Cjuljfj(iR.s(u Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan vazen nedelj in praznikov ob S. nri zvečer. Uredništvo in upmvništvo: Kolodvorske ulico Stev. 15. — Z urednikom se more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se oe vračajo. — Insorati: ŠestBtopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav Uanji daje se popust. — Velja za Ljubljano v upravničtvu: za celo leto a gld., ra pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. BO kr., na mesec 60 kr., poiiljatev na dom volja mesečno » kr. več. Po poiti velja sa oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. ________________ Štev. 159. V Ljubljani v četrtek, 16. julija 1885. Tečaj II. Avstro-ogerska carinska in trgovinska zveza. Pred dobrim tednom mudili so se ogerski ministri na Dunaji, prišli so razgovarjat se z avstrijskimi kolegi o načelih, na katera se bode naslanjala nova gospodarstvena zveza z Ogersko. Shod je imel zgolj informativni značaj, tedaj tudi ni bilo konkretnih sklepov. Obravnave se bodo pa znova pričele bodočo jesen, in vsekako bodete mi-nisterstvi obeh državnih polovic o pravem času gotovi s svojimi načrti, tako da bosta oba parlamenta lahko uže 1. 1886. se posvetovala in sklepala o pogodbi, kateri sicer veljavnost poteče z 1. 1887. Sila važen predmet, pogodba z Ogersko, in desnica našega državnega zbora bode pri tej priliki morala dejansko dokazati, da je kos tudi zamotanim problemom finančne in carinske Politike. Veliko prerano je, uže sedaj ugibati o ražnji teh obravnav. Vender smemo in moramo pričakovati, da se bode pogajanje z obeh stranij vršilo z ono obzirnostjo, ono mirno spravljivostjo, brez katere se povoljen izid niti misliti ne da. Kajti oba kompaciscenta, naši in ogerski poslanci, borata si biti v svesti, da ste obe državni polovici navezani jedna na drugo, med seboj zraščeni, kakor sijameška dvojčeka; ločiti jih, bila bi vsekako kruta operacija, in gospodarstveni pogin bi bržkone neizogibna posledica bila takemu brezmiselnemu početju. Saj še dandanes avstrijska obrtnost nima boljšega trga, nego je Translitvanija, m bogastvo ogerskih žitonosnih ravnin ter vsi oni Naravni zakladi, s kojimi se ponašajo naši preko- Listek. Pavlič. (Edmund Grlinova novela. Poslovenil Bed 6 n ok.) (Dalje.) Tak je pa človek navaduo le tedaj, kedar ga ^iska kaka tajna skrb, kedar je mnogo jokal, "avlič je po cele minute tiho sedel in premišljeval, ?n> ki je sicer najraje vedno govoril. Enkrat ga J0 vprašal, kaj mu je, Pavlič se je pa posmejati Poskusil in se je odgovoru umaknil. Tako je pripovedoval mož, toda skoro nikdo ga ni poslušal, ospodje komisijski so se uže tako predolgo rau-' in so morali h kosilu, in vse je pri tem ostalo, a Je Pavlič umrl — le zaradi svoje neprevidnosti. Tako se je tudi v protokol zapisalo. Gez dva dni so ga pokopali in k pogrebu sem teV'6* mi Je bilo pri srcu, neizrečeno net‘°’ k° za^e*a Prst nad krsto tistega bob- Zad*' ^ Prec^ ma^° basom še vesel, srečno in rea,^Voljon živel. Vesel, srečen? Ali je pa tudi ^a Pavličevem grobu jokala je mlada, lepa litavski sosedi, trohneti bi morali v ogerskih skednjih in hramih, da jih ne bi spečali pri avstrijskem konsumentu. Pri takem razmerji pač ne more biti težko, izumiti neko srednjo pot, katera ugaja vsem, dasi raznovrstnim željam in težnjam. Troje vprašanje zlasti bode preglavico delalo našim poslancem. Prvo se tiče indirektnih davkov, oziroma davčnih restitucij. To vprašanje zadeva v prvi vrsti sladorno obrtnost, katera je najbolj razširjena v naših sudetskih deželah. Kakor se čuje, nameravajo Ogri pri davčnih restitu-cijah, to je pri vrnitvi davka od onega blaga, katero se ne zavžije doma, temveč v inozemstvu spečd, predlagati premembo, katera je neugodna za našo državno polovico. Naenkrat ogreli so se tudi za drugo metodo dotičnega obdačenja. Uplivni teoretiki in učitelji finančne včde zahtevajo namreč uže dlje časa, naj fiskus pri sladorji ne gleda več na surovino, temveč na izdelek; svetujejo tedaj, naj se dosedanji pavšalirani surovinski davek (Materialsteuer) nadomesti z davkom o izdelkih (Fabrikatsteuer). Ogri sicer baš ne slovč kot korifeje učenosti, znano pakje, da imajo jako bistri razum za svoje praktične koristi. Vsled tega — in ne iz teoretičnih razlogov — poprijeli so se baje tega načina obdačenja, kateri morda državni blagajnici bolje ugaja, nego dosedanji. Ali skušnja uči, da sladorna obrtnost ložje napreduje pri surovinskem davku, in tedaj bodo zastopniki naše polovice morali voliti med davkom, kateri se po svoji bistnosti bolje strinja z znanstveno teorijo, in med onim, za kojega govorč vsaj skušnje na Nemškem, kjer se je v zadnjem času sladorna obrtnija najbujuejše razvijala. Drugo važno vprašanje, s katerim se bode gospa. Jokala je tako hudo, da so ji solze kar curkoma lile na rujavo prst in so na tistem mestu črno liso napravile. Prav dobro sem jo videl tisto marogo in smrtna groza me je spreletela, kajti domneval sem si, da je to krvava lisa. Približal sem se Pavliški. Oh, v resnici je bila siromašna. Prava žalost gledala ji je iz obraza. Nisem je mogel mnogo tolažiti. Ko je pa gospod Martan k njej prišel, prepustil sem mu jo in on jo je spremil do vozu: mene je pa neka nevolja iz obližja tistega človeka gnala. Domu grede jel sem zopet bolj natanko premišljevati dogodke poslednjih dni in vedno bolj sem bil prepričan, da se je Pavlič sam s poti spravil. To se vč da tega nisem nikomur razodel. čez nekaj dni obiskal sem vdovo, da sem ji ponudil svojo prijateljsko podporo, če bi je v tem ali onem oziru potrebovala. Našel sem jo še grozno žalostno in v srčno bolečino vtopljeno po zgubljenem možu. Sam nisem vedel, kaj bi si bil mislil. Morda se ji niti sanjalo ni, da je Pavlič njeno nezvestobo zasledil? Ali je bil morda moj sum krivičen? Njena bolest in njene solze zdele so se mi tako odkritosrčne, tako nehlinjene, da sam nisem več vedel, pri čem da sem. baviti našim poslancem, zadeva avstrijsko-ogersko banko, koja bode v kratkem morala prositi za podaljšanje svojega privilegija. Znamo sicer, da je, skoro bi dejali, neizogiben atribut naše dobe, pri vsaki priliki zahtevati podržavljanje javnih zavodov. Mnogo je zdravega v tem instinktivnem hrepenenji, razširjati državno področje ter njegovemu varstvu izročiti tudi taka podjetja, katera je dosihmal navzlic njih javni funkciji oskrboval in vpravljal zasebnik. Čisto naravno, da se je to hrepenenje raztezalo tudi na one banke, katere izdavajo papirnati denar ali bankovce. Istina je sicer, da se more le nevednež spodtikati nad po vsem opravičenim odnošajem, da take banke mnogo več bankovcev prometu izroče, nego imajo dragocenih kovin v svojih hramih. Do trikratnega zneska kovinske fundacije, v izrednih slučajih cel6 več, sme vestna banka izdajati vrednostnih papirjev. Ali da država pri vseh plačilih, katera tirja od državljanov, sprejema bankina dolžna pisma, t. j. bankovce, mestu kovanega denarja, da jim tedaj pokloni državno veljavo (Wahrung), vsled katere se stoprav spremenč v denar, to je izredna svoboščina, in iz nje izvira naravna pravica, da sme država tudi zahtevati od banknega vodstva neko plačilo za tak dragocen privilegij. Baukin kredit je zaradi tega tako utrjen, ker se ob jednem naslanja na državno podporo. Ni čuda tedaj, da se tudi marsikateremu avstrijskemu politiku uriva misel, ali ne bi bolj ugajalo državnemu interesu, podržaviti denarno banko, kakor se podržavijo na pr. razna železniška podjetja? S teoretičnega stališča se temu ne da veliko ugovarjati. Avstrijsko-ogerska banka ima mnogo II. Mnogo mesecev je od tega preteklo in nalašč nisem hotel nič Pavliške obiskati; kajti ni mi bilo mogoče z njo govoriti, niti ji v oči pogledati, da bi ne bil izdal tako ali tako grozne slutnje, katere se nikakor nisem zamogel znebiti. Gospoda Martana sem srečal nekdaj, ko je ravno iz kavarne stopil. Spoznal in pozdravil me je in zdelo se mi je, da bi me bil rad ogovoril. Jaz pa se nisem kar nič zanj pečal; le prav hladno sem mu odzdravil in mirno memo njega korakal. Uro pozneje oglasi mi postrežnica gospoda Martana, češ, rad bi z manoj govoril. Sprejel sem ga. Gospod Martan je bil bled, na obrazu se mu je brala velika resnoba. „Čudite se, gospod, vem da, nad tem nenad-janem in iz vestno ne dobro došlim obiskom? Toda govoriti moram z vami, naj velja, kar hoče, kajti potolažiti moram nevoljo, ki jo imate do mene. Zapazil sem, da se hudujete nad manoj, če tudi ne včm zakaj. Nadjal sem se, da vas najdem vsaj kedaj pri gospej Pavliški — pa tudi tjži vas ni več.“ Molčal sem. dobička od svojega privilegija, zakaj tedaj — utegne se vprašati — zakaj ne bi država sama v svoje roke vzela izdavo papirnatega denarja v celem obsegu?! Toda navzlic temu uverjeni smo, da noben resni politik, ne v avstrijski, niti v ogerski zbornici, take operacije ne bode predlagal. Glavna zapreka je tu, da bi državna uprava, ne oziraje se na svoj dolg pri narodni banki, morala ob jed-nem skrbeti za primerno fundacijo v gotovem kovanem denarji. Trebalo bi, tudi če obdržimo svojo dosedanjo, na srebro utemeljeno denarno sistemo, v tem slučaji kakih 100 milijonov v zlatu, kakih 120 do 140 milijonov v srebru. In od kod jemati te kolosalne svote? O projektu, posnemati Zjedinjene države v Severni Ameriki ter vzgledno urejeno avstro-ogersko banko zamenjati z raznimi privatnimi bankami, med resnimi možmi pač niti govora biti ne more. Kedor le količkaj pozna težavno vprašanje denarnih bank in njegovo povestnico, znal bode, da sicer tudi v veliki amerikanski ljudo-vladi še ni dognan boj med državno banko in posameznimi deželnimi bankami (states-banks), a z druge strani moral se je prepričati, da je od 1. 1863, v katerem se je razglasil zakon z naslovom „National currency akt,“ konečna zmaga ven-der le zagotovljena jednotni državni banki. Tudi v Zjedinjenih državah sili ves državni razvoj na to, da se sčasoma uničijo vse privatne banke ter združijo v jedno veliko celotno banko. Drugod se odpravlja ta napačna sistema, le mi v Avstriji bili bi toliko naivni, sedaj jo adoptirati, ko jo v njeni prvotni domačiji uže pred prag postavljajo? Smelo tedaj trdimo, da tudi bankino vprašanje ne bode mnogo težav delalo vladam in parlamentom, bavečim se z avstrijsko-ogersko nagodbo. Organizacija ostane ista, zastopnikom raznih dežel bode se potezati le za posamezne koncesije, za povišanje dotacije pri raznih bankinih podružnicah, za primerno nastavljanje domačinov itd. Nadejamo se, da terjatve ne bodo pretirane ter da se tudi bankino vodstvo ne bode postavilo na stališče načelne negacije. V tem slučaji, to je naše subjektivno mnenje, rešila se bode imenitna zadeva v splošno zadovoljnost. Jedro naše carinske politike pa je vsekako trgovinsko razmerje našega cesarstva in sosedne Nemčije. Predmet je tako važen, da mu bodemo posvetili poseben članek. Vinarska šola na Dolenjskem. Odbor kmetijske družbe kranjske v Ljubljani vložil je na visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo naslednjo prošnjo: Udano podpisani glavni odbor c. kr. kranjske kmetijske družbe usoja si s pričujočim visoko c. kr. poljedelsko ministerstvo prositi, da slavno taisto blagovoli v zmislu prošnje vis. deželnega odbora kranjskega z duč 3. januarija 1.1., št. 7615, dovoliti podporo za ustanovitev deželne vinarske in sadjarske šole na Dolenjskem na korist opešanemu kmetijstvu te pokrajine, koje prebivalstvo se skoz in skoz pečd le s kmetijstvom. Razlogi, ki so privedli podpisani odbor k tej prošnji, ne obstojč le v opravičenih prošnjah dolenjskih kmetijskih podružnic in občin za ustanovitev vinarske šole, ampak v dobrem prepričanji o neobhodni potrebi take šole glavnega odbora samega, kateri vč, da je mogoče ustaviti vedno hitreje propadanje dolenjskega kmetijstva le z umnim kmetovanjem in z dobrim gospodarjenjem. Akoravno ima kranjska dežela v vinarski šoli na Slapu uže enak zavod, so vender vsi pozna-vatelji deželnih razmer tega mnenja, da bi bila preložitev te šole na Dolenjsko v neizmerno korist dolenjskemu vinarstvu, in sl. deželni zbor kranjski stavil je tudi v svoji seji dnč 14. oktobra 1884. uvaževajoč dejanske razmere, ukrep, da se ima v nadi na državno podporo ustanoviti na Dolenjskem vinarska in sadjarska šola, kmetija slapske šole naj se pa ohrani deželi kot uzorno gospodarstvo. Ker se pa omogoči naši malopremožni deželi izvedenje tega važuega deželnozborskega ukrepa le po dovolitvi primerne državne podpore, usoja si tudi udano podpisani glavni odbor, predložiti vis. ces. kr. poljedelskemu ministerstvu razpravo k utemeljitvi gori navedenega deželnozborskega ukrepa, koji je po vsem tudi v zmislu kmetijske družbe in kojo razpravo naj vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo blagovoli ob enem sprejeti kot utemeljitev te prošnje. Kranjska ima dve veči vinarski pokrajini, koji ste ena od druge daleč narazen ločeni ter v svojih lastnostih po polnem različni. Notranjska vinarska pokrajina, ki zavzema 1202 hektarov vinogradov, ima po večem po polnem južno podnebje brez slane in snega. Dozorenje grozdja v tej pokrajini ni nikdar dvojljivo in trgatev zgodnjih grozdnih sort je mogoča uže konec avgusta. Skoro vse notranjsko vinarstvo je v Vipavski dolini in zemlja te doline je, obstoječa iz težkega sovdana, brez zadostne sprstenine, koja zemlja le pri izvanredno temeljitem obdelovanji pridnega vipavskega kmeta da, primerno majhen pridelek. Skoro desetkrat veča vinarska pokrajina na Dolenjskem z 10 499 hektari vinogradov ima hribovita, pa rodovitna tla, koje podnebje se vč da ni tako ugodno kot vipavsko. Elementarna omika dolenjskega vinogradnika je v splošnem še precej zaostala in s tem tudi napredek v vinarstvu. Vspeh več kot desetletnega delovanja dobro urejene in izvrstno vodene vinarske in sadjarske šole na Slapu je nasproti vladajočim deželnim razmeram le neznaten, nasproti neugodni legi šole pa jako velik. Slapenska šola ni zamogla iz po- zneje navedenih vzrokov primerno vplivati na vspešen razvoj dolenjskega vinarstva, je pa vsled energičnega delovanja in doslednega postopanja svojega vodje po polnem reformovala notranjsko vinarstvo ter ta vpliv deloma cel6 razširila na sosedno Primorsko. Vse to se je zgodilo pri le kar mogoče neugodnih razmerah, kajti vodstvu uže iz začetka svojih namer vinogradniki niso prišli nasproti le z nezaupanjem in sumničenjem, ampak ono se je moralo tudi bojevati s pomanjkanjem strokovno izobraženega osebja ter upornimi delavci, ki niso hoteli izvrševati neobičajna vino-gradska dela. Še le po skoro pretečenem desetletji je cvetočo in uzorno šolsko gospodarstvo za-dobilo priznanje pri sicer jalco inteligentnem, Pa nekoliko konservativnem in ošabnem vipavskem vinogradniku. Akoravno glavni odbor ne zanikava važnosti mnogobrojnega obiskavanja vinarske šole, mora vender staviti lep vspeh slapske šole le na šolsko kmetijo, katera je z dejanji dokazala korist, umnega vinarstva. Vzlic temu, da je slapska šola deželni zavod, je bilo njeno delovanje radi nje lege vender omejeno le na Notranjsko, in cela Dolenjska imela je od te šole le majhen ali pa »i-kakega dobička. Vsled povprečne, več kot 100 kilometrov velike oddaljenosti slapenske šole od dolenjskih vasi. vsled pomanjkanja železničnih zvez in pri sp'0*1 slabih prometnih zvezah je naravno, da vinarska šola na Slapu ni zamogla vplivati s svojo kmetijo neposredno na dolenjske vinogradnike. Še celo oni Dolenjci, koji so prišli ogledavat slapenske nasade, niso zamogli verjeti mogočo izvršitev sla-penskih del na vinogradih popolno drugače Dolenjske. Ta neopravičen predsodek je največ kriv, da se je napredno vinarstvo slapenske šole na Dolenjskem tako malo posnemalo ter da izšolam učenci slapenske šole z malimi izjemami nit* služeb na Dolenjskem niso dobili. Vse to je tudi vzrok majhnega števila dolenjskih učencev na sla-penski šoli. Velika večina dolenjskih vinogradov je v rokah kmečkih posestnikov, koji so gmotno tako opešali, da je najvefcim skoro nemogoče, svojega sina na Slap pošiljati in to zaradi obilih stroškov in izgube delavne moči. Vzlic temu so pa kmečki vinogradniki najbolj prepričani o potrebi pre' ustrojbe njih gospodarstva in le nespoznanje po* močnih sredstev naredi, da sicer od narave jako nadarjeno ljudstvo nekako apatično v prihodnost zi^- Pokorno podpisani glavni odbor usoja si visokemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu svojo trdno prepričanje izreči, da bode vinarska šola v sredi dolenjske vinorodne pokrajine, ako bode nje vodstvo enako vstrajno in energično postopalo kot na Slapu, ravno tako lep vspeh doseglo. Z ozirom na značaj dolenjskega ljudstva in z ozirom na obstoječe razmere, je edino sredstvo, dolenjsko „Mar-li ste me videli? Mislil sem, da me ne opazuje nihče. Da, ono pismo, katero sera bedak ondi pustil, nadjaje se, da pride gospej v roke; da ga bode ona brala in čutila, ondi napisana, vračevati jela. Vedel sem, da Fani vedno le p1* oknu dela in pa tudi, da bo Pavlič le še malo trenutkov doma, ker mora zopet v službo. Popu* stil sem torej pisemce ondi in odšel. Nadjal sem se, da pojde Pavlič z vami z doma. Pričakoval sem vaji na cesti, vgledal sem pa samo vas iz hiše priti. Takoj mi je bilo vse jasno — moj0 pismo prišlo je Pavliču v roke." „Našel ga je še, ko sem bil jaz ondi.“ Sedaj sem popisal prizor, ki sem ga bil ondi doživel. „Fani prav nič ne \6, ne o mojem pismu m ne o moji ljubezni," nadaljuje gospod Martan z obupnim glasom; „Pavlič ji ni ničesar očital i° ker naji je imel oba za krivičnika, šel je in seJe ubil. Blaga duša ostal je celo do poslednjega trenutka. Umrl je brez vsakega očitanja ter se Je skrbno vsega ogibal, iz česar bi se bilo dalo n* samomor sklepati, le da bi zagotovil ženi PrI' hodnjost." (Konec prihodnjič.) „Dovolite,“ nadaljeval je Martan, „da izrečem neko slutnjo, ki mi uže več časa na srcu leži. Bojim se, da se je Pavlič sam umoril." „Tudi jaz sem teh misli, gospod Martan." „Kako? Tudi vi mislite na samomor; na kaj se opirate pri tem?" „Na ravno tiste vzroke, kakor vi.“ Gospod Martan umaknil se je prestrašen za nekaj korakov. „In ti vzroki?" vprašal je zategnjeno. „Pavlič je hitel v smrt, ker je videl, da sta ga vi in gospa njegova goljufala." Nekaj trdo sem bil zgovoril te besede in vstrašil sem se vidoč, kak grozen vpliv da so imele. Gospod Martan si je z rokama obraz zakril in na glas zajokal. Ko je bil zopet vame pogledal, dobro sem videl še solze v njegovih očeh. „Ali je torej moja sramota uže povsod znana? Ali me morda tudi uže za morilca imajo? Torej si ljudje moje hudodelstvo uže pripovedujejo? Oh, saj se bom sramovati moral, iti na ulico, ker bodo ljudje s prstom za manoj kazali: „ Glejte ga? Pavličevega morilca 1“ „Le pomirite se, gospod Martan, jaz sem edini, kojemu je vaš pregrešek z ono gospo znan in jaz bom molčal." »Motite se nekoliko, gospod! Da, priznavam vam, da sem kriv, toda le jaz sam; gospa Pavličeva je pri vsem tem nedolžna. Ona o vsem skupaj ničesar ne ve in moje hudobije celo ne pozna ne. Še dan danes vam z ravno tistjo žalostjo zgubljenega moža objokuje, kakor prvi dan, kajti ljubila ga je. Oh, njej se še celo ne zdi ne, da se je zarad nje končal, ker jo je krivo — sum- ničil." Sedaj sem se pa jaz jel čuditi. „Kaj pravite, da je ljubila svojega moža?" „Čujte me! Jaz sem ljubil Pavličevo soprogo; vidoč pa, kakega zlodejstva da bi se deležnega storil, če bi ji svojo ljubezen razodel, skrival sem zbujeno strast skrbno v srcu. Žal da je bila moja ljubezen močneja nego moj trden sklep. Mislil sera, da moram zblazneti, tako me je mučila zadušena ljubav. Edino, kar me je pri vsem tem tolažilo, je bila nada, prava svitla zvezda v temni noči, da bi me morda vender le ljubila, če bi kaj o moji ljubezni zvedela. To ravno hotel sem zvedeti zavestno in pisal sem ono nesrečno pismo." „Tisto pismo, ki ste ga na okno položili?" gospodarstvo povzdigniti, le taka šola. Glavni odbor je prepričan, da bode šola zadostno obiskovana, a vender smatra on za važneje neposrednji vpljiv šolske kmetije na kmečke vinogradnike. Uki šole bodo popolno med ljudstvo prodrli, ako bode vodstvo s pomočjo šolske kmetije enkrat pokazalo, da se da z razumuim obdelovanjem vinograda, pravimi trtnimi sortami in umnim kletarstvom pridelati, neodvisno od neugodnega podnebja, vender dobro vino, koje ima vse lastnosti kupčijskega blaga. Pri vsem tem bode pa šola imela jako važno nalogo, Dolenjce učiti tudi druge stroke kmetijstva, ter jih napeljevati k boljši izrabi njih rodovitne zemlje. Neobhodno potrebna je pa postala ustanovitev vinarske šole na Dolenjskem, odkar se je zaplodila trtna uš, kajti ravno šola bode morala učiti gospodariti kmeta na okuženih vinogradih ter tako dovesti vinarstvo k boljši prihodnosti. Dežela kranjska kakor dolenjski vinogradnik, sta prerevna, da bi z vspehom zamogla uvesti kultu-ralno postopanje proti trtni uši in slednjič ostane vtem oziru zadnja nada dolenjskega vinogradnika amerikanska trta, katere pomnoževanje in raz-širjevanje bode mogla z vspehom le vinarska šola prevzeti. Ako amerikanska trta potrdi nade, ki Se v njo stavijo, ne sme se misliti z ozirom na vladajoče razmere, da bi morebiti nalogo, zadevajočo amerikanske trte , zamogla izvesti slapenska šola. Udano podpisani glavni odbor upa pri vis. c- kr. kmetijskem ministerstvu dobiti toliko poprej naklonjeno oceno svojih razprav, ker je visoko taisto uže z dopisom z dne 21. januarija 1875. *eta, št. 15 959, pripravljeno bilo, dati za ustanovitev kmetijske šole na Dolenjskem 20 do 30 tisuč Sold., katera ustanovitev se v6 da je bila zapredena vsled velikih stroškov, ki jih je imela malo premožna dežela s zidanjem neobhodno potrebne deželne norišnice. Z ozirom na gori navedene raz loge vsoja si podpisani glavni odbor, še enkrat ponoviti v uvodu stavljeno prošnjo za podporo k ustanovitvi vinarske šole na Dolenjskem v roke visokemu deželnemu odboru kranjskemu. tove, in zvezni svet posvetovati se bode imel v jeseni o tej zadevi. Kakor znano, iztiralo se je iz Švice več oseb, catere so se udeleževale anarhističnih rovanj. Ti anarhisti pa nimajo nikake zveze s švicarskimi delavci, kar priča pred kratkim v Curihu zborujoč shod delavcev, pri katerem se je odločno izreklo, da švicarski delavci „s takimi plašljivimi lopovi, cakeršni so anarhisti in njih tovariši11, ne hotč imeti nobenega druženja. Sklenilo se je tudi, da se iz delavskega društva izključi vsak član, kateri bi bil v zvezi z anarhisti. „N. Wr. Tagbl." poroča iz Varšave, da bode ruski car Aleksander v meseci avgustu udeležil se vojaških vaj pri Varšavi in začetkom meseca septembra v družbi carice Marije Feodorovne in carjeviča Nikolaja Aleksandroviča obiskal cesarja rana Josipa. Novi angleški kabinet kaže, da ima resno voljo, odpraviti marsikatere nedostatke in napake katere so uže delj časa ovirale državo na razvoji Minolo soboto sklenil je kabinet, da se predloži načrt, s katerim se bode vravnal deželni zakon v rski gledč nakupovauja najemnih zemljišč. Sploh kaže novi kabinet resno voljo, da ugodno reši to iko časa zavlečeno irsko vprašanje. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Avstrijsko-ogerska carinska konferenca sešla se bode baje začetkom meseca oktobra, da prične svoja posvetovanja. Med tirolskimi konservativci unel se je huc Vi, kateri je bil začetkom samo omejen mec ZalUngerjem ‘u osrednjim volilnim odborom; zdaj Se Je ta boj razširil, kajti osrednji volilni odbor napada v neki brošurici, kojo je baje spisal baron iovanelli, ne samo Zallingerja, marveč tudi Lich ensteinov klub. V tej brošurici očitajo se v stro gih besedah Zallingerju vsi grehi, katere je za rivil proti solidarnosti stranke in govori se \ oplih besedah za spojenje Lichtensteinovega kluba ® Iohenwartovim. Lichtensteinov klub, trdi ta . urica, n'ma nikakega opravičenega obstanka ^er bi se nasproti dvema velikima frakcijama če-^ in Poljakov morali tudi konservativni poslanci v&lliših dežel ob jednakosti svojih teženj združiti 2 klub. Potem se v strogih besedah kara s ,. ID8erjevo in Lichtensteinovega kluba rušenje > amosti . . . skončuje pa se ta brošurica z na- Sr^'rrL°rod ■*•Zilhn6er ^se oslabi in razdeli, ^ aa; fce se zbornična desnica manjšino, če se sprememba ^Ude*'n ■ P®1,’aki v strani in od upornih desničarjev, da bode potrebna Doslediea liberalno ministerstvo, in Lienbacher ^Uinger in drugovi dobili bodo zasluženo brco-so svojo dolžnost in nihče se ne bode dalje y.*V brigal. Da bi se narodnostni prepir raz-‘ril> bi se država na zunaj in znotraj oslabila 01 Sbe. Tuje dežele. va&k*Z ®ero'‘na se Poro6at da nemška vlada na predi ho£e Prihodnjemu državnemu zboru lave °Žit‘ P°stavni na£rt 0 oskrbovanji starih de e^‘ ^otične priprave za ta načrt so uže go Razne vesti. — (Pisma carja Petra Včlikega.) V kratkem bodo se obelodanila pisma slavnega ruskega carja Petra Včlikega. Dotična komisija, ki se je tej nalogi podvrgla, ima baje uže 8000 listov pripravljenih. Kazen tega ima ta komisija v rokah tudi one zvezke, ki jih je car kot deček šestih let svoji materi pisal. — (Cigansko že ni to vanj e.) V Košicah vršilo se jo pred kratkim cigansko ženitovanje v veliki sijajnosti. Gostje peljali so se v dvanajstih kočijah v cerkev. Nevesta bila je petnajstletna Eoza Hadi, hčerka godca Josipa Hadija, ženin pa mladi godec Alojzi, Hanyko. Po dokončani poroki bilo je veliko gostovanje v hiši nevestinih starišev. Še le ob štirih zjutraj začeli so se gostje razhajati. Človek bi mislil, da je mladi cigan peljal sedaj lepo svojo soprogo v nevestino sobo, a to se ni zgodilo. Mladi soprog poslovil se je temveč od svoje ženke poljubivši ji roko rekoč, da mu je tu prevroče in da hoče iti prenočevat k svoji materi. Ko je napočil drugi dan, pričakovala jo mlada soproga zastonj svojega ženina. Ni ga bilo nikjer. Po pihal jo je bil čez noč Bog zna kam, a seboj vzel je bil dragocene uhane in dva prstana svoje neveste in pa 25 gld. njenega denarja. Sedaj pa išče sodnija ne' zvestega. — (Peklenska žena.) Iz Londona poroča se o sledečem dogodku: Trgovec Delonay sumil je, kakor je to odkril svojim prijateljem, uže delj časa, da mu žena po življenji streže in da ga hoče otrovati Ločil bi se bil rad od nje, a tega zaradi svojih peterih malih otrok ni storil, vender ni hotel doma druge jedi uživati, nega mehko kuhana jajca. Dne 9. t. m. použil je za zajuterk zopet štiri v mehko kuhana jajca, a dve uri pozneje umrl je v strašnih mukah. Soproga pri nesla mu je bila jajca z ubito lupino ter je smehljaje rekla, da je lupino zaradi tega malo ubila, da bi vi dela, če so jajca dovelj kuhana. Kakor pa jo preiskava pokazala, namošiila je po razpoklini v jajco toliko strupa, da je moral ubogi mož izdihniti dušo. Ko so zločinko odvedli v zapor, rekla je porogljivo: »Navzlic vsi previdnosti je vender — mrtev 1“ Domače stvari. (Imenovanje.) Finančni minister imenoval jo finančnoga tajnika Ljudovika Kočevarja finanč nim svetnikom v obsegu finančnega ravnateljstva \ Trstu in določil za vodjo ondotnemu pristojbinskemu vmerjovalnemu uradu. 7' (Uradniki državnih žele z n i c.) Trgovinski minister namerava gledč uradnikov pri državnih zeloznicali predložiti državnemu zboru prodlogo, naj bi ti uradniki zavzimali isto mesto, kakor državni uradniki, pri tem pa so ne bode nič spremenilo pri penzijskih razmerah. — (Mestni magistrat ljubljanski) izdal je naslednji razglas: Podpisani magistrat opozarja na ukaz z 12 dn<5 avgusta 1872, št. 7780, in z nova določa, da je strogo ravnati se po njem. Tist ukaz slove: „Prepovedano je, pse v kavarne, gostilne in krčme s seboj jemati. Prestopek te prepovedi se po 7. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, št. 96, kaznuje s postavno kaznijo ne le na onem, ki psa s seboj pripelje, temveč tudi na gospodarji, ki psa v svojih prostorih trpi.“ — (Letno poročilo II. mestne petero-azredno deško ljudske šole v Ljubljani) za minolo šolsko leto 1884/85 nam kaže, da so koncem šolskega leta obiskavali to šolo 703 učenci. S to šolo združeno pripravljalnico za obrtnijsko šolo obiskavalo je v 2 obstoječih razredih 100 učencev. Dalje ima učiteljsko osebje te šole oskrbovati ekskurendno šolo na barji, katera je brojila v 3 razredih 39 učencev in 43 učenk. Po narodnosti je bilo v II. mestni šoli 706 Slovencev in 45 Nemcev. Za bližnji višji razred i oddelek) bilo je 452 učencev sposobnih, 239 nesposobnih in 12 ni bilo uvrstenih. Knjižnica II. mestne šole šteje 248 nemških, 203 slovenskih, skupaj 451 zvezkov in 2 iztisa „ Vrtca"; ekskurendne šole knjižnica pa broji 80 slovenskih zvezkov. Prihodnje šolsko leto pričelo se bode dnč 16. septembra. — (Znanstvena izkopavanja.) Deželni odbor kranjski naznanil je c. kr. osrednji komisiji za umetalnost in zgodovinske spomenike, da je odločil za 1. 1885. za znanstvena izkopavanja nekaj podpore, da bi se pričela izkopavanja pri Mokronogu. Osrednja komisija je sklenila, od nje za ta namen za Kranjsko dovoljeno svoto uporabiti za nadaljevanje izkopavanj pri Krškem (Neviodunum.) — (Izpred sodišča.) Danes se je pri c. kr. mestni delegirani sodniji vršila sodnijska obravnava o tožbi prof. Šukljeta proti „Slov. Narodu" in „Slo-vencu“. Povod tožbe je bil, da sta se omenjena lista branila, sprejeti izročeni jima stvarni popravek, tikajoč se znare afere o dolenjski železnici. Privatni tožitelj prišel je osebno k obravnavi, „Slov. Narod" bil je zastopan po svojem odgovornem uredniku, zatožencu g. Ivanu Železnikarju, za „Slovenca® prišla sta njegov urednik, prečast. g. Jerič, in zagovornik gosp. dr. Ahačič. Obravnavo je pričel g. sodnik Čuček z običajnim vprašanjem, ali se stranki nečeti med seboj pogoditi. Urednik „Slov. Nar." je odločno izjavil, da ne. Prof. Šuklje je na to poudarjal, da on ne želi obsodbe za-toženčeve. Stvar nima več aktuelnega interesa. Sploh pa je — pravi tožitelj — skrajni čas, da se osebni prepir neha ter protivje spravi v tir stvarnih razprav. Pripravljen je umakniti zato žbo, da se mu le izjava njegova nelojalno ne tolmači, v tem zmislu namreč, da je odstopil od tožbe, ker ni imela pravne podloge. Če „Slov. Narod“ o izidu obravnave poroča, da je „prof. Šuklje odstopil od tožbe, ker ste se pravdni stranki med seboj pred sodnikom sporazumeli/ hoče takoj umakniti svojo terjatev. Gosp. Železnikar ni hotel v to privoliti, in tedaj nadaljevala se je obravnava. Obe stranki utemeljevali ste svoje stališče, konečno je g. sodnik razglasil razsodbo, vsled katere se zatoženec g. Ivan Železnikar obsodi v 20 gld. globe in sodnijske troške. Ob jednem je dolžan, sprejeti v „Slov. Narod" dotični stvarni popravek. Takoj potem se je pričela obravnava proti „ Slovencu." Tožnik je ponovil svojo izjavo, in urednik „Slovenca" je takoj sprejel ponujano mu spravo. — (Delitev Kalistrovih premij.) Iz Slavine se poroča: V soboto dn<5 11. t. m. j« bila tukaj dolitov Kalistrovih premij za posojanje in cepljenje sadnega drevja. Prejel je Jakob Glažar iz Slavine 30 gld. za 432 čepov, 750 presajenih češpelj in 8 orehov; France Bole iz Slavino 15 gld. za 143 čepov in 576 presajenih češpelj. Po 7 gld. 50 kr. so dobili: Ivan Korošec iz Št. Petra, Jarnej črnač iz Grobišč, Jakob Kalistor iz Koč, Jakob Moravec in Martin Ižanec iz Slavine, Janez Hrovatin in Karol Vilhar iz Matenje Vasi. Narodno-gospodarstvene stvari. Vpljiv krme z ozirom na njeno pripravljanje. (Konec.) Rezanje krme je v navadi pri slami, senu in zeleni krmi. Če so poklada, na pr. nezrezana zelena turšica, ki je precej dolzih in debelih štibel, ni le žrenje in prežvekanje težko, ampak velik del krme pade v steljo in gre od tukaj na gnoj. Ako pokla-damo krmo, sostavljeno iz različnih krmil, poišfie si žival najboljo, slabšo pa pusti; če je pa vse razrezano in dobro pomešano, povžije žival tudi slabšo z okusno vred. Pri začetku krmenja s zelenimi krmili priporoča se rezati vmes suho krmo, na pr. slamo, seno, ker se na ta način zapreči slabi vpliv, kojega ima v začetku zelena krma. Gombe in korenske rastline morajo se tudi razkosati, drugače so le slaba krmila; razrezana taka krmila žival lahko prežveka, ob enem se dajo pa tudi lahko mešati z druzimi krmili. Krmila, ki so uže po svoji naravi trda, težko prebavljiva in dostikrat cel6 neužitna, moramo naj prvo omehčati, in sicer z namakanjem, poparjenjem ali kuhanjem. Namakanje je navadno pri sočivji, ki je postalo vsleg dolzega ležanja posebno trdo. Krmila se pri namakanji drugače nič ne spremeni. Poparjenje rabi se za suho, trdo slamo, pleve, stročje itd. ter obstoji v tem, da se krma popari z vročo vodo. Učinek je toliko veči, kolikor bolj vroča je bila voda. Poparjeno krmo žival lože ]&, preba-vanje se okrajša in slabša krma se na ta način bolje izkoristi. Tako pripravljanje krme je v navadi le za govejo živino, posebno pri pitanji; nepriporočljivo je za breje krave ali sploh ovce, po polnem nesposobno pa za konje. Najboljše se pripravi krma s kuhanjem. Največkrat se kuha krompir, ki postane s tem veliko več vredno krmilo. Kuhajo se tudi druge korenske rastline, pleve, rezanica, celo zrna. — Ker je tako pripravljanje krme precej drago, mora se kmetovalec vprašati, pre-dno gre na tako delo, ali se mu pa tudi izplača ali ne. To vse je pa odvisno od krmil, njih cene, od stro- škov za delo in kurjavo in slednjič od živine same. Pri konjih in prežvekovalcih, kateri rastlinsko krmo uže tako dobro prebavljajo, je kuhanje največkrat nepotrebno, med tem, ko s kuhanjem krme za prešiče postane krma dosto več vredna. K kemijskemu pretvorenju krmil prištevamo ka-lenje in kipenje. Za kalenje dajo se porabiti vsa zrna, koja imajo v sebi škrob (šterko). Pri kalenji pretvori se škrob v sladkor, pa tudi duščeve spojine se tako razkroje, da postanejo lože prebavljive. Splošno ima kalenje le ta pomen, da naredi lehko prebavljivo in zelo okusno krmo za bolno ali slabotno živino. Veliko važnejši je kipenje krme. Pri tem ravnanji s krmo porabijo se lehko vsa suha krmila, kakor slama, pleve, rezanica z dodatkom nekaj krompirja, repe, otrobov itd. Vsa ta krmila treba je najprvo drobno razrezati, potem z vodo ali pomijami namočiti in v kaki primerni posodi dobro skupaj stlačiti. Vsa ta zmes se vsled v nje vnetega kipenja kmalu zgreje in zadobi prijeten kislikast duh; tako krmo živali prav rade jedč. Gospodarstvo, ki ima na razpolaganje velike množice slame, zamore jo na ta način najkoristneje porabiti, se ve da le za govejo živino ali ovce. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Teheran, 16. julija. Iz Merva in Pulikhista došlo je v slednjem času zdatno mnogo ruskih pomožnih čet tu sim. Iz Kabula prišli so štirje polki pehote v Herat, štirje drugi so na poti iz ozemlja Hazara. London, 16. julija. „Daily Telegraph" poroča: Angležko-ruski dogovori so se nenadno obrnili na nasprotno stran. Ruske zahteve glede Zul-fikarja, katerim je Gladstonov kabinet pritrdil, odbil je Salisbury, češ, da se ne strinjajo s pogodbo. Rusija zahteva, naj se zadeva izroči v rešitev mejni komisiji, o čemer pa Salisbury neče nič vedeti. Angleške izjave so pomirljive, a odločne. Moravski Ostrov, 15. julija. Strela udarila je v šolo, ko so bili ravno učenci v njej zbrani. Štirje učenci so bili malo poškodovani, učitelj je ohromel, njegova postrežnica pa je mrtva. Požun, 15. julija. V okolici zasledili so v nekem vinogradu trtno uš. Okužen vinograd se je takoj zaprl, in ukrenile so se potrebne na-redbe, da se razširjanje trtne uši prepreči. London, 15. julija. Na vprašanje, je li istina, da Rusi prodirajo dalje proti Afganistanu, odgovarjajoč dejal je Churchill, da je polkovnik Ridgway čul, da Rusi pomnožujejo vojake v bližini Zulfikarja. Za koliko so jih pomnožili, ni še znano; poizveduje se. London, 15. julija. Lord Salisbury vsprejel je danes generala Wolseleya. General Wolseley mSni, naj bi se v jeseni zopet osvojila Dongola in Kartum. — Kakor poroča ^Standard" iz Teherana, odpotovala je angleška mejna komisija nenadno iz svojega letnega bivališča v Herat. Varšava, 15. julija. V predmestji Nova Praga pogorelo je včeraj nad 30 hiš. Okolo 400 družin je brez strehe. Škoda je velika; več oseb je baje v ognji našlo smrt. Telegrafično borzno poročilo 7, dnž 16. julija. gld. Jednotm drž. dolg v bankovcih.......................81'65 > » » » srebrn.............................82-50 Zlata renta.................................................108-80 60/o avstr, renta............................................99-45 Delnice n&rodne banke..................................... 868 • — Kreditne delnice......................................... 282 • 70 London 10 lir sterling.................................... 125-05 20 frankovec......................................... . 9-91 Cekini c. kr................................................. 5-90 100 drž. mark............................................... 61-40 Tračne eene. V Ljubljani, 15. julija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 58 kr., domače 6 gld. 66 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; oves 3 gld. 36 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 6 gld. 1 kr.; turšica 5 gld. 85 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 69 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Tujoi. Dn6 14. julija. Pri Maliči; Radits, kapelnik, iz Stol. Belgrada (Ogorsko). Plentl, potov., iz Gradca, — Custrin, mestni uradnik, in Casa, Lloydov kapitan, z rodbino, iz Trsta. — Wagner, vdova uradnika, iz Beljaka. Pri Slonu: Milko, Wellich, Weiss, trgovci, z Dunaja. — Schroder, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Wirgler, c. kr. živinozdravnik, s soprogo, z Krškega. — Sever, posestnik, iz Kostanjevice. Pri Bavarskem dvora: Sluga iz Trsta. Fri Južnem kolodvoru-. Velicogna, nadvojvodski tajnik, z rodbino, in Kupferschmidt, želez, uradnik, z Dunaja. Umrli so: Dne 14. julija. Ferdinand Dragar, sin želez, sprevodnika, 6 1. 6 mos., Emonska cesta št. lO, driska. — Pavla Germek, črevljarjeva hči, 19 mes., Mostni trg. št. 9. Dn6 15. julija. Aca Justin, šivilja, 23 1., Preširnov trg št. 2, Morbus Brightii (obistno vnetje). Meteorologično poročilo. Čaa opazovanja Stanj o barometra v rum Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-90 735-95 736-20 19-4 25-3 20-4 bzv. s. sl. bzv. megla obl. jasno 0-00 Za konjarja sprejme se doslužen konjonik. toga lista. Kje ? povfe odpravuištvo (117) 3-1 1,,----^-------------%){o< Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar Ei., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld-70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Soli vezana 2 gld. Šmid KriStof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkSti dne 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg-v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljub' ljanskoga. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razločkih pri računih z novo mero in vago. 60 kr- V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo ^4° ve*1 po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudeči kapici in Obutem 111,1 (8° velike) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčloi, pritllkovou (Palček) in Robinzonu po 15 ki. Odgovorni urednik J. Nagli«. Tiskata in zalagata Ig. v, Kleinraayr A Ped. Bamberg v Ljubljani.