam malo časa, ker smo v našem zavodu na gimnaziji začeli s šolskim poukom, in naporno delamo, da dohitimo, kar smo zamudili; a s pomočjo nekaterih dobrih učencev so, mi je vendar posrečilo organizirati pomožno akcijo. Sestavili smo zapisnik tisoč najrevnejših oseb: potem si pa razdelili okraje in ulicc.
vsa znamenja kažejo, da se po večini še do clanes niso zbrihtali do spoznanja, da je ta vojska vseeno malo več nego »malenkostno pretepanje«.
Krivda zadeva v prvi vrsti časnike. S pomočjo takih denarnih sredstev, ki jih imajo na razpolago, bi bili v stanu nuditi ljudstvu vse drugačno hrano. Prav oni so z načinom svojega pisanja zamorili v ljudstvu vsak čut razsodnosti, pravičnosti ih — nravnosti, tako da ne morejo vzbuditi v njem niti najpotrebnejšega zanimanja za najvital-nejše interese svoje lastne dežele. Umori, ropi, zastrupljcnja, goljufije, škandali, sploh vse, kar spada v poglavje senzacionelnosti, to jc tista strupena. hrana, ki jo dajejo ljudstvu dan za dnevom kar najbolj na, dolgo in široko. Iz mušico delajo slona in o neznatni stvari, ki ni vredna, da bi jo kdo sploh v misel vzel, pišejo dolgovezne kolone. Resnično važne, pomembne, poučne stvari pa odpravijo po navadi s par besedami, če jih sploh omenjajo. Posledica tega je silna rafinira-nost in nenravnost, na drugi strani pa gorostasna nevednost, med takozvani-mi boljšimi sloji, kaj še med preprostim ljudstvom.
Našemu ljudstvu očitajo (nekateri, da je silno praznoverno, da ga jc treba rešiti srednjeveških ostankov. Da bi so ti ljudje ozdravili od fiksno ideje svobodomiselnosti, bi jih bilo treba poslati ih Angleško, v deželo, kjer biva pri-ziano na najvišji stopinji kulture sto-ičc, torej najbolj napredno ljudstvo.
Kakor se v tej cleželi steka bogastvo celega sveta, tako se zdi, da se je v nji tudi nakapalo praznoverje celega sveta. Vsi ljudski sloji v praznoverju kar plavajo in človek ostrmi, ko sliši v vseh krogih tolike pojave najbeda-stejših vraž.
Praznoverje jc silno razširjeno vzlic temu, da angleško ljudstvo z ženskami vred ni kar nič pobožno ljudstvo. Res je, da imajo mnogo in krasnih cerkva, a te cerkve so vedno prazne. Tako prazne, da je pred božičem anglikansko višje svečeništvo — kot so listi poročali — resno razmišljalo, kakor privabiti v cerkve več nego tucat ljudi. (Približno toliko so jih našteli na podlagi posebnega opazovanja v dolgi vrsti imenoma navedenih cerkva.) Ljudstvo tudi doma. ne moli, vsa njihova pobožnost se zdi, da obstoja v prepevanju svetih pesmi.
In časniki, mesto da bi poučevali praznoverju toliko vdano ljudstvo, dajejo celo priliko, da se razširja in uko-reninjujc.
Neverjetno a docela resnično jc, cla so se ljudje proti koncu minulega lela več tednov pričkali po slovitem oddelku: Pisma do uredništva, ali bo tekoče leto srečno ali nesrečno, ker nosi št. 13. Človeka kar zona obha ja, če premisli, kaj vse so ti ljudje nanesli skupaj za iu proti št. 13. Da se v deželi klubov ne manjka tudi klubov »trinajstih«, ki morajo imeti ravno trinajst članov, pa I takih, ki jim ic 13 nekaj neznanega, ic
odveč omenjati. Predaleč bi zašel, cla bi te budalosli omenjal posebič.
Nekega dne sem uzrl v časniku sledeči napis z velikimi črkami: Skrivnostna mumija v bridskem muzeju. In spodaj se na dolgo in široko pripoveduje, da imajo v omenjenem muzeju mumijo neke st,aroegipča;nske svočari-ce, o kateri jc po celi Angleški znano, da jc nesrečen vsakdo, ki ji pogleda v obraz. V dokaz navaja izjave in pripo-vesli cele vrste ljudi, navedenih po imenih in bivališču, ki spričujejo resničnost nesrečnega pogleda te skrivnostne mumije. Da navedem le eno primero, pripoveduje neka gospa o svojem bratu aviatiku, ki se je ponesrečil radi toga. kor je pogledal mumiji v obraz. Nc ženira jo prav nič, da v isti sapi omenja, cla je bil v muzeju več mesecev pred nesrečo.
Letošnjo zimo Londončani niso videli snega, dasi so nemški listi poročali o velikanskih snežnih zametih in kako strašno .je orjaško mesto trpelo vsled njih. Bilo jc vseskozi primeroma toplo, tako da jc že okoli božiča drevje brstelo in ponekod pognalo celo listje.
Koncem januarja je nekdo od nekod sporočil v pismfi na uredništvo, da je nekdo v njegovem kraju slišal prvo kukavico. In časnik ne bodi len prinese oel dolg članek, obsegajoč vsa mogoča in nemogoča razmotrivanja o zgodnji kukavici, mili zimi in rani spomladi. Životopis kukavice seveda tudi ni manjkal.
Posledica tecra članka je bila pluliu
pisem na uredništvo od ninogobrojnih angleških praktičnih i;n teoretičnih pti-čarjev. Vsak jc vedel kaj posebnega povedati o kukavici, ki jo je bil čut pred toliko in toliko leti tukaj pa tukaj. Drugi so zopet poročali, da so njihovi prijatelji slišali od njihovil prijateljev, da je tudi tam nekdo slišal liui kavico ob prvič označenem času.
To je trajalo kake tri tedne in 7,god« nja kukavica jc bila stalna rubrika malone vseh listov. Kar prinese, nekega dne »Globe« »senzacionolno odkritje«, da tisto sploh ni bila kukavica, ampak da je bil ie nek vesel delavec, gredoč od dela domov, ki jc skušal kukavico oponašati. Mar mislite, da je to odkritje kaj vplivalo na kukavičarje? še dano* poroča nek zagrizen ptiču r <> svoji kukavici.
Gotovo ste že slišali ali brali o skrivnostnih zrakoplovih, ki zahajajo od Bog ve kod v temnih, nočeh nad Angleško ter rekognoscirajo deželo. Podobne vesli se poroča jo od časa do časa, in minuli teden je bil v posebni meri bogat takih poročil. To pot niso bila pisma na urednika tako glasna stvar pa jo preresna. Cela angleška sedanjost s prihodnostjo vred plava na morju, '/vakoplnvi pa kojih ima \n glešku cele tri so vzvišeni nad ta element!
Kaj se je bilo zgodilo".' Na več krajih", zlasti na južni in vzhodni obali Angleške, kakor so Dover, Shceraess, Grimsby, IIull itd., so videli ljudje ponoči — vedno lc ponoči — premikati sc
Učenci mi pridno pomagajo. A naše delo postaja vedno težavnejše, ker nas pri osebah, ki smo jih sprejeli v zapisnik, velikokrat čaka po pet drugih ravno tako potrebnih. Naj strašne je je pa to, da smo najbrže šele ob začetku velikanske bede. Okoli večjih trgovin se zbirajo trume stradajočih, velika izlož-na okna jim zbujajo upanje, da bodo dobili kaj podpore. Toda trgovci so že dali svoje prispevke za siromake in so gluhi za nove prošnje. Ljudje postajajo v svoji stiski vedno bolj drzni. Nekateri se bojijo, da bodo po končani vojski nastali resni nemiri vsled velike bede, katere izčrpana država nc bo mogla izdatno omejiti. Kakor je drugod navadno, tako so tudi v Plovdivu ravno najrevnejši najbolj boječi. Zato je naša Vincencijeva družba, ki po svojih članih obiskuje siromake v njih stanovanjih, velika dobrota za prebivalstvo. Le žal, da je moja blagajna zopet popolnoma prazna. Ne upam se vas več nadlegovati s prošnjami, a vendar se bo morebiti med bratskimi Slovenci, ki so že toliko žrtvovali, odprlo šc kako dobrotno srce.
Državni zbor.
Dunaj, 7. sušca.
Krošnjarji.
Današnja seja je bila zadnja pred Veliko nočjo. Zbornica čaka. da finančni, odsek predloži svoj načrt, po katerem dobe večje dohodke država in dežele. Zbornične seje so imele sedaj samo ta namen, da sc javnost spomni državnega zbora in manj vestni poslanci pridejo na Dunaj. Ob začetku seje se zbere v zbornici še precej poslancev in ministrov. Ko pa izjavi predsednik, da se prične razprava o prvi točki dnevnega reda, je takoj zbornica prazna.
Danes je zbornica končala prvo branje zakona o krošnjarstvu. To vprašanje je premlačeno kakor bobova slama. Zato si je menda mislil dalmatinski poslanec Biankini, čemu bi šc govoril o krošnjarjih, ki ponujajo po ulicah in hišah razno blago. Zasedel je konja vnanje politike in ga gonil po balkanskih bojiščih. Pomudil se je v Trstu na albanskem kongresu, obiskal Črnogorce pri Skadru, Grke pri Janini in mimo Odrina ter Silistrije je prignal svojega vranca zopet na Dunaj v zbornico, kjer se razpravlja vprašanje krošnjarjev. Uboga konjska para je komaj lovila zrak in izmučeni jezdec si je brisal pot z resnega čela. Poleg govornika sta sedela dva stenografa in dr. Tresič jc stoje štel strani papirja, s katerih je Biankini z gromečim glasom čital svoj govor do zadnje pike. Živa duša se ni zmenila za bobneče radosmontade. Tudi stenografi so počivali, ker jim Biankini vedno izroči ves govor, spisan od »Visoke kuče« do »Živahne pohvalec. Biankini jc praktičen mož. Iz časnikov si marljivo nabere gradivo za govor. Tega prečita v zbornici, prevede po zapisniku in »Narodni List« v Zadru jc založen z uvodniki, ki jih občuduje vsa Dalmacija, Bosna in banovina.
S krošnjarskim vprašanjem se bode zopet, bavil obrtni odsek. Zbornica je nato pričela razpravo o vprašanju,
kdaj naj se zvečer zapirajo trgovine. Tudi to preporno vprašanje je morska kača, ki se pojavlja v parlamentu že mnogo let in zopet vrača v temne arhive. Kmalu po drugi uri pa je podpredsednik Pernerstorfer zaključil sejo z željo, da se dno 8. aprila vsi poslanci vrnejo čili in zdravi.
Finančni odsek.
Člani finančnega odseka so takoj po zbornični seji morali zopet na delo, da rešijo finančni načrt. Socialni demokrat dr. Diamand je predlagal, naj odsek vrže določeni ključ za porazdelitev prispevkov deželam v vodnjak in zvari nov ključ po davkih. Demonstracija seveda, ki pa jo je odsek odklonil. Upanje pa jc, da odsek morda še ta teden, gotovo pa prihodnji dokonča finančni načrt in ga dne 8. aprila predloži zbornici.
idrijske novice.
i Deželni odbor še vedno ni všeo znanemu »Narodovemu« poročevalcu. Kar naprej se zadira vanj. Poročilo »Slovencu«, da se pobirajo letos 50 odstotne občinske doklade, nima z deželnim odborom nič opraviti. »Narodov« dopisnik tudi v tem poročilu voha deželni odbor, ko menda pač ve, kje se občinstvu naznanja visokost doklad po raznih občinah. Naj pogleda desko pri davkariji, tam bo izvedel, koliko znašajo idrijske doklade. Da so le začasno določene, obžalujemo, kakor tudi naznanilo v »Narodu«, da mora dobiti županstvo dovoljene višje doklade kot 50odstotne. Lani so znašale 68 odstotkov, pa se je pri vsaki seji domalc-ga poudarjalo, toliko bodo čez proračun donesle. Celo za čitalnico so rekli, da se bo dobilo pokritje iz višjega dohodka. Poglejte nazaj v zapisnike, čo sto že pozabili. Dotični, ki so to trdili, so morali vedeti resnico, ker so jo lahko blizo zajemali. Letos bo znašal pri erarju 1 odstotek zopet nekoliko več kakor lani. Ker je lani tako ostajal denar, ga bo letos tudi ob manjših dokla-dah že toliko, da bode mogoče marsikaj dobrega napraviti.
Jeseniške novice.
jPritožbo zoper novo šolo so podpisali, kakor smo poročali, — trije. Ker je bila pritožba nemška, je prišla sedaj velika intriga na dau, ker prito-žitelji niso vedeli, kaj so podpisali. Eden pravi, da sploh ni vedel, za kaj gre, drugemu pa so je reklo, tla naj podpiše prošnjo za hiter začetek novo šole. Koliko je pritožba vredna, je sedaj jasno.
j Kaj bo s tovarno na Savi? Nekateri hočejo vedeti, da bo tovarna na Savi prenehala; drugi trdijo, da se bo vsaj za mnogo zmanjšala. Vse tc govorico pa so samo brezvestno slepilo, da ljudje bolj suženjsko delajo. Nekateri se bojijo, da hi bili odpuščeni, ako se tovarna zmanjša, zato delajo kot črni sužnji, da se prikupijo. Druge hočejo animirati zoper novo šolo, češ, čemu tako velika šola, ker no bo tovarne in delavstva. Iz gotovega vira pa vemo, da se bo prej zidala še nova tovarna na Plavžu na tovarniškem travniku, kakor pa bo prejenjala sedanja tovar-
na in da so bo tovarna sploh prej povečala nego zmanjšala. Tovarna se bo samo v nekaterih oddelkih preuredila. Kdor pozna kapitaliste, temu bo lahko šlo v glavo, da ne bodo pustili svojim milijonom sfrčati v zrak, dokler nesejo tolike dividende. Toliko razsodnim ljudem v premislek!
j Največja korist za tovarno in delavstvo bi bila, da se tovarna na Savi postavi na popolnoma slovensko stališče. V Nemčiji je dovolj industrije, zato naša tovarna tam nima trga. Njen glavni trg je in bo Balkan pri Jugoslovanih. Nemci so se na Balkanu dovolj zakuhali, zato velja doli diviza: »Od švaba (Nemca) ništa!« V naši tovarni so zaposleni v veliki večini slovenski delavci, zato naj ta tovarna tudi velja kot slovansko podjetje! Torej, pamet, dokler je čas!
j Planinski odbor za oskrbovanje in zboljšanje planin se je v četrtek na Jesenicah konstituiral. Ža načelnika je bil izvoljen gospod poslanec Piber, za namestnika pa gospod Lavtižar iz Kranjske gore. Navzoča sta bila od agrarne operacije gospoda svetnik Dc-tcla in komisar Vrtačnik. Pri tem sestanku je bila podana marsikaka lepa misel za zboljšanje planinstva. Tako je prišla prekoristna stvar, katero so nekateri par let nespametno zadrževali, zopet v pravi tek.
j Vlak je povozil na Jesenicah v petek zjutraj železniškega čuvaja Janeza Bizjaka, starega 56 let. Duhovnik mu je mogel še podeliti sveto poslednje olje. potem pa je izdihnil. Svojčas se js udal »losvonromstvu« in je sam odpadel od katoliške cerkve. Eno leto je bil brez konfesije, potem pa se je otrese! tega bremena in sc j«-- povrnil v naročje katoliške cerkve. Svetila mu večna luč!
j Predstava. Katoliško delavsko društvo priredi jutri v nedeljo ob pol 8. uri zvečer predstavo »Nedolžna žrtev ali Graničarji«, ki jo pred 14. dnevi tako zadovoljila gledalce. Vstopnina navadna. Sodeluje društveni orkester.
Zavarovalništvo.
Dne 6. t. m. sc je vršil občni zbor Vz a j e mn c zavarovalnice v Ljubljani ter je bila predložena bilanca, in obratno poročilo za dvanajsto upravno loto. Iz poročila posnamemo, da je bilo preteklo leto glede požarov morda šc bolj nesrečno nego l. J 911, vendar je pa zavod imenitno vršil svojo dolžnost. Za požarne škode je plačala Vzajemna zavarovalnica od ustanovitve do konca 1. 1911 1,514.37i kron, samo lota 1912. pa 357.611 kron, skupaj torej v 12 letih l;S71.985 kron; poleg toga je plačala zavarovalnica za poškodbe na cerkvenih zvonovih skupaj do-setlaj 39.971 K za 126 cerkva, v 1. 1312 pa v 10. slučajih 1352 K.
Imetje, ki je zavarovano pri Vzajemni, predstavlja vrednost 164,65i.S.vl kron in so razdeli tako-le: nepremičnine 106.315.025 K, premičnine 55,224.911 kron, cerkveni zvonovi 3.118.995 kron.
V letu 1911. je bilo izdanih 82.862 zavarovalnih polic, v preteklem letu pa 96.278, tako da znaša prirastek 13 tisoč 416 zavarovalnih polic, kateremu odgovarja, povišek na vplačanih zavarovalninah v letu 1912. za 43.731 K. — V letu 1011. so namreč znašale vplača-
ne zavarovalnine 409.509 K, leta 1912. pa 453.211 K.
Zakladi zavoda so narasli v minu-lem letu na 673.356 K ter znaša prirastek v tem letu 57.101 K.
Iver tvori zavarovalništvo važen del v gospodarstvu vsakega naroda in moramo posvečati posebno skrb tej panogi našega gospodarskega življenja, smo povzeli gorenje podatke in jih podali v našem listu z nekoliko večjo ob-širnostjo, kakor bi bila to dolžnost samo vestnih kronistov, lz tega poročila izprevidimo, da naša Vzajemna zavarovalnica raste in se razvija v zavod, s katerim je treba računati ne samo v naši tesni domovini, ampak tudi izven nje. Da se naš domači slovenski zavod tako krepko razvija, nato smo lahko ponosni, saj je to znamenje, da gremo kljub mnogim vsestranskim oviram na vseh straneh stalno naprej.
Balkonska vojska.
Dočim na drugih bojiščih na Balkanu vlada povsod mir, so Grki čisto nepričakovano osvojili dobro utrjeno J a n i n o , za katero so se začeli resno bojevati od decembra lanskega leta. To dejstvo je jako velike važnosti. Piv vič za Grke same, kajti Janina je središče celega Epira in se, Grki seveda ne bodo samo z mestom zadovoljili, temi več zasedli celo pokrajino gori do Va-: Ione, katero varje pred zasedenjem laški in avstrijski veto.
Grki so pa tudi moralno veliko pridobili, ker so prvi osvojili eno bolj važnih trdnjav na Balkanu, dočim sr Črnogorci in Bulgari še vedno zastonj okoli Skadra in Odrina trudijo. Grki so si s tem tudi močno zasigurali svo-. je stališče v balkanski zvezi in bodo, ker so s Srbi postali zelo intimni prijatelji, znali bolj uveljaviti svojo pozicijo nasproti Bulgarom, ki svojima zaveznikoma preveč ne privoščijo. S splošnega političnega stališča pa je zavzetje Janine tudi Bulgariji veliko v, korist, sploh celi zvezi.
Drugič je ta reč usodna za Albance, ki so si tlozclaj res nesramno lastili popolnoma grško Janino. Janino je ustvaril bizantinski cesar Janez Kom-ennski v 9. stoletju, v prvi polovici 17< stoletja je bila središče skoro neodvisne države znanega Ali paše in vedno nekako zatočišče grških domoljubov, ki so težili za svobodo svoje domovine, Danes šteje Janina okoli 25.000 prebi-f valcev.
Tretjič ima Grčija zdaj čisto drui gačne šance nasproti velesilam kakoil jih je doslej imela. Avstrija in Italija bi bila Janino Grkom čisto gotovo odrekala, če bi je nc bili zavzeli, posebno Lahom ni ljubo, da se jim nasproti razvije pomorska sila, ki bo imela v rokah epirsko obrežje. Zdaj pa se Grkom Janina ne bo dala vzeti. Saj je že berolinski kongres Janino principieino priznal Grčiji. Kdo bo pa Grke iz Ja-. nine zapodil? To nc bi šlo brez svetovne komplikacije. Janina bo grškai ostala.
Zdaj dobi pa tudi celo albansko vprašanje drugo licc. Ako smejo Grki Janino imeti, zakaj sc ne bi Skader pustil Črnigori, če ga zavzame? Alban-. ci si Skader ravnotako laste kakor Ja-nino. Avstrijska diplomacija bo prišla
po zraku neko svetlobo, kakor bi prihajala od iskalnih luči (Scheimverfer), neko brnenje kakor od vrtečih se propelerjev in nekateri so hoteli celo videti temne orise mogočnega zrakoplova, podolgaste, cigari podobne oblike. Kdo so ti zrakoplovi? Kuj hočejo? Znano je bilo, cla domači baloni ne hodijo strašit ponoči po deželi. Zbok tega ne morejo biti drugi nego nemški Zeppel-iini. Če pridejo lahko iz Nemčije ponoči. koliko lažje pridejo poclncvu. In v slučaju, da bi prišlo do vojske z Nemčijo, proti kateri vzdržujejo na morju le še majhno, a vedno ginečo premoč, bi prišli Zeppellini ter metali cele tone bomb na angleško ladjevje spodaj! Že sama misel na to pretresa kosti in mozeg Angležem, ki imajo tako bujno domišljijo za slikarijo duhov in strahov!
Minuli petek pa pride vest, da je tisti poslednji skrivnostni ponočni ne-dobrodošlec najden. Bil je balon iz papirja, ki ga žene kvišku topli zrak, ki ga ogreva na spodnjem delu se nahajajoča luč. A kljub temu listi šc nadalje trdovratno trdijo, da jc bil vsekakor Zeppellin, Če pa ta ne, pa vsaj francoski vojni zrakoplov iz Verduna. Čisto naravno je, da se Nemci prav prisrčno smejejo Anglež, zbok teh skrivnostih nočnih obiskovalcev, najsi je v resnici nekaj na tem ali pa je zgolj ngitačni pripomoček za povzdigo silno zanemarjenega zrakoplovstva na Angleškem.
Marinčku Matiček pa jest.
»O serbus, Matiček! Kua pa jc tebe prnesl u Iblana? A s se naveliču Tržiča in misleš u Iblan na soje začet?« naguvuru sm že un teden Marinčkuga Matička gor iz Tržiča, ke sm ga sreču u Prešernu ulc.
»Uprustite, jest nimam časti — —« »Kuku je tu, de nimaš časti? Kua s pa naredu tacga, de s tku skesan in puhleun? Usak člouk ina soja čast, nej
u že tku al pa tku--«
»Ne. ne; vi me ne zastopte. Jest mislem, de nimam časti vas puznat.«
»A tku jc ta reč! Loj ga no; a na puznaš več Pepela, tojga prjatla iz zla-teh času pr Rož, no. Boltatugu Pepeta dol iz Kuclelupa?<v
»Oh, puglej no, kuku sm te zgre-šu! Ja douh je že ud tega, kar se nisva vidla in zrasu s tud skori za ena cela glava udkar sva so zadnkat vidla! Buli te žiu, Pcpe!« in začeu m je stiskat roka in me kešvat iz takmu afj-ram, de še tramvajarja nisva slišala, ke je na usc kriplc zguniu in pisku, de nej se umakneva, ki sva stala glili na šinah, tku, de je mogu nazadne tram-vajar ustaut in naj pridet purivat dol iz Sin.
»Lej no!« začudil se je Matiček, ke sva bla enkat v,n iz navaraast. »Kua pa mate tle u Iblan za ena pušast, de kar brez kojn clcuja ukul pu mest in spraula puštene rodalube z dežele u smrtna navarnast?«
»Tu je tramvaj, električen tramvaj,« pujasnu sm mu jest, »ke te za en mej h en gnar pele ud enga konca Ibla-ne pa clu druzga.«
»Nej u kar če; tulk manerc b pa že lohka zastopu, de b se enmu cesarsk-mu in kraleumu nutari iz Tržiča in budočmu deželnmu puslancc mejčkn na stran ugnou. U Tržič sc me ogne usak furman, pa če ma še tku vuz iz gnujam nalužen,« jeziu so je Matiček naprej in se ud prestanga straha pu celmu žvot tresu.
»Na more; a na viš, de ma šine pu-Iužene na tleh--«
»Ud kdaj pa mate ta pušast u Iblan? Kc sm jest u šula hodu, še ni biu tc naumnast.«
»Kh, lu mama že en lep čas in sma
se že tku prvadl tega špctaklna, de s6 šo glihe ne strema več iz nega.«
»Ja, pa tu ni prou, de se izpustau^ late navarnast. A ni nubene žive duše, de b se putegnu za Iblančane, za nlm zdrauje in žeulejne in udpravu ta na-srečn tramvaj? Tu je ja use skp ena naumnast; če b biu tu pametn, b že zdauni mel tud u Tržič. Oh, nej um le jest enkat u deželnem zbore, uš že vidu, kuku um jest hitr tula use skp spoku iz Iblane!«
»Kua neki fantazeraš ud deželnga zbora? A misleš tud ti pridet u deželn zbor?«
»Ježeška, al res še nis nč šlišu al pa brau ud tega? I scvede, sej sm že mejčkn mn ket zvolen. Zatu sm pa pr« šou dons u Iblana---«.
»Kaj se je deželn zbor žc začeu?«
»Kaj še; pršou sm s le nahtere pu1-trebšne, ke j h more nit en deželn pu-slane, u Iblana nakupt. In glih pre-mšlvou sm, ki b sc dubu en pušten ce-linder, pa de b velik na kuštou, pa s mc ti naguvuru.«
»Pušten celinder, prauš, pa de b velik na kuštou. Eli, pr Bratuše tamla za vudo sm glih preh vidu na prudi en prou čedn celinder; mal skuštran jc res, ampak tist sc da pupeglat, pa ~r> u spet svetu ket nou. Za ena kronca pa dve, ga u pa rad dau.«
»Pa ene rukuvice b tud nucu.«
»Tiste uš tud lohka tam dubu. 5 ma use sorto brklnriju, putrebnn deželno in držaunc puslancc, za ubč
v zelo čudno luč, če bo Janino Grkom priznala, Skadra pa Črnogorcem ne. Bati sc je, da se bo nasprotstvo med Avstrijo in Rusijo le še povečalo.
Končno bo zavzetje Janine zelo vplivalo na to, da sc bodo Turki morali udati in končati vojno, ki jim prinaša vsak dan le izgube.
XXX
Zavzetje Janine. Po podpisu kapi-tulacijskega protokola sc je general Sputzo imenoval za guvernerja Janine. Svoje mesto je že prevzel in storil vse potrebno za javni red in mir. Na vladnem poslopju se j c razobesila od grškega metropolita blagoslovljena zastava. Prestolonasledniku so v glavnem stanu čestitali tuji vojaški ata>-šeji, ki so se nato tudi podali v Janino. Oficielni vhod prestolonaslednika s princi kraljevske hiše sc na čelu ene divizije izvrši danes. Tudi kraljica odpotuje iz Soluna v Janino. Kralj Ferdinand bulgarski je odposlal svojega prvega adjutanta v Atene, da vladi k zavzetju Janine čestita. Grki upajo, da jim pade v roke 100.000 Turkov, ako ujamejo šc različne po Upiru razkropljene čete. Število vojnih ujetnikov znaša že zdaj skupno 78.450 mož.
Avstrija in Rusija. »Lokalatnzeiger« trdi, da sc jc med Avstrijo in Rusijo dosegel trden in trajen sporazum in da se gre le še za formalnosti. — »Novo Vreme« je začela zopet, energičen boj zoper rusko diplomacijo, češ, da nasproti Avstriji vedno preveč odneliuje.
Mirovno vprašanje. Bulgarski poslanik v Parizu Stanciov je izjavil, da se Bulgarija slejkoprej prizadeva, da se balkanska zveza ohrani. Mir bodo balkanske države sklenile le skupno. Zahtevale bodo vojno odškodnino. O Solunu in drugih obmejnih vprašanjih sc bo razpravljalo in sklepalo šele po miru.
Večni mornar. Križarica »Hami-die« ni potopila nobenih grških transportnih parnikov. Križarica brodi sedaj ob palestinski obali. Častniki ladje avstrijskega »Llovda« »Amphitrite« pripovedujejo, da jih je »Hamidie« ustavila in od njih zahtevala oglja. »Amphitrite« je Turkom oglje dala.
V Carigradu. Častniki vojaške lige so poslali sultanu spomenico, v kateri grozijo z uporom, ako vlada Odrin preda. — Častniki čataldške armade so poslali vezirju ultimatum. — Vlada je zbrala pri San Štefanu armado, da ustavi eventuelni pohod čatalclške armade proti Carigradu.
»MRTVAŠKI ŽENIN«.
Po šestnajstih letih je zopet vstal, M otresel prah in stopil na oder, odet v novo oblačilo, prikrojeno mu od starega mojstra g. koncertnega vodje M. Ilubada. Sijaj in blesk, s katerim se je v potresni dobi za časa dunajskih koncertov prezentiral pod vodstvom rodnega očeta pokojnega A. Dvofaka
občinstvu mesta, ki svetovno prednja-či na polju glasbene kulture, je zopet vstal ž njim. G. M. Hubad mu je dal dostojno vnanjost posebno v zboru, kjer jc le še majhen odstotek tistih sodeloval, ki so se svoj čas na Dunaju in v Ljubljani udeležili tako dovršeno izvajanih stvari kot so Brucknerjev »Te deum«, Fibichova »Pomladna romanca«, Gallusov maclrigal in Dvofakov »Mrtvaški ženin« poleg Foersterjcve »Ljubice«, Nedvedovega »Nazaj v planinski raj« ter po Hubadu harmonizi-ranih naših narodnih pesmi. Vztrepe-tal je spomin na one krasne marčne dni, ko je četa slovenskih pevcev in pevk v zboru »Glasbene Matice« po neumornem trudu in vežbanju po zaslugi istega g. Hubada prvič v velikem stilu iznenadila mam bolj neprijazne kot prijazne elemente z eklatantnimi dokazi resno stremečega, glasbono-kul-turnega gibanja med maloštevilnimi Slovenci. »Matica« je rešila tudi včeraj svojo nalogo častno, izborno v obsU> ječili razmerah. Kot gojenec dunajske c. kr. akademije za glasbo in upodabljajočo umetnost je bil v vlogi ženina naravnost izvrsten g. Rijavcc. Njegov materija! ni silen ne posebno bogat, toda vnema, ljubezen, s katero se loti svojega parta in do'\ ršen izgovor dobro nadomeščajo. Tehnično bo g. Rijavec še pridobil. G. Križaj je bil tudi včeraj enako simpatičen kot v vseli svojih resnih vlogah. Prvič smo slišali v koncertni dvorani gdčno. Koroščevo. Opažali smo ma njej iste. vrline kot na odru. Glas pevke je simpatičen in bi bil tudi dovolj izdaten v višini, čc bi bil dobro postavljen. Tako pa odneha samo na mestih, kjer bi se moral razvili ne glede, na to, da izredno tremo-lira. Koncert je bil razprodan, tudi podpora iz dežele ni izostala. Med po-setniki smo opazili g. deželnega predsednika barona Schv.arza. z g. soprogo, presv. knezoškofa A. B. Jegliča, dvornega. svetnika grofa Korinskega s soprogo, g. soprogo dež. glavarja Bogomilo dr. Šusteršičevo, g. županjo dr. Tavčarjevo in mnogo drugih odličnih oseb. »Mrtvaški ženin« se ponavlja jutri popoldne ob pol 5. uri.
■'• V pouk narodnonapredni stranki ob zmagi S. L. S. v mestni skupini Kamnik — Radovljica — Tržič. »Slovenski Narod« je te dni popisal cele strani narodnonaprednega žolča. Ob času največjih bitk na Balkanu ni bil »Narod« tako obširen, kakor jc sedaj, — seve da je tudi o bitki v gorenjskih mestih ravno tako slabo informiran, kakor je bil o dogodkih na Balkanu in o albanskem kongresu. Vse je zopet naroba, kar »Narod« poroča; svoja či-tatelje popolnoma napačno informira. Tako »Narod« pravi, da je narodnona-predna stranka v gorenjskih mestih od zadnje volitve nazadovala samo za dva glasova in tla je S. L. S. zmagala
ske svetilke in tud za nas navadne zemlanc. Kar ke stop.«
»A greš iz mana? jest, na vem, če ga um najclu tistga tojda Bratuša.«
»Za kua pa ne! Se uva pa uglasila jju pot »Pud skalca«. Uš pa dau za ene pu litra, a nc?«
»Kulkr uš tou pit.«
»No, pa pejva! Pu pot m uš pa šc puvedu prou pu pravic, kuku s pršou li du tega, dc s ratu al kuku upaš ra-tat dežoln puslatic.«
»Ja, prjatu; tu me pa ti preveč pra-šaš. Če t Cm prou pu pravic puvedat, kuku de um jest, ratu deželn puslanc, pa morm prznat, de prou za prou sam na vem, kuku jc du tega pršlu. Enga deželnga puslanca jm je mende man-kal, pa sa ga začel iskat, ukul pu Gu-rejnskem. No, in ke niša mogl najdet neker nč prpraunga, sa se pa še name ubrnil in me prašal, če b tou bt jest —«
»ln ti s ta punudba iz veselam sprejeu, kene?«
»Za kua pa ne? Kušta tku nč; lepu u pa. le, če uja enkat pisal ud mene: . . . Marinčku Matiče jo biti vrl mož! On je stavu zmeri u prveh vrstah na-prednnarodneh bujcuniku in tku naprej, kokr sc pitna,vad piše — —. No in preuzeu sm in sklical sa shod in use tku aranžeral, de se je začel že preh žiuja upit na shocle, produ sm usta ucl-peru.«
»Kua s pa kej puvedu na shode? Kulkr se vem jest spuminat, ti nis biu nekol pusebn guvrnk — —«
»Kdu prou, dc ne? A več na veš kuku sm na majfest enkat fajn dekla-meru tista: Stuji. stuji tam Beligrad?«
»Kaj na um vedu? Pa s ja tud tekat neki pukidu.«
»Ja, prjatu; tekat sru mogu čist i?; glavo deklamerat, zdej m po. tega ni blu treba, ampak sm uzeu lepu u roka Razlaguva pesmaric«, druh pumnužen
in pupraulen natis, pa sm začeu lepu pu vrst brat tiste lepe pesnice, tku do sa navzočm puslušaucem ud samga naudušejna pršle souze u uči. Ja, al res nis nč brau ud tega shoda?«
»I, kaj na um brau! Sevede sni brau. za Hi se m pa prou za prou čudu zdi, de maš tak trošt, dc uš pršou u deželn zbor; ke veni, de sa še clu tak skus padel učaseh, ke sa drgač bi lajn govore držal kokr ti--«
»Kuku tu misleš: drgač bi fajn govore? A ni govor u'verzeh 1a nar bi lajn ?«
»Sevede jc, sej .nč na pravem, ampak tiste pesnice, ke s jh ti brau, zna usak grabe iz glave Čiukat.«
»No. no; kar tih hod! A gespud dohtar Raunihar, al pa druh naš pr-vakari in puslanci kerkat kej nouga puveja? Nekol nč! »Allos schon da gc\vessen!« In če sa te iz sojem pogretem in pretenstanom govorom vuliuce prelantat, če sa. jih pol vulil, za kua h jh pa jest ne iz tem lepem sluvcnskeni pesnicam; pusebn, ke jest nlsm puger-vu ud vuliucu, de b me za celeh šest let zvulil, kokr druh pugervaja, ampak sm izrečn prosu, de nej saj za en lev iz mana puskusja.«
»Precej puhlcunga s se res pukazu. tu t morm prznat; cviblam pa so use glih, do b tisto pesnice pr vuliuceh kej izdale.*
»Jest pa prou nč na cviblam; zatu pa kar liitr stopma h Bratuša pu eclin-der pa pu rukuvice, de me aa u gespud dohtar Trillar in ta druh deželn puslanci čez rama gledal, če um pršou iz tala klufeta u deželn zbor. Kar hitr stopma
Boltatu Pepe iz Kudelnga.
* Kokr se je pukazal, Razlaguve
pesnice res Marinčkuniu Mntičctc niša nč zalegle. (Opazka stavceva^
samo z okoličanskimi volilci. Poglej, mo:
1. Kamnik: Volilcev jc bilo vpisanih v Kamniku 356. Okoličanov domače mestne občine Kamnik s predmestjem Zaprcče in iz sosednjih občin, ki imajo v kamniški mestni občini kako posest, je bito 133, od katerih je volilo najmanj 16 z liberalno stranko. Volit je prišlo 321 volilcev. Okoličanov je prišlo volit 119, in kakor rečeno, jih je volilo najmanj 10 z liberalno stranko, s S. L S. pa 103, tako da je dobil med meščani naš kandidat 112 glasov, liberalec pa 80 glasov. Pri volitvi leta 1908 je dobil liberalni kandidat Vilfan v Kamniku 99 glasov.
Radovljica: O tem govori jasno današnji dopis »Velik poraz liberalne stranke v Radovljici«. Blagovolite ga prcčilati. Ko bi noben okoličan ne volil, bi imela S. L. S. med meščani v Radovljici večino 14 glasov, to je med meščani 52 glasov. Leta 1908. jo dobil liberalni kandidat Vilfan v Radovljici 56 glasov, naš 40 glasov.
Tržič: Tudi ta jo silno žalosten za liberalce. Tu je bilo volilcev 158, na volišče jih je prišlo 116, odsotnih jo bilo 7 častnih nemških meščanov, ki ne bivajo tu in pet je. bilo zadržanih volilcev. Zunanji volilci so samo 4. Dr. Gregorič je dobil v Tržiču 76 glasov, liberalni notar Marinček 66, prazne glasovnice so bile i. Torej ima naš kandidat tudi v Tržiču med meščanskimi volilci večino! Nemci se hvalijo, da so oddali v Tržiču 25 glasov za Ma-riučka — mladi Alfonz Mally jc živahno delal za. starosto Sokola Marinčka — socialisti so v Tržiču dali liberalcem i glasove, po aili so vzeli našemu kandidatu 6 glasov, torej imajo liberalci v Tržiču samo 31 svojih glasov. Leta 1908. je imel liberalni kandidat v Tržiču 47 glasov.
Tako jo nazadovanje liberalne stranke v tej mestni skupini! Glasovi, katere je združil nase liberalni kandidat notar Martinček, niso več narodno, napredni glasovi, ampak so glasovi li-fecralcav, Nemcev, nemškutarjev in so-socialnib demokratov. — S. L. S. ima pa večino s samo slovenskimi glasovi, pritlcbila si je tudi med meščanstvom toliko zaslombe, da bi zmagala tudi samo s slovenskimi meščanskimi, glasovi!
Med meščani ima proti liberalnemu kandidatu notarju 1/arinčku naš kandidat primarij dr. Gregorič večino 52 tjlasov, lota 1908. jo zmagal liberalni kandidat Vilfan z večino 39 glasov.
To je prava slika volitve v mestni skupini Kamnik — Radovljica — Tržič.
Kdo je kriv liberftliiega poraza na Gorenjskem? Numare in številke menda, niso mogle dati liberalnemu »Danu« zadostnega odgovora na goraš-njc vprašanje, čeravno sta z »Narodom« cel teden reševala najrazličnejšo račune. Zato je nagajivi »Dan« popustil svojega starega strica iu mu, ne meneč se za njegovo jezo, danes odkrito povedal, da ne leži krivda vsled poraza v gorenjskih mestih »samo na vodstvu liberalne stranke, ki jo z nekako u m i r a j o č o gest o poseglo v volilni boj, marveč p r e d v s e m v 1 i -b e r a 1 n i inteligenci s a m i. Liberalni inteligenci manjkajo lastnosti, ki so potrebne, da jo vsposobijo za. vodstvo naroda.« Liberalni malomestni napol izobraženi škrici so po zatrdilu »Dana c sila n a d u t i, oš a h n i, se boje celo najmanjšega stika s preprostim meščanom, ki je za takega škrica »k u g a in p o o s o b l j o n o p r o -s t a š t v o«. »Dan« so norčuje iz liberalne polinteligeuce, ki kaže ves svoj demokvatizem v tem, »da leden pred volitvijo dostojno odzdravlja. Ti momenti karakterizirajo naše boljše ljudi popolnoma.« »Dan« očita liberalcem tudi surovost, »ki pozna, za političnega. nasprotnika le psovke in zasmehovanje« in pravi h koncu: »dokler sc to dvoje (namreč nadutost in surovost) brezpogojno ne zakoplje v grob, je naša inteligenca nezmožna, da tvori vodilni element stranke, ki upa na boljšo bodočnost.« »Dan« je zopet enkrat do nagega razgalil liberalizem na Kranjskem. Kaj bo sedaj »Narod« storil s tem porod nožem no vemo. Sedaj bo ! menda pridu san ju nad »klerikalnim zakonolomstvom konec, ko celo »Dan«, sum priznava, da so liberalci ba-tine —zaslužili.
-'- Zmaga S. L. S. pri volitvi v okr. šolski svet črnomaljski. Danes, dno ti. t. m. so so zbrali župani in svetovalci S. L. S. iz črnomaljskega sodnega okraja pri g. Matiju J. Skubicu v Črnomlju in na njegov pojasnilen in navdušen nagovor postavili za. kandidate v okrajni šolski svet č. g. Ivana Šašel, župnika v Adlošičih, za. namestnika pa g. Petra Panjava, gostilničarja v Dragovarji vtisi. Pri volitvi je dobil nas kandidat 64 glasov in Potov Pavijan 63. Liberalni kandidat jc bil g. sodni svetnik, Jurij
Fajfar, ki jo pa propadel z 18 glasovi čeprav jo delal zanj g. Svetina.
-f- Slovensko romanje v Rim oli
Ivonstantinskem jubileju jo zagotovljeno. Želeti je le, da bi bilo tudi mošt v o častno zastopano. Zato se priporoča onim, ki so temu romanju, naklonjeni, da l)i hoteli še zlasti pri moških malo poagitirati. Romarske knjižice in legitimacije bodo prejeli priglašenci po Veliki noči; najmanj en teden pred odhodom. — Razen Slovencev bodo skupna romanja napravili lotos iz Avstrije tudi še Hrvatje, Dunaj-Čani, Tirolci, Madžari in najbrž tudi Poljaki. Zastopani bodo torej skoro vsi narodi.
-r Centralna zadružna blagajna,
Podoclsek narodno-gospodarskega odseka je včeraj zopet zboroval in razpravljal o predlogu glede ustanovitve central, zadružne blagajno. Dr. L ic h t je izvajal, da je treba priti prejo na čisto glede načelnih vprašanj, preden se more začeti podrobna razprava. Predlagal jc nato, naj se izvoli komite, sestoječ iz referenta dr. Kreka in koreferenta dr. Franta, načelnika dn Liehta in poslancev Angermana in Einspinnerja, da se pomenijo o načelnih vprašanjih in o tem poročajo. Predlog so jo sprejel.
- Avstrijski Kitajci. Nekateri poslanci v avstrijski zbornici so sklenil?, sestavili nekak kitajskofilni klub, kateremu bo načeloval poslanec Por-ii e r s t o r f e r , podnačelnik pa naj bi bil dr. Trešič. Ta kljub ima namen gojiti simpatije za kitajsko republiko in so prizadevati za »intelektualne in kulturno stike «s Kitajsko. Klub ho baje odposlal tudi zastopnika k otvoritvi kitajskega parlamenta aprila loga leta.
Laška fakulteta. Poročevalec budgetnega odseka dvorni svetnik Rosner bo referat o laški fakulteti v Trstu te dni dogotovil, tako da bo predloga prišla takoj po Veliki noči pred plenum. Vlada Trst slejkoprej odklanja in bo naučili minisotr baje strankam predlagal za sedež fakultete neko furlansko mesto. (Gradiško?)
Osterreichs katholisches Sonn-iagsbtatt, ki je Jugoslovanom vedno skrajno pravičen, jc priobčil v svoji zadnji številki članek o »Stališču katoliških Slovencev nasproti balkanskemu vprašanju« iz slovenskega peresa »Osterreichs katholisches Sonntags-blatt« toplo priporočamo.
r Državna cesta Logatec—Idrija Poslanec' Gostinčar je vložil v seji poslanske zbornice interpelacijo na ministra za javna dela glede popravo, in razširjenja državne ceste Logatec^ Idrija.	tC
Modrijan. Znano je, da so politična razmotrivanja, ki jih prinaša »Slovenski Narod« z Dunaja, posebno neužitna. Po naivnosti se morejo kvečjoni meriti s spisi Mišjakovega Julčka. Včeraj se jo razkoračil dunajski »Narodov« dopisnik nad našimi poslanci, ker niso glasovali za socialno-demokraški demagoški predlog glede odpustitve rezervistov. Za ta predlog so glasovali samo socialisti in rusinski ter češki ra-dikalci, Torej tudi mladočelii, v kojih klubu sedi dr. Ravnihar, niso bili za predlog iu razpravo o zunanji politiki, ki bi se bila pri tej priliki brezdvomno razvila. Potemtakem je tudi dr. Ravnihar med tistimi, ki »so nc upajo svoje pošteno jugoslovanstvo pred celini svetom pokazati,« kakor »Narodov« ko-respondent duhovito pravi. Pametne stranke pa tudi niso mogle, drugače kakor da so ta predlog odklonile, 111 če bi 11. pr. namesto dr. Ravniharja sedel v parlamentu šc »Narodne tiskarne«, dr. Tavčar, bi bil brez vsakega dvoma tudi proti socialnim demokratom glasoval. Noben parlament v Evropi sc ni spustil te dni v razpravo o zunanjem položaju in se za doglodon čas tudi ne bo. V Srbiji skupščino niti ne skličejo. da bi se kakšni vročekrvneži 110 oglasili. v Rusiji so jo razprava o zunanjem položaju tudi odložila, na Francoskem so so stranko zedinile, da take razpravo ne provocirajo, na Angleškem ravno tako. in čisto tako so naredili v Be-rolinu. in v Rimu, kjer so so govorniki omejili zadnjič lo. na kratke in čisto brezbarvne izjavo. Debata v avstrijskem parlamentu bi bila posebno kočljiva. ker bi otežila delo onih poklicanih faktorjev, ki so kljub rovanju vojno stranke trudijo doseči kompromis z Rusijo. To razume vsak, ki jc dosegel postavno dobo moško zrelosti, le »Narodov« korespondent šc ni sposoben kaj takega kapirati. Čas, da se naši diplomaciji berejo levite, bo itak prišel, ko se sporna vprašanja poravnajo. Potem bo tudi prišel čas, da naši diplomati, ki sami vedo, da. ni njihova politika Slovanom prav nič všeč, krenejo na druga, pota, čc so voljni in sposobni. »Narod« pa naj pozove odličnega Jugoslovana dr. Ravnikarja, da poka-
že svoje veliko jugoslovanslvo in n. pr. gospoda ministrskega predsednika in-terpelira, zakaj grof Berchtold Skadra no da Črnigori.
H Promocija. V ponedeljek 10. marca bo na Dunaju g. cancl. i ur. Jakob M o h o r i č promoviran za doktorja prava.
—	Zimski šport. Iz Bohinja se nam poroča, da so snežene razmere še vodno ugodne za smuči in za sanke, temperatura i pod ničlo, vreme jasno, sanka-lišče dobro, za smuči v zgornjih legah.
—	Potres. S Koroškega nam poročajo. Sinoči ob 9. uri 10 minut smo čutili potres tukaj pri Sv. Jakobu v Božu; trajal je skoro dve minuti.
—	Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo jutri, v nedeljo ob 10. uri dopoldne v magistratni dvorani. »Matico Hrvatsko« bosta na skupščini zastopala njen predsednik g. univ. prof. dr. Oton K u čer a in njen tajnik g. prof. dr. A. B a z a 1 a.
—	Umrl je v Novem mestu 84 let stari sodni oficial v pokoju g. Miha Grebene.
—	Na Jezici je namesto odstopiv-šega g. Vilfana izvoljen za župana posestnik V. A h 1 i n.
—	Zanimiv mož umrl. Umrl je dne 7. marca v bolnišnici v Ljubljani Ra-deckijev veteran Valentin B o k a 1 i č , bivši posestnik iz Pristave pri Mengšu. Dne 10. februarja se je nevarno opekel po desni nogi, ko je gasil gorečo travo ob gozdu in te opekline so spravile 87 let starega fanta v grob. V mladih lc-111 je mnogo skusil in trpel v vojski na Laškem, kjer je bil vjet v Mantovi. Rad lje pripovedoval zanimive dogojlke iz svojega življenja, posebno iz vojaških Jet. Veliko je vedel tudi iz domače zgodovine n. pr. o tlaki, o rokovnjačih itd. Še pred kratkim je nekemu znamenitemu slovenskemu pisatelju podal več pojasnil o DimeŽu in o drugih rokovnjačih in mu povedal več stavkov v rokovnjaškem jeziku, da to snov porabi v svojih spisih. Vse svoje življenje je bil trden in delaven, vsakemu je rad pomagal, kjer je mogel. Ž njim je legel ,v grob mož stare korenine, vedno zvest Bogu in cerkvi. Naj v miru počiva!
—	Srbija potrebuje zdravnikov. Srbsko vojno minstrstvo se je obrnilo na društvo hrvaških zdravnikov v Zagrebu s prošnjo, da bi nekaj hrvaških zdravnikov za notranje bolezni (notranje bolezni se vedno bolj širijo med vojaki) poslalo na bojno polje, ker srbski zdravniki ne zadostujejo več. Mesečna plača znaša 400 dinarjev, razen tega se povrnejo vozni stroški tje in nazaj za drugi razred. Priglase sprejema vojno-sanitetni šef polkovnik dr. R. Sonder-rnajer v Belgradu ali pa predsedstvo društva hrvatskih zdravnikov v Zagrebu.
—	Umrla je danes v deželni bolnišnici 42 let stara Polona K r ž i š-n i k iz Zgornje Dobrave, občina Trata pri Kranju, ki je padla pred dnevi pri božjastnem napadu v ogenj.
—	O ukradenem železu v Podnartu so oblasti napačnega sumile. Poštenemu možu se je zgodila krivica. Tako nam poroča g. Franc L u k o v š e k iz Kranja: Ni res, da bi se mene prijelo na kolodvoru v Kranju. Tudi ni res, da bi bil jaz prodajal ukradeno železo nad 2000 kg različnim kovačem v okolici, pač pa je res, cla jaz nisem prodal ukradenega železa niti za en vinar kateremukoli kovaču.
—	Prostovoljno gasilno društvo na Rečici pri Bledu bode imelo svoj III. redni občni zbor v nedeljo dne 10. marca v restavraciji Mangart ob pol štirih popoldne.
—	Čokolada se jc podražila za 10 Vin. pri kg.
•—V konkurzu je trgovec Ivan Bile v Toplicah pri Novem mestu.
—	»Živela srečal«, je gotovo že marsikdo zavpil, ko je po žrebanju turških srečk zaznal, da je njegova številka zadela glavni ali večji dobitek. Dne 1. aprila t. 1. je zopet žrebanje turških sreč, pri katerem bodo izžrebani nastopni dobitki: glavni za 100.000 frankov, eden za 30.000 frankov, 2 po 10.000 frankov, lj po 2500 frankov, 12 po 2000 frankov itd. Vsi dobitki so lepi, a najlepši je oni za iOO.OOO frankov, katerega pu prav gotovo no bo zadel, kdor nima turške srečke. Čitajte današnji oglas »Slovenske Straže« in zagotovite si s takojšnjim naročilom turšjve srečke igralno pravico že za prihodnje žrebanje.
Primorske vesti.
štajerske novice.
š Promocija. Iz Gradca poročajo: Član »Zarje« in prvi starešina hrvaškega katoliškega akademiCnega. društva »Preporod« g. S t j e p a n De a -n a v i d jc promoviral danes za doktorja vsega zdravilstva.
š Umri je pri Sv. Ani na Krember-/u posestnik in župan iz Zkoi\ Ročice g. Jožef Eilec.
p Umrl je v Trstu sodnik dr. Rudolf A b r a m, star 30 let.
p Promoviral je v Pragi za doktorja prava odvetniški kandidat v Tolminu g. Julijan Pavlinčck.
j) »Častna« zadeva dveh Albancev. Poročali smo, cla se je predsednik kongresa, Faik Konica, spri z enim kon-gresistom tako, da so ga posadili pred prag. To je seveda albansko čast tako užalilo, da so se spomnili na krvno osveto. Ivanaj beg je poslal zato žalitc-lju Konici begu vizitko in kmalu nato sekundante. Za prvega sekundanta se je Konici ponudil nadporočnik avstrijskega generalnega štaba, ki jo njegov intimen prijatelj. Policiji pa so jo vendar zdelo smešno, cla bi se Albanci hodili že v Trst pretepat in zalo je zagrozila Konici in Ivanaju, cla oba zapre. To je dalo povod, da se je albanska zadeva mirnim potom uredila brez avstrijske intervencije.
OGRSKA NORIŠNICA.
• Pri razpravi o volilni reformi v ogrskem parlamentu sc je predlog, naj se uvede tudi ženska volilna pravica, odklonil. Starostna doba za volilne opravičence je 30. leto starosti. Sprejme se tudi vladni predlog, cla se onim, ki so bili obsojeni zaradi »hujskanja proti državi« za pet, oziroma deset let, volilna pravica odvzame. Sprejme se vladni načrt, da je volilna pravica deloma tajna, deloma javna. Nato se cela volilna reforma sprejme. Danes se vrši tretje branje.
Tele onsKa in isrzoiavno poročile.
KEDAJ SE PRIČNE ODLOČILEN NA-SKOK NA SKADER.
Cetinje, 8. marca. Vlada je dobila obvestilo, da jc srbski ekspedicijski zbor že na poti. Srbske pomožne čete boclo do zadnjega tedna tekočega meseca pred Skadrom štele 40.000 mož. Do tedaj resne akcije proti Skadru nc bo.
PADEC JANINE.
Atene, 8. marca. V Janini so Grki poleg za boj sposobnih turških vjetni-kov zajeli tudi še G000 ranjenih turških vojakov. Vhocl grškega prestolonaslednika v Janino je bil nad vse slovesen in se je izvršil ob velikanskem navdušenju prebivalstva. Zvonovi cerkva so zvonili.
OKOLU ODRINA.
Belgrad, 8. marca. Okolu Odrina trajajo snežni meteži šc dalje, vendar se opaža, da zima nekoliko popušča. Srbska armada je zimo dobro prestala, Turki so pa silno zmrzevali na stražah, mnogi so bili amputirani. Na srbski strani zadnji čas ni bilo .nobenih žrtev. Vojaki na predstražah se hitro izmenjavajo, dobivajo čaj in suhih drv, kar se pošilja iz Srbijo. V Ivadi-koju, kjer je prej umrlo 10 do 18 obolelih. že mesec dni ni niličo umrl. Obolelo vojake takoj oddajo v bolnišnice in če niso težko bolni, jili takoj odpošljejo v Srbijo. Srbska armada se hrani z mesom, ki ga ji pošiljajo iz Srbije, kruh pa se peče na bojišču.
ODGOVOR BALKANSKE ZVEZE NA MIROVNO POSREDOVANJE.
Sofija, 8. marca. Balkanska zveza bo na njihov posredovalni predlog glede miru s Turčijo šolo v treh do Štirih dneh odgovorila. Padec Janine je položaj za Turčijo v neugodnem zmislu iz-premcnil.
DEMOBILIZACIJA.
Peterburg, S. marca. Dejstvo, da. carski ukaz o demobilizaciji tudi včeraj še ni izšel, javnosti ne sme vznemirjati. Diplomatični sporazum med Avstrijo in Rusijo glede splošne domo-bilizacije je že gotov. Urediti je le vprašanje, kdaj naj se objavi.
PAŠIČ NE ODSTOPI.
Belgrad, 8. marca. Vesti, da jo stališče Pašičcvega kabineta zaradi spora med Srbijo in Bulgarijo postalo ne-vzdržljivo, so brez vsake podlage.
PREBIVALSTVO BITOLJA.
Belgrad, 8. marca. V Bitolju je izvršen popis prebivalstva. Mesto ima 62.000 prebivalcev.
KEDAJ SE UREDE RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Budimpešta, 8. marca. Minister za Hrvaško se jo izjavil, cla so hrvaško vprašanje reši po volilni reformi, če nastane notranji in zunanji popoln mir. Zahtevi Hrvatov po hrvaškem službenem jeziku, da se ne more ugoditi, češ da pripade železnicam v slučaju vojske važ.nn naloga in cla ni mogoče naredi) izdelati v tolikih jezikih, kolikor je malih železnic, če so bodo njegovi predlogi sprejeli, tedaj se odpravi na Hrvaškem komisarijat, siccr ne. Naj-
večje težave da delajo osebne aspiraci-je političnih voditeljev kolikor političnih voditeljev, toliko političnih strank. To so mora opustiti. Med Čuvajem in Unkclhauserjom cla ni diferenc.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 8. marca. Finančni odsek je nespremenjeno sprejel predloge referenta o nakazilih iz davka na žganje ter je odklonil vse izpreminjcvalno predloge.
OGRSKI PARLAMENT.
Budimpešta, 8. marca. Državni zbor je sprejel volilno reformo v tretjem branju.
Budimpešta, 8. marca. Prihodnji teden reši volilno reformo magnatska zbornica, nakar sc takoj predloži kralju v sankcijo.
SLOVENSKA TRGOVSKA ŠOLA V TRSTU.
Dunaj, 8. marca. Naučni minister je slovenski zasebni trgovski šoli v Trstu podaljšal pravico javnosti do leta 1915.
DELEGACIJI.
Budinipešta, 8. marca. Delegaciji sc no skličela spomladi, ampak šole j e s e n i.
POSLANEC UDRŽAL,
Praga, 8. marca. Poslanec Udržal je mesto načelnika češkega agrarnega kluba odložil, ker sta se obe radikalni krili zopet združili.
ŠTRAJK V TRSTU.
Trst, 8. marca. Delavci »Slabili-metito Tecnico« so se podali v cleputa-ciji k ravnateljstvu, a niso bili sprejeti. Deputacija se je podala k ces. namestniku in obrtnem nadzorniku. Na večernem sestanku so delavci sklenili š t r a j k a t i dalje.
AMNESTIJA NA RUSKEM.
Peterburg, 8. marca. Tudi ruski pisatelj Gorki je pomiloščen in se sme na Rusko vrniti.
NESREČA NA MORJU. Danski parnik se potopil. Vse moštvo utonilo.
Kodanj, S. marca. Na poti iz Tyna v Konigsberg se je potopil parnik »El-sa und Hugo Stanner«. Vse moštvo parnika je našlo smrt v valovih.
STRAŠNA EKSPLOZIJA.
New York, 8. marca. Pri eksploziji dinarnita v baltimorški luki je bilo ubitih 50 oseb, dva parnika, »Atlantic« in »Jason« sta uničena. Visoke hiše so se pri eksploziji majale, na tisoče šip je pobitih.
NESREČA ANGLEŠKEGA PARNIKA »CALVADOS«.
Carigrad, 8. marca. Oteti potniki s potopljenega angleškega parnika »Cal-vados« pripovedujejo pretresljive podrobnosti o nesreči. V noči oci 2. na 3. marca je v pandermskem zalivu butil vihar ladjo ob čeri. Z žičnimi vrvmi se je posrečilo privezati parnik na morsko čeri; tako si je od 300 potnikov otelo življenje 150 oseb, ki so čakale v obup-
POLET MONAKOVO DUNAJ — BUDIMPEŠTA.
Dunaj, 8. marca. Aviatik Janisch jc iz Monakovega priletel v Klostorneu-burg, od tu poleti v Aspcrn, od tu pa v Budimpešto.
ANGLEŠKE SUFRAGETKE.
London, 8. marca. Sufragetko, ki je zažgala čajni paviljon v botaničnem vrtu, je sodišče na 18 meseeeo ječe obsodilo. Tu sc je osnovala proti sufra-getkani liga, ki bo nasilnosti sufragetk preprečevala z nasilnostmi.
nem položaju dva dni na pomoč. Sedem potnikov jc med tem zmrznilo.
Ljubljanske novice.

Bi
Ji
lj Slov. katol. Izobraževalno društvo Vodmat-Selo-Moste ima jutri ob pol 4. uri popoldne občni zbor pri gosp. Oražmu na Selu.
lj Lepa lirično - dramatična pasi« jonska igra »Marija Magdalena« se ponovi na Ljudskem odru jutri v nedeljo. Začetek prav točno ob sedmi liri. Igra je zelo krasno inscenirana ter za postni čas Z'4o primerna. Pevsko točko, ki so kot. uvod k vsakemu dajanju, so ovseni nove. Ker je vstopnic še zadosti na razpolago, zato vse lepo vabi Šentjakobsko prosvetno društvo.
lj Službena pragmatika za mestne uradnike in občinstvo. Službena pragmatika. za mestne uradnike določa § 17.: »Vsem uradnikom jo zlasti v službenem občevanju s strankami ravnati z ono dostojnostjo, mirnostjo in resnostjo, ki izvira iz vidnega prizadevanja, strankini zahtevi kolikor mogoče vstreči. Če je pa zahteva neutemeljena ali nedopustna, jo stranki to na dostojen način do!«čno pojasniti in jo poučiti. Prenagljeno, nedostojna ali celo surovo ravnanje s strankami je nedopustno. — S 20. pa določa: Načelniki uradov in oddelkov niso le za svojo osebo obvezani držati se natanko določenih uradnih ur, marveč imajo pod lastno odgovornostjo tudi paziti na to, da se jih točno drže tudi njim podrejeni uradniki in drugi mastni uslužbenci. Na vsako nepravilnost v tem pogledu morajo dotičnika opomniti in če bi bil takšen opomin brezuspešen, to takoj županu naznaniti.« — 8 25. določa: »Postranska opravila, ki nasprotujejo ugledu in časti službe mestnega uradnika, ki izvrševanje službe količkaj ovirajo, ki morejo po svoji naravi in kakovosti popolno nepristranost urad-nikovo v službi kratiti, ali ki so neposredno ali posredno v zvezi z uradom, so prepovedana. Zlasti tudi ni dovoljena si er dopustna postranska opravila v uradnih prostorih prod uradnim časom ali po njam izvrševati, v ta namen ondi sprejemati stranke ali prezgodaj zapuščati urad. Vsako sicer, dopustno priclobitveno postransko opravilo sme uradnik izvrševati le s pismenim dovoljenjem župana. Sodelovanje, pri akcijskih ali drugih na dobiček merečih družbah v načelstvu, v upravi, ali nadzorstvu, pa more dovoliti le občinski
svet.« ..... V teh točkah jo bilo doslej od
strani davkoplačevalcev mnogo pritožb. Službena pragmatika clajc sedaj davkoplačevalcem proti vsem takim nedostatkom krepko orožje v roke. V uradu res delavnim, prijaznim in točnim uradnikom se pa teh točk itak ni bati.
lj Veseliški davek. V seji ljubljan-skoga občinskega sveta dne 6. t. m. je stavil občinski svetnik Ivan Štele naslednji samostalni predlog: »Občinski svet skleni: Uvede se veseliški davek. Mestni magistra I naj občinskemu svetu predloži načrt pavšalno odmerjenih pristojbin za razne, prireditve in zabavna podjetja. Dobrodelne prireditve naj bodo proste veseliškega davka.«
I j Polajnkov ) popotovanje nazaj v Evropo. Izvedeli smo, da je avstrijski konzul g. Orlando v Plymouthu na Angleškem sporočil ljubljanski policiji, da je dvojica Polajnko včeraj dospela s parnikom »Fin lan d« v Plyrnouth, kjer so pa ni izkrcala, marveč jo morala s parnikom dalje do Antwerpna v Belgiji. kamor dospe danes in kjer ju bode tamošnja. »Hermandad« sprejela v svoje varstvo. Posredovanje tukajšnje oblasti. da se dvojica nc pusti na angleška tla, je, kakor se vidi, tedaj uspelo in je sedaj zadeva rešena že v toliko, da ni več pričakovati kakih zaprek a. la »engliseh Sunday«, marveč se bode sedaj zadeva razvila rednim potom. Upamo, da hod orno mogli že v kratkem času o celi zadevi obširnejše poročati.
lj Na cesti onemogel. Včeraj se je na Karlovski cesti zgrudil 731otni delavec Matija Kašar, kateri je pri tem dobil telesne poškodbo. Onemoglega so
Tiščanje v prsih in premočni udar srca provzroči največkrat ravno neredna prebava. Ako se jemlje vsaki dan na tešče pol kozarca Franc Jožefove grenčice uredi to redno prebavo in odstrani krvne tokove. »Franc Jožefova grenčica«, piše učeni dunajski zdravnik za živčne bolezni, profesor dr. pl. Kraft-Ebing, se vedno dobro obnese; zaželjeni odvajalni učinek nastopi žc kmalu po par urah. Dobi se v lekarnah, drogerijah, in v prodaalnah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožef-ovih zdravilnih vrelcev v Budimpešti.
iakoj prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj šišensko prosvetno društvo nima jutri predstave v Št. Vidu, kakor -Emo poročali, pač pa prihodnji teden.
lj Zapuščena družina. Sinoči se jc zglasila pri policiji Ana Gorenje, rodom iz Krškega, s vojimi petimi nepreskrbljenimi otroci in prosila za jed in prenočišče. Družino je očo pustil v Bischofshofnu in neznano kam odšel. Danes se je revni materi dala denarna podpora, da je mogla v svojo domovno občino.
lj Koncert Slovenske Filharmonije.
.Tutri, v nedeljo, priredi Slovenska Filharmonija v restavraciji na južnem kolodvoru koncert pod osebnim vodstvom gospoda opernega kapelnika C. M. Hrazdira. Začetek ob osmih zvečer, vstopnina 60 vin.
lj Jubilej vojaške kroglje. Na stezi, ki vodi od Poljanske ceste med št. 31 in 33 k Poljanskemu nasipu, je zazidana v hišo pest debela kroglja z napisom: »D : 28 : Sb. 1813«. Ta napis se tolmači tako, da je dne 29. septembra leta 1813 priletela v hišo kanonska kroglja.
lj Značilno. Preteklo nedeljo okolu pol 2. uro popoldne se je ustavil pred šentpetersko vojašnico neki ljubljanski potepuh ter je pričel razlagati, kar mu ni prav na svetu. Kričal je: »Vse bi bilo dobro na svetu, če bi le f .... v, škofov in papeža ne bilo.« Pred vojašnico je stalo in sedelo nekaj vojakov, katerim je bilo to barabsko »predavanje« ljubljanske barabe tako všeč, da so ploskali in mu kričali »Živio!« Vojaki naj bi se, če stoje pred vojašnico, obnašali vendar tako, kot so spodobi za — vojaško uniformo!
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
Brat žganjar zaklal brata žga-njarja. Sledeči slučaj nam zopet kaže žalostno sliko iz kmečkega življenja, kam dovede, človeka strast žganjepitja in kako potrebno je, da se z vsemi silami dela na to, rešiti naše kmečko ljudstvo žganjepitja, ki povzroča toliko zla. Lovrenc Bizjak, podomače Gor-jančev iz Predoselj, delavec v Britofu in njegov brat Miha, sta bila strastno žganjepitju udana. Eden drugega sta pisano gledala, itadar sta bila pa pijana, sta sc tudi stepla. Letos na Sveč , nico je šel obdolženec Lovrenc Bizjak zjutraj v Predoselje k sveti maši, a že pred mašo si ga je privoščil svojo merico, po končanem cerkvenem opravilu je pa zopet v Lorbarjevi trgovini spil dva frakeljna špiritovca. Da bi dan kar tako meni nič tebi nič dolgočasno ne potekel, kupil si jc špirita, ga pomešal z vodo in pijača je bila gotova. Tisto nedeljo popoldne sta bila oba brata ocl žganja pijana. Okoli tri četrt na 6. uro zvečer sta se začela zopet prepirati in pretepati, zlasti je bil obdolženec na brata jezen, ker ni maral delati in jc najraje lenobo pa sel ter žganje pil. Brat Miha je baje obdolženca prijel za ramo, ga tresel semtertja ter tolkel s pestjo po glavi. Lovrenc Bizjak je potegnil svoj žepni nož (popkar) ter ga .sunil za levo uhlje, nato pa še v levo stran vratu tik pod spodnjo Čelustjo, prerezal mu je veliko vratno žilo do-vodnico in odvodnico, kar je vsled iz-krvavitve povzročilo smrt brata Mihe. Priča Neža Lukanc, babica v Predos-Ijih, najbližja soseda Bizjakovih, je izpovedala, da je na. dan žalostnega dogodka prišel Lovrenc k nji na dom in je povedal, da je brata zaklal. Kmalu nato se je prikazala mati in je prosila, naj hitro pride k nji, ker je Lovrenc Miho zaklal in bo izkrvavel, če se ga ne obveže. Ona se je takoj podala tja in našla ranjenca na ustih v svoji krvi ležati. Takoj jc šla po svojega moža, da bi sklical ljudi, sama je pa tekla k občinskemu svetovalcu Antonu Pičmanu, da bi preskrbel zdravniško pomoč. Med potjo je srečala obdolženca, kateremu je očitala, kaj da je naredil. On je odgovoril »Delati noče«. Na njen od govor »Kako bode delal, če bodo umrl«, ji je odgovoril: »Bom šel tja, pa mu bom šo eno s koso dal, da bode hin«. Šla sta, ker jc deževalo, skupaj pod njenim dežnikom, in ona pravi, da se jo vedno v njo zaletaval in se mu je pri govoru jezik zapletal. Spremila ga je do doma in ko ju je slišal mož priče Neže Lukanc prihajati, prišel jc iz hiše. Obdolženec ga je pa prijel za ramo in ga silil nazaj v hišo z besedami: »Pojdi noter, boš videl, kaj sem naredil, če ni hin, mu bom pa še ene dve s koso dal«. Kmalu nato je pa prišel zopet pod okno omenjeno priče in zakli-cal: »Mati! Pojdite tja, Miha bo glih kar hin, le šc malo diha, vsa kri mu bo odtekla.« Na njeno vprašanje, kaj da bodo, če sc to zgodi, je odgovoril smehljajo: »Nič, zdaj grem po en škaf vode, da ga bomo sprali«, nakar je odšel. Priča trdi, da je bil obdolženec sicer pijan, pa vendar ne tako, da no bi bil ve-
del, kaj da dola. Priča trdi, da je prepir med bratoma nastal le zaradi tega, ker je obdolženec umrlega k delu gonil, umrli brat pa zaradi lenobo ni maral delati. Tudi nasproti orožniku so jc obdolženec izrazil: »Zato sem ga zaklal, da bo mir pri hiši!« Zagovor obdolženca, da je bil popolnoma pijan, izključujejo tudi izpovedbe drugih prič. Večina porotnikov sc jc izrekla za krivdorek obtoženca in sodišče ga je obsodilo na sedem let težke ječe. Sedaj bo tudi on imel nekaj časa mir — brez žganja.
Obsodba defravdanta. Evgen Kuss, ki je poneveril tukajšnji kemični tovarni 18.000 kron, je bii obsojen na 18 mesecev ježke ječe, poostrene z enim postom in trdim ležiščem vsako četrtletje. Kuss je kazen takoj nastopil.
Nazaj v kaznilnico ga je gnalo. — Iz jeze do žene uničil njeno imetje. Kar leze in gre, vse se veseli zlato prostosti, pa za človeka ni lepšega ideala kot zlata prostost. Tega mnenja pa ni bil Janez Brvar, ki je star 37 let ter je baj-taricc mož v Mošeniku. 10 let je presedel v Gradiški radi hudodelstva ropa in njemu so sc tako priljubili jetniški prostori, da se jo dostikrat izrazil, da bi so raje čintpreje zopet, povrnil tja, kjer se mu bolje godi, kakor doma. Ko se jc povrnil domov iz zapora, je bilo življenje mod njim in ženo skrajno slabo. In ni čudai Žena je potrebovala doma pridnih rok, a nesrečnemu možu se ni ljubilo delati in jc raje okoli popival. Na razna predbacivanja, katere je moral slišati radi svojega zanikrnega življenja, vnelo se je v možu sovraštvo do nje ter je sklenil na grozni način si nad njo ohladiti svojo jezo. Male pritlične bajte njegove žene se jc držal hlev, nad hlevom se je pa nahajal pod, kjer je obdolženec prenočeval. V hišni sobi je spala njegova tašča z njegovim sinom, žena Marija Bernot je pa imela svoje prenočišče v kleti, ker ni bilo v hiši za vse prostora. Bilo je dno 21. novembra m. 1. zvečer, ko so domači v svoje začudenje videli obdolženca, da si je vzel seboj vžigalico in dežnik. In glej, ponoči okoli 3. uro zjutraj je zbudilo neko čudno presketanje in svit Nežo Borštnar. Opazila je, da je hlev in sploh cela streha že v ognju. Vsem trem ni preostajalo nič več časa, razven nekaj obleke so drugega ni dalo več rešiti. Ker so bile vrata že v ognju. Poskakali so skozi okno na piano, da so si tako rešili življenje. Od vsega imetja ni ostalo drugega nego razpo-kano zidovje. Skupna škoda znaša 1800 kron. Obdolženec je po izreku izvedencev sicer na telesu bolehen, a je na umu popolnoma zdrav. Sam priznava, da jc na podu nalašč zažgal, samo da bi uničil imetje svoje žeine. Potrdi, da je to storil iz jeze in sovraštva do nje. Brvar je bil obsojen na deset let težke ječe.
Obsojen požigalec. 23 letni Janez Trobec, pristojen v Zminec, ki je poži-gal, da bi bil v kaznilnici preskrbljen, je bil obsojen v osemletno ječo. Obsojenec je prav flegmatično čul obsodbo in dejal: »To ni veliko«. Mož si skoro gotovo želi, da bi bil v kaznilnici do smrti preskrbljen. Bes značilno — v sedanjem porotnem zasedanju smo imeli 2 obtoženca, ki sta izjavljala, da sta zločin izvršila tudi radi tega, ker se jima v kaznilnici bolje godi kot doma!
Današnja popoldanska obravnava. Danes popoldne stoji pred porotniki tatica iz navade Julijana Habjan, stara 37 let, služkinja iz Kamnika na Go-remjskem. .S to obravnavo je prvo letošnje porotno zasedanje zaključeno.
/T

Nežni, slabotni otroci
postanejo kmalu močnejši, ako dobivajo nekoliko časa redno Scottovo emulzijo. Ker je veliko bolj okusna in dobrodejna kot navadno ribje olje, in lahko prebavljiva in ker na ugoden učinek ni potreba dolgo časa čakati, jo navadno radi jemljo. Scottova emulzija pospeši tvorbo trdnega mesa in razvoj močnih milic, njen vpliv na tvorbo kosti je pa očividen. Na podlagi splošne, okrepčave jamejo otroci kazati več veselja do življenja in kmalu jih bodemo videli že po kratkem času veselo okoli skakati. Scottova emulzija, v kateri se re-dilna vrednost ribjega olja po primesi mineralnih soli znatno poveča, zavzema brezpogojno prvo mesto; ampak mora biti pristna Scottova emulzija. •
Cena originalni steklenici je S K JO v. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje SO vinarjev v znamkah na SCOTT BOVNE, O. m b. H , Dunaj VII. In sc sklicuje na ta čatopi;, dostavi sc mu ena pofilj.tev potom lekarne »a 7	poskusnjo.
i> lir at
rao
Jflllili
V U. •	••	VJk.. »•" V -.1, »	. \i.\i ...
se sprejme v trgovino z mešan, blagom
Franc Božiček v Sp. Idriji.
1309
Ali si So sedaj nisi zapomnil, da kadim samo
JAC0BIJEVE ANTINIKOTINSKE
epraratne stročnica!
Kratek
glasovir
se ceno proda na Radeckega cesti št. 2, I. nadstr._761)
Sanatorium Emona iZt S
Privatno zdravišče za notranjo iii kirurgičnu bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, lastnik in Set-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, priinar. I. klr. odd. dež. boln.
se odda za mescc maj; cela hišica s krasnim razgledom, obstoječa iz 2 sob, kuhinje, verande ter vrt. Več sc poizvo pri peku v Rožni dolini p. Ljubljani. Najemnina 320 K letno. 72!»
priložnostni nakup!
Lepa žepna ura z verižico K 3 50,
30.000 komadov
kupljenih, zaraditoga pošiljam 1 lepo :il) ur idočo (no 12 ur) .,GL01tIA" srebrno anker-rem. uro, švlo. kolcsjo z , s sekundnim ka-veriiico natanuuo eno pravo pozlačeno /Hi ur idočo aukur-rom. prvo vrsto švicarsko uro s pozlačeno verižico zn K ii. Triletno pismeno jamstvo za vsako uro. ltazpošilju proti povzetju S. KOHANE, razpoSiljalnica švicarskih ur, Krakov St. 78. Neštevilno priznan, naročil Za nougnjajoeo d on ur nazaj. 3300
lepo grav. oklopiem, 3 sek i lopo pozlačeno ali posrebr. verižic K 3'5J. Nadalje ponudim eno p
I «! AlS/
Podpisani javljam, da nisem svoje obrti odložil, kakor se po Ljubljani govori, in da jo ravno tako še izvršujem, kakor do sedaj, ter se slav. občinstvu vljudno priporočam za nadaljno zaupanje.
Velespoštovanjem
Karo! Lipovšek,
slikarski mojster v Ljubljani, Kongresni trg 16.
Josip Zelen, posestnik v Senožečah, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter vseh drugih sorodnikov prežalostno vest, da je njih ljubljena hči, oziroma sestra, teta in svakinja, gospa
včeraj ob 6. uri zvečer, po mučni bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, 56 let stara, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne ranjke bode v nedeljo, 9. t m. ob 5. uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo služilo v župni cerkvi sv. Jerneja v Senožečah.
Senožeče, 8. sušca 1913.
Žalujoči ostali.
naravna
alkalična kislina
najboljša clfleilco in osvežujoča pijača
preizkušena pri želodčnih in črevesnih fca-tarlh, oblstnfh in mehurnh boleznih, katero
priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredstoo
pri karlovovarijskem in drugih kopeli£K'h Zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
pozer!
Ugodna prilika!
ae odda takoj prostovoljno v n?jem s 4 tečaji, gostilno, trafiko, zraven obstoječe posestvo, vrt in travnik, blizu okrajne ceste. - Glede najemnine in potrebno se izve pri Francu Gre5orcvčlč,„veleposestnik, Mali vrh. p. Brežice, Spodnje Štajersko.	731
Nova hiša
blizu Ljubljane, s 4 stanovanji, veliko kletjo, pripravno za vinsko trgovino, obdelanim vrtom ter s koncesijo za žganje kuhati in točiti, sc proda. Naslov se izve v upravništvu. 601
Šofer
izurjen in zmožen popravil, neoženjen, nastopi službo lahko takoj. Ponudbe pod šifro »Šofer 723« na upravo lista.
• v z malim vrtom in tremi stanovanji, na mirnem soln-čnem in zdravem kraju, se poceni proda. Polovica kupne cone, se lahko obrestuje. — Več pove lastnik v Ljubljani, Marmontova ulica št. 18. 680
vešč obeh deželnih jezikov, zanesljiv, želi svoje mesto menjati. Blagohotne ponudbe na upravo .Slovenca pod štev. 774.
zvirek: iaiesskilibl Saueriirnnn,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj In franko.
V Ljubllanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kastncr-u. Peter Lnss-nlku ln Andrel Sarabonu, Llubllana. it
Vsak teden sveža
Domino-Margarina
pri
A. Stacul Berjak & Šober.
Za prodajo
motorjev £n kmetijskih strojev
se sprejmejo izurjeni, dobri
, Ponudbe pod »Landvvirtsch. ltnnnil/1 Maschinen G4190« na anončno J lil KI pisarno Henrik Schalek, HUUIlUlI* Dunaj I., \Vollzeile 11. 722
Proda se dober
660 3
za 6 do 9 PS Ogleda se še lahko v obratu. Jernej Pogorele, mlin in žaga, Struge, pošta Dobrepolje.
€.pt€».1 msfo
se da odstraniti brez joda s sredstvom, ki je jc iz« umil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspelia vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1857
Kemični laUornlorll Paracelsus Sierniierg, Morava.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	i5tt
II
m

išče službe na Kranjskem ali Štajerskem, najraje pri kakem duhovniku. Naslov pove uprava „Slovenca" pod St. 706. (Znamka za odgovor.)
V Spodnjem Kašlju št. 18 pri Zalogu se proda
posestvo
7. živino in gospodarskim orodjem vred; hiša, hlev, pod, kozolec. 30 oralov zemlje. Lep sadni vrt. Kupci nuj so zglase istotam.	770
Hotelska delniška družba
Wan-iframar pri Trstu
išče za takojšnji nastop
Iučorico
Ponudbo s prepisi spričeval naj se do-771 pošljejo na gornji naslov.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega ljubega očeta, starega očota, strica iu tusta gospoda
Fran Mejač-a
se zahvaljujomo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba.
Posebno so zahvaljujemo pre-častitemu g. dekanu in deželnemu poslancu Ivan Lavrončiču, prečastili duhovščini, oo. frančiškanom, društvu ..Kamnik", gospodom pevcem, gospodom uradnikom, cenj. meščanstvu in darovalcem krasnih vencev.
Vsem in vsacemu posebej: Bog plačaj I
Kamnik. 6. marca 1013,
738
Žalujoč! ostali.
Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da so naš predragi oče, oziroma stari oče
mHTIJH
v petek zvečer po dolgem in mučnem trpljenju, v 86 le'.u starosti, prevideni s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspali.
Pogreb nepozabnega rajnika bode jutri v nedeljo 9. t, m. ob 8, uri zjutraj.
Pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin.
SELCA, dne 8. sušca 1913.
781
. Žalujoči ostali.
; AV . - ■ \ A ! ■ ' ' ■ ."" » *
Brez vsakega posebnega obvestila,
mm

-ir^i l: *»fo* " H!
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in sin gospod
dsšelni oficial
po dolgem mukepolnem trpljenju v 34. letu svoje dobe, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ob 1. uri popoldne izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nadvse dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 9. marca ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Bohoričeva ulica 25 k Sv. Križu, kjer se položi truplo k večnemu počitku.
Predragega, nepozabnega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne 7. marca 1913.
Helena šelko, roj. škrjanec,
soproga.
762
Josip in Franja šelko,
starši.

Prvi tlov. pogrebni zavod .7os. Turk EHKjramsuirarersBB]

Vzorce blaga za gospode in dame za
nove obleke za velikonoč
naročilo pri tvrJki
Prokop Skorkovsky in sin
Iztoz blugtt za moško in žensko obleke.
Humpolec, Češko.
Xo žoljo damo nioJko obleko tn'li izrrfiti.
Pjszsr frggoisci m oMiifti?
V najem se da takoj
(posebno primerno za urarja ali steklarja)
z vso opravo ali brez nje, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. (Znamka za odgovor.)	703
Pfaffovi šivalni stroji
12 različnih vrst za domačo porabo in obrt od navadne solidne do najmodernejše luksus - opreme.
Na novo industriran šivalni stroj št. 101 in 102, do 3000 vbo-dlajev v eni minuti. Tek strojev na kroglice. 10 letno jamstvo. Komur je stroj nepoznan, dobi ga 1 mesec na poskušnjo. Ceniki brezplačno.
Zaloge: Ljubljana, sodna ulica
Kočevje 240	710
Zastopnik: Fr. Tscbinkel
Krasne, novo opremljene sobe za tujce, priznano dobra kuhinja, izborna raznovrstna vina. Vsak čas kopel] v hiši. Si parla italiano. — On parle Lancais. Englisch spoken.
Za obilni poset se priporoča velespoštovanjem
Vincenc Spatzek,
VflBlIiO
na
ice za Planino in stilno
692 3
lastnik.
s sedežem v Planini
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
ki se bo vršil
73J
z opeko krita, z velikim vrtom iu z vsemi pripadajočimi stoječimi rečmi, stoji med tovarnami, 10 minut od Celja, je davka prosta in je tudi za obrt ugodna. —
Več se poizve v: Gaber jc št. 139, pošta Celje.
se proda, amerikanskega sistema, z 12 registri. 23/s vrste glasov, za zelo nizko ceno. —
Obrniti se je pod »Harmonij« poste restante Ljnbljana. 776
dne 16. marca 1913. ob 11. uri dopoldne vdruštveni pisarni vPlanini.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrdilo računov za leto 1912.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva
6.	Slučajnosti.
Ako bi ne bil zbor sklepčen, so skliče pol ure kasneje drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.
Načelstvo.
ležeči in stoječi od 1—100 HP, kakor tudi lokomobili od 3—20 HP. Na tisoče motorjev v obratu. Nikaka finančna kontrola. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava. Ugodni plačilni pogoji. Največjo jamstvo. 718 52
I W?irrlialnWQlri Dunaj m' Paulusgasse 3.
•P« f V ili VlllilU 71 Oftl) Ceniki, obiski Oiljeniakcro zastonj.
Brzojavni naslov: BHJEC, LJUBLJANA.
558 (i) umetni in trgovski vrtnar.
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
zSoSi suhih vencev
izdelovanje šopkov, vencev, trakov : z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno :
Vrtnarija Je sia Tržaški cesti 34.

(Jos. Schrey)
V nedeljo, dne 9. marca
s sodelovanjem slavne „Slo= venske Filharmonije",
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 6 O vinarjev.
površniki, pelerine za moške in dečke, fine vrhne jopice, cele obleke, kakor tudi posamezna krila za ženske. — Velika izbira v prvem nadstropju. — Nizke stalne cene v manufakturni in konfekcijski trgovini v
• /Kin 0	liiihliom ni UAriilii
35
1
nasproti gostilne M Soli" v Mm ivie i. liane.
767
Amerikanske
e mize
nove, s pi»edali na valjcih za zapiranje, solidno in masivno delo se eeno oddajo pri
G. TOflHlES, Ljubljana Dunajska cesta št. 35.
ffgsar- Pozor: *» pozor!
Dne 10. marca 1913 ob 9. uri dopoldne se bode v Wolfovi ulici št. 12 prodajala potom javne prosto v. dražbe
velika množina čevljev.
Ne zamudite ugodne prilike!
Dr- Igo Jane
odvetnik
v Radovljici.
J^aznanjam, da sem se preselil s svojo
kjer sem prevzel pisarno pokojnega gospoda dr. Vilfana v hiši posojilnice" v Radovljici.
Prisilna razprodaja zaradi vojne!
ve* m
muh
Vse skupaj samo kron 29"50.
Tak priložnostni nakup samo enkrat v življenju!
Kompletna moška obleka!
obstoječa iz suknjiča, hlač in telovnika, iz najboljšega, trpežnega kam-garua, ali brnskega sukna ali iz pristnega .štajerskepa lodna v poljubni velikosti, svetle ali tomne barve, gladkega ali kariranega v lepih in
modernih vzorcih.
Moški klobuk „Kavalir"
mehak ali trd iz najboljše klobučevine, s svileno podlogo in trakom, zelo eleganten in modern, črn, rujav ali siv.
Moški črevlji iz usnja I
(na lastiko ali za hribolazce) iz najboljšega usnja, lepi, udobni, moder, fazou. vse skupaj samo K 29-30.
50.000 komadov teh garnitur, obstoječih iz kompl. obleke, klobuka in črevljev, je bilo namenjeno za izvoz na Balkan, a je moralo zaradi vojno iz-ostati in se proda v kratT 'JfiVKf^ Pri "as. Kot mera za moške kom času za polovično ceno Sa £. J	obleke zadostuje obseg črez
prsa, trebuh, dolgost rokava, hlač in koraka. Mera za klobuk zadostuje obseg glave, za črevlje pa dolgost stopala.
Samorazprodaja po povzetju.	<53
m. STOSODH, Dimna! HI/2, Hiessgasse «3—430.
Ljubljanska
Aktiva:
Bilanca k 31. decembru 1912.
Pasiva:
	K	r o n c				K	r o	n e	
1. Blagajna..................		.	587947	69	1. Delniška glavnica:	i	j L i		
2. Valute................... i 3. Menice in devize..............	6298565 7306	nc\ 1 02 | 07	, 71734 6305871	87 09	20.000 delnic (a 400 K, s kuponom za 1.1912) 2. Rezervni zaklad..............	735571	30 !	8000000	. - "
4. Predujmi na vrednostne papirje......			3493522	04		113231	59	848802	89
							■ 'i		
5. Vrednostni papirji.............	1449733	■ 34	2242484	05	b) na tekoči račun.........	7817136 ' 5420033	82 19:	13237170	J
6. Dolžniki: a) denarni zavodi.........									|
b) pokritje v vrednostnih papirjih, hipotekah, blagu itd.......	9254113	09		l	5. Upniki (inkl. računov ,,Centrala" ozir. ^Podružnice" per K 2,822.239 76) .....		i 1	6315647	66
c) računiPodružnice" oz. „Centrala"	2822239	76						84316	01
d) ostali dolžniki.........	1604265	61	15130351	80				978	
									— 1
7. Inventar..................		r . r	129316	70	8. Dobiček: a) prenos iz leta 1911.......	48112	40:		i
			1190162	57	b) dobiček za leto 1912......	616363	84	664476	24 1
			29151390	81		29151390 ! II			81 ;
S knjigami in prilogami primerjali ir Nadzorstveni svet	r II i v soglasju našli:				V Ljubljani, dne 31. decembra 1912.		I		
Ubald pl. Trnkoczy 1. r. predsednik. Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Dr. Alojzij Kokalj 1. r člani.		Ivan Mejač 1. r.			Ladislav Pečanka 1. r. Alojzij Tykač 1. r. ravnatelja.				1
Izdatki:
Račun izgube in dobička k 51. decembru 1912.
Prejemki:
1.	Obresti recskoinptne in transitne.....
2.	Obresti vlog na knjižice.........
3.	Obresti vlog na tekoči račun.......
4.	Upravni troški..............
5.	Plače in stanarine............
6.	Davki in pristojbine...........
7.	Odpis inventarja.............
8.	Čisti dobiček za 1.1912 inkl. prenos iz 1.1911
i II	I
S knjigami primerjali in v soglasju našli:
Ubald pl. Trnk6czy 1. r.
predsednik.
Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Dr. Alojzij Kokal) 1. r. Ivan Mejač 1. r.
člani.
Krone
384965 376738 564295
96 30 75
1326000 :	01
118214 j	48
236012 i	05
I
95181 j 29 14215 i 69
664476	24
2454099 76

1.	Obresti vrednostnih papirjev
2.	Obresti menic
3.	Obresti predujmov in tekočih računov . . .
4.	Iznos bančnih poslov ............
5.	Iznos realitet ................
6.	Prenos dobička iz leta 1911
Krone
90741	87
923J15	08
1029444	39
2043901 328821 33264 48112
34 18 84 40
2454099 70
V Ljubljani, dne 31. decembra 1912.
Ladislav Pečanka 1 r.	Alojzij Tyka5 1. r.
ravnatelja.
RuZuu"£u fi*Si£Sa uuuSkka. Čisti dobiček za leto 1912 per K 664.376'2fi se razdeli sledeče: Rezervnim fondom se dodeli skupno K 151.19711 tako, da narastejo na K 1,000.000. — Kot 6°/0no dividendo za leto 1912 (K 24'-) na vsako delnico se izplača pri Centrali in podružnicah: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica in Celje skupno K 480.000, ostanek de K 14.724'57 se pa prenese na novi račun.
Upravni svet.
Proda se
n n Q 'v
j y c &
iiiša, v kateri je gostilna, mesarija in žganjarna, tri koncesije, dulje 3 orale zemljiSfa, za skupno ceno 15.000 K. Pri hiši veliko dvorišče. Gostilna ima veliko dvorano. Plaču se lahko samo polovica kupnine. Več pove Anton Žlgante, ::	So vinjak 48, Istra.	:: 743
Za dobo 4 let se išče
čoln z vsem orodjem in 8 mrežami na razpolago. Ponudbe na Al. Grilc, Krakovska ul. 29.	763
Oskrbništvo grajščine Ruperčviii
pošta Kandija pri Novem Mestu išče pripravnega
kateri zna samostojno delati in konje podkovati. Plača se: 32 K, stanovanje in hrana za n e o že n j e n e; 60 K, stanovanje, drva in nekaj polja pa za o ž e n j e n e.	750
Ur
Ustanovil«"" 1845.
m
Parno barbarstvo
ter kemično čiščenje In :: snaženle oblek. ::
589
Apretura sukna.

Jos. Reich
Eiskl nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Šelenburoova ulica št. 3. i :: Postrežba točno. Solidne cene. ::
Eno veliko ali dve manjši
z družinskim stikom v slučaju in solnčni legi 1ŠČČ penzijonist s 1. aprilom.
Ponudbe pod „P 748" do 16. t m. na upravništvo tega lista.	748
proda se prav po ceni več
jezdnih oprav
% dobro ohranjenimi sedli (Bock & Pritsche).
JOSIP KoHLER, sedlar. Ljubljana, Dunajska cesta 19.	749
mešane stroke, boljša moč z večletnimi spričevali želi z 1. aprilom spremeniti dosedanjo službo. Naslov pri upravi 1.1. pod št. 693. (Znamka za odgovor.)
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
E>1IL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Skotijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo
mehka in trda. (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dos'avijo sena zahtevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI, za skladisčem državnega K lodvora. • • - • u45
Podružnica na Dunaju: III. Rm Heumarkt
z brezventiliihn preciznim upravljanjem. Originalno strojedeistvo VVolf 10—800 lil obratni stroji z najvišjo popolnostjo in ^^ bičkoin, za industrijo in poljedelstvo.
Do; cdaj izdelanih nad 720.0UO H.
Neka južnoavstrijska pivovarna išče m w
kateri bi bil popolnoma vešč v vseh z razpisano službo združenih poslih. — Plača po dogovoru. — Ponudbe s prepisi spričeval dosedanjega službovanja, plačilnim zahtevkom in naznanilom, kdaj bi bilo prosilcu možno službo nastopiti, naj se pošljejo pod šifro »Komercialni vodja 746« do 20. t, m.
na upravništvo tega lista. 74«
St. 275312.
766 (i)
Novo merjenje katastralne občine mesto Idrija se prične z dnem 1. aprila 1. 1913. Da se bo merjenje neovirano vršilo, se vsled naročila c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani pozivajo posestniki, da
označijo meje svoiiJi posestev z mejniki.
Obstoječe, vsestransko priznane iu z mejniki že oskrbljene meje med posameznimi parcelami morajo ostati neizpremenjene. Le v onih slučajih, kjer posestne meje niso označene z mejniki in se je med strankami dosegel sporazum sporno ali izvensporno, se morajo meje obnoviti in natančno določiti.
V teh slučajih je mejnike postaviti ob mejah in sicer na koncih in skrajnih točkah mej. Pri tem jc paziti na to, da se na enem mestu ne postavita dva mejna kamna, ker bi se s tem lahko povzročile zmote.
Mejaši se naj v ta namen medsebojno sporazume in mejnike skupno postavijo.
Mejniki se naj postavijo in meje označijo, še predno se prične z merjenjem t. j. pred 1. aprilom letos.
Pri nastalih nesporazumih glede pravilnosti meja se naj takoj naprosi mestni uracl za posredovanje in v slučaju, da se ne doseže sporazuma, naj prizadeti prosijo c. kr. okrajno sodišče v Idriji, da poravna sporne zadeve.
v
ŽupansfiTgi w Idriji,
dne 6. marca 1913.
Župan:
Ivan Sfrauss.
se zamore zadeti s turško srečko na mesečne obroke po samo
4 75 tffHariev.
Vsaka srečka prav gotovo zadene! — Z vplačilom prvega obroka za-dobi naročnik takojšno 697 igralno pravico.
Eno turško srečko more naročiti tudi več oseb skupaj. - Pojasnila daje in naročila sprejema za ,Slovensko Stražo' gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
EUBK£&m8E9KBMDfiB
j/^pemasmrnsK ^SBm&KBBsi&aBVHSBSBnaHHn
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovSčini
JosipViflBiar, tovarne! dožoikov, Ljubljana.
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica ■!.
Popravila točno in ceno.	573
Pred nabavo kolesa v bližajoči se seziji si izvolite pogledati mojo največjo zalogo vsakovrstnih in najfinejših ^£jd%—ov''1 k°'es ec*'no za" stopstvo) in prepričali se f	bodete o izborni kva-
liteti istih. — V zalogi se dobe vse kolesarske potrebščine in vsa popravila se izvršujejo v lastni mehanični delavnici. — Torej pozor! Najboljši in najcenejši nakup le pri tvrdki
FR. ČODEN, UOBUJIHJI. Prešernova ul. i.
Poley teli tudi najfinejši šivalni stroji. Pouk /a vezenje brezplačno.
Nnročujtc cenik za Itolcsa, šivalno stroje, ure ln zlnto; tudi poStnlnc prosto.
FrlloM P'liiip!
FrIIMil naimp
visokSh čevlje« na zadrgo 1
3 pari visol čevljev na zatfrgo za 14*75
kot kaže slika, popolnoma iz najboljšega usnja z dobrimi podplati. Teh 30.C00 parov čevljev ic bi o namenjeno za balkanske države, ki so mi pa vsled vojske ostali. Zato prodajam pod lastno ceno 3 pare čevljev za gospode ali visoke čevlje na zadrgo za ženske iz najboljšega nstija m v vseh velikostih za K 14 75. Pri naročilu zadostuje številka ali p.i nieia v centimetrih. Razpošilja po povzteju prva krščanska razpnšiljalnica za -— — čevlje r Franc Humana, DunajII. Alolsgasse3/10 R. Cenjeni naročniki se prosijo za nadaljnja priporočila.
Bra
RS w •H ©
'•JU*
g
It,
iS
za pomladansko in poletno sezono 1983. Kupon 3-lumeir dolo za i ] gjjjj Kompletno moštvo obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane lo < 1 kupon 20 kron
Kupon na črno snlonako obleko K 20'-. kakor t i "t i hlnHO za površnike, tnriatovsko obloho. svileni karrigarn in Maso za dnraske obleko, pošilja po tov&rnlAki eni kot. roclna in 6olidua. dobrožnana
zaloga tovarniškega sukna
Si&sel-Sili&l Orno. Morava.
Vzorci zustonl in tranko. r t direktnega naročila bla;»a pri tvrdki Siogil-Irr.hoi tz tov-rnc imajo zasebniki mnngo lir. dmisti. Vsli it velikega blagovnega prometa wrHio najvičja iebira povnem svežnja lilnpa. Stal->m, na|mž|č cen«. Tmli najmanjša naroČila w> nvt«krl<n«jo. natančno po vcorcn.	4«
Za mir.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 5. marca.
Ministrstvo zunanjih del jc danes belgrajskim listom poslalo poročilo, katero ste tudi vi brzojavno prejeli, da so zastopniki velesil Pašiču ponudili posredovanje za sklenitev miru.
Včeraj in danes jo Pašič v neprestani brzojavni zvezi z Gešovom, Voni-zelosom in s Cetinjcm, s katerimi sc vodijo dogovori o pogojih, ki jih bodo zavezniki predložili Turčiji, da se sploh podado v mirovna pogajanja.
Na podlagi obvestil, ki seni jih dobil od najmerodajnejših in za to najbolj poklicanih faktorjev vam laliko z vso gotovostjo javim, da bodo zavezniki stopili v pogajanja za mir samo v slučaju, ako bo Turška predhodno v preliminarijih za mir dala garancijo, da bodo njih mirovni pogoji sprejeti. Predno se sploh začno mirovna pogajanja, mora Turška odkrito pristati ina to, da sprejme vse glavne zahtevo zaveznikov. Srbija v svojem in v imenu Črnogore zahteva predajo Skadra, od katere zahteve nikakor ne bo odstopila. Grki zahtevajo Janino in otoke, Bulgari pa Odrin. Ako jo Turkom rešeno za mir, morajo izročiti ta tri mesta, nakar se začno mirovna pogajanja, v katerih so določijo podrobnosti. Brez predaje teh mest sc zavezniki sploh ne podado v mirovna pogajanja.
V tem slučaju bo srbska vojska energično naskočila Skader. O pripravah za zavzetje Skadra, ki so jako obsežno in dovršene, vam bom v prihodnjem pismu poročal o nekaterih zanimivih podrobnostih, ki javnosti šc niso znane,
XXX
NAVDUŠENJE SRBIJE ZA RUSIJO.
Belgrad, 7. marca. Predsednik skupščine Nikolič je poslal predsedniku dume brzojavko, ki pravi: »Vsak Srb je prepričan, da srbska državna ladja,
ki jc vzdržala vso viharje, plava na odprto morje. Hvala podpori ruskih carjev je vera v Rusijo okrepila Srbiji vero vase in jej pomagala, da jc preživela najtežje krizo in postala moč na Balkanu. Prizadevajmo si, da utrdimo krvno in jezikovno vozi s skupnim na-daljnim dolom za naše velike zgodovinsko naloge! Srbija veruje sedaj bolj nogo kdaj v našo skupno bodočnost. Navdaja jo do ruskih carjev in ruskega naroda brezmejna ljubezen, ki jo jo spremljala skozi največjo izkušnje, in katero hoče sporočiti tudi potomstvu.« — Načelnik bclgrajsko mestne občino Davidovič jc poslal brzojavko, v kateri pravi: »Drugi Romanov, rar Alekscj, jo rekel, da bo žrtvoval vso vojsko za osvoboditev balkanskih krščanskih bratov in da bo odgovarjal Bogu na sodnji dan, ako bi jih mogel osvoboditi, pa bi ne storil tega. Po Petru Velikem je postala ta misel državni program Rusije. Za prizadevanje in ljubezen ruskih carjev, ki niso pozabili zaobljubo prvih Romanovih, in za plemenito kri, ki jo je prelil za nas ruski narod, so prebivalstvo prestolnico pre-porojene Srbije, s pijoteto so spomi-njajoč velikih ruskih vladarjev iz vladarske hiše Romanovih, globoko klanja imperatorju Nikoli II. Dal Bog, da bi bila nova stran svetovne zgodovino, ki jo je za časa carja Nikole II. začelo pisati Jugoslovanstvo, dopisana za njegovega življenja'«
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom '.i dni brez bolečin ne odpravi moj uničcvalce korenin Rla-ma-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	3DG
Poštni predal 12,160 Ogrsko.
Ako si hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in no naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, dokler ne poznate naših cen za le!o 1313.
v	pri tvrdki
Karel Camernik & Ko. LJubljana,
Dunajska cesta 9—12.
iipecijaiiia trgovina s Kolesi, motorji, aiitomoblli in posamezni Eieli. - Mehanična Mmu in garaža.
j iS
hrlpavost, katar In
zastal«, krCal In
oslovski kaiali slastno
Kaiserieveprsoeiwoiael«siž5".
filflfi notarsko poverjenih ir.priOoval od zdravnikov viuvjr jn iiajcbnihov zojamCujs gotov uapob. lzred
dno 3112
prijetni m slastni bonboni
Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovoj ček 60 vinarjev
.eriju ,AUl'ijf. . _ „»«.»» ..._______ ______
■T. lieraniann, Novomosto. C. Aiulrijanei<\ Novo Mesto, .lur ilus. Vipava. Milan \Vacha,.Jletliku. A. Kobluk, Ifadovljieo. Hinko linlli, Litija. Karel SavniU, Lokama pri Sv. Troji«. Kvunj. Fr. tlaccarcicb, Postojna. Jos. Močnik, Kamnit. K. Burdjvli. Skoija Loka. M v. 1"li. Bohulnv Laviva, lekarnar, Tržič. Vh. :,lr. E. Koželj, Jesenico. V. Arko, trg., Senožeče. .Tos. lludolt, drogerija. Litija. .T. Kandušar, trg.. Mengeš. I. E. Hočevar, lekarnar pri .Angelu vnrbu" na Vrhniki.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo:
Krasne
14!3
krila, kostume, nočne halje, porilo in vsako modno blago.
Zelo solidna tvrčka:
M. Krištofi č - J3učar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. Lastna hiša.
Noprekosljiva v
r rar — — — i mpii	t i -" umv..■pnMnpMiM ■ .	- -
itepalillffitii rasmfe osslse »rsSa
za poskušnjo za lOdnevni ogled. Puška euocevka Lankaster K 'JO-—, dvocovka lankaster K 30-—, Ilam-merless-puška K 70-—, Flobert K S-—; samokres K 5-—, pištole od 2 K naprei. Popravila hitro in poceni. Ilustrovani cenik zastonj F. DUŠEK, tovarna orožja, Opočno št. 2146. ob drž. žeL Češko. 3671
vseli vrst za urade, društva trgovce itd.

Anton terac
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJubljana,
Stari trg štev. 20.
Ceniiki franko.
AvtomaliCna pasi!
Za podgane K , za miši K 2--10, ujame brez nadzorstva do f)0 komadov v eni noči. Past za ščurke edina to vrste, na katero ss ujame ua tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeli. Pošilja po povzetju Frans Humann, Dunaj, 2. Be.'irk, Aloisgasss 3/24, Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.44«.	215
C. kr. okrajno sodišče v Pliberku naznanja tem potom, da sc dovoljuje na prošnjo dedičev po dne 10. februarja 1913 zamrlem Simonu Barthu p. dom. Mačič v Libeličah, prostovoljna prodaja Mačičevo kmetije in Otonovega mlina, viož. št. 2. In o. kat. obč. Libcličo s premičninami in v to svrho določa rok na
21. marca 1913,	^is m. uri
na licu mesta v Libeličah. Pod izklicno ceno K 36.000 se prodaja no izvrši' Zastavno pravice na posestvu vknjiženim upnikom ostanejo nedotaknjene. Pred pričetkom dražbo mora vsak zdražitelj položiti na roko dražbenega komisarja varščino 10o/0 izklicno cene. — Ako bi se posestvo no moglo skupno prodati, se bodo prodajalo posamič realitete in premičnine in sicer kmetija Mačič brez pritiklin za izklicno ceno K 28.000, Otonov mlin za 1000 K, premičnine pa za ceno, ki se šele določi, ter sc morajo najboljši ponudki za premičnine takoj plačati in kupljeno blago takoj odpeljati.
Najvišji ponudki naj sc plačajo pri sodišču v 3 enakih obrokih, in sicer 1. dne 1. julija, 2. dne 1. septembra in 3. dno 1. oktobra obenem z medtem naraslimi 50/0 obrestmi. — Ostali dražbeni pogoji so izvedo pri podpisanem sodišču
C.
737
dne 28. februarja 1913.
V svrho zvišanja letnega prometa iščem za svojo prav dobro uvedeno fino detojluo manufakturno trgovino v večjem provincijalnem mestu 752	javnega ali tihega
f DVKK3
Telefon 145.
2114
Tsrargsa m
JLZEMG., Dunajsko ivomesio,
se priporoča za nabavo zvonov, melotl. i" liari.ion. zvonila
vsake velikosti iti glasu Jamstvo za določen in poln glas najčistejšo vjlasitev in najboljši materijal. Stojala »a zvo-
novo 'z kovanega5e-leza aH lesa. Lahkot-rstfi!*-	no zvono nje, najboij-
- -
'••MiM^^B?! 5i na«n teka. fogfa /rCTff^-^OTiAal izvršitev najnižje M ccr.e. Ugodni plačilni
godni plač pogoji, btari neiabni zvonovi sc sprejmo v prelitje, ravnotzko !,e izdc.uiejo železna
(poprej Henrik Eorn)
nokrivolec slreft in kienar, vpeljalsc slrelo-vodov ler instaialsr vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča sc slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, francoskim iu tuzcinskini škriljem z
tlfl
z vlogo 30.000 rio 40.000 K v gotovini. Prijazne ponudbe pod »Kompanjon W. H. 7911« na anončno pisarno Rudolf Mosse, Dunaj L
izbočuo in ploščnato opeko, lesno-menliio in strešno opeko.
cc-
Vsa stavblnska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
čuni brezplačno
•esplačno In poštnine prosti.
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rttdeCega, modrega ali belega inlet (naitkinci) blaga. 1 pernica ISO cm dolgu, 120 cm Široka, z 2. vzqlavnicama, vsaka, 80 cm dolgu, 60 cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhas'tim in trpežnim posteljnim perjem K 16 —, s pol puhom K 20 —, s puh perjem K 24. Posamezne pernice K 10. —, 12.—, 14'—, 16— Posamezne vzqlavntce 1(3—. 3-50, 'I —• Pernicc 200x140 cm velike K 13, 15—, li>--, 20—. Vzglavnice 90X 70 cm velike K 4 50, 5—,. 5-50. Spod. pcrnlce iž najbolj, gradla za postelje l80XU6cm, velike K 1?.-, 15--. Razpošilja od 10 kron naprej fronko po povzetju ali predplačilu.	2419
Maks Berger Dešenica a/150 Češki les
Nikak riziko, ker sc zamenjava dovoli aH denar vrne bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Dfl7m I Prečastiti duhovščini in sl. p. n. rUflUl ! občinstvu v Ljubljani in okolici priporočam svojo veliko zalogo raznovrstnih novih uft7ftu trpežno in solidno in rabljenih VU&UV izvršenih po jako nizki coni. — Priporočam se tudi za naročila na izvršitev novih vozov kakor tudi vsatozadevnapopravila.; Velospoštovaujem
IVAN DEMŠAR
pre) Slika, podkcvskl kovao in Izdelov. vozov
Kadar hočete dobro bla^o kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „SOLNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
čevlje za dame, gospode In otroke, izdelovanje suhih išopKov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Sluge, vrhnja ln spodnja fcriia, nogavice, rokavice, vsakovrsJno perilo ifd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3090
Sirogo solidna najstarejša
domača Ivrdkat Juvell, zlatnina, srebrnlna ter razne ure. — Popravila in nova dela po najnižji ccnl. — Edina za!o<;a ur x z znamko „TW. v
< a
juvcllr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec.
LjiiMJanii, Woliova ulica Slev. 3.
Ceniki zaslon) in poštnine prosti.	124
Stavbeno in umetno ključavničarstvo z motorno močjo in vodovodni instalater
na Bledu, Gorenjsko.
v vseh mestih olikovan se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor štedilnike vseh vrst od priprostih do najfinejših, železne In žične ografe, obitajllne m!zc, latcrne i. t, d. lastnega izdelka, po najnižjih cenah.
Popravila točno. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
38oS
Prvo hranisfto padietle za umetno stehlarstvo m siiHam Hogusf a Hgnola ^ Ljubljana
Dunajska cesta št. o poteg „Figooca"
s.e priporoCa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p n. obCinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	s6so
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
LCroatia
Glavni zasfop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljubljani, pri tvrdk! Kmet & Komp., Marije Terezije c. 8
Tonfr^ISI V	v !asfni	Marovske
LISlSll CSIm in preradovlčeve uiice. Telefon šf.165.
Podružnica v Trstu, Vladel Lavatolo št.1, II. nadsfr. Ielil.il. ZSH
Ta zadruga sprcjemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja
I. Na življenje.
1.	Zavarovanje glavnic za slučaj doživljcnja in smrti;
2.	zavarovanje dote;
3.	zavarovanje življenske rente.	5450
II. Proti šKodl po požaru.
1.	Zavarovanje zgradeb (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2.	Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškegu blaga, gospodarskih strojev, blaga itd.).
3.	Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.).
III. Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno imetje vseli oddelkov znaša...........K 2,713.674'13
Od tega temeljna glavnicc..........................K 800.000'—
Dohodek letne premije s pristojbinami.............K 1,363.040'89
Izplačane odškodnine...................K 1,970.238-18
Sposobni mestni posreeSooaSci in aSsisiziterfi se sprejmejo pod ugodnem pogoji.
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 19, H. stop., U. iiadstr. (meUljatova biša).
sc priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cclc ornate, kazule v vseh lilurgičnih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor sc glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
bandera in D&lCl&JlillG
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, ccne po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prcnovljenjc starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
Štev. 1078; VIII.
RAZGLAS.
01ympic 45.000 ton.
St. Louis. Adriatic.
St. Paul. Oceanic.
preko Pariza, Havre, Som-liaoipiona aH cner&ouroa-
je najvarnejša, najhitrejša in naj prijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR UNE« ter slovečiml brzoparniki »AMERICAN LINE«, lsi so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalno sobice, v katerih so 2 ali 4 posteljo. Hrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljano vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno 3G84
oblastosno ftoncesifonirana potovalna pisarna
Edvard Kristan
:: vpisana ?ajrufla z orceltnlm lamstvem :: n - s p r o l i železniško postaje VlžnurJ«, v lastni hiti
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah,bre2 konkurence 1 — Izdeluje vsa pohištvena in stavbena dela, opravo za hotele, sanatorije in drugo javne zgradbe. Nadalje se priporoča prečastiti duhovščini za vsa cerkvena mizarska dela. kakor spovednicc, cerkveno klopi itd. Mizarska delavnica s strojnim obratom na parno silo. Ceniki na razpolago. Proračuni in načrti brezplačno.
Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. Prodajalna v Ljubljani, Dunajska ^ cesta 18, hiša Kmetske posojilnice.
740
M&grafičiia manufaktiira itd.
Oblastveno koncesijonlrana prodaja strupov. Ustanovljena leta 1897.
OTon KM1C
Lf isbSjarca, Zidousfta ulica I.
;e v Liubllani
Ainogokrat odlikovana.	A^nogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
sledilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščcm samostanom in šolani dovoljujem znaten popust. Ilustr. ccniki so na razpolago
717 (5)
Pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani sc izvrši povečanje in rekonstrukcija stranišč.
V svrho ugotovitve del se razpisuje
= konkurenčna obravnava=
in se določi rok za vlaganje ponudb do 20. marca 1913.
Podrobnosti so razvidne iz razglasov v uradni „Wiener Zeitung", v uradnem listu za Kranjsko „Lnibacher Zeitung", v „0sterr. Wocheuschrift fur den offentlichen Baudienst" ter v Osterr. Zentralanzeiger f ur das offen-tliche Lieferungsvvesen."
Pojasnila se dobe v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani med uradnimi
urami.
C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije.
Na DUNAJU, dne 19. februarja 1913.
C. kr. sekcijski 5ef in generalni rnvnnlclj: Scheuchenstuel 1. r.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane in Antwsrpen v Mew-York
je proga
Na naših parnikih .Lapland", »Finland« >Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvvcrpnom in New-Vorkoni, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kujite za 2, l in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-liega pomena in traja vožnja 6 dni.
(let! iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Nafa proga oskrbuje tudi po večkrat ua mesec vožnjo čes Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v Ncw-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.