delegatska tribuna BUSiSlIl Q ŠTEVILKA XII. LETO 8. OKTOBER 1986 glasilo skupščine občine in samoupravnih interesnih skupnosti OBČINE UUBLJANA MOSTE-polje IZ VSEBINE: Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 Informacija o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje stran 4 16 i j Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Mos-te-Polje sklicujem 7. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v sredo, dne 29. oktobra 1986 ob 15.30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 24. septembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987 5. Informacija o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 7. Osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov 8. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 9. Predlog odloka o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje SIS materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje 10. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin 11. Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 12. Ocena samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1986 13. Ocena ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGPH oz. o prenehanju njenega obstoja 14. Odločba o uvedbi postopka redne likvidacije Tovarne gotove in polpripravljene hrane v ustanavljanju, Ljubljana, Šmartinska 50 Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 5. sejo ZZD SML 15. Program in sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v ustanavljanju 16. Osnutek odloka o poslovnem času 17. Osnutek odloka o obvezni izgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov toplotne energije ter termostatič-nih ventilov v Ljubljani 18. Obravnava ostalega gradiva za 5. sejo zbora združenega dela SML PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ, l.r. GRADIVO: -za del 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za del 4., 15., 16., 17. in 18. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št., 4/86 - za 2. točko bodo prejeli vodje konferenc delegacij v ciklostilu. Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 7. SEJO ZBORA KRAJVENIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 29. oktobra 1986 ob 15.30 v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 24. septembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990 v letu 1987 5. Ocena samoupravnega sporazumevanja med krajevnimi skupnostmi in OZD v letu 1986 6. Predlog odloka o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje 7. Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin 8. Predlog odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 9. Ocena ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGPH oz. o prenehanju njenega obstoja 10. Odločba o uvedbi postopka redne likvidacije Tovarne gotove in polpripravljene hrane v ustanavljanju, Ljubljana, Šmartinska 50 11. Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 12. Osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov 13. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 5. sejo zbora občin SML 14. Program in sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani 15. Predlog odloka o pokopališkem redu 16. Osnutek odloka o poslovnem času 17. Osnutek odloka o obvezni izgraditvi merilnikov količine toplotne energije, razdelilnikov stroškov toplotne energije ter termostatič-nih ventilov v Ljubljani 18. Obravnava ostalega gradiva za 5. sejo zbora občin SML GRADIVO: -zadel. 4., 5.,6.,7.,8.,9., 10., 11., 12. in 13. točko je objavljeno v Delegatski tribuni št. 9/86 -za del 4., 14., 15., 16., 17. in 18. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št. 4/86 - za 2. točko bodo prejeli vodje delegacij v ciklostilu PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Vesna JUVAN-GOTOVAC, l.r- Na podlagi 70. člena poslovnika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 7. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 29. oktobra 1986 ob 15.30 v sejni sobi št. 73/11 občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 6. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. septembra 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 5. Informacija o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Osnutek aneksa k dogovorp o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 Gradivo: za 4., 5. in 6. točko je objavljeno v Delegatski tribuni št. 9/86 PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA LOVRO UŠEN1ČNIK, 1. r. POZIV ZA POBUDE IN PREDLOGE ZA PRIPRAVO DELOVNIH PROGRAMOV ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1987 V skladu s 162. členom poslovnika občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje poziva občinska skupščina delegacije temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih skupnosti, delegacije krajevnih skupnosti, konference delegacij, skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbore Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine SR Slovenije, komisije in druga delovna telesa zborov, izvršni svet, upravne organe, občinske družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organe ter skupnosti, da dajo skupščini svoje predloge in pobude kot osnovo za pripravo delovnih programov zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987. Pri pobudah in predlogih se je potrebno prizadevati, da bo program dela za prihodnje leto zajel vsa tista vprašanja, o katerih je po njihovi družbeni naravi potrebno razpravljati, se dogovarjati in odločati v občinski skupščini, predvsem naloge v zvezi s planiranjem nadaljnjega razvoja ter konkretne ukrepe in odločitve, ki so potrebne za uresničevanje sprejetih planskih dokumentov in uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Pobude in predloge čimprej. najkasneje pa do 31. oktobra 1986, sporočite sekretariatu občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. da bi omogočili pravočasno pripravo, obravnavo in sprejem programov dela zborov občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje za leto 1987. GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OSNUTEK RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1986-1990 V LETU 1987 1. UVOD Izvršni svet skupščine občine je po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS ter po statutu občine dolžan zborom skupščine predložiti resolucijo o izvajanju družbenega plana za naslednic leto. S to resolucijo so določeni temeljni cilji in okviri družbenoekonomskega razvoja v letu 1987 ter določeni ukrepi, aktivnosti in naloge, ki jih bo potrebno izvesti za doseganje zastavljenih ciljev. Da bi zagotovili realizacijo zastavljenih ciljev, pa morajo v svojih planih organizacije združenega dela, njihove skupnosti in samoupravne interesne skupnosti podrobneje razdelati tako cilje kot ukrepe za realizacijo le-teh. Osnovne usmeritve gospodarskega razvoja v letu 1987 so izdelane na podlagi polletnih rezultatov poslovanja oz. prognoz ključnih kazalcev razvoja do konca leta 1986 ter iz planiranih ciljev iz srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990. V skladu z načelom sočasnega planiranja smo pri pripravi resolucije upoštevali tudi izhodišča za pripravo resolucij ljubljanskih občin m mesta Ljubljane za leto 1987. Ob tem pa je treba upoštevati, da specifični pogoji gospodarjenja v prvem letu srednjeročnega obdobja, zlasti prilagajanje novim sistemskim rešitvam, med letom uveljavljenimi ukrepi tekoče ekonomske politike ter napovedani jesenki »paket« ukrepov, otežujejo ocene rezultatov gospodarjenja do konca leta 1986 in možnosti za razvoj v prihodnjem letu. Kolikor je bilo možno, smo vpliv teh pogojev na poslovanje in razvoj občinskega gospodarstva upoštevali pri pripravi osnutka resolucije, v času oblikovanja predloga resolucije pa bomo, če bodo nove informacije to narekovale, predložene ocene in predvidevanja dopolnili. Te ocene in predvidevanja bomo po potrebi dogradili tudi na podlagi tedaj že znanih ocen in predvidevanj širših družbenopolitičnih skupnosti in nenazadnje tudi na podlagi pripomb iz javne razprave. Glede na to, da nosilci nalog na področju komunale, cestnega gospodarstva, energetike in stanovanjskega gospodarstva še niso v celoti izdelali osnutkov planov za leto 1987, bomo osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 tudi za ta področja do izdelave predloga dopolnili. 2. TEMELJNI CILJI RAZVOJA V letu 1987 bomo nadaljevali z razvojem in krepitvijo samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema. Pospeševali bomo samoupravno združevanje dela in sredstev na dohodkovnih osnovah v okviru delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela ter izven njih s proizvodno in poslovno povezanimi OZD v reprodukcijskih verigah. Tako kot v letu 1986 bo tudi v letu 1987 temeljna naloga gospodarstva občine ohranjanje dinamične rasti proizvodnje - planirana je 3-odstotna rast družbenega proizvoda. Tako rast bo mogoče doseči z izboljšanjem kvalitete gospodarjenja in usmerjanjem investicijskih vlagapj predvsem v rekonstrukcije m modernizacijo opreme. V letu 1987 bodo organizacije združenega dela zaustavile negativne trende na področju zunanjetigovinske menjave iz leta 1986. Načrtujemo 3-odstotno rast konvertibilnega izvoza, ki je nujna za realizacijo vseh ostalih resolucijsko zastavljenih ciljev. Število zaposlenih se bo v letu 1987 povečalo do največ 1,5 odstotka, kar pomeni, da ob načrtovani 3-odstotni rasti družbenega proizvoda pokrivamo 1,5 odstotno rast produktivnosti. Organizacije združenega dela s področja industrije bodo vse aktivnosti usmerile k izpolnitvi dveh osnovnih ciljev, t. j. povečanju proizvodnje za 4 odstotke in povečanju konvertibilnega izvoza. Z namenom preprečevanja podvajanja in predimenzioniranja kapacitet gradbeništva bomo še nadalje preveijali nove investicijske programe gradbenih oraanizacij. Gradbeništvo bo z večjim povezovanjem z drugimi področji gospodarstva lahko izboljšalo in kompleti-ralo svojo ponudbo, kar bo vplivalo tudi na rezultate poslovanja. Na področju prometa mora biti temeljni cilj organizacij, da ponovno oživijo investicijsko dejavnost, izkoristijo vse notranje rezerve, izboljšajo organizacijo dela in poslovanja ter na ta način zagotovijo izboljšanje stanja in ustrezno osnovo za nadaljnji razvoj. V trgovini bo v letu 1987 osnovna naloga zagotoviti, da preskrba v občini ne bo nazadovala. Pospešiti je potrebno aktivnosti za prenos manjših serij proizvodov iz velikega v drobno gospodarstvo, kar bo vplivalo na izboljšanje poslovnih rezultatov obeh področij. Osnovni cilj agroživilstva bo intenzivnejše koriščenje prirodnih danosti, nadaljnjega intenziviranja pridelave na osnovi hitrejšega uvajanja znanja m tehnoloških dosežkov v neposredno pridelavo. V sodelovanju s trgovino in predelavo naj bi se še nadalje povečeval obseg družbeno organizirane pridelave hrane in okrepilo samoupravo kmetov v zadrugi. Z dopolnitvijo dolgoročnega in srednjeročnih planov ter pripravo prostorskih izvedbenih aktov v skladu s temi plani, bomo ob upoštevanju naravnih in ustvaijenih razmer omogočili takšen razvoj dejavnosti v prostoru, ki zagotavlja racionalnejšo rabo prostora, smotrnejše izkoriščanje kmetijske zemlje in naravnih bogastev, varovanje naravne in kulturne dediščine ter varovanje in zboljšanje človekovega okolja. Pri varstvu okolja bomo uresničevali naloge iz družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 s posebnim poudarkom na zaščiti zraka in vode ter odpravi hrupa. Sklad stavbnih zemljišč ljubljanskih občin bo zagotavljal pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter oddajal nezazidana stavbna zemljišča. V stanovanjskem gospodarstvu bomo nadaljevali z gradnjo v obstoječih soseskah ter zagotavljali prostor za organizirano in neorganizirano individualno gradnjo. Pričeli bomo pridobivati dokumentacijo za novo večdružinsko gradnjo v MS 6/5 Hrušica-Fužine. Nadaljevali bomo s prenovo stanovanj in gradili solidarnostna stanovanja. Za uspešno gospodarjenje z družbenim stanovanjskim skladom bomo zagotavljali materialno osnovo, najemnine poslovnih prostorov pa bomo usklajevali z rastjo stanarin. Nadaljevali bomo z organiziranjem skupnosti stanovalcev in skupaj z OZD odstranjevali barakarska naselja. Samoupravna stanovanjska skupnost občine bo skupaj z izvršnim svetom skupščine občine nadaljevala z izvedbo postopka prenosa občinskega stanovanjskega fonda v solidarnostni fond Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana. • V letu 1987 bomo ustanovili eno samoupravno' stanovanjsko skupnost za Ljubljano. Na področjih komunalnega gospodarstva bomo nadaljevali z vzdrževalnimi in obnovitvenimi deli komunalnih objektov in naprav, s poudarkom na večji kvaliteti izvršenih del, tako da bomo zagotavljali normalno uporabo le-teh. Glede na to, da na področju novogradenj v letu 1986 nismo realizirali vseh načrtovanih del, bo cilj, da v letu 1987 realiziramo gradnjo dogovorjenih objektov iz leta 1986 in novih objektov, za katere so sc odločili delegati v svojih interesnih skupnostih. V cestnem gospodarstvu bomo v letu 1987 skup$y s Cestnim podjetjem Ljubljana in Skupnostjo za ceste Ljubljana poskušali odpraviti vzroke za nezadovoljivo vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest in le-te usposobili za varen promet. V okviru razpoložljivih sredstev bomo izvajali tudi novogradnje in rekonstrukcije na lokalnih in regionalnih cestah. . Na področju energetike bomo nadaljevali z načrtovanimi nalogami iz družbenega plana občine s poudarkom na širjenju sistema daljinske oskrbe s toploto, plinskim in elektroenergetskim sistemom. , Na področju družbenih dejavnosti bomo posebno pozornost posvetili ohranjanju dosežene ravni družbenega standarda ter nadaljevali z izenačevanjem družbenoekonomskega položaja delavcev družbenih dejavnosti z delavci v gospodarstvu. Težili bomo k čimprejšnji izenačitvi dostopnosti dobrin m storitev družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami. 3. GOSPODARSTVO tev in modernizacija, zaustavitev stagnacije in oživitev konvertibilnega izvoza ter produktivno zaposlovanje, kar so naloge, ki so zapisane tudi v srednjeročnem planu občine. Izhajajoč iz doseženih rezultatov v prvem polletju 1986 bo najtežje doseči zastavljene cilje na področju zunanjetrgovinske menjave. Kljub težavam pa bo ena ključnih nalog občinskega gospodarstva utrjevanje usmeritve v izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje, ki mora zagotoviti nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter vračilo zapadlih anuitet ter s tem omogočiti realizacijo vseh ostalih ciljev. Stopnje rasti osnovnih kazalcev razvoja: 3.1. GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V letu 1987 bo glavna naloga gospodarstva ohranitev rasti proizvodnje iz leta 1986, dvig kvalitete gospodarjenja, postopna posodobi- (0 H* 3 n CO 0 O 01 rH ti cc ir> «“2 •o M •H > O I rt • N M •H \ 3 CO ti • CC M > 1 rt h 0) -» ti oc 8 2 H CO X X X X X X X X X X X 5* o w> m to co • H H (\| P) 10 , , s . N N 8 '8 a n 5 6 8 73 « ti N tv. P u ti > c o rt rt | | 2 3 N N O O 3 3 > C O -X rt sr N O > I -H o o a c 73 H rt C L, rt O •'-> 3 -P C L« M ti ti •«-> E H U •h p rt U 0) 73 a rt o u a > 0) ti O P C oe U) XJ rt ti c C U 3 73 rt 0) > C o rt C 06 rH ti rt > ti *H L« 3 >N fc. o rt •H rH X > O 9 x a o o N jC rt o > k 73 O c rt ti u rt oo ti > ■H >N o rt m ,x O 73 a. o N .C rt o h 73 C A > a rt h o c ti o p p ti •H Cfl •«-> s as L, KJ -C C ti O H > JZ C ti 0) O a IS o > ti rt D P rt 73 rt L. O U O SZ o a o a 73 rt c h c >V) c a o p 3 e-« ti a vi =3 KZ) t/> (/) O Q O 3 ti p o c .2 p 73 O a. 3.1.1. DRUŽBENI PROIZVOD 3.2. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA Gospodarstvo občine je ob koncu srednjeročnega obdobja 1981-1985 in v letu 1986 dosegalo dinamično rast proizvodnje, ki se bo po predvidevanjih nadaljevala tudi v letu 1987. Planiramo 3-od-stotno realno rast družbenega proizvoda gospodarstva, v okviru katerega bo industrija z nadpovprečno rastjo ostajala nosilka razvoja. Kot je to veljalo za leto 1986, velja tudi za leto 1987, da ne bo večjih investicij v smislu izgradnje novih tovarn oz. obratov, ki bi s svojimi novimi kapacitetami bistveno prispevale k povečanju družbenega proizvoda. Nadaljevala pa se bo postopna obnova iztrošene opreme m instaliranje novih linij (Papirnica Vevče, Saturnus, Kemična tovarna Moste Protektor, prosta carinska cona), ki bodo hkrati z dvigom kvalitete gospodaijenja (produktivnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti) omogočile načrtovano rast družbenega proizvoda. 3.1.2. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA V zunanjetrgovinski menjavi si za leto 1987 zastavljamo nekoliko nižje cilje, kot smo jih načrtovali za srednjeročno obdobje. Predvidevamo 4 % povečanje konvertibilnega izvoza in nekoliko manjše 3 % povečanje skupnega izvoza. Gibanja na področju zunanjetrgovinske menjave za naslednje leto so v večini OZD v času priprave osnutka resolucije še povsem nejasna, zato bodo tudi planirane stopnje rasti konvertibilnega izvoza in uvoza do priprave predloga resolucije še verietno bistveno spremenjene in tako usklajene s plani OZD. Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da zaradi dohodkovne nezanimivosti nekatere OZD (med njimi tudi največji izvoznik v občini Papirnica Vevče) zmanjšujejo svoj izvoz že v letu 1986 in se bodo po njihovih predvidevanjih takšna gibanja nadaljevala tudi v prihodnjem letu. OZD izpostavljajo, da se bodo zaustavile oz. izboljšale tendence zniževanja deleža konvertibilnega izvoza v skupnem izvozu samo v primeru realnejšega vrednotenja tečaja dinarja do konvertibilnih valut in predvsem do obračunskega dolarja. Izvoz bo predvsem podlaga za nujni uvoz surovin in reprodukcijskega materiala ter vračilo zapadlih anuitet. Za nemoten potek izvozne in druge proizvodnje moramo v letu 1987 doseči vsaj 4 % povečanje skupnega uvoza in vsaj 5 % povečanje konvertibilnega. Še naprej bo z ukrepi ekonomske politike in z uveljavljanjem tržnih meril potrebno vzpodbujati obetavne in v konvertibilni izvoz usmerjene programe ter razvoj in uvajanje proizvodov višjih cenovnih razredov. Razvijati bo potrebno proizvodno in tehnično-tehnološko sodelovanje, industrijsko kooperacijo, finančno sodelovanje in skupna vlaganja tam, kjer je to smotrno m prinaša dolgoročne koristi. Planirane pozitivne stopnje rasti konvertibilnega izvoza pa bo možno v prihodnjem letu doseči ob pogoju stimulativnejše ekonomske politike zlasti na deviznem področju in področju ekonomskih odnosov s tujino ter kreditno monetarnem področju. 3.1.3. ZAPOSLOVANJE Tudi v letu 1987 bomo nadaljevali s politiko produktivnega zaposlovanja. Planiramo, da se bo število zaposlenih povečalo za 1,5 odstotka s tem, da bodo dodatno zaposlovale tiste organizacije, ki bodo aktivirale nove kapacitete oz. povečale proizvodnjo in izvoz. Zmanjševali bomo zaposlovanje na režijskih administrativnih delih in nalogah in strmeli k izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Ob planiranem 3-odstotnem porastu'družbenega proizvoda in 1,5-od-stotni rasti števila zaposlenih načrtujemo 1,5-odstotno realno rast produktivnosti. 3.1.4. DELITEV DOHODKA V letu 1987 bo potrebno delitvena razmerja podrediti zahtevi po hitrejšem oblikovanju sredstev za vlaganja v izboljšanje in razšiijanje materialne osnove dela, kar bo omogočilo nadaljnjo usklajeno rast proizvodnje in družbeni razvoj. Ob večji omejenosti sredstev za investicije se bo potrebno bolj nasloniti na domače vire akumulacije, to pa zahteva, da se z večjo produktivnostjo dela zviša dohodek in v okviru povečane novo ustvaijene vrednosti ustali delež akumulacije ter s tem stabilizira trend naraščanja akumulacijske sposobnosti občinskega gospodarstva. 3.2.1. INDUSTRIJA Rast industrijske proizvodnje v letu 1987 bo v veliki meri odvisna od zadovoljive preskrbe industrije z reprodukcijskimi materiali in surovinami. V letu 1987 lahko na tem področju pričakujemo težave zaradi nazadovanja konvertibilnega izvoza v letu 1986, kar ima lahko za posledico manjše uvozne pravice OZD v naslednjem letu. Za leto 1987 načrtujemo, da bo industrija dosegla naslednje stopnje rasti: družbeni proizvod - 4 zaposlenost - 2 produktivnost - 2 Organizacije združenega dela bodo izvajale premišljeno politiko zaposlovanja tako, da bodo povečale delovno produktivnost in hkrati izboljšale kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Rast zaposlenih se bo v letu 1987 povečala za 2 %, kar pomeni, da bo povečana produktivnost prispevala enak delež kot večje število zaposlenih. Pri zaposlovanju se bo prednostno zagotavljalo pokrivanje kadrovskih potreb v gospodarstvu, ki je usmetjeno v izvoz, posebej v konvertibilni izvoz- Rast družbenega proizvoda bo v letu 1987 v pretežni meri temeljila na že obstoječi proizvodnji, saj v tem letu ni planirano aktiviranje kakih večjih novih investicij. OZD s področja industrije bodo zato morale doseči večji obseg proizvodnje in povečanje izvoza z boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Popolnejša izraba kapacitet bo povezana z obnovo in posodabljanjem iztrošenih proizvodnih zmogljivosti, racionalno porabo energije in surovin, izboljšanjem ekonomičnosti poslovanja ter povečanjem produktivnosti dela. Za dosego globalnega srednjeročnega cilja industrije-4 % letne rasti proizvodnje - bo potrebno hitrejše prilagajanje proizvodnih programov tržnim zahtevam. OZD morajo z notranjimi ukrepi zagotoviti, da bodo sposobne proizvajati izdelke na svetovni ravni produktivnosti, ekonomičnosti in kakovosti, ustrezati morajo zahtevanim tehničnim pogojem in kakovostnim kriterijem. Leta 1987 bodo izvedene naslednje investicije: Toplarna: v letu 1987 bo izdelan investicijski program za sanacijo dveh kotlov, začela pa se bo tudi ekološka sanacija toplarne, če bo referendum za samoprispevek uspel. Papirnica Vevče TOZD Veta: v začetku leta 1987 bo stekla nova linija za proizvodnjo tapet. Papirnica Vevče TOZD Grafični papir bo leta 1987 nanavil nov premazni strpi, ki bo začel poskusno obratovati leta 1988. Saturnus TOZD Tovarna emabalaže: v prvi polovici 1987 se bo pričela redna proizvodnja vaijenih pločevink, z rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje pa bodo pričeli takoj, ko bo odobren kredi* od mednarodne banke. - Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje bo v letu 1987 v sklopu modernizacije tehnološkega procesa nabavila nove stroje. Saturnus - DSSS: v letu 1987 bodo nabavili nov poslovni računalnik. DO Rog TOZD Sestava dvokoles: v letu 1987 se bo pričela gradnja novih proizvodnih obratov, s katerimi bodo omogočili uskladitev kapacitet posameznih TOZD, povečali proizvodnjo finalnih izdelkov i*1 posameznih elementov za kolesa ter razširili dopolnilni program. Obrati bodo končani leta 1988. Kartonažna tovarna Ljubljana: avgusta 1987 bo v industrijski con* MP-4 Letališče končan novi objekt, kamor bo preseljena proizvodnja potiskane pločevine. Proizvodnja v novem obratu bo stekla konec leta 1987. Julon: ima v srednjeročnem planu predvideno rekonstrukcijo ifl osvojitev proizvodnje tehničnih filamentov za potrebe gumarske in-dustrije ter razširitev proizvodnje predorientiranega filamenta za po* trebe tekstilne industrije. Za oba sistema poteka zbiranje ponudb, predvidena pa je tudi mednarodna licitacija in mednarodni krediti. ’ letu 1987 bo podpisana pogodba za enega od dveh predvidenih sistemov. Leta 1987 bo gotovo tudi skladišče kemikalij. Velana bo do konca prvega kvartala 1987 nabavila vseh 37 pletilnih strojev, tako da bo aprila 1987 z delom nove opreme pričela preizkusno obratovati, kompletno obratovanje pa bo izvedeno v letu 1988 HP Kolinska TOZD Tovarna hranil bo v letu 1987 končala I. faz° rekonstrukcije objekta, medtem ko bo celotna rekonstrukcija končana leta 1988. KTM Protektor TOZD Al-sulfat: ima do leta 1990 predvideno re-konstrukcijo proizvodnje al-sulfata in nabavo strojne opreme za p°' večanje proizvodnje al-sulfata za dodatnih 20.000 ton letno, kije namenjen izključno izvozu. Začetek rekonstrukcije, ki je predviden leto 1987, je odvisen od položaja na trgu in dohodkovne motivirano' sti za izvoz. V TOZD Protektiranje bodo leta 1987 postavili celotno linijo za hladno protektiranje. DO KTM Protektor bo leta 1987 končala z gradnjo remontnih delavnic. Teol: v letu 1987 bo izvedena rekonstrukcija starega obrata lepil. V okviru razvoja proizvodnje aktivnih substanc, bo leta 1987 dobavljena oprema za modernizacijo linije za sintezo površinsko aktivnih substanc. Emona MIZ bo v letu 1987 nadaljevala z nabavo opreme za predelavo mesa. Žito TOZD Mlini bo leta 1987 realiziral investicijo v ekstrudiranje, luščenje in kosmičenje žit. Žito TOZD Pekarstvo in testeninarstvo: v letu 1987 bodo izvedli Priprave za zamenjavo in rekonstrukcijo linij za pecivo in makarone. Investicija bo končana leta 1988. Leta 1987 bo zaključen t.i. A program, ki vključuje proizvodnjo diabetičnega in dietetičnega peciva, Preprečenca in ostalih programov zmrznjenih in slaščičarskih proizvodov. Žito TOZD Šumi bo v letu 1987 delno realiziral investicijo v povečanje proizvodnih kapacitet za deserte. Žito TOZD Blagovni promet bo v letu 1987 nadaljeval z vlaganji v prodajno mrežo in gradnjo distribucijskih skladišč. Žito TOZD Tehnični obrati bo postopno zamenjal strojno opremo. Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil bo v okviru postopne rekonstrukcije in modernizacije celotne tovarne leta 1987 začela z rekonstrukcijo mešalnega sistema, ki bo jeseni gotova. Koto TOZD Koprod: v letu 1987 bodo potekali dopolnitveni programi na bazi že obstoječe proizvodnje. Gradis TOZD OGPbo v letu 1987 zaključil rekonstrukcijo industrijskega tira. . Pletenina bo leta 1987 pričela z gradnjo nove oplemenitilnice, objekt bo končan aprila 1987, začetek rednega obratovanja pa je predviden za 1. 1. 1989. . ŽG-Centralne delavnice: leta 1987 bodo izdelali dokumentacijo za gradnjo 1. laze hale za vzdrževanje lokomotiv in delavnic za popravilo kontejnerjev in kontejnerske mehanizacije. Investicija bo do leta 1990 končana. Izolirka TOZD Ljubljana bo leta 1987 usposobila nov proizvodnji objekt. Mineral: v letu 1987 bo potekala kontinuirana zamenjava zastarelih in iztrošenih strojev. Arbo bo leta 1987 pričel z rekonstrukcijo obrata sintez, ki bo predvidoma istega leta tudi končana. V letu 1988 bodo pričeli z redno pro-•zvodnjo. Tiskarna Jože Moškrič: zamenjava iztrošene opreme v vrednosti 46 mio din. Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas: v letu 1987 se bo nadaljevala Modernizacija obstoječe proizvodnje, ki seje pričela že v letu 1986. Totra TOZD Pozamenterijski izdelki bo leta 1987 kupila nove tkalske stroje. Olma bo v letu 1987 usposobila skladišče. . Riko TOZD Komunalna oprema: v letu 1987 bo končana nova pro-izvodna hala. Indos bo leta 1987 postavil novo lakirnico. SCT TOZD Mehanični obrati: v letu 1987 bodo pridobili lokacijsko in gradbeno dovoljenje za gradnjo nove proizvodne hale za težko obdelavo. Nabavili bodo za 300 milijonov nove opreme. Hmezad DO Jata TOZD Meso bo leta 1987 adaptiral podstrešje na perutninski klavnici, izgradil nadomestno kotlarno in hidrofor ter opravil pripravljalna dela za adaptacijo klavnice v letu 1988. Agrotehnika Gruda TOZD Indov bo zgradil nadomestne objekte ^radi rekonstrukcije Litijske-Poljanske ceste. Iz zgoraj navedenih investicij je razvidno, da se bodo v letu 1987 Pričele večje rekonstrukcije (Saturnus, Julon, KTM Protektor, Teol, Kolinska TOZD Tovarna hranil, Agroemona TMK), ki bodo pripomogle k nadaljnjemu prestrukturiranju gospodarstva in povečale de-•cž družbenega proizvoda v razvojno m tehnološko intenzivnejših panogah (kemična, strojna, elektroindustrija). To so panoge, ki bodo z Ze uveljavljenimi panogami (papirna, živilska industrija) morale postati nosilec pospešene rasti občine. 3>2.2. GRADBENIŠTVO Tudi v letu 1987 gradbene organizacije ne bodo dosegale vidnejših so se zaostrile še s sprejemom novega zakona o omejevanju neproizvodnih naložb, še vedno je prisotna problematika težjega pridobivajva novih del tako doma kot v tujini ter razdrobljenost in oddaljenost gradbišč. Vse to bo rezultiralo v počasnejšem razvoju področja gradbeništva oz. v zmanjševanju obsega proizvodnje. Finančni rezultati poslovanja gradbenih organizacij bodo v vse večji meri odvisni tudi od realizacije ciljev, kot so povezovanje gradbeništva s projektantskimi, raziskovalnimi in inženiring ter drugimi organizacijami do prilagajanja zahtevam trga predvsem v smislu uvajanja novih tehnologij in materialov, kar vse kompletira ponudbo gradbenih organizacij. Gradbene organizacije so že v preteklih letih vložile precej naporov za prerazporeditve delovnega časa, vendar bodo v prihodnjem letu še večjo pozornost namenile vplivu sezone na njihovo poslovanje. Ugotavljamo, da zlasti v zadnjih dveh letih število zaposlenih v gradbeništvu narašča, kar poslabšuje produktivnost tega področja. Glede na to, daje področje gradbeništva še vedno predimenzionirano oz. razpolaga s prevelikimi kapacitetami, ter že ob prej navedenih težavah načrtiyemo, da se bo število zaposlenih zmanjševalo, pri čemer bo potrebno še izboljševati sisteme nagrajevanja. Podvajanje oz. pre-dimenzioniranje kapacitet bomo tudi v letu 1987 preprečevali s pre-verbami novih investicijskih naložb. Ocenjujemo, da na področju zunanje trgovine gradbeništvo ne bo doseglo pomembnejših uspehov ter da bodo njegovi izvozni rezultati zaostajali za povprečnimi v gospodarstvu. V letu 1987 načrtujejo organizacije združenega dela naslednja investicijska vlaganja: Izolirka TOZD Tectum bo pričela z gradnjo proizvodnega prostora za storitveno dejavnost. Ingrad TOZD Prevozi se bo v prvi polovici 1987 preselil v občino Šiška, kjer na zgradbi potekajo zaključna dela. SCT TOZD Tesarska dejavnost bo v prvi polovici leta 1987 zaključila preselitev žage z Litijske ceste na Brdo v občino Ljubljana Vič-Rudnik. Gradis TOZD Strojno prometni obrati bo v prvi polovici leta 1987 zaključila s sanacijo in razširitvijo obstoječega programa, kjer se bodo vršila popravila gradbene mehanizacije za celotno DO Gradis. Gradis TOZD Gradbena operativa bo v letu 1987 pričela z aktivnostmi za nakup in pripravo zemljišča za gradnjo centralne betonarne z deponijo kamnitega materiala ob industrijskem tiru v občini Vič-Rudnik. ŽG-ŽGP bo v letu 1987 nadaljevala s pripravami za gradnjo delavnice progovne mehanizacije ob Letališki cesti. Gikos načrtuje adaptacijo poslovnih prostorov. Obloga-slikoplastika bo v letu 1987 pripravila idejni program za sefitev v cono MM 5/2. Pionir TOZD Gradbeni sektor Ljubljana bo v letu 1987 odkupil zemljišče za gradnjo železokrivske, tesarske delavnice ter skladišča v občini Vič-Rudnik. 3.2.3. PROMET IN ZVEZE V kolikor želi prometna dejavnost doseči v tem srednjeročnem obdobju načrtovano stopnjo rasti razvoja, ocenjujemo, da bi v letu 1987 morale organizacije združenega dela doseči višjo stopnjo, kot je načrtovana za celotno gospodarstvo. Zaostreni pogoji gospodarjenja in stanje v prometni dejavnosti pa to ne omogočajo. Načrtuje se, da bo promet dosegel povprečno stopnjo rasti razvoja gospodarstva v letu 1987 oziroma povprečno stopnjo rasti prometa, planirano za to srednjeročno obdobje, medtem ko se število zaposlenih ne bo bistveno povečalo. Kljub temu, da večjih premikov in efektov na področju sistemskih ukrepov in rešitev v letošnjem letu še ni, pa mora leto 1987, v kolikor se ne želi, da bi prometna dejavnost postala ključni zaviralni faktor pri razvoju gospodarskih dejavnosti, pomeniti preokretnico. V letu 1987 je potrebno sprejeti vse ekonomske in druge ukrepe, ki bi v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije in sprejetimi planskimi dokumenti omogočili realizacijo že sprejete prometne politike. Z svojo dejavnostjo se naše organizacije vključujejo v celovito prometno dejavnost širšega prostora, zato se ukrepi in efekti odražajo tudi na stanju in uspešnosti prometnih organizacij v naši občini. Širšo pomoč pričakujejo organizacije združenega dela tako v železniškem in cestnem prometu kot tudi v pretovomo skladiščnem prometu. Sistemske rešitve in ukrepi, notranje rezerve, boljša organizacija dela in poslovanja pa pomenijo večji finančni efekt in boljše razvojne možnosti organizacij. Leto 1987 mora pomeniti preokretnico tudi na področju investicij. V zadnjih letih prometna dejavnost ni bila investicijsko aktivna. Večje načrtovane investicije so: Blagovno transportni center - izgradnja prostocarinske ŽGZTO cone - modernizacija timih naprav in signalnovarnostnih naprav - modernizacija vozlišča Ljubljana - dokončanje izgradnje podhoda na Proletarski Viator TP TOZD Ceprom - nadaljevanje realizacije programa povečave zmogljivosti in specializacije za lokalni dostavni tovorni promet Investicije s področja PTT prometa bomo vključili naknadno. 3.2.4. OBRT Za področje drobnega gospodarstva je po informacijah, s katerimi razpolagamo, še v letu 1986 predviden sprejem nekaterih ukrepov na zveznem nivoju (kakšnih v trenutku, ko pišemo resolucijo za leto 1987, še ni znano), ki naj bi spodbujali razvoj tega področja. Ker ocenjujemo, da se odprava zaviralnih faktoijev na tem področju sicer počasi, a vendarle odvija, načrtujemo, da bo obrt v prihodnjem letu dosegala v povprečju boljše rezultate kot drugo gospodarstvo. V letu 1986 smo pripravili tudi posebno analizo o stanju in razvojnih možnostih drobnega gospodarstva. Med zadolžitvami občine, ki smo jih opredelili, so pospešitev aktivnosti za razrešitev prostorske problematike oz. problematike poslovnih prostorov ter proučitev dodatnih davčnih olajšav. Med naloge, ki so bile že realizirane, lahko uvrstimo predvsem razširitev pojma deficitarnih obrtnih dejavnosti. Poleg navedenega smo republiškim upravnim organom oz. tudi drugim subjektom posredovali različne pobude, o realizaciji katerih bomo poročali tudi na skupščini ter katere bi pripomogle k hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva. Med prednostnimi nalogami ostajajo tudi v letu 1987 povezovanje drobnega gospodarstva z velikim gospodarstvom predvsem v smislu prenosa manjših serij proizvodov v malo gospodarstvo ter ustanavljanje majhnih, elastičnih enot z nizkim številom zaposlenih, kar pa je v veliki meri odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. V naslednjem letu se bodo nadaljevale aktivnosti za zagotavljanje lokacij oz. poslovnih prostorov, kjer so možnosti naslednje: Za obrtno servisno cono MM 5/2, kjer je dvanajst lokacij namenjenih za proizvodnjo izdelkov, ki povečujejo izvoz, nadomeščajo uvoz, dopolnjujejo asortiman na trgu oz. so deficitarne storitvene dejavnosti, se bo v letu 1987 pripravil lokacijski načrt ter zgradila servisna cesta. Realizacija te cone je povezana z visokimi finančnimi sredstyi. Za kare Zaloška-Kajuhova, kjer je predvidena gradnja dveh objektov za storitvene dejavnosti, bodo po dokončni pridobitvi zemljišča potekale aktivnosti za pridobitev investitorjev. V Štepanjskem naselju se bo gradnja primarnega centra predvidoma zaključila v začetku leta 1987. V okviru primarnega centra bo Ljubljanska banka, PTT, KS Stepanjsko naselje, Loterijski zavod, Brivsko frizersko podjetje Ljubljana, ter nekaj zasebnih obratovalnic - kava bar, pizzerija, degustacija slaščičarskih izdelkov. Nekaj poslovnih površn je še neoddanih. V KS Vevče-Zg. Kašelj se bo nadaljevala gradnja manjšega obrtno gostinskega centra. V Novih Fužinah - MS 5/2 se bodo nadaljevale aktivnosti za pričetek gradnje štirih objektov za servisne dejavnosti, ki jih predvideva zazidalni načrt. Krajevna skupnost je opredelila dejavnosti, ki bi jih želeli imeti v teh objektih, potrebna pa je preveritev glede združljivosti posameznih dejavnosti. Izbira kandidatov se bo vršila preko javnega natečaja. Po zazidalnem načrtu so v coni MS 7/2 Novo polje-Zadobrova predvidene lokacije za opravljanje obrtnih dejavnosti. Glede na to, da so zemljišča še v zasebni lasti, bo potrebno ponoviti akcijo za pridobitev zemljišč. Obrtne dejavnosti se lahko opravljajo tudi v kioskih, s čimer se delno rešuje tudi najbolj pereča problematika glede potreb po opravljanju določenih storitev v posameznih krajevnih skupnostih. Ugotavljamo pa, da v zadnjem času za kioske ni večjega interesa, tako s strani krajevnih skupnosti kot posameznih interesentov. Se vedno ostaja možnost oddaje lokacij, ki so preostale od zadnjih dveh natečajev. Evidentiranje nezasedenih skupnih prostorov po posameznih krajevnih skupnostih naj postane tekoča naloga. Ena od zadolžitev za krajevne skupnosti, ki je izhajala iz pripravljene analize o drobnem gospodarstvu v občini, je, da do konca oktobra 1986 pripravijo pregled prostorov, v katerih bi bilo možno opravljati obrtne dejavnosti. V letu 1987 naj bi se te akcije nadaljevale. V okviru prekvalifikacije stanovanj VI. in VII. kategorije sta v letu 1987 načrtovani dve. Organizacije združenega dela s področja rasti načrtujejo v letu 1987 naslednja investicijska vlaganja: Sap TOZD Servo bo po predhodni preverbi programa razvoja na Komisiji za usklajevanje razvoja gospodarskih dejavnosti v prostoru občine v letu 1987 zbrala potrebno dokumentacijo ter pričela z gradnjo servisne delavnice za vzdrževanje cestnih potniških vozil na Sre-diški cesti. Hkrati bodo nadaljevali z adaptacijo obstoječe mehanične delavnice. Petrol TOZD Vzdrževanje in investicije bo nadaljevala z adaptacijo delavnice na Flajšmanovi cesti. Mizarstvo Moste bo v letu 1987 zbralo potrebno dokumentacijo za pričetek nadzidave poslovnih prostorov. Investicija naj bi se zaključila v istem letu. 3.2.5. GOSTINSTVO IN TURIZEM Za leto 1987 se za gostinstvo načrtujejo višje stopnje rasti kot za celotno gospodarstvo. Take stopnje bo gostinstvo doseglo v kolikor bo realiziralo naloge, za katere ga je zadolžil tako izvršni svet, kakor tudi skupščina občine, in sicer: da se trajnejše in dolgoročnejše poveže v občini kakor tudi v širšem prostoru, izkoristi vse svoje notranje rezerve, izboljša kvaliteto uslug in pristopi k ureditvi svojih prostorov. Z realizacijo teh nalog bo postalo občinsko gostinstvo zanimivejše in istočasno si bo pridobilo tudi večje možnosti za uveljavitev v celoviti gostinski in turistični podobi mesta. Ker se turistična dejavnost v občini odvija predvsem preko turističnih društev, bosta morala biti aktivnejša Turistično društvo Ljubljana Moste-Polje in Turistično društvo Zadvor. Proučila se bo tudi možnost ustanovitve turistične zveze občine. Preko te zveze se bo območje naše občine, kije v ljubljanskem prostoru sicer turistično še nerazvito, lahko predstavljajo širši javnosti kompleksno. Glede na celovitejši program pa bodo ustvaijene tudi večje možnosti za pridobitev dodatnih sredstev za razvoj turistične dejavnosti v občim. Večjih investicij razen gostinskega obrata v prostocarinski coni (Blagovno transportni center) ni. Organizacije načrtujejo le modernizacije in adaptacije svojih kapacitet. 3.2.6. TRGOVINA Trgovina bo v letu 1987 intenzivnejše izvajala osnovno nalogo tega . srednjeročnega obdobja, in sicer bo zagotovila, da preskrba v občini ne bo nazadovala. Za prvo leto tega srednjeročnega obdobja ugotavljamo, da se ta naloga v celoti ne izvaja. Veča se število prebivalcev in dokončuje največja soseska v občini, to je v Novih Fužinah. V kolikor se izgradnja oziroma pridobitev maloprodajnih površin ne bo nadaljevala po sprejeti dinamiki, bodo prizadevanja na tem področju, ki so bila vložena v preteklem srednjeročnem obdobju, izničena. Druga naloga trgovine je zagotovitev kakovostne in celovite ponudbe v prodajnih enotah, večji poudarek pa bo dan tudi sodelovanju trgovine s potrošniškimi sveti v posameznih krajevnih skupnostih. Na področju zunanje trgovine se planira porast izvoznih storitev glede na doseženo v letošnjem letu. Realnejši podatki bodo znani konec letošnjega leta. Na področju investicij bo nosilec največje investicije tega srednjeročnega obdobja v maloprodajni trgovini - Mercator moral v letu 1987 pričeti z izgradnjo primarnega centra v Novih Fužinah. Zaradi kasnitve v gradnji te investicije se že kažejo motnje v normalni oskrbljenosti prebivalstva v tej soseski. V krajevni skupnosti klopce in Šmartno trgovin z osnovnimi življenjskimi potrebščinami še ni. V Šmartnem je krajevna skupnost v razgovoru za pridobitev najemnega poslovnega prostora, v krajevni skupnosti Klopce pa se bo proučila možnost izgradnje enote v gasilskem domu. Problemi z osnovno preskrbo so prisotni tudi v krajevni skupnosti Besnica, in sicer v vasi Javor. Ker preko družbenega sektotja problema ni možno rešiti, se bo morala situacija reševati preko krajevne skupnosti, ki naj bi za to enoto v sodelovanju z Mercatoijem na svojem območju poiskala ustrezno delovno silo. V centru Most (predel med Zaloško in Kajuhovo ulico) sta v okviru sekundarnega centra predvideni izgradnji trgovine za osnovno preskrbo in neživilska trgovina. V letu 1987 se bo pridobil preostali še neodkupljeni del zemljišča, konec leta pa se bo že začela pridobivati ostala gradbena dokumentacija. Kunvoprodaja bo nadaljevala z izgradnjo prodajnega centra. Za leto 1987 načrtuje izgradryo tretje faze. Sanolabor načrtuje pridobitev dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za skladiščno proizvodni objekt. Petrol DO Trgovina načrtuje rešitev zmogljivosti in sanacijo skladiščnih zmogljivosti v Zalogu, vendar pa program še ni izdelan, zato investicije rokovno še niso opredeljene. 3.2.7. FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE V letu 1987 bo področje finančnih in drugih poslovnih storitev dosegalo boljše rezultate kot gospodarstvo občine v povprečju. Hitrejši razvoj tega področja bo predvsem posledica večjega povezovanja projektantskih, inženiring in raziskovalnih organizacij z organizacijami drugih področij gospodarstva, kar bo rezultiralo v kompleksnejši ponudbi tako doma kot v tujini. Načrtujemo, da se bo število zaposlenih v teh organizacijah povečevalo hitreje kot v gospodarstvu v povprečju, posledica tega pa bo izboljševanje kvalifikacijske strukture tega področja. Novi zakon o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za negospodarske in neproizvodne investicije v drugem polletju 1986 in v letu 1987 omejuje možnost investiranja organizacij združenega dela tega področja, kar pa lanko ogrozi usmeritve, sprejete s srednjeročnim planom za to področje. Načrtovane investicije so naslednje, njihova realizacija pa je glede na novi zakon vprašljiva: SCT TOZD Strojni inženiring bi želel v letu 1987 pričeti z deli za sanacijo podstrešja na Kavčičevi cesti, večino dokumentacije so že zbrali. Papirnica Vevče TOZD Blagovni promet želi v MP 8 zgraditi črpališče goriv in maziv. Intertrade TOZD Zastopstva IBM bo odvisno od preveritve razvojnega programa že v letu 1986 pričel z gradnjo dodatnega objekta na obstoječi lokaciji, ki bo omogočil razširitev njegove dejavnosti (konsignacija, tehnično vzdrževalna služba, del proizvodnje). Investicija te OZD zaradi novega zakona ni sporna (druga šifra dejavnosti). Zaključek investicije je predviden v letu 1987. Intertrade TOZD Obdelava podatkov načrtuje v letu 1987 nabavo računalniške opreme - okvirni znesek je 100 mio din. Giposs Inženiring in Gradbeni center Slovenije bosta odvisno od Preverbe programa razvoja pripravljala dokumentacijo (za lokacijo Ingrada TOZD Prevozi) za gradnjo informacijskega, poslovnega m Prodajnega centra. Mercator Mednarodna trgovina TOZD Slovenija sadje Hladilnica Zalog predvsem zaradi novega zakona prestavna investicijo gradnje hale za predelavo sadja, zelišč in gozdnih sedežev v leto 1988. 3.2.8. KMETIJSTVO .Usmeritev kmetijstva v letu 1987 bo v povečanju tržne proizvodnje. Večji poudarek bo dan intenzivnejšemu izkoriščanju kmetijskih zemljišč. Posebna skrb bo dana pospeševanju kmetijstva na hribovitih območjih, tako da bi tudi tu dosegli vetio intenziteto pridelave in večji obseg družbeno organizirane proizvodnje. . V rastlinski proizvodnji je za leto 1987 predvidena 3-odstotna stop-nJa rasti. V ta namen bo dan večji poudarek izbiri semena, uporabi . Mercatoijer V živinoreji je predvidena 4-odstotna stopnja rasti proizvodnje obleka in mesa. Ta stopnja rasti bo dosežena predvsem na osnovi ooma pridelane krme. Povečali bomo površine s koruzo za silažo in rinorcjske proizvodnje bo vplivala tudi selekcija petnim osemenjevanjem, večjim vplivom pospeševalne službe konzole molznosti krav mlekaric m nabava plemenskih živali zunqj ob-činc. ^ZO Dobrunje ■ TZO Dobrunje bo organizator kmetijske proizvodnje v zasebnem ^etijstvu. V družbeno organizirani proizvodnji bo zajela vse tržne . >ske tako pri kmetih kooperantih kot pri ostalih kmetijskih proizva-ja|cih. Odkupljeno bo 970 kom. pitancev in ostale govedi. Od tega bo v or-pnizirani reji 500 pitancev. Odkupljeno bo 80 klavnih telet in 200 ft-Cl za pitanje ter 450 prašičev. Odkupljeno bo 1900.000 litrov mleka in 1400 ton zelenjave. Za pospešitev živinoreje in konjereje bo nabavljeno 45 plemenskih krav in telic, 20 plemenskih svinj, 40 kom ovc in 30 kom. plemenskih kobil in žrebic. TZO bo nabavila repromaterial, in to 34 ton semenske pšenice, 25 ton semenskega krompiija, 1050 ton umetnih gnojil in 500 ton koruze in močnih krmil za pitanje. V lasti TZO bodo izgrajene 4 zbiralnice mleka ter izvedene agromelioracije v Sigah, Sotočju in Dolskem. Za kmete kooperante bo nabavljeno 25 traktorjev in traktorskih priključkov in izgrajeno 10 silosov s 700 m3 prostornine. Skupnost za pospeševale kmetijstva Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v sodelovanju s pospeševalno službo TZO Dobrunje in Veterinarskim zavodom Ljubljana še nadalje delovala za hitrejši razvoj kmetijstva na območju občine, predvsem pa v hribovitih območjih. Razpoložljiva sredstva bodo usmerjena v tiste dejavnosti, ki najbolj vplivajo na povečanje tržne proizvodnje. Po programu bodo zbrana sredstva usmeijena v naslednje dejavnosti: Organizirane bodo tri strokovne ekskurzije za kmete kooperante, žene zadružnice in mlade zadružnike. Za izobraževanje kmetov in kmečko mladino bodo organizirani tečaji za traktoriste in predavanja iz veterine, vrtnarstva, prehrane živali, higiene mleka, siliranja krme, pašno košnega sistema in iz gospodinjstva. Dane bodo premije za večjo pridelavo mleka in mesa na hribovitem območju ter gradnjo hlevov in za strojne skupnosti. Pri kooperantih bodo zgrajeni 3 novi hlevi n 6 adaptacij hlevov s skupno 126 novimi stojišči. Sodelovali bomo na tekmovanju traktoristov. Nabavljena bosta dva plemenska meijasca in sadike jagod iz uvoza. Pospeševali bomo rejo malih živali preko društva rejcev malih živali in organizirali poizkuse na treh pašnikih v hribovitem območju. Dokončan bo objekt kmečkega turizma in začetek gradnje drugega objekta. Sofinancirali bomo izdelavo tipskih načrtov za kmečke niše. Organizirali bomo zbor kmetov in prispevali sredstva za nagrade najboljšim proizvajalcem v rastlinski m živinorejski proizvodnji. Agroemona, obrat posestvo Zadobrova Na 226 ha bo v letu 1987 zasejana pšenica, ječmen, oljna ogrščica, silažna koruza in detelja. V živinoreji bodo vzrejali 400 plemenskih telic. Osnova za prehrano telic bo doma pridelana krma. Jata TOZD Reja Na območju občine bodo v letu 1987 proizvedli 10,4 milj. valilnih jajc, 1 milj. konzumnih jajc, 8150 ton piščančjega mesa in 7 milj. dan starih piščancev. Izvozili bodo 1000 ton mesa in 10 milj. valilnih j^jc v vrednosti 2,05 mio $. Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje bo izvajala program dela po sprejetih smernicah v družbenem planu v občini. Predvsem bo reševala kmetijsko problematiko skladno z kmetijsko zemljiško politiko. Prizadevala si bo za racionalno koriščenje prostora za enotno gospodaijenje z razpoložljivimi površinami in za izboljševanje kmetijskih zemljišč. 1 • Sodelovala bo pri izdelavi agrokarte, načrta za dolgoročno usmeritev razvoja kmetijstva in za najustreznejšo rabo zemljišč v občini. 2. Sodelovala bo pri izboljševanju kmetijskih zemljišč z melioracijskimi ukrepi na ca. 125 ha v KS Besnica, KS Zadvor, KS Zalog, KS Dolsko, KS Klopce in drugih krajevnih skupnosti. 3. Izvajala naloge, kijih narekuje zakon. Pri izvajamu programa dela bo dajala prednost nalogam, ki so najbolj pomembne za večje pridelovanje hrane. 3.2.9. GOZDARSTVO TOK Gozdarstvo Domžale gospodari z zasebnimi gozdovi na območju občine. Na podlagi 10-letnega etata bodo v letu 1987 posekali 12.055 m3 lesa, od tega bo 8237 m3 listavcev in 3818 m3 iglavcev. V letu 1987 bodo začeli graditi novo gozdno cesto Potok-Reka pod Jančami v dolžini 4000 m. Izvajali bodo vzdrževalna dela na 8 km gozdnih vlak. Obnovljeno bo 9 ha gozdov. Nega gozdov (čiščenje, redčenje) ho na 135 ha gozdnih površin. 4. RAZVOJ V PROSTORU 4.1. UREJANJE PROSTORA Z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane smo sprejeli usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in določili namensko rabo prostora. Zaradi pomanjkanja nekaterih strokovnih podlag nekatera odprta vprašanja, ki jih povzročajo predvem navzkrižni interesi rabe prostora, ni bilo možno definirati do sprejema dolgoročnega plana, zato smo jih v tem planu opredelili kot naloge in obveznosti predlagatelja in posameznih nosilcev planiranja s konkretnimi roki za njihovo razrešitev. Tako bomo v letu 1987 dopolnili krajinske zasnove Zasavskega hribovja v skladu z Zakonom o urejanju prostora. V tem letu bomo razrešili še druga vprašanja, ki so mestnega značaja in zahtevajo proučitev celotnega območja mesta Ljubljane. S temi usmeritvami bomo dopolnili tudi srednjeročni plan občine Ljubljana Moste-Polje in srednjeročni plan mesta Ljubljane za obdobje 1986-1990. Izdelali bomo potrebne strokovne podlage za poseg, predvidene z dopolnitvami, in za tiste posege v prostor, za katere ob pripravi srednjeročnega plana zaradi pomanjkanja razvojnih programov posameznih nosilcev planiranja ter pomanjkanja nekaterih strokovnih podlag ni bilo možno izdelati in z njimi dopolnili srednjeročni plan. ... Po sprejemu srednjeročnih planov SIS materialne proizvodnje bomo dopolnili prostorske sestavine in programske zasnove srednjeročnega plana občine. V program priprave prostorskih izvedbenih aktov bomo vnesli lokacijske načrte za predvidene infrastrukturne objekte in naprave. Da omogočimo realizacijo planskih nalog in dograjevanje v pretežno že pozidanih območjih, za katere v tem srednjeročnem območju niso predvideni in ne bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, bomo v skladu s 54. členom Zakona o urejanju prostora in 82. členom Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdelali prostorske ureditvene pogoje za posamezne planske celote (M) v skladu s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov. Ml Zelena jama - Nove Jarše M2 Moste - Kodeljevo M5 Selo - Nove Fužine Sprejem odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih v prvem četrtletju leta. M3 Šmartno-Snebeije M6 Štepanjsko naselje-Hrušica-Bizovik M7 Zadobrova-Novo Polje-Zalog M8 Polje-Vevče-Kašelj M9 Zadvor-Sostro MIO Vinje-Klopce-Senožeti Mi l Dolsko Sprejem odloka o prostorskih ureditvenih pogojih o prvem četrtletju leta. 4.1.1. POVRŠINE ZA STANOVANJSKO GRADNJO V skladu s srednjeročnimi plani občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in samoupravne stanovanjske skupnosti bomo nadaljevali s pripravo prostorskih izvedbenih načrtov ter tako omogočili pravočasno pripravo zemljišč in kontinuiteto stanovanjske gradnje. MS 1/2 (MS 115, MP 1/1) Zelena jama Izdelava osnutka ureditvenega načrta v 4. četrtletju leta. V območju je potrebno dokončno opredeliti poslovno-trgovski program ob Šmartinski cesti in uskladiti program SCT-ja. MS 6/5 (MS 13) Hrušica-Fužine Izdelava osnutka dozidalnega načrta v 4. četrtletju leta. MS 6/8, 6/9 (MS 110, 110/1) Bizovik Izdelava in sprejem ureditvenega načrta za MS 6/8 in zazidalnega načrta za MS 6/9 v 4. četrtletju leta, v primeru, da bo možno izvesti geomehanške raziskave, katerim skupina prizadetih krajanov nasprotuje. MS 8/3 (MS 9) Polje Izdelava variantnih strokovnih rešitev za zazidalni načrt. MS 8/4 (MS 8/1,2) Vevče Izdelava variantnih strokovnih rešitev za zazidalni načrt. 4.1.2. POVRŠINE ZA PROIZVODNE IN SERVISNE DEJAVNOSTI Značilnost območja občine Ljubljana Moste-Po(je je koncentracija proizvodnih dejavnosti v osrednjem naselitvenem območju občine. Te se tu razvijajo že iz obdobja pred vojno, na prostoru, ki je z razvojem mesta strogo omejen, z razvojem dejavnosti samih pa je postal utesnjen. Tako moramo s prostorskimi izvedbenimi načrti uskladiti številne navzkrižne interese, tako glede na tehnologijo proizvodnje kot izrabo prostora, zelo različnih dejavnosti. V teh pa tudi v novejših industrijskih območij moramo zagotoviti ekološko neoporečnost delovanja proizvodnih dejavnosti, njihovo simbiozo z bližnjimi naselji in tako zagotoviti izboljšanje in varovanje človekovega okolja. Ml MP 1/1 (MP 1/2) Zelena jama Za območje bomo izdelali ureditveni načrt, v primeru, da bodo delovne organizacije - uporabnice tega prostora izdelale svoje razvojne programe z vsemi elementi, s katerimi bomo lahko zagotovili fizično prenovo območja. Razvojne programe imajo trenutno KTM, Teol in SGP, SCT OBNOVA TOZD Mehanični obrati (brez idejnih rešitev arhitekture), ostale delovne oreanizacije pa ne (Izolirka, Agroemona TOZD Tovarna močnih krmil, Saturnus). MP 1/2 (MP 2) Moste Za območje bo izdelana in potrjena 1. faza ureditvenega načrta -vzhodni del (BTC, Julon, Žito) brez podrobne opredelitve izrabe prostora Žita, ki nima razvojnega programa. MM 1/2 (MM2) Moste V prvem četrtletju leta bo izdelan ureditveni načrt za zagotovitev realizacije programov HP Kolinske, GIP Gradis TOZD SPO, Velane, Agronabave in Integrala SAP TOZD Servo. M7 MP 7/1 (MP 6, 6/1 del) Zalog Za realizacijo programa Kota in Jate bo izdelan in potrjen ureditveni načrt v prvem četrtletju leta. MM 7/1 (MM 7) CČN Izdelan in potrjen bo lokacijski načrt. M 8 MP 8/1 (MP 7) Papirnica Vevče Sprejet bo zazidalni načrt v drugem četrtletju leta. MT 1/1,4/1, 7/1 ŽG Rezervat Nadaljevanje izdelave prostorskih ureditvenih pogojev. 4.1.3. POVRŠINE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI Površine za navedene dejavnosti so zagotovljene v ureditvenih območjih namenjenih stanovanjski gradnji, za katere so že izdelani prostorski izvedbeni načrti. V sklopu priprave prostorskih ureditvenih pogojev za posamezne planske celote, pa bodo definirane te površine tudi v ureditvenih območjih MS 1/1 Želena jama, MS 1/3 Nove Jarše in MO 2 Moste. 4.1.4. POVRŠINE ZA INŠTITUTE, ZDRAVSTVO IN ŠOLSTVO MI 5 (MI 1) Studenec S sprejemom odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto M5 v prvem četrtletju leta, bo omogočena gradnja terapevtskega trakta. 4.1.5. ŠPORTNO REKREACIJSKE POVRŠINE Za območja MR 2/1 (MSP 3) Kodeljevo MR 6/3 (MSP 5) Bizovik MR 7/3 (MSP 7) Zalog . bodo potijeni prostorski ureditveni pogoji v sklopu posameznih planskih celot v prvem četrtletju leta. M6 Mr 6/2 (MŠP 4) Hrušica-Fužine Nadaljevali bomo s pripravo strokovnih rešitev, v kolikor bo na TKS občine usklajen program izrabe območja, ki je v izdelavi. 4.1,6. NARAVOVARSTVENE, KRAJINSKE IN SPOMINSKE POVRŠINE Varovanje teh površin in hkrati realizacija načrtovanih investicij bo zagotovljena s sprejemom odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih za posamezne planske celote v prvem četrtletju leta. 4.1.7. VRTIČKARSKE POVRŠINE V sklopu sprejema odlokov o prostorskih ureditvenih pogojih v prvem četrtletju leta bodo obdelane tudi vrtičkarske površine. 4.2. VARSTVO OKOLJA Na področju varstva okolja bomo v letu 1987 izvajali naslednje naloge iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1986-1990: - nadaljevali bomo s toplifikacijo in plinifikacijo v novih in starih stanovanjskih soseskah; - skupaj s pristojnimi službami pri Skupščini mesta Ljubljane bomo redno spremljali gibanje onesnaženosti zraka, predvsem v zimskem času, in pravočasno ukrepali v skladu z veljavno zakonodajo; sprotno bomo sanirali divja odlagališča in preprečevali nastajanje novih; - izvajal se bo redni program vzdrževanja in obnove javnih zelenih Površin; - v sodelovanju s hidrometeorološkim zavodom SR Slovenije, Mestno upravo inšpekcijskih služb in občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo bomo nadaljevali z evidenco večjih onesnaževalcev Zraka in uporabniki nevarnih snovi in predlagali odpravo nepravilnosti v cilju varovanja zraka, vode in bivalnega okolja; , - nadaljevali bomo s pridobivanjem zemljišč v I. varstveni coni lojalnih vodnih virov v KS Dolsko in Zadvor; - SCT Obnova bo sanirala opuščeno gramoznico ob Litijski cesti; ~ v krajinskem parku Zajčja dobrava bomo nadaljevali s pridobivanjem zemljišč v lasti občanov in jih predali v upravljanje KPL-‘OZD Rast; - Komunalna skupnost ljubljanskih občin bo skupaj s krajevnimi skupnostmi nadaljevala s sanacijo lokalnih vodovodov; ~ Termoelektrama-Toplama bo nadaljevala z nalogami iz spreje-te8a sanacijskega programa za to srednjeročno obdobje; . - DO Vodovod-Kanalizacija bo pričela z izgradnjo centralne čis-'lue naprave v Zalogu; - DO Vodovod-Kanalizacija bo nadaljevala s sanacijskimi deli pri varovanju varstvenih pasov na območju vodarne Hrastje; - ZG Ljubljana bo pri sistemu obveščanja na ranžirni postaji Zalog Nadaljevalo s prehodom na brezžične zveze in s tem omejilo prekomerni hrup predvsem v nočnem času. s- KOMUNALNO GOSPODARSTVO S l. VODOVOD V letu 1987 bomo pričeli z gradnjo oziroma obnova vodovodnega mrežja po naslednjih ulicah in naseljih: rugram krajevnih skupnosti Brenkova pot, Češnjice-Zagradišče, Češnjice-Sp. Dolina. Programi izgradnje vodovodov v stanovanjski gradnji, industrijski £adnji in 10-letnem programu gradnje cest so v pripravi in bodo obeljeni kasneje. $’2- KANALIZACIJA Nadaljevali oziroma na novo bomo pričeli graditi kanalizacijsko °mrežje v: Program krajevnih skupnosti Zadobrovška cesta od Cvetlične ulice do Sneberske ulice, Frenkova pot, Ulica Na Peči, N. Polje cesta XIX, N. Polje cesta XVI, Periška ulica, Bizoviška cesta. Sanacija vodovodnih območij: nadaljevanje gradnje povezovalni kanal Snebeije-Šmartno-Toma-čevo, etapa Sneberje-Obrije. Programi izgradnje kanalizacije v stanovanjski gradnji in 10-letnem programu cest so v pripravi in bodo objavljeni kasneje. 5.3. VODNO GOSPODARSTVO Na področju vodnega gospodarstva se bodo izvajala redna vzdrževalna dela na Ljubljanici, Savi in njunih pritokih. 5.4. POKOPALIŠČA Na pokopališčih v upravljanju Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Žale in krajevnih skupnosti Lipoglav, Besnica, Dolsko in Klopce se bodo izvajala redna vzdrževalna dela, pričel pa se bo tudi postopek za razširitev pokopališča v Sostrem. 5.5. ZELENICE IN PARKOVNI GOZDOVI Upravljalci zelenih površin in parkovnih gozdov bodo izvajali redna vzdrževalna in obnovitvena dela. Na Turnškem nabrežju bomo zgradili novo otroško igrišče, prav tako v ulici Gradnikove brigadg, kjer bo urejena tudi nova zelenica. V krajinskem parku Zajčja dobrava bomo pridobivali zemljišča v lasti občanov in jih predali v upravljanje KPL TOZD RAST, ki jih bo sprotno saniral. 5.6. JAVNA RAZSVETLJAVA Razen rednih vzdrževalnih del bomo v letu 1987 obnovili ali na novo zgradili omrežje javne razsvetljave: Cesta španskih borcev, Povšetova ulica, Zagradišče-Češnjica, N. Polje cesta XI, Cesta na Ozare, Zadobrovška cesta od Cvetlične ulice do Sneberske ulice, Malo Trebeljevo in Senožeti. 5.7. JAVNA HIGIENA Na področju javne higiene se bodo izvajala dela na čiščenju javnih prometnih površin, odvozu gospodinjskih odpadkov in odpravi divjih odlagališč. Glede na pripravljenost krajanov bomo organizirali reden odvoz gospodinjskih odpadkov tudi na območju zunajmestnih krajevnih skupnosti. 5.8. MESTNE ULICE IN KRAJEVNE POTI Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Komunalne gradnje in krajevne skupnosti bodo redno vzdrževale mestne ulice in krajevne poti, tako, da bo promet potekal po njih varno in nemoteno. V letu 1987 bomo obnovili oziroma na novo zgradili naslednje cestne objekte: Zadobrovško cesto od Cvetlične ulice do Sneberske ulice - nadaljevanje, gradnje Pokopališka ulica in pločnik od Kavčičeve ulice do Linhartove ulice, N. Polje cesta XI - sofinanciranje, Prištin-ska ulica - sofinanciranje peš poti, razširitev železniškega prehoda Po-všetova-Grablovičeva - sofinanciranje, ureditev Turnškega nabrežja, peš poti in kolesarske steze, novogradnja pločnika na Cesti 11. grupe odredov, rekonstrukcija Rožičcve ulice, rekonstrukcija Cilenskove ulice, povezovalna peš pot in stopnice pri ulici Na Peči, Polje ceste XLIV - asfaltiranje, podhod na Proletarski ulici - novogradnja - sofinanciranje in postavitev semafoija na križišču Kajuhova-Kavčiče-va. 6. CESTNO GOSPODARSTVO Na področju cestnega gospodarstva bomo v letu 1987 skupaj s Cestnim podjetjem Ljubljana in Skupnostjo za ceste Ljubljana zagotavl' di boljši nivo rednega vzdrževanja in poskušali odstraniti vzroke, ki so pripeljali do padca standarda vzdrževanja na lokalni in regionalni cestni mreži. Razen rednih vzdrževalnih del se bodo izvajala obnovitvena dela na Smartinski cesti od Clevelandske ulice do Hrastja, pričeli bomo z izgradnjo nivojskega križanja v Podgradu in nadaljevali modernizacijo Zaloške ceste na odseku Laze-Slapničar in Laze-Podgrad. Iz 10-letnega programa gradnje cest bomo pričeli z gradnjo 2-pa-sovne Litijske ceste z novim mostom preko Grubaijevega prekopa na odseku Kajuhova ulica-Poljanska ulica. 7. ENERGETIKA Za področje energetike so planski dokumenti za leto 1987 v pripravi in bodo objavljeni kasneje. 8. STAVBNO ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO V letu 1987 bo na področju stavbno-zemljiškega gospodarstva sklad stavbnih zemljišč ljubljanskih občin izvajal naslednje naloge: - financiral pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev - urejal stavbna zemljišča v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno gradnjo, - oddajal nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina, urejal stavbna zemljišča ter razpolagal s temi sredstvi skladno 8 svojim finančnim načrtom, - opravljal druge naloge, kijih določajo zakon in predpisi občinske skupščine. 9. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V letu 1978 bomo zgradili naslednje število stanovanj v naslednjih soseskah: - Večdružinska gradnja St. dogr. št. stan. Skupaj soseska, naselja stanovanj v grad, oz. v gradnji Priprava zazidalni otok v letu 1987 novo prič. 1. 1987 dokumentacije MS 5/2 Nove Fužine 642 194 836 MS 8/5 Zg. Kašelj 36 — 36 MS 6/5 Hrušica-Fužine — — _ 800 stan. MM 5/2 Slape - 10 10 - SKUPAJ: 678 204 882 800 - Enodružinska gradnja (organizirana) MS 8/5 Zg. Kašelj - 20 20 MS 7/6 Zalog MS 6/3 Zg. Hrušica : 20 20 20 20 Ostala gradnja PUP - 10 10 - - Enodružinska gradnja (neorganizirana) MS 7/7 Zalog — 10 10 MS 6/8 Bizovik — 4 4 — SKUPAJ: - 84 84 - Podatki povzeti po planu stanovanjskega gospodarstva 1986-1990. Na področju prenove bomo pričeli z izdelavo projektov in pridobivali dokumentacijo za prenovitvena dela na stanovanjskem objektu Pokopališka 16. Za potrebe solidarnosti bo na območju občine predvidoma zgrajenih 231 stanovanj za delavce z nižjimi osebnimi dohodki. Zagotovili bomo sredstva za subvencioniranje stanarin vsem imetnikom stanovanjske pravice, ki bodo izpolnjevali pogoje. Pri gospodatjenju s stanovanji v družbeni lastnini predvidevamo postopni prehod stanarin na stopnjo 3,32 % od revalorizirane vrednosti z enakomerno stopnjo rasti letno, z dodajanjem vsakoletne stopnje rasti cen stanovanjske gradnje. S tem bo dana materialna podlaga za uspešno gospodarjenje z družbenim stanovanjskim skladorfi. V letu 1986 msmo dosegli zastavljenega cilja stopnje rasti stanarine 17,5 % letno, kot je bilo predvideno v resoluciji za leto 1986. Tudi v letu 1987 se bo Samoupravna stanovanjska skupnost občine v sodelovanju z Izvršnim svetom Skupščine občine trudila za izvedbo postopka prenosa občinskega stanovanjskega fonda v solidarnostni stanovanjski fond Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana in s tem še pospešila reševanje pereče stanovanjske problematike (v letu 1986 ostale občine tega niso storile, potreben pa je enoten pristop za celotno mesto). Najemnine za poslovne prostore bomo usklajevali z rastjo stanarin. Posebej bomo podpirali rast deficitarnih obrtnih dejavnosti in to s prednostjo pri najemu poslovnih prostorov in z višinami najemnin za te dejavnosti. V samoupravni organiziranosti bomo pospešili še nadaljnje organiziranje skupnosti stanovalcev. Pri samoupravni organiziranosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti bomo ustanovili eno stanovanjsko skupnost za Ljubljano (samoupravni akti v razpravi v 4. trimesečju 1986). Prizadevali si bomo, da se stanovanjske zadruge uveljavljajo kot investitorji družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Skupaj z delovnimi organizacijami bomo nadaljevali z odpravo ie preostalih barakarskih naselij v občini, kar pa bo odvisno od dogovarjanja in združevanja sredstev s strani delovnih organizacij, kjer so zaposleni prebivalci teh barak, kot tudi njih samih. 10. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 10.1. RAZVOJ NA PODROČJU SKUPNE PORABE IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Na področju skupne porabe bodo SIS družbenih dejavnosti zagotavljale predvsem uresničevanje osnovnih programov dejavnosti na osnovi svobodne menjave dela s sredstvi, zbranimi po enotnih prispevnih stopnjah iz BOD in dohodka. Ob upoštevanju stabilizacijskih aktivnosti ter izhajajoč iz sedanjega stanja bodo sredstva skupne porabe še naprej relativno omejena ter oblikovana skladno z rastjo dohodka. Naložbe na področju družbenih dejavnosti bodo možne na osnovi že zbranih sredstev iz samoprispevka III. ter delno iz sredstev, zbranih po prispevnih stopnjah iz BOD, za večja dela pa se bodo uporabljala tudi sredstva amortizacije. Ponovno bo potrebno preveriti možnost zgradnje posameznih objektov po programu samoupravnega združevanja sredstev na osnovi 0,5 odstotka sredstev od BOD iz čistega dohodka, kar je vezano tudi na zakon o omejevanju naložb v negospodarstvu. Da bomo v razvoju družbenih dejavnosti lahko dosegli zadovoljivo raven kvalitete in obsega storitev, bo potrebno ob že utečenih zagotovljenih programih posebno pozornost posvetiti še: - ustreznemu vrednotenju dela na teh področjih in nadaljnjemu zagotavljanju potrebnih sredstev za delovanje ob izenačevanju položaja delavcev družbenih dejavnostih s položajem delavcev v gospodarstvu - racionalizaciji poslovanja ter spremembi tehnologije dela ob racionalnem organiziranju strokovnih služb - združevanju amortizacije v okviru SIS za večje učinke na področju gospodarjenja in vzdrževanja na osnovi sprejetega programa uporabe teh sredstev. 10.2. RAZVOJ PO DEJAVNOSTIH 10.2.1. DRUŽBENA VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK Iz združenih sredstev amortizacije pa bomo zgradili 8 učilnic in večnamensko telovadnico pri OŠ Zgornji Kašelj, za kar bosta sredstva združili tudi obe prizadeti SIS. 10.2.3. USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Aktivnosti ob vpisu v I. letnik bomo vsebinsko in organizacijsko še bolj bogatili ter poklicno usmerjanje in preusmerjanje izvajali usklajeno s potrebami združenega dela. Nadaljevali bomo s sanacijami obeh srednjih šol po sprejetem programu. Sredstva bodo zagotovljena v okviru MIS po posebni prispevni stopnji iz BOD, delež pa bodo prispevale tudi šole same (združevanje amortizacije, lastna sredstva). Fakulteta za telesno kulturo bo dogradila prizidek. 10.2.4. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Akcijski program pospeševanja inovacijske dejavnosti bo s svojimi rezultati že lahko prispeval k neposrednemu usmerjanju in usklajevanju aktivnosti za doseganje načrtovanih ciljev pospeševanja razisko-valne dejavnosti. V letu 1987 se predvideva intenziviranje raziskovalnega dela, ki ga narekujejo družbene potrebe in usmeritve dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti. Skupni raziskovalni razpis, izbor nalog in razširjen program pospeševanja inovacijske dejavnosti bo zagotovil hitrejšo realizacijo razvojnih in raziskovalnih interesov združenega dela in raziskovalnih organizacij. 10.2.5. KULTURA Obseg programa priprave otrok na vstop v osnovno šolo za otroke, ki niso vključeni v VVO, se bo povečal od 180 na 240 ur letno. Širil se bo tudi program dejavnosti vzgoje in varstva otrok z novimi oblikami, v katere se bodo poleg vzgojnovarstvenih organizacij vključevali tudi drugih izvajalci. V sodelovanju z izvajalci vzgojnovarstvene dejavnosti bodo skupnosti otroškega varstva izdelale program optimalne zapolnitve kapacitet VVO. V skladu z opredeljenimi materialnimi možnostmi bodo skupnosti dopolnile standarde in normative z namenom zagotavljanja boljših možnosti, dviga kakovosti vzgojnega dela in optimalne zasedenosti prostorskih zmogljivosti v VVO. Iz soseske MS 4,5 Fužine bo še naprej oiganiziran prevoz otrok v enote VVO na primestnem območju, kjer ni dovolj otrok v oddelkih, dokler bodo to narekovale potrebe. Iz sredstev, zbranih iz cene m2 stanovanjskih površin v soseski MS 4,5 Fužine, je pripravljena dokumentacija za gradnjo drugega samostojnega objekta za 242 otrok. Sredstva za gradnjo tega objekta bodo zagotovljena s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorienih naložb in iz delno združenih sredstev samoprispevka III. za gradnjo VVO Štepanjsko naselje. SIS je s sklepom skupščine zagotovila, da bo, če se bodo pokazale potrebe po izgradnji te VVO, zagotovila potrebna sredstva. Za boljše pogoje letovanja naših otrok, se bodo v počitniški bazi v Zambratiji izvajala obnovitvena dela (ureditev obale, ograditev zemljišča), in sicer iz sredstev amortizacije. Za zimovanje otrok pa bomo zagotavljali ustrezne pogoje bivanja otrok na Jančah. Nadaljevalo se bo sodelovanje vzgojnovarstvenih organizacij s krajevnimi skupnostmi. Krajevne skupnosti in vzgojnovarstvene organizacije bodo večjo skrb namenile varovanju in vzdrževanju otroških igrišč. Na področju ljubiteljskega kulturnega delovanja bo pozornost posvečena predvsem strokovnemu in kvalitetnemu delu v kultumou-metniškin društvih in skupinah ter izboljševanju materialnih pogojev za njihovo delo. V skladu z opredelitvijo za intenzivnejši razvoj knjižnično informacijskega sistema bo knjižnica Jožeta Mazovca modernizirala in razvijala materialne osnove dela ter nadaljevala s procesom uvajanja sodobnih oblik, metod in tehnik, ki so poznane v sodobnem knjižničarstvu. Kulturni dom Španski borci bo zaključil investicijo in s tem pridobil pogoje za konstituiranje. V skladu s sprejetimi odloki o ohranjanju naravne in kulturne dediščine in varovanju spomenikov NOV bomo skrbeli za grad Fužine in Kodeljevo, Jelovškovo kapelo, spomeniški kompleks Urh in spominska obeležja NOV. 10.2.6. TELESNA KULTURA Na področju telesne kulture bodo dali prednost razvoju vseh oblik športne značke in mladinskega športa, kar bo pripomoglo k večjemu pridobivanju telesnokultumih navad mladine. Števila vrhunskih športnikov ne bodo povečali, postopoma pa jim bodo izboljšali pogoje za njihovo delo. Na področju telesnokultumih objektov bomo nadaljevali s pripravljalnimi deli za izgradnjo 4 teniških igrišč ŠRC Bizovik, garderobnih prostorov in sanitarij SRC Šmartno ob Savi, z obnovo dvorane in rekonstrukcijo kotlovnice ŠP Kodeljevo ter večnamenske ploščadi pri ŠRC Moste. Poleg tega pa bomo sodelovali tudi z deležem sredstev pri izgradnji večnamenske telovadnice pri OŠ Zgornji Kašeij. 10.2.2. OSNOVNO ŠOLSTVO 10.2.7. OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO Na področju osnovnega šolstva se bo program dela v celoti izvajal v skladu z novim programom življenja m dela v osnovni šoli. V vsebinskem in organizacijskem smislu bomo prilagajali dejavnost osnovne šole potrebam in zahtevam usmerjenega izobraževanja. Preobremenjenost Osnovne šole II. grupe odredov bomo do izgradnje droge šole na Fužinah reševali s prevozom učencev na droge osnovne šole v občini. Graditi se bo pričela Osnovna šola Fužine II. z glasbeno šolo. Sredstva bodo zagotovljena s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb in iz sredstev zbranih iz cene m2 stanovanjskih površin. Na področju zdravstvenega varstva bo potrebno nadaljevati s funkcionalno reorganizacijo osnovnega zdravstvenega varstva ter uresničevati samoupravni sporazum o skupnih podlagah za delitev dela na področju zdravstva. Prednost v osnovni zdravstveni dejavnosti bodo imele preventivne dejavnosti v okviru medicine dela ter zdravstveno vzgojni programi v VVO in OŠ. Še naprej bomo uveljavljali in širili dispanzersko metodo dela. Pospešeno bo potrebno organizirati medicinsko nego in zdravljenje na domu. Nadaljevali bomo z gradnjo zdravstvenega doma Fužine s sredstvi samoprispevka III. in s sredstvi, zagotovljenimi s samoupravnim spo- razumom o združevanju sredstev za sofinanciranje določenih dogovorjenih naložb. KC - Univerzitetna psihiatrična klinika bo nadaljevala s preuredit-venimi deli. Zdravstveni dom Ljubljana-TOZD OZV Moste bo adaptiral ambulanto v Dolskem. 10.2.8. SOCIALNO SKRBSTVO V letu 1987 bo izdelan koncept reorganizacije centrov za socialno delo v skladu s strokovnimi izhodišči Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo in spoznanji analize delovanja centrov za socialno delo. Dom starejših občanov bo širil zmogljivosti zunanje dejavnosti, . zlasti pa dejavnosti pomoči v gospodinjstvu. Sredstva za izvajanje te dejavnosti bodo zagotavljale občinske skupnosti socialnega skrbstva v skladu s sprejetimi kriteriji. Prehodni mladinski dom bo skladno s konceptom razvoja in novo mrežo posebnih socialnih zavodov organiziral svojo dejavnost. 10.2.9. SOCIALNO VARSTVO Višine socialnih pomoči se bodo uravnavale skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Skupnosti socialnega varstva bodo izdelale sistem, ki bo zagotavljal tekočo valorizacijo vseh socialnih pomoči in bodo s tem zagotavljale ohranjanje njihove realne vrednosti. V okviru skupne strokovne službe SIS zdravstva in soc. varstva bo zagotovljeno izvajanje skupne enotne evidence za vse oblike socialnih pomoči. 10.2.10. SKRB ZA UDELEŽENCE NOV, INVALIDE IN DRUGE Socialno varnost udeležencev NOV, invalidov in oseb, katerih edini hranilci so v obvezni vojaški službi, bo zagotovljena v okviru razpoložljivih sredstev občinskega, republiškega in zveznega proračuna. 10.2.11. ZAPOSLOVANJE Potrebe po delavcih bomo še naprej krili z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, s popolnejšo izrabo znanja že zaposlenih, s smotrnejšo izrabo delovnega časa, boljšo organizacijo dela in s prerazporeditvami delavcev z manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge. Neizogibno fluktuacijo delavcev bomo v okviru družbenih dejavnosti usmerjali v tiste organizacije, ki neposredno vplivajo na družbeno produktivnost dela. Pri načrtih zaposlovanja bomo upoštevali tehnološke in ekonomske presežke delavcev v skladu s prestrukturiranjem ter v okviru skupnosti za zaposlovanje združevali sredstva za prekvalifikacije s ciljem produktivnega zaposlovanja teh delavcev. 11. ZAPOSLOVANJE IN KADROVSKA POLITIKA Cilje na področju celovite kadrovske politike smo za tekoče srednjeročno obdobje opredelili in sprejeli z Družbenim planom občine za obdobje 1986-1990. Iz ocene izvajanja družbenega pjana za jeto 1986 izhaja, da prihaja do večjih odstopanj od revolucijskih ciljev zlasti na področju zaposlovanja, izvajanja pripravništva, štipendiranja, nadurnega dela, izobraževanja ob delu m iz dela, kontinuiranega evidentiranja in spremljanja razvoja sposobnih in ustvarjalnih kadrov ter na kadrovsko informacijskem področju. Zato bomo v drugem letu tekočega srednjeročnega obdobja, v letu 1987, v sodelovanju z vsemi odgovornimi subjekti za izvajanje celovite kadrovske politike, zlasti pa z mobilizacijo vseh strokovnih potencialov v občini, dali prednost predvsem: - realizaciji ugotovitev Analize kvalifikacijske strukture zaposlenih s projekcijo kadrov do leta 1990 - zagotavljanju ustrezne izobrazbene sestave zaposlenih delavcev, ob upoštevanju razpoložljivih kadrovskih virov v občini in mestu - metodam aktivnega kadrovanja, razumnega zaposlovanja in permanentnemu izobraževanju že zaposlenih delavcev z vzpodbujanjem njihove ustvaijalnosti in kvalitete pri delu - pospeševanju zaposlovanja v prednostno opredeljenih panogah in proizvodnih programih, ki omogočajo vključevanje v izvoz na konvertibilna področja, povečanje energetske in surovinske osnove proizvodnje, zlasti tiste, ki nadomešča uvoz ter večjo proizvodnjo hrane - zmanjševanju vseh oblik režijskega dela v gospodarstvu in negospodarstvu ob sočasnem preusmerjanju takšnih presežkov za potrebe , proizvodnje - zagotavljanju novih zaposlitvenih možnosti (tudi z odpiranjem novih delovnih mest v proizvodnih programih drobnega gospodarstva) in s tem vključevanju mladih strokovnih kadrov v zaposlitev na osnovi izkoriščanja vseh proizvodnih virov, razširjanja materialnih osnov dela in povečevanju produktivnosti - vključevanju visoko strokovnih kadrov na podlagi znatno večjega združevanja sredstev za raziskovalno delo v delovnih organizacijah m njihovih raziskovalnih enotah z namenom povečevanja in posodabljanja proizvodnje, dviganja kvalitete storitev ter zmanjševanja ekonomske in tehnološke odvisnosti gospodarstva - doslednemu uresničevanju izvajanja samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja za obdobje 1986-1990 - uveljavljanju sprejetih sprememb in dopolnitev, samoupravnega sporazuma o štipendiranju in izdelavi kriterijev in meril za ugdtavlja-nje izjemnih intelektualnih-sposobnosti - celovitemu kadrovskemu planiranju - aktivnemu kadrovanju poslovodne strukture ter kadrovskim popolnitvam organov v delegatskem sistemu z uresničevanjem načela demokratičnosti pri izvajanju vseh postopkov kadrovanja - izdelavi ustrezne metodologije za načrtovanje in spremljanje razvoja sposobnih in ustvarjalnih kadrov - nalogam v zvezi z uresničevanjem politike družbenih priznanj, kot pomembnega elementa stimuliranja delovnih ljudi in občanov in - sodelovanju SIS za zaposlovanje in Društva kadrovskih delavcev z namenom zagotavljanja pogojev za nadaljevanje že uveljavljenih oblik in načinov strokovnega sodelovanja. 12. SPLOŠNA PORABA IN DAVČNA POLITIKA A) SPLOŠNA PORABA Sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb bodo v letu 1987 sestavljali prihodki od davkov, denarnih kazni in drogi prihodki proračuna, določeni z zakonom. Oblikovanje in razporejanje sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana bo urejeno z dogovorom o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1987. Rast teh sredstev ne bo smela zaostajati za rastjo dohodka v gospodarstvu, v kolikor bomo želeli izenačiti družbenoekonomski položaj delavcev, zaposlenih v upravnih organih, skupnostih in organizacijah, ki se financirajo iz proračuna občin. V okviru sredstev splošne porabe bodo oblikovana tudi sredstva za fmanciraiije delovanja delegatskega sistema pri krajevnih skupnostih. Podlaga za izvajanje politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1987 bo Družbeni dogovor, katerega pod pisnik bo izvršni svet. Ker konkretnih izhodišč za oblikovanje sred štev splošne porabe občin v SR Sloveniji za leto 1987 še nimamo bomo poglavje »splošne porabe« z njimi opremili do obravnave pred loga resolucije. B. DAVČNA POLITIKA V davčnem sistemu, ki določa davčne zavezance in davčne osnove, so z davčno politiko (v predpisih) določene davčne osnove, stopnje, oprostitve in olajšave. Gospodarska gibanja, ukrepi tekoče in dolgoročne ekonomske politike terjajo spremembe v predpisih, ki določajo elemente davčne politike. , Nekatere spremembe predpisov oziroma predpisi so bili že sprejeti in bodo uveljavljeni z letom 1987, nekatere pa bodo še predlagane in če bodo sprejete, bodo uveljavljene na naslednjih področjih: - pri obdavčevanju dohodka iz kmetijstva bo v skladu z medrepubliškim dogovorom z republiškim predpisom povečan katastrski dohodek negozdnih zemljišč, ki je osnova za davek iz kmetijstva. S tem se bo ta davek za leto 1987 v primerjavi z letom 1986 povečal, vendar bodo lahko zavezanci-kmetje s povečano pridelavo in nato večjo prodajo tržnih viškov zadrugi, kar je pogoj za priznavanje davčnih olajšav, z večjimi davčnimi olajšavami kompenzirali povečanje davka, - pri obdavčevanju dohodka iz gospodarskih dejavnosti, kjer bo v okviru pristojnosti občine v skladu z sprejetimi sklepi skupščine občine predlagana sprememba odloka tako, da bodo zavezanci-obrtniki lahko uveljavljali večje stopnje znižanja davčne osnove za vlaganje v razširitev materialne osnove dela kot doslej pod pogojem, da bodo poslovno sodelovali z OZD, - pri obdavčevanju dohodka iz avtorskih pravic, kjer bo predlagano znižanje stopnje pri obdavčitvi dohodka iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela z določenih področij, - pri obdavčitvi premoženja (stavbe) bo zaradi uveljavitve pravilnika o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš davek od premoženja večji. Zavezancem za davek od premoženja, prispevek za zaklonišče in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bodo z letom 1987 navedene družbene obveznosti odmerjene z eno odločbo, kar bo poenostavilo in tudi zmanjšalo obseg poslovanja občanov, SDK m tudi uprave. - Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) bo z uve-Uavitvijo odloka, ki ga je sprejela skupščina mesta Ljubljane, večje. Sredstva NUSZ niso prihodek proračuna občine, ampak jih mestni sklad stavbnih zemljišč uporablja za pridobivanje, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč. 13. KRAJEVNE SKUPNOSTI V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 bodo temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije združenega dela najkasneje do 30. aprila 1987 prispevale za realizacijo prioritetnega programa krajevnih skupnosti 0,06 % od osnove bruto OD na zaposlenega delavca. K sporazumu bodo pristopile tudi tiste organizacije združenega dela, ki v letu 1986 lega niso storile (teh je še okoli 47 %). Krajevne skupnosti, ki bodo postale imetnice pravice uporabe na Poslovnih prostorih, kijih uporabljajo, bodo pristopile k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev amortizacije zgradb in drugih poslovnih prostorov ter na ta račun prispevale k čimbolj racionalni uporabi amortizacije, ki jo zagotavlja proračun občine. V okviru finančnih možnosti proračuna občine ter krajevnih skupnosti «25. maj«, Sotočje in Štepanjska vas bomo nadaljevali z gradnjo novih poslovnih prostorov za te krajevne skupnosti v primarnem centru Štepanjskega naselja. Občinski upravni organi se bodo hitro in argumentirano odzivali na Pobude iz krajevnih skupnosti ter v naivečji meri prilagajali metode svojega dela potrebam in interesom delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Posebno pozornost bomo posvetili sodelovanju med krajevnimi skupnostmi in SIS družbenih dejavnosti, oz. njihovimi strokovnimi službami, z neposrednimi delovnimi stiki, saj se je doslej sodelovanje Večinoma odvijalo le preko delegatov, ki sodelujejo v delu delegatskih skupščin. Sekretariat za občo upravo bo opravil inventarizacijo del in nalog ter vseh pristojnosti krajevnih skupnosti, ki so določene v zakonskih ,n podzakonskih aktih. 14. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN Družbena samozaščita Težišče aktivnosti bomo usmerili v nadaljnje podružbljanje splošne budske obrambe in družbene samozaščite v vseh samoupravnih orga-Jhzacijah in skupnostih. Pri tem bomo še posebej skrbeli za uveljav-'Janje družbene samozaščite v bivalnih in delovnih okoljih ter uspo-^uljali delovne ljudi in občane za izvajanje konkretnih nalog, za ka-tCrc so zadolženi po obrambnih in varnostnih načrtih. Večjo pozornost bomo namenili informiranosti delovnih ljudi in občanov s poljudnimi sestavki s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v lokalnih in drugih glasilih. Uveljavili bomo odlok o vsebini in izdelavi obrambnih načrtov v SRS, ki bo sprejet predvidoma v začetku leta. Prav tako bomo v prvem trimesečju uveljavili določila odloka o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov. V zvezi s tem bodo vse samoupravne organizacije in skupnosti ter organi občine novelirali svoje obrambne načrte, predvsem pa načrte za delovanje v vojni. S temelji koordinacijskega načrta mobilizacije v Ljubljani bodo usklajeni mobilizacijski načrti vseh samoupravnih organizacij in skupnosti. Novelirali bomo politično-vamostne ocene in na podlagi njih dograjevali ukrepe za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. Glede na to, da načrti narodne zaščite še niso povsod usklajeni s pravilnikom o organiziranju in delovanju narodne zaščite, bomo zagotovili dosledno uveljavitev določil pravilnika pri vseh subjektih. Nadaljevali bomo z usposabljanjem začetnih sestavov narodne zaščite. Skrbeli bomo za nadaljnjo usklajevanje občinskega načrta z resornimi organi mesta in republike ter z obrambnimi načrti samoupravnih organizacij in skupnosti in nudili strokovno pomoč. Zaradi vse večje nevarnosti za življenje in zdravje ljudi bomo aktivnosti usmerili v dograjevanje načrtov za zaščito in reševanje v primeru ekoloških katastrof ter v zvezi s tem usposabljali pripadnike civilne zaščite, kakor tudi nabavljali ustrezno specialno opremo. V izdelavo načrtov ter nadzor nad skladiščenem m prevozom nevarnih snovi bomo vključevali ustrezne strokovne službe ter zahtevali odgovornost za dosledno spoštovanje predpisov s tega področja. Civilne zaščite številčno ne bomo bistveno povecevaji, temveč se bo namenila večja pozornost usposabljanju pripadnikov in nabavi ustrezne opreme, s čimer bomo zagotovili učinkovitejše delovanje civilne zaščite. Nadaljevali bomo z ustanavljanjem splošnih enot civilne zaščite v posameznih naseljih. Imenovani bodo poveijeniki civilne zaščite v večjih stanovanjskih objektih ali zaključenih bivalnih okoljih, z nalogo koordiniranja dela splošnih enot civilne zaščite s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti. Pristopili bomo k vljučevaniu specializiranih enot civilne zaščite, po proizvodnem principu, v občinske specializirane enote. Nadaljevali bomo z izgradnjo zaklonišč po enotnem programu mesta Ljubljane, pri čemer bodo strogo upoštevani racionalni vidiki tako, da bodo zaklonišča v prihodnje grajena tudi za mirnodobno uporabo (skladišča, družbeni objekti itd.). Se naprej bomo ustanavljali in usposabljali enote za vzdrževanje in uporabo zaklonišč. Zaključili bomo pripravljalna dela in pričeli z gradnjo štirih zaklonišč. Nadaljevali bomo z izobraževanjem delovnih ljudi in občanov za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite po sprejetem programu Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Zagotovili bomo izvedbo nabora na območju naše občine. Pričeli bomo uvajati sistem avtomatske obdelave podatkov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pri občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo. V teritorialni obrambi bomo v skladu z letnim načrtom nabavljali orožje, strelivo ter vojaško in drugo opremo ter usposabljali pripadnike teritorialne obrambe za opravljanje nalog v vojni. Naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo izvajali na podlagi usmeritev skupščine občine, občinskega komiteja ter sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, izvršnega sveta ter usmeritev in navodil pristojnih republiških in mestnih organov. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na I 21. seji 30. septembra 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet predlaga skupščini občine v obravnavo in spre- 1 jem Osnutek resolucije o politiki uresničevala družbenega pla- = na občine ljubljena Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu | PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA MIRO SOTLAR INFORMACIJA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE Informacija o uresničevanju in izvajanju sklepov in stališč skupščine občine, ki jih je ta sprejela ob obravnavi Poročila o uresničevanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1983-1985 dne26. 11. 1985, je izdelana na podlagi sprotnega spremljanja stanja v občini Ljubljana Moste-Polje na podlagi ocene volitev 1986. Informacija ima namen: seznaniti delegate z ugotovitvami, kako se izvaja družbeni dogovor, kako se pri tem upoštevajo stališča ter predlogi skupščine občine in kakšna so odstopanja od slednjih. Ne glede na namen obravnave pripravljene informacije, predlagatelj gradiva predlaga skupščini občine, da pooblasti komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, komisijo za odlikovanja in odbor za spremljanje izvajanja uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki za sprotno spremljanje uresničevanja sprejetih sklepov skupščine, skupščina sama pa v bodoče (vsaki dve leti) obravnava celovito metodološko pripravljeno poročilo o uresničevanju DD. POVZETEK SKLEPOV SKUPŠČINE IN OCENA NJIHOVEGA URESNIČEVANJA Ob obravnavi že navedenega poročila so zbori skupščine zadolžili nosilce kadrovske politike z nalogami, ki zadevajo predvsem: - dosledno spoštovanje in uresničevanje načela demokratičnosti pri izvajanju kadrovskih postopkov - izvedbo volitev četrtega mandata delegatskih skupščin - celovito planiranje kadrov - doseganje ustreznega izobrazbenega sestava zaposlenih delavcev z metodami aktivnega in odgovornega kadrovanja ter zaposlovanja (poklicno usmeijanje, štipendiranje, izobraževanje ob delu in z dela, vključevanje šolane mladine v delovni proces, uveljavljanje pripravništva itd.) - sistem načrtnega spremljanja razvoja sposobnih kadrov - aktivno kadrovanje individualnih poslovodnih organov in družbenih delavcev - problematiko štipendiranja v občini in - vsebinsko utrjevanje kadrovskih služb v OZD in na ravni občine V zvezi z realizacijo sklepov skupščine je potrebno omeniti, da jih odgovorni subjekti za izvajanje posameznih segmentov kadrovske de-, javnosti in z njo povezane politike pri svojem delu upoštevzuo. Res pa je, da ni bilo mogoče realizirati vseh, ker je od sprejema le-teh preteklo komaj deset mesecev, njihova izvršitev pa teija daljše obdobje. Zaposlovale Že ob izdelavi ocene izvajanje družbenega plana občine za prvo leto srednjeročnega obdobja, za leto 1986, smo ugotovili, da uresničevanje zastavljene kadrovske politike poteka izredno počasi in da je prišlo tudi do odstopanj od resolucijskih ciljev, s tem pa seveda tudi do odstopanj od uresničevanja in izvajanja sklepov zborov skupščjne. Odstopanja so predvsem opazna na področju zaposlovanja, kar se kaže v neskladju med načrtovanim in dejanskim gibanjem zaposlenosti, to je večji stopnji rasti zaposlovanja (real. za I. poli. 86 2,1 %, medtem ko smo planirali 1 %). Kljub odstopanjem v zaposlovanju od resolucijskih ciljev ocenjuje Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomske odnose, da v prvi polovici leta 1986 še vedno dosegamo planirano 2 % rast produktivnosti dela; saj se je v tem obdobju tudi realni družbeni proizvod nadpovprečno povečal. Ta trditev velja še posebej za področje industrije, kjer so OZD ob 2,3 % rasti števila zaposlenosti povečale fizični obseg industrijske proizvodnje v prvem polletju leta 1986 kar za 5,2 %. Stanje na področju zaposlovanja zahteva izdelavo analize kvalifikacijske strukture zaposlenih s planom kadrov do leta 1990, ki bo predložena zborom skupščine v mesecu decembru tega leta. Pri uresničevanju ostalih sklepov skupščine, ki se nanašajo na izvajanje posameznih sestavnih delov kadrovske dejavnosti, ugotavljamo na področju: - izdelave planskih dokumentov, da srednjeročni planski dokumenti, ki morajo vsebovati tudi kadrovske plane, v večini OZD še niso izdelani. Ustrezni upravni organ je pozval vse OZD, ki so v skladu s predpisi dolžne izdelati srednjeročne plane, da te predložijo občini do konca letošnjega leta; - štipendiranja, da so odstopanja zahtevala pripravo posebnega gradiva z delovnim naslovom: Problematika štipendiranja v občim glede na njene razvojne možnosti. Gradivo so zbori obravnavali v mesecu septembru, stališča in zaključki zborov skupščine so bili posredovani odgovornim nosilcem štipendijske politike. Glede na spremembe samoupravnega sporazuma o štipendiranju, ki zagotavljajo in izenačujejo materialne pogoje šolajoči mladini, je pričakovati, da bodo štipendije postale odraz dejanskih potreb združenega dela; - pripravništva, da so OZD načrtovale zaposlitev 504 pripravnikov in da sojih v prvih šestih mesecih zaposlile le 88 (17,5 %), od teh 43 % za določen čas. Med vsemi zaposlenimi pripravniki v tem obdobju jih je 39,1 % s V. stopnjo strokovne izobrazbe, 28,3 % s VI. stopnjo, 13 % s VII, 10,9 % s III. ter 4,3 % z II. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe; - kadrovsko informacijski sistem, da ostaja vprašanje poenotene metodologije zbiranja, grupiranja in obdelave podatkov še vedno odprto; - motiviranje kadrov je prišlo do večjega uveljavljanja in uresničevanja zakona o odlikovanjih. Komisija za odlikovanja pri skupščini občine je na osnovi ocene rezultatov poslovanja v OZD v letu 1985 dala spodbudo nadpovprečno uspešnim delovnim organizacijam, naj bi najbolj prizadevne delavce predlagali za družbena priznanja in odlikovanja. Poseben poziv je bil poslan v krajevne skupnosti, ki naj bi za odlikovanja predlagale posebej prizadevne družbene delavce. Sprejem spodbude s strani delovnih organizacij je bil sorazmerno dober in je nekaj predlogov za odlikovanja že v postopku. Celovito poročilo uresničevanja politike odlikovanj bo pripravljeno in predloženo zborom skupščine v mesecu novembru tega leta. Kadrovanja v delegatskem sistemu Kadrovanje v delegatskem sistemu je ena bistvenih sestavin kadrovske politike, saj predstavljajo volitve v sistemu socialističnega samoupravljanja pomemben del samoupravnega odločanja delovnih ljudi in občanov. Osrednjo vlogo v procesu volitev je imela socialistična zveza kot najširša javna politična tribuna, skupaj z zvezo sindikatov, zvezo komunistov pa je uresničevala svojo vlogo in odgovornost predvsem kot idejnopolitična usmeijevalka poteka volitev. Zavzemala se je, da bi struktura izvoljenih delegatov in delegacij bila sposobna izražati in usklajevati interese v procesu odločanja. Težnje, da bi bile četrte delegatske volitve čimbolj demokratične in da bi odločanje o kadrih dejansko približali delovnim ljudem in občanom, se ob volitvah niso uresničile v celoti, saj je V praksi v posameznih okoljih in v posameznih fažah vodenja volilnih postopkov in opravil prihajalo tudi do odstopanj (opuščanje preveijama možnih kandidatov oz. ocenjevanje tistih, ki so že opravljali določene funkcije, zoženje kandidacijskih postopkov na formalno potijevanje pred-kandidacijskih postopkov oz. le na glasovanje itd.). Kvaliteta kadrovskih odločitev je predvsem odvisna od demokratičnosti in načrtnosti kadrovskih postopkov in od upoštevanja načela, ev je kadrovska služba občine na pob MK ZKS in v sodelovanju s poslovodnimi delavci ter vodji kadrovskih služb v OZD že v letu 1984 pripravila pregled kadrov, ki so z rezultati svojega dela posebej izstopali, s predlogom aktivnosti in načinom njihovega vključevanja v delegatski sistem. Komisija za volitve, imenovanja m kadrovske zadeve ter Odbor za spremljanje izvajanja uresničevanja družbenega dogovora o kadrovski politiki pri skupščini občine, sta gradivo pozitivno ocenila in menila, da je zadostna osnova tivnosti v Času priprav na volitve niso bile upoštevane. Delavci v zdraženem delu in občani so izvolili v DPS in SIS 4767 delegatov. Od skupnega števila izvoljenih delegatov je 2092 (44 %) žensk, mladih do 27 leta starosti je 742 ali 16 %. V zbore skupščine občine so izvolili 1401 delegata, in sicer v zbor združenega dela 1118, v zbor krajevnih skupnosti 264 in 19 v družbenopolitični zbor. V skupščine SIS je bilo izvoljenih 3366 delegatov, od tega 1533 (45,51 %) žensk, mladih do 27 leta starosti pa 515 (15,3 %). Izobrazbena struktura delegatov Stopnja izobrazbe ZZD ZKS DPZ SIS Št. % Št. % Št. % Št. % i.-rv. 616 55 129 49 / / 1612 48 V. 247 22 31 12 7 37 906 27 VI. 180 16 41 15 11 58 552 16 VII. 71 6,5 55 21 1 5 258 8 VIII. 4 0,5 8 3 / / 38 1 Pri zborih skupščine je oblikovanih 17 delovnih teles, kjer je vključenih 155 delegatov, pn skupščinah SIS pa 47 delovnih teles s 365 delegati. V skupine delegatov za delegiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljana in skupščino SRS je izvoljenih 57 delegatov. V delovna telesa skupščine je vključenih 15 delegatov. Ali smo z delegatsko sestavo zagotovili strukturo, za katero se je v predvolilnih postopkih zavzemala predvsem zveza komunistov, bomo lahko ugotovili šele po preteku določenega časa. Kadrovanje poslovodnih delavcev Postopki kadrovanja in izbira poslovodnih delavcev potekajo v skladu s predpisi in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, kjer pa bi nujno moralo priti do večje demokratizacije. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer je vprašanje izvajanja ustreznega kadrovanja še bolj občutljivo in se ne bi smelo dogajati, da se o pomembnih kadrovskih rešitvah odloča v ozkih krogih, tudi, če gre za časovno stisko. Nepravočasno pričeti razpisni postopki, predčasne prekinitve mandatov, začasni ukrepi družbenega varstva, pa tudi prekinitve dela opozarjajo, da pri kadrovskih rešitvah nismo vedno dovolj uspešni. Oportunizem in toleriranje neodgovornega ravnanja odgovornih ljudi sta izostala vsakdanja praksa. Kljub zakonsko opredeljeni in z družbenim dogovorom dogovorjeni metodi sprotnega spremljanja in ocenjevala uspešnosti poslovodnih delavcev, samoupravni organi tega v praksi ne izvajajo povsod in sproti. V praksi bi morali zagotoviti odgovornost poslovodnega organa predvsem za kakovost, strokovno utemeljenost in realnost planskih dokumentov in za pravočasno predlaganje ukrepov za njihovo uresničevanje na eni strani, na drugi strani pa je treba uveljaviti tudi obveznosti in pravice samoupravnih organov, kamor sodi sprotno ocenjevanje uspešnosti dela 1PO in predlaganje ustreznih ukrepov. V zadnjem času so opazni pozitivni premiki v smislu večje odgovornosti za izbiro direktorjev v delovnih organizacijah. Pregled stanja poslovodne strukture v občini kaže, da imamo 158 IPO in članov KPO, in sicer na področju gospodarstva 131 in 27 v družbenih dejavnostih. Žensk je 19 ali 12 %. Izobrazbena struktura poslovodnih delavcev Stopnja izobrazbe Število % V 24 15 VI. 52 33 VII. 72 46 VIII. 10 6 Starostna struktura IPO do 30 leta starosti I od 30 - 40 leta 35 od 40 - 50 leta 71 nad 50 let 5 i Kadrovske službe Uresničevanje kadrovske politike je zelo zahtevno, pomembno in odgovorno delo, ki ne prenese površnosti in improvizacij. Da bi jo uspešno opravljali potrebujemo dobro organizirane strokovne sli "' ., ki so sposobne spremljati vsa dogajanja, ocenjevati stanj . /.hi n ti ia pripravljati potrebne podatke, dajati strokovna mtv nj: r Pog in nasvete pri usklajevanju in določanju stališč ter spn r n nju kor, ih odločitev. Podatki o organiziranosti kadrovskih služb v OZD kažejo na pozitivne premike, m sicer seje povečalo število organiziranih kadrovskih služb, izboljšala izobrazbena sredstva kadrovskih delavcev, opazen pa je tudi premik v vsebini in metodah dela. Društvo kadrovskih delavcev Pomemben dejavnik uresničevanja kadrovske dejavnosti in politike v občini je tudi Društvo kadrovskih delavcev. Društvo povezuje vse strokovne subjekte, je nosilec pobud za uveljavljanje sodobnejših konceptov kadrovske dejavnosti, predvsem pa se ukvarja z izobraževanjem članstva in pospešuje medsebojno izmenjavo strokovnih izkušenj in spoznanj. Informacijo pripravila: Angelca BUTENKO PREDSEDNIK ODBORA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA DD O KADROVSKI POLI TIKI , Milan PAVLIHA | I I Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na g 20. seji 23. septembra 1986 obravnaval zgoraj cit. informacijo g in sprejel naslednji SKLEP 1. Izvršni svet soglaša z informacijo o uresničevanju kadrov- I ske politike v občini Ljubljana Moste-Polje in ugotavlja, dn se E usmeritve, ki jih je sprejel na 174. seji 15. oktobra 1985 o po- jj stopni izboljšavi izobrazbene strukture poslovodnih delavcev, i uresničujejo. 2. Izvršni svet zadolži Strokovno službo samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana in občinsko kadrovsko službo, da v letošnjem letu realizirata tudi vse planirane naloge, nave- j dene v gradivu, na osnovi katerih bo možno oceniti stanje in oblikovati program aktivnosti za naslednje obdobje. 3. Glede na prakso in potrebo, ki jo za obravnavo kadrovske politike izkazujeta tako republika kot mesto Ljubljana, livrini svet predlaga skupščini občine, da tudi ona obravnava vieblh-sko zaokroženo kadrovsko poročilo enkrat na dve leti. PREDSEDNIK I IZVRŠNI r .; SVETA | IVuro SOTLAR g Na podlagi 41. člena dogovora o usklajevalcu davčne politike za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 14/86) sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji ANEKS K DOGOVORU O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA OBDOBJE 1986-1990 1. člen Udeleženke soglašajo, da se za drugim odstavkom 21. člena dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 doda nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena bodo udeleženke od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela, in sicer, književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost, prepisale stopnjo v višini 10%. V primeru dvoma, ali gre za umetniška dela v smislu prejšnjega odstavka, odloči davčni organ na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa.« Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek. 2. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo odloke o davkih občanov uskladile s tem aneksom in spremenjeno stopnjo uveljavile s 1. januaijem 1987. 3. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k aneksu, se aneks objavi v Uradnem listu SRS. Republiški komite za kulturo je v decembru 1985 poslal pripombe k 21. členu predloga dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990, v katerem so določene stopnje davka po odbitku iz avtorskih pravic. Predlaga, da bi se davek na dohodke iz avtorskih pravic, ki jih dosežejo občani za umetniška književna, klasična glasbena ter slikarska in kiparska dela, obračunaval po nižji, to je 10 % stopnji in to pod pogojem, da so dohodki iz tega naslova doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, katerim je to glavna dejavnost. Status organizacije združenega dela s področja kulture ima v SR Sloveniji 12 založniških organizacij in 7 gledališč. Če bi nastal dvom, ali je doseženi dohodek iz avtorskih pravic šteti za dohodek v smislu gornjega predloga, pa bi o tem odločil sicer davčni organ, vendar na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa. Odbor udeleženk je navedeno pripombo v decembru 1985 že obravnaval in ugotovil, da jo v predlog dogovora ne bi bilo primerno vključevati, ker so nekatere občine do takrat dogovor in odloke o davkih občanov že sprejele in bi morale takoj začeti postopek za ponovno spremembo občinskih odlokov. To pa bi tudi povzročilo, da bi bile sprejete spremembe časovno različno uveljavljene, kar pa za davke po odbitku ne bi bilo opravičljivo. Zaradi navedenega odbor predlaga, da bi se predlog za obdavčevanje navedenih dohodkov po nižji stopnji sprejel z aneksom k dogovoru, znižano stopnjo pa naj bi občine uveljavile s 1. 1. 1987. 5 Izvršni svet občine Ljubljana Moste-Po(je je na 15. seji | | 19. avgusta 1986 sprejel naslednji , SKLEP I I I Izvršni svet sprejema osnutek Aneksa k dogovoru o usklaje- = | vanju davčne politike za obdobje 1986-1990 in se strinja z od- E E borom udeleženk družbenega dogovora, da se znižana stopnja | I davka po odbitku iz avtorskih pravic uveljavi s 1. januarjem E | 1987. . | | Izvršni svet posrednje osnutek Aneksa v sprejem skupščini jj = občine. PREDSEDNIK I IZVRŠNEGA SVETA s Miro SOTLAR I BELEŽKE: Na podlagi 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 32/86) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne. 1986 in seji zbora krajevnih skupnosti. 1986 sprejela ODLOK o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/85, 43/85 in ....) se v prvem odstavku 25. člena za besedo: »sredstev« doda besedi: »v namene,«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Zavezanci, ki opravljajo ostale gospodarske dejavnosti, razen zavezanci, ki opravljajo prevozništvo z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo, gostinstvo bifejskega značaja, okrepčevalnice, in zavezanci, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski Poklic in se s svojo proizvodnjo na podlagi trajnega oziroma začasnega poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela vključujejo v njihove proizvodne programe, lahko na podlagi vlaganj v namene, na način in pod pogoji, kijih določa zakon o davkih občanov, uveljavljajo poleg z zakonom dovoljenega še dodatno znižanje davčne osnove: - do 10 %, če delež prihodka od proizvodnje iz poslovnega sodelovanja presega 50 % celotnega prihodka dejavnosti, - do 25 %, če delež prihodka od proizvodnje iz poslovnega sodelovanja presega 75 % celotnega prihodka dejavnosti.«. 2. člen V 1. točki prvega odstavka 40. člena se za besedo: »moči« postavi vejica in doda besede: »od dohodkov doseženih z opravljanjem blagajniških in administrativnih opravil za krajevne skupnosti in hišne svete«. 3. člen V prvem odstavku 47. člena se doda nova druga alinea: »- od dohodkov iz avtorskih pravic, če gre za izvirna umetniška dela (književna, klasična glasbena, slikarska in kiparska), ko so dohodki doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost - 10 %«. Za dosedanjo drugo alineo, ki postane tretja alinea, se doda nova Četrta alinea: »- od dohodkov iz avtorskih pravic, če gre za izvirna umetniška dela (književna, klasična glasbena, slikarska in kiparska), ko so do- nim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost -3 %«. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: »V primeru dvoma o tem, ali gre za izvirna umetniška dela, odloči občinska uprava za družbene prihodke na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 4. člen V prvem odstavku 52. člena se številka: »60.000« nadomesti s številko: »200.000«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, Uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje. Določlbe 1. in 4. člena se Uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1986. številka: °atum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC PRAVNA PODLAGA • ■ Občina na podlagi zakona z odlokom uvaja davke, ki so po zakonu njen dohodek, in samostojno določa njihovo višino s tem, da upošteva določbe dogovora o usklajevanju davčne politike (Uradni list SRS, št. 14/86). A OCENA STANJA IN VZROKI ZA SPREJEM ODLOKA Skupščine občin v SRS so sprejele dogovor o usklajevanju davčne politike in skupščina naše občine v skladu z njim odlok o davkih občanov. Ekonomska gibanja in ukrepi tekoče in dolgoročne ekonomske politike terjajo tudi ukrepe na področju davčne politike. Sklepi skupščine občine, predlogi republiškega komiteja za kulturo, KS, hišnih svetov in Ljubljanske turistične zveze za spremembo elementov davčne politike, ki naj zmanjšajo davčne osnove oziroma stopnje in s tem zmanjšajno davke ter na ta način omogočijo oziroma spodbudijo gospodarske in poklicne (umetniška dela) dejavnosti, so vzrok za predlagane spremembe. VSEBINA ODLOKA V L ČLENU je bistvena sprememba drugega odstavka 25. člena, s katero občina z ukrepi davčne politike (do 25 % znižanje davčne osnove za dobo največ 5 let od vsakega vlaganja sredstev za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev zaradi razširitve dejavnosti poleg že z zakonom dovoljenega do 25 % znižanja - za druge pogoje glej: 86. člen zakona o davkih občanov - prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 32/85) spodbuja vključevanje proizvodnje obrtnikov v proizvodne programe organizacij združenega dela, delitev dela med njimi na ekonomskih in tehničnih podlagah ter preseganje kupoprodajnih odnosov. Z določbo 2. ČLENA bo zmanjšana davčna stopnja za ta opravila od 40 % na 10 %. S tem bodo'KS in HS z enakimi sredstvi lahko bolje plačali ta opravila oztroma zmanjšali stroške. Z določbami 3. ČLENA se zmanjšuje davčna stopnja od 20 % na 10 %, če gre za dohodke od izvirnih umetniških del. V primeru, da ta dela ustvarijo samostojni kulturni delavci, pa se stopnja zniža od 6% na 3%. S spremembo, ki je vključena v 4. ČLEN bodo zavezanci, ki oddajajo opremljene sobe turistom, oproščeni davka, če davčna osnova ne bo presegla din 200.000 - dosedaj 60.000 din (predlog Ljubljanske turističnezveze). V5. ČLENUje določeno, da bodo določbe L in 4. člena uporabljene že pri odmeri davka za leto 1986, torej imajo učinek za nazaj. Podlaga je v 13. členu zakona-o davkih občanov, ki določa, da imajo predpisi o osnovah in stopnjah lahko učinek za nazaj, če so za zavezanca ugodnejši. POSLEDICE SPREJEMA Vse predlagane rešitve so za zavezance ugodnejše, ker zmanjšujejo davčne osnove, davčne stopnje oziroma povečujejo neobdavčeni del dohodka in bo zato odmerjeni davek manjši. Za našo občino je glede na sestavo zavezancev pomembno znižanje davčne osnove za davek iz gospodarskih dejavnosti, kjer se občina zavestno odpoveduje določenemu znesku davka, kar pa naj bi bilo le začasno, ker bi se z vlaganji v razširitev dejavnosti moral povečati dohodek oziroma ostanek čistega dohodka (davčna osnova) - tako trdijo zavezanci-obrtniki v gospodarskih dejavnostih (proizvodna obrt)- in s tem tudi odmerjeni davek. Za leto 1986 ocenjujemo (po cenah iz leta 1985), da bi zmanjšanje davčne osnove, ki bi bilo priznano v letu 1987, znašalo 41 milijonov din oziroma bi bilo 14,3 milj. din davka manj. OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE DIREKTOR: Janez RUDOLF "^"Tzmn^ve^Kuplcin^jbčine Ljubljana Moste-Polje je na 1 21. seji 30. septembra 1986 obravnaval osnutek zgoraj navede-| nega odloka in sprejel naslednji , SKLEP | Izvršni svet na podlagi 117. člena statuta občine posreduje i skupščini občine osnutek Odloka o dopolnitvah in spremembah i odloka o davkih občanov in predlaga zboru združenega dela ter j| zboru krajevnih skupnosti, da ga obravnavata in sprejmeta. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA i Miro SOTLAR OSNUTEK i Na podlagi L, 16. točke 4., 9. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št.: 39/74 in 4/78) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 13/86) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne. 1986 in na. seji zbora krajevnih skupnosti dne. 1986 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen V odloku o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 43/85) se v drugem odstavku 8. člena pika zamenja z vejico in doda besedilo: »pri soinvestitorskih pogodbah gradnje novih poslovnih prostorov in pogodbah o prodaji nedograjenih poslovnih prostorov pa v roku dveh let po izvršeni izročitvi.«. V tretjem odstavku se v tretjem stavku za besedo: »prodaji« postavi vejica in doda besedilo: »pri soinvestitorskih pogodbah gradnje novih poslovnih prostorov in pogodbah o prodaji nedograjenih poslovnih prostorov pa v roku dveh let po izvršeni izročitvi,«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV PRAVNA PODLAGA Občina na podlagi zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85 - prečiščeno besedilo) vpelje davek na promet nepremičnin s tem, da občine višino stopenj davka usklajujejo z dogovorom. V SRS so občine dogovor o usklajevanju davčne politike sklenile in je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 14/86. OCENA STANJA IN VZROKOV ZA SPREJEM ODLOKA Občina je odlok o davku na promet nepremičnin sprejela decembra leta 1985 in je usklajen z zakonom in dogovorom. V odloku je v 8. členu v skladu s pooblastilom po 16. točki 4. člena zakona - prečiščeno besedilo - določila pogoje za oprostitev davka pri prvi prodaji poslovnih prostorov, zgrajenih s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev, občanu. V času od sprejema odloka se je praksa prodaje poslovnih prostorov močno spremenila. Gradbene organizacije sklepajo soinvestitorske pogodbe gradnje novih poslovnih prostorov pred začetkom gradnje, pogodbe o prodaji nedograjenih poslovnih prostorov (3. gradbena faza), pa tudi začetek in potek gradnje ne potekata dovolj hitro, da bi kupec (občan, ki bo v poslovnem prostoru opravljal gospodarsko ali poklicno dejavnost) lahko izpolnil pogoje iz odloka. V izogib neprijetnim posledicam (plačilo davka), katerih nastanek občan ne more preprečiti, so pripravljene dopolnitve odloka. VSEBINA ODLOKA V 8. členu, ki določa pogoje za oprostitev davka, bo v drugem in tretjem odstavku dodano besedilo: »pri soinvestitorskih pogodbah gradnje novih poslovnih prostorov in pogodbah o prodaji nedograjenih poslovnih prostorov pa v roku dveh let po izvršeni izročitvi.«. S tem bo rok za pričetek obratovanja za te primere (soinvestilorstvo in nedograjeni poslovni prostori) podaljšan na dve leti od dneva izročitve takega poslovnega prostora kupcu v nadaljnjo dograditev. POSLEDICE Predlagane določbe odloka, če bodo sprejete, bodo pogoje prilagodile praksi, ki se je že uveljavila (soinvestitorstvo) in bodo spodbujale občane k nakupu poslovnih prostorov in opravljanju gospodarskih oziroma poklicnih dejavnosti z osebnim delom, ker bo pogoje za oprostitev davka moč izpolniti. Predlagane spremembe ne vplivajo na višino davka na promet nepremičnin. OBČINSKA UPRA V A . ZA DRUŽBENE PRIHODKE DIREKTOR: Janez RUDOLF j§ Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na e i 21. seji 30. septembra 1986 obravnaval osnutek zgoraj cit. od- I 1 loka in sprejel naslednji 1 * s SKLEP i i S Izvršni svet na podlagi 117. člena statuta občine posreduje e I skupščini občine osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah | E odloka o davku na promet nepremičnin ter predlaga zboru zdru- = = ženega dela in zboru krajevnih skupnosti, da ga obravnavata in I = sprejmeta. PREDSEDNIK § IZVRŠNEGA SVETA I Miro SOTLAR | BELEŽKE: PREDLOG Na podlagi 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na.seji zbora združenega dela dne.in na.....seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje 1. člen V odloku o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 43/85) se črta 3. člen. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 15. 8. 1986. Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC OBRAZLOŽITEV: Zakon o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) v 39. členu določa, da so povračila za gospodarjenje s kom unalnimi objekti in napravami skupne rabe (enostavna reprodukcija) dolini plačevati delavci organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s sedežem na območju komunalne skupnosti in delovni ljudje, ki na območju komunalne skupnosti samostojno opravljajo dejavnosti z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov. Skupščina Komunalne skupnosti ljubljanskih občin je v oktobru 1985 sprejela samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1986-1990 skupaj s programom in prispevno stopnjo 1,95 % od osnove BOD ter ga posredovala v obravnavo in sprejem. V 40. členu zakona o komunalnih dejavnostih je določeno, da lahko pristojna občinska skupščina predpiše zavezancem obvezno plačevanje prispevka iz dohodka za enostavno reprodukcijo v primeru, da se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o plačevanju prispevka. Ker samoupravni sporazumi o temeljih plana SIS materialne proizvodnje za obdobje 1986-1990 niso bili sprejeti do konca leta 1985, je v zvezi s tem določilom skupščina občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. 12. 1985 sprejela odlok o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje, kije bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 43/85. Navedeni odlok v 3. členu določa prispevek iz dohodka za enostavno reprodukcijo komunalne dejavnosti v višini 1,65 % od osnove BOD in način plačevanja prispevka. Med drugim 3. člen odloka določa, da prispevek plačujejo zavezanci, dokler Skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti ne ugotovi, da je samoupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti Ljubljanskih občin za obdobje 1986-1990 veljaven, vendar najdlje do 31. decembra 1986. V mesecu juniju 1986 je skupščina komunalne skupnosti ljubljanskih občin ugotovila, da je samoupravni sporazum veljaven, ker ga je sprejela več kot polovica vseh zavezancev tako uporabnikov kot izva- jalcev. Samoupravni sporazum in sklep o sprejetju sporazuma sta objavljena v Uradnem listu SRS, št. 25/86. V mesecu marcu 1986 so zbori skupščine mesta Ljubljane na podlagi soglasnih odločitev skupščin občin v mestu Ljubljana sprejeli statut mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 13/86), ki v 20. členu določa, da pravice in dolžnosti ljubljanskih občin do samoupravnih interesnih skupnosti, organiziranih za območje vseh ljubljanskih občlin, izvršujejo organi mesta. V skladu s tem je skupščina mesta Ljubljane v mesecu juliju 1986 sprejela odlok o plačevanju prispevka iz dohodka za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe, ki je objavljen v Ur. listu SRS, št. 31/86. Ta odlok velja za tiste zavezance, ki niso pristopili k samoupravnem sporazumu o temeljih plana Komunalne skupnosti ljubljanskih občin za obdobje 1985-1990 in v 3. členu določla prispevno stopnjo 1,95%, ki je enaka stopnji po samoupravnem sporazumu. Stopnja 1,65 % je manjša od programske stopnje in zagotavlja samo minimalno realizacijo programa vzdrževanja ' in delovanja interesne skupnosti, med tem ko stopnja 1,95 %, ki je bila določena na osnovi programa, zagotavlja izvajanje redne dejavnosti. Glede na sprejeti odlok skupščine mesta Ljubljana v juliju 1986 bi lahko prišlo do dvojnega plačevanja prispevka komunalni skupnosti ljubljanskih občin, zato mora občinska skupščina razveljaviti 3. člen odloka o začasnem financiranju. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 21. seji 30. septembra 1986 sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet posreduje skupščini občine predlog Odloka o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje ter skladno z 200. členom poslovnika skupščine občine predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da odlok obravnavata in ga sprejmeta po enofaznem postopku. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR BELEŽKE: Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) so Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na podlagi 91. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Ur. list SRS, št. 13/86), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... Skupščina občine Ljubljana Center na podlagi 58. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 13/86) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... Skupščina občine Ljubljana Mos- te-Polje na podlagi 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 13/86) na seji zbora združenega dela in zbora_knyevnih skupnosti dne .. Skupščina občine Ljub- ljana Šiška na podlagi 83. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Ur. list SRS, št. 13/86) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne... Skupščina občline Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 78. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 13/86) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne.sprejele ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč Ljubljanskih občin 1. člen S tem odlokom preneha veljati odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin (Ur. list SRS, št. 43/85). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Štev.: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POIJE Ivo SAMEC odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin. Skupščine ljubljanskih občin so decembra 1985 sprejele na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih odlok o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin. S tem odlokom bi ustanovile svoj sklad, ki bi opravljal naloge, ki mu jih nalaga zakon. Ker pa so bili v mesecu marcu 1986 sprejeti novi statuti občin in mesta, je bila naloga ustanovitve Sklada prenešena na mesto. Skupščina mesta Ljubljane je med tem časom že sprejela osnutek odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljiščih mesta Ljubljana in bosta pristojna zbora obravnavala predlog odloka na seji skupščine 7. 10. 1986. Zaradi prenosa pristojnosti iz občin na mesto morajo Skupščine občin sprejeti odlok o prenehanju veljavnosti svojega odloka p ustanovitvi Sklada. Zato predlagamo delegatom zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela, da obravnavajo predlagani odlok in ga sprejmejo v enofaznem postopku. 5 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na = 1 21. seji 30. septembra 1986 obravnaval zgoraj cit. odlok in § g sprejel naslednji SKLEP | Izvršni svet posredpje skupščini občine predlog Odloka o pre- = I nehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zem- | I ljišč ljubljanskih občin ter skladno z 200. členom poslovnika i E skupščine občine predlaga zboru združenega dela in zboru k ra- § f jevnih skupnosti, da odlok obravnavata in ga sprejmeta po eno- | I faznem postopku. PREDSEDNIK | IZVRŠNEGA SVETA i I . Miro SOTLAR I BELEŽKE: OSNUTEK Na podlagi petega odstavka 15. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 17/86), 1. člena dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. list SRS, št. 5/82,7/85), odloka o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. list SRS, št. 29/86) in 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, št. 13/86) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.sprejela ODLOK o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda 1. člen Spremeni se 5. člen odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. list SRS, št. 25/82, 17/85) in se glasi: »Odškodnina>se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča in znaša: 1100 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov I. katastrskega razreda 990 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov II. katastrskega razreda 880 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov III. katastrskega razreda 330 din od njiv, vrtov, sadovnjakov in travnikov IV. katastrskega razreda 165 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, travnikov V. in VI. katastrskega razreda ter pašnikov, barjanskih travnikov in gozdov I. do VI. katastrskega razreda, 110 din od njiv, vrtov, sadovnjakov, travnikov VIL in VIII. katastrskega razreda ter pašnikov, barjanskih travnikov in gozda VII. in Vlil. katastrskega razreda. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Ur. list SRS, št. 17/85). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC zidalnem načrtu pripada objektu. Zakon o kmetijskih zemljiščih določa tudi. da se odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ne plačuje, kadar gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda za potrebe JLA in za namene v okviru programa splošnega ljudskega odpora, kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi obrambe pred poplavami, kadar se na zemljišču gradijo objekti za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi varstvo pred škodljivim delovanjem voda in erozije, varstvo vodnih količin in zalog ter varstvo kakovosti voda in kadar se na zemljišču gradijo objekti zaradi vzdrževanja naravnih vodotokov, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi. Odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča predpiše z odlokom občinska skupščina. Odškodnina se določi v znesku za kvadratni meter zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča. Izvršni svet skupščine SR Slovenije valorizira znesek najnižje odškodnine v skladu s splošnim gibanjem cen. V Uradnem listu SRS, št. 29/86 z dne 18. 7.1986je bil objavljen odlok o valorizacijo najmanjšega zneska odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. V citiranem odloku je najmanjši znesek odškodnine v višini 40 din za kvadratni meter povišan na 110 din, dosedanji del odškodnine v znesku 20 din, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije pa je povišan na 55 din za kvadratni meter. Navedeni odlok je bil osnova za sprejem sprememb dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodn^e zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v vsebini in obliki, kot ga je Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije posredovala vsem občinskim skupščinam v Sloveniji. Občinski odlok, ki je pripravljen v skladu z dogovorom o skupnih merilih in osnovah za določitev odškodnine skuša tudi z višino odškodnine za dobra kmetijska zemljišča (I., II. in III. kat. razred) preusmerili gradnje na slabša zemljišča, kjer je odškodnina bistveno manjša. Sredstva, ki se zberejo iz naslova odškodnin zaradi spremembe namembnosti, sme Kmetijska zemljiška skupnost uporabiti samo za pridobivanje in izboljševanje kmetijskih zemljišč, za izpolnitev obveznosti po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ter za stroške svoje dejavnosti (3. odst. 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih). Na območju občine Ljubljana Moste-Polje se ta sredstva vlagajo predvsem v izboljšavo kmetijskih zemljišč, za večjo pridelavo hrane. Za finančno soudeležbo pri večjih hidro in agro melioracijskih delih, t.j. pri izboljšavah zemljišča ravninskem in hribovitih predelih, pri urejanju gozdnih krčevin in izdelavi poljskih poti, kar je zelo pomemben ukrep v hribovitih predelih občine, da se na tak način omogoči uporaba kmetijske mehanizacije. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 19. seji 16. septembra 1986 obravnaval osnutek zgoraj navedenega odloka in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet soglaša z osnutkom Odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR OBRAZLOŽITEV: Zakon o kmetijskih zemljiščih določa, da kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča ali gozda na podlagi lokacijskega dovoljenja ali drugega upravnega akta ali če spremeni namembnost tega zemljišča brez takega akta zato, ker ta ni podpisan, ali pa v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko ali gozdno proizvodnjo, plača odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda se plača od površine zemljišča, kije po zazidalnem načrtu ali lokacijskem dovoljenju določena za gradnjo objekta, pri čemer se šteje, da je za redno rabo objekta določeno vse zemljišče, ki po za- OCENA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA MED KRAJEVNIMI SKUPNOSTMI IN OZD V LETU 1986 TER USMERITVE ZA LETO 1987 Vrzel, ki je nastala po ukinitvi »glavarine« konec leta 1981, smo v občini Ljubljana Moste-Poljc od leta 1983 zapolnili z organizirano akcijo sklepanja samoupravnih sporazumov med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela naše občine. Vseskozi je samoupravno sporazumevanje temeljilo na financiranju konkretnih nalog oz. prioritetnih programov nalog KS za tekoče leto v skladu z usmeritvami in sklepi občinske skupščine. Do letošnjega leta je višina prispevka, ki ga naj bi posamezne OZD odvajale iz sklada skupne porabe, znašala 300 din na zaposlenega delavca in so ga OZD na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov nakazovale neposredno krajevnim skupnostim za realizacijo nalog iz prioritetnega programa. Iz analiz je razvidne da so OZD prispevale letno le približno 40 % sredstev od vrednosti prioritetnih programov nalog KS, ki so vseskozi vsebovali: - obnovo in nujno .zdrževanje poslovnih prostorov KS (zadružni in kulturni domovi' r drugi poslovni prostori KS), - ureditev otroških igrišč in drugih javnih površin, - življenjsko pomembne komunalne naloge za posamezni kraj (vzdrževanje krajevnih vodovodov, avtobusna postajališča in ceste). Prioritetni programi so bili realizirani med 30 % in 40 %, s tem da so nekatere krajevne skupnosti pridobile del manjkajočih sredstev tudi iz drugih virov. Pomemben vir sredstev so predstavljali tudi prispevki krajanov v obliki prostovoljnega dela ter v materialu in denar-ju. Ker so bili v teh letih rezultati financiranja s strani OZD relativno skromni in temu primemo tudi izvršene naloge v krajevnih skupnostih, je bil v skladu s sklepi občinske skupščine in občinskimi planskimi dokumenti za srednjeročno obdobje 1986-1990 in za leto 1986 izdelan ter na zborih občinske skupščine sprejet Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. V začetku leta je bil organizacijam združenega dela skupaj s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov SIS za srednjeročno obdobje 1986-1990 posredovan tudi prioi itetni program nalog KS za leto 1986 kot sestavni del prej navedenega samoupravnega sporazuma. V primerjavi s preteklimi leti predstavlja ta sistem dokajšnjo novost, ki pa ni toliko vsebinske narave, temveč le dolgoročnejšo enotno financiranje prioritetnih nalog KS v občini Ljubljana Moste-Polje. Praktično to pomeni, da posamezni KS ni več potrebno izdelati svojega samoupravnega sporazuma in ga posredovati določenemu številu OZD v sprejem, poleg tega pa se tudi sredstva zbirajo na enotnem zbirnem računu in se dodeljujejo na osnovi prioritetnega programa nalog KS v okviru pritoka sredstev s strani podpisnikov. Za realizacijo nalog iz letošnjega prioritetnega programa, v katerem so vključene podobne naloge kot v prejšnjih letih in katerega vrednost znaša 10.528.000 din, prispevajo OZD 500 din na zaposlenega delavca. Za naslednja leta je ta letni prispevek opredeljen v višini 0,06 % od osnove brutto OD na zaposlenega delavca, izloča pa se iz čistega dohodka. Do sredine septembra letos so rezultati zbiranja sredstev na osnovi samoupravnih sporazumov sledeči: - od 118 OZD je samoupravne sporazume sprejelo le 64 OZD, od tega 8 OZD pogojno, kar pomeni 54,2 % udeležencev. Vsota, ki bi jo lanko zbrali na podlagi sprejetih sporazumov, je torej 6.588.500 din oz. 62,5 % od celotne vrednosti prioritetnega programa. Na podlagi sprejetih obveznosti pa je do sedaj šele 50 OZD tudi nakazalo finančna sredstva v višini 4.270.000 din, kar znaša 40,5 % od celotne vrednosti prioritetnega programa. Rezultati bodo do konca leta verjetno nekoliko ugodnejši, saj po dosedanjih izkušnjah pritekajo sredstva skozi vse leto in ne samo po zaključnih računih za tekoče leto, kot je to opredeljeno v samoupravnem sporazumu. Nekaj OZD, ki so pogojno sprejele svoje finančne obveznosti, bodo na drug primeren način poravnale predviden prispe- vek (isti krajevni skupnosti, ki je po vrstnem redu upravičena do le-teh. Že v prvi polovici letošnjega leta je samo 6 OZD odgovorilo, da niso sprejele samoupravnega sporazuma. Po sprejetju interventnega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev, ki omejuje tudi sredstva za skupno porabo delavcev, pa je več OZD, ki so sicer sprejele svojo finančno obveznost, odgovorilo, da le-te zaradi nastalih gospodarskih razmer ne morejo izpolniti (izgube, omejena sredstva in podobno). Več OZD tudi ni nakazalo svojega prispevka v predvideni višini, temveč le v okviru razpoložljivih sredstev. Do sedaj zbrana sredstva so bila v skladu s prioritetnim programom nakazana naslednjim krajevnim skupnostim: - KS Dolsko - 400.000 din za dokončno ureditev avtobusnih postajališč (ureditev prostora za spravilo koles, razsvetljave in postavitev klopi); - KS Jože Moškrič-Ciril - 650.000 din za dokončanje ureditve ogrevanja v Domu občanov (nakup kombiniranega kotla in preureditev instalacije); - KS Kodeljevo - 400.000 din za izgradnjo navoza za otroške in invalidske vozičke ter kolesa ob obeh stopniščih (na prostoru Povšetova ul. - Ul. Na peči) in poti v VVO Oton Župančič; - KS Zadvor - 2.000.000 din za obnovitvena dela na zadružnem domu v Zadvoru (nadaljevanje obnove strehe) - KS Klopce - 800.000 din za sofinanciranje družbenega objekta na Klopcah Zaključki: - Ocenjujemo, da bi lahko z dodatno akcijo zbrali skupno 5.700.000 din, kar bi zadoščalo za šest od"skupno desetih nalog iz prioritetnega programa. - Kljub temu, da akcija sprejemanja samoupravnega sporazumevanja v organizacijah združenega dela še vedno ni zaključena in krajevne skupnosti še nadalje vlagajo napore za zaključitev finančnih konstrukcij za realizacijo svojih nalog, lahko ugotovimo relativno slabe rezultate, čeprav bo nekaj nalog kljub zaostrenim gospodarskim razmeram realiziranih. - Tiste organizacije zdmženega dela, ki svojih finančnih obveznosti še niso izpolnile oz. še niso odgovorile, če sprejemajo ali odklanjajo podpis samoupravnega sporazuma, naj Izvršni svet, občinske družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti z dodatno akcijo opozorijo na sprejete obveznosti in rezultate opredelitve. - Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti bo preveril koriščenje sredstev v tistih krajevnih skupnostih, ki sojih že prejele oz. jih bodo prejele, in o rezultatih poročal zborom občinske skupščine ob obravnavi prioritetnega programa nalog KS za leto 1987. - V skladu z občinskimi planskimi dokumenti ter samoupravnim sporazumom o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje ,'986-1990 ter na osnovi obstoječe zakonodaje s finančnega področja organizacij združenega dela, odbor predlaga, da se tudi v naslednjem letu nadaljuje z letošnjo obliko samoupravnega sporazume-vanja med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela iz naše občine. K sporazumu naj pristopijo tudi tiste organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije, ki v letu 1986 tega niso storile. - Prioritetni program nalog krajevnih skupnosti za leto 1987 mora po sporazumu poleg ostalih nalog prvenstveno vsebovati nerealizirane naloge iz letošnjega programa. PREDSEDNIK ODBORA AVGUST GOLOB, l.r. 1. SEZNAM OZD, KI SO PODPISALE SaS O FINANCIRANJU KS IN SREDSTVA TUDI ŽE NAKAZALE 1. Termoelektrarna - Toplarna 2. ŽG-CD TOZD vzdrževanje lokomotiv 3. Arbo 4. Teol 5. Olma 6. Totra, TOZD Izdelovanje iz plastičnih mas 7. Totra, TOZD Pozament. izd. 8. Totra, DSSS 9. Kolinska, TOZD Tovarna hranil 10. Kolinska, DSSS 11. Žito, TOZD Tehnični obrati 12. Žito, TOZD Šumi 113. Agrotehnika-Gruda, TOZD Indov. 14. Žima 15. Tiskarna Jože Moškrič 16. BTC, TOZD Javna skladišča 17. BTC, TOZD Pretovor 18. BTC, TOZD Restavracija 19. BTC, DSSS 20. Jugotekstil ONA-ON 21. Avtonabava 22. Emona Commerce, TOZD Globus 23. Gostinsko podjetje Figovec 24. Emona - Interna banka 25. Posl. sk. za avtoprevozništvo 26. Ingrad, TOZD Prevozi 27. Mercator MT, TOZD Sl. Sadje 28. Agroemona, TMK 29. Riko, TOZD Proizv. kom. opr. 30. Mercator-Rožnik, TOZD Golovec 31. Gradis, TOZD Inženiring 32. KTM, TOZD Protektiranje 33. KTM, TOZD Al - sulfat 34. KTM, TOZD GTI 35. KTM, DSSS 36. Žito, TOZD Mlini 37. Žito, TOZD Blagovni promet 38. Papirnica Vevče, TOZD Tehnični papir 39. Papirnica Vevče, TOZD Grafični papir 40. Papirnica Vevče, TOZD Veta 41. Papirnica Vevče, TOZD Blagovni promet 42. Papirnica Vevče, TOZD Družbeni standard 43. Papirnica Vevče - DSSS 44. Jata, TOZD Reja 45. Jata, TOZD Meso 46. Jata - DSSS 47. Gradis, TOZD Strojno prom. obr. 48. Emona Merkur, TOZD Maloprodaja 49. POMIZ 50. Jugotekstil - Julon II. SEZNAM OZD, KI SO PODPISALE SAS O FINANCIRANJU KS, VENDAR SE NISO NAKAZALE SREDSTEV 2. Izolirka, TOZD Tectum 3. Emona-MIZ 5. Gostinsko podjetje Moste 6. Emona Inženiring - zaradi izgube ne bodo nakazali 7. SCT TOZD Strojni inženiring 8. SCT, TOZD Mehanični obrati 9 SAP - DSSS 10. ' SCT, TOZD Elektronabava 11. Pionir, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana (nakazali KS Moste za leto 1985) 12. Petrol, TOZD Avtopark 13. Mercator-Tehna, TOZD Cibes 14. ŽG-ŽTO, TOZD Trans. Ljubljana Moste III. SEZNAM OZD, KI ŠE NISO PODPISALE SAS O FINANCIRANJU KS 1. Saturnus, TOZD Tovarna embalaže 2. Saturnus, TOZD Tovarna avtoopreme 3. Saturnus, TOZD Orod. in vzdrževanje 4. Saturnus - DSSS 5. Indos 6. ŽG, CD - DSS 7. Velana 8. Mineral 9. Izolirka, TOZD Ljubljana 10. Izolirka - DSSS 11. Žito-DSSS 12. Veterinarski zavod Posavje 13. Gradis, TOZD Kovinski obrati 14. Gradis, TOZD OGP 15. Gradis, TOZD GOL 16. Gradis, TOZD Biro za projektiranje 17. Gradis Upr. del. doma - ne oblikujejo svojega sklada skupne porabe 18. Obloga - Slikoplastika 19. SAP, TOZD Servo 20. SAP, TOZD Turbus 21. Emona-BC, TOZD Prehrana 22. Emona-BC, TOZD Centromerkur 23. Emona-BC, TOZD Transport 24. Emona-BC - DSSS 25. Emona Commerce - DSSS 26. Emona Merkur - DSSS 27. Emona Hoteli 28. Emona Globtour 29. GIKOS 30. Mizarstvo Moste 31. Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova 32. Emona SOZD - DSSS 33. Emona SOZD 34. POZD Etiketa 35. POZD Lior 36. SCT, TOZD Mehanizacija 37. SCT, TOZD Železokr. dejavnost 38. Petrol, TOZD Vzdržev. in invest. 39. ŽG-ŽTO, TOZD za Promet zalog 40. ŽG-ŽTO, TOZD Kontejnerski terminal 41. Integral, TOZD Ceprom . 42. Koto, TOZD Koprod 43. KT-TZO Dobrunje 44. Intertrade, TOZD obdelava podatkov 45. KPL, TOŽD Javna razsvetljava 46. KPL, TOZD družbeni standard - ne oblikujejo sklada skupne porabe 47. IBT, TOZD Projekt, biroji 48. Varnost, TOZD Ljubljana Moste - preseli v občino Center 49. ROG, TOZD Sest. dvokoles 50. Geološki zavod, TOZD Strojna oprema in vzdrževanje 51. Geološki zavod, TOZD Kom. dej. IV. SEZNAM OZD, KI SO ODKLONILE SPREJEM SAS O FINANCIRANJU KS 1. Žito, TOZD Pek. in test. 2. ŽG-ŽGP 3. Emona, Elektronski center 4. Emona, DS Poslovne stavbe 5. SCT, TOZD Tes. dejavnost 6. GIVO STALIŠČE IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DO DELEGATSKE POBUDE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V ZVEZI S PREVERJANJEM MOŽNOSTI FINANCIRANJA PROGRAMOV KRAJEVNE SKUPNOSTI Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je posredoval Zboru združenega dela Skupščine SR Slovenije naslednjo pobudo: »Preveri naj se možnosti financiranja programov krajevnih skup-nosti, saj ugotavljamo, da sklad skupne porabe ni ustrezen vir.« V 74. členu Ustave SR Slovenije so za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov ter za opravljanje nalog v krajevnih skupnostih, predvideni naslednji viri sredstev: - del dohodka, ki ga za zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti namenijo delavci temeljnih organizacij združenega dela z območja krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela z območja krajevne skupnosti Iti Temeljne organizacije združenega dela, katerih delavci živijo na območju te krajevne skupnosti, - sredstva, ki se na podlagi družbenega plana občine, programov in planov samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela določijo za uresničevanje programa krajevne skupnosti in za zadovoljevanje komunalnih, socialnih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, - del davkov, taks in drugih davščin, zbranih na območju krajevne skupnosti, ki jih občina odstopi krajevni skupnosti za uresničevanje njenih nalog v skladu s planom in programi razvoja krajevne skupnosti in občine, - dopolnilna sredstva iz proračuna občine, - prostovoljno združena sredstva družbenopolitičnih in drugih družbenih organizacij ter društev v krajevni skupnosti, - druga sredstva. V finančnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se zagotavljajo sredstva za tisti del programov, ki predstavljajo skupno porabo in \ proračunih družbenopolitičnih skupnosti za del programov, ki imajo značaj splošne porabe. Poleg teh prihodkov krajevne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih programov tudi iz skladov skupne porabe uporabnikov družbenih sredstev, na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov v skladu s 118. členom zakona o združenem delu. Ocenjujemo, da so navedeni viri financiranja krajevnih skupnosti primerni, ker so v vsebinski povezavi z naravo programov, ki se izvajajo v krajevnih skupnostih. Z zakonodajnega in sistemsko pravnega vidika obstaja možnost, da se sicer uvede obveznost iz dohodka, ki pa mora biti predpisana z zakonom. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije meni, da bi bilo predpisovanje zakonske obveznosti za te namene v danih ekonomskih razmerah nesprejemljivo, ker bi vplivalo na povečanje obremenitve dohodka gospodarstva in na zmanjšanje razpoložljivih sredstev za akumulacijo. Upoštevajoč navedeno, izvršni svet Skupščine SR Slovenije meni, da je potrebno iskati možnosti za financiranje programov krajevnih skupnosti v okviru uveljavljenih rešitev in z racionalnim trošenjem vseh družbenih sredstev. Pobudo in stališče izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je na seji 18. marca 1986 obravnaval tudi Odbor Zbora združenega dela za finance, ki seje strinjal s stališčem izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Vir: Poročevalec SRS 12/86 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 20. seji 23. septembra 1986 obravnaval zgoraj navedeno oceno in sprejel naslednji Izvršni svet soglaša z oceno samoupravnega sporazuma med krajevnimi skupnostmi in OZD v letu 1986 z usmeritvami za naslednje leto, ki jo je pripravil Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma o financiranju KS, in podpira predlagane zaključke. Hkrati poziva TOZD in enovite delovne organizacije z območja občine, ki še niso pristopile k sporazumu oz. nakazale sredstev, naj to storijo čimprej. Ocena ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGHP oz. o prenehanju njenega obstoja 1. Ideje, pobude in začetek aktivnosti za ustanovitev TGPH. Na osnovi študije o stanju družbene prehrane v Ljubljani, izdelane v letu 1975, je ugotovljeno, da je v mestu družbena prehrana dokaj pomanjkljiva. Nove delovne organizacije niso imele organizirane družbene prehrane, še slabše pa je bilo stanje v šolah, posebno v srednjih. Ta problematika je bila iznešena tudi v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976-1980 kjer je bilo posebej poudarjeno, da je organizirana družbena prehrana ena od dejavnosti skupnega pomena. Na teh osnovah je HP Kolinska pričela v letu 1977 priprave za gradnjo Tovarne gotove in polpripravljene hrane (TGPH). V maju mesecu je bila v register vpisana TGPH v ustanavljanju, za investicijo so bila pridobljena vsa soglasja, potrebna za izvedbo. V letu 1979 je bil izdelan investicijski program, katerega predračunska vrednost je dosegla 566 milj. din. Investicija je temeljila predvsem na sredstvih sovlagateljev (31 %), vsa druga sredstva pa so bila kreditna. 2. Težave pri realizaciji finančne konstrukcije in prve dileme o uspešnosti investicije. Pridobivanje sovlagateljev, ki naj bi financirali skoraj tretjino vrednosti investicije, ni sleklo po predvidenih načrtih. Samoupravni sporazum je podpisala komaj slaba četrtina predvidenih porabnikov. Vzroki za nezainteresiranost so bili različni. Poleg pomanjkanja razpoložljivih finančnih sredstev so bili posredi predvsem nezaupanje in predsodki do industrijsko pripravljene hrane. Zaradi teh vzrokov je bil investicijski program noveliran v fazno izgradnjo. Ob upoštevanju podražitev se je investicijska vrednost prve faze povečala že na 840 milj. din, delež sovlagateljev je bil znižan na 22 %, krediti pa naj bi pokrili 3/4 vrednosti. Kljub temu, da je bil investicijski program v letu 1980 ugodno ocenjen, so se težave pri zapiranju finančne konstrukcije še povečale. Na eni strani seje zaradi podražitev investicijska vrednost skokovito povečala. po drugi strani pa so se težave pri zbiranju sovlagateljev še nadaljevale. Akcija, da bi delovne organizacije v Ljubljani prispevale 500 din na delavca, ni uspela. Zaradi teh težav je bilo sklenjeno, da se investicija preloži in prenese v naslednje srednjeročno obdobje. Do danes, že po zaključku tega srednjeročnega obdobja, investicija še vedno miruje. Vrednost poslovnih sredstev TGPH v ustanavljanju dosega danes znesek 14,3 milj. din, od katerih predstavljajo združena sredstva OZD 13,2 milj. din. 3. Ocena realnih možnosti za izvedbo projekta. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Miro SOTLAR Na osnovi opisanega delovanja za realizacijo programa TGPH ugotavljamo, da so bile aktivnosti v času od leta 1977-1981 izredno intenzivne, vendar neučinkovite predvsem pri pridobivanju sredstev za začetek izgradnje. Te težave pri pridobivanju finančnih sredstev so v naslednjem obdobju zaustavile praktično vse te aktivnosti, zaposleni v TGPH pa so odpovedali delovno razmerje, ali pa so bili razporejeni na delo znotraj HP Kolinske. Po izteku tega srednjeročnega obdobja pa lahko danes z gotovostjo trdimo, da ni v tem trenutku niti kadrovskih, niti prostorskih, niti finančnih pogojev da bi lahko v tekočem srednjeročnem obdobju 1986-1990 pričeli z izgradnjo TGPH. V času zadnjih šestih let je prišlo do velikih sprememb v gospodarjenju. Ob visoki letni stopnji inflacije se nenehno večajo obrestne mere tudi za vse investicijske naložbe. Poleg tega upada akumulacijska sposobnost gospodarstva, s tem pa tudi interes za sovlaganje v večje investicijske naložbe. Ocenjujemo tudi, da bi izgradnja prve faze v letošnjem letu zagotovo dosegla vrednost od 3 do 5 milijard dinarjev in da bi bilo ob tem potrebno sovlaganje vsaj v višini 1 milijarde di-naijev, bančni in komercialni krediti pa bi morali preseči 60 % predračunske vrednosti. V letu 1980 je bilo v TGPH, delovni organizaciji v izgradnji, zaposlenih 10 strokovnih delavcev. Vsi ti so izdelali vse potrebne tehnološke in investicijske rešitve za predvideno naložbo. Ko je bila investicija odložena, so se tudi ti delavci razšli. Objektivno danes nimamo več kadrov, ki bi lahko ponovno vzpostavili vse potrebne aktivnosti za pripravo naložbe in bi bilo potrebno tudi na tem področju vse začeti znova. Izgradnja TGPH je bila lokacijsko zamišljena na področju HP Kolinske na Smartinski 50. Pred približno tremi leti smo na pobudo občinskih organov odstopili del zemljišča delovni organizaciji Velana za razširitev proizvodnih prostorov. Od tega trenutka dalje objektivno lokacija TGPH na prostorih Šmartinska 50 ni več možna. Iz vseh teh razlogov ocenjujemo, da tudi v tem srednjeročnem razdobju naložba v izgradnjo TGJPH ni mogoča. Zaradi tega predlagamo, da se uvede redna likvidacija TGPH, delovne organizacije v izgradnji. HP KOLINSKA Delegati delavskega sveta DO so na svoji 2. redni seji z dne 25. 6. 1986 sprejeli naslednji SKLEP: Ustanovitelj Tovarne gotove in polpripravljene hrane v ustanavljanju HP Kolinska predlaga skupščini občine Moste-Polje, da začne postopek redne likvidacije nad TGPH v ustanavljanju. ' ZA TOČNOST IZPISKA JAMČI: TAJNIŠTVO SAMOUPRAVLJANJA Gržinič Nataša 5 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na § = 20. seji 23. septembra 1986 obravnaval predlog HP Kolinske | = v zvezi z likvidacijo zgoraj cit. delovne organizacije v ustanav- I 1 ljanju. Sprejel je naslednji SKLEP 1 Izvršni svet predlaga skupščini občine sprejem Odločbe o I = uvedbi postopka redne likvidacije Tovarne gotove in polpriprav- | 5 ljene hrane v ustanavljanju. 5 5 PREDSEDNIK I IZVRŠNEGA SVETA | Miro SOTLAR = BELEŽKE: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje je na podlagi 367. člena Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ, štev.,53/76 in 57/83), 202. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Ur. list SFRJ, štev. 41/80, 58/80, 25/81, 66/81,28/83,20/84, 7/85, 39/85,9/86 in 43/86) ter 89. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list SRS, štev 13/86) na 7. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne....na predlog HP Kolinska Ljubljana v upravni zadevi izdala naslednjo ODLOČBO 1. Uvede se postopek redne likvidacije Tovarne gotove in polpripravljene hrane v ustanavljanju, Ljubljana, Šmartinska 50 2. Postopek redne likvidacije opravi Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v sodni regi- ster Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani. OBRAZLOŽITEV Ustanovitelj Tovarne gotove in polpripravljene hrane v ustanavlja- ' nju HP Kolinska, Ljubljana, Šmartinska 30, je dne 11.7.1986 na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 25. 6. 1986 predlagala skupščini občine Ljubljana Moste-Polje, da uvede postopek redne likvidacije Tovarne gotove in polpripravljene hrane y ustanavljanju, ker ni več naravnih in ekonomskih pogojev za njeno ustanovitev. Ustanovitelj je izdelal in predložil skupščini Oceno ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti Tovarne gotove in pol- pripravljene hrane v ustanavljanju oz. o prenehanju njenega obstoja. Iz navedene ocene izhaja, da ne obstajajo več naravni in ekonomski pogoji za ustanovitev delovne organizacije, zato sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti odločila, kot je navedeno v izreku. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožbe. Dovoljenje upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo v roku 30 dni od vročitve te odločbe pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije. Štev.: .... Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Ivo SAMEC ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine Ljubljana M os- Žitnopredelovalne in pekovske organizacije so tako nove cene te-Poljp dne 15. julija 1986 je Franc Intihar, delegat XXIII. konferen- moke in kruha uveljavile 10. 7. 1986. V celoti so bile oblikovane v ce delegacij - Emona Commerce postavil naslednje delegatsko vpra- skladu z odlokom Zveznega izvršnega sveta. Tako je npr. znašala šarye: nova cena osnovnega kruha iz moke tipa »850« 117 din, 800-gramska »Zakaj v dobi stabilizacije še vedno izrekamo nedorečene ukrepe? štruca pa 100 din. Cene posebnih vrst kruha, za katere ni veljal ukrep Pri tem mislimo na vračanje cen industrijskih izdelkov z odlokom neposredne kontrole cen in sojih pekovske organizacije oblikovale sa-Zveznega izvršnega sveta na 28. februar 1986, kakor tudi vračanje cen mostojno, so bile različne, poprečno povečanje teh en pa je v SR Slo-prehrambenih izdelkom, ki so že dobili nek pristanek od Republiške- veniji znašalo okoli 67 %. ga komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve. Spremembe cen moke in kruha so izvršile tudi druge republike in Vračanje cen industrijskega blaga nam še danes povzroča težave, saj pokrajini, vendar so bile v nekaterih delih države ugotovljene nepra-še ni pridobljenih vseh soglasij proizvajalcev za nadomestilo razlike vilnosti v zvezi z izvajanjem odloka. Poleg tega tudi nobena od repub-v ceni. lik in pokrajin ni mogla zagotoviti sredstev za kompenzacije v cenah Pri prehrambenih izdelkih pa v roku 24 ur sprejmemo dva akta - moke in kruha oziroma upoštevati priporočilo Zveznega izvršnega najprej zvišanje cen moke in Kruha, nato pa znižanje cen tem artik- sveta. Zato je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o vrnitvi cen moke m lom. To povzroča organizacijam združenega dela na drobno velike kruha na raven 25. junija 1986. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije stroške, saj je potrebno potrošnike obvestiti o zvišanju oziroma zni- je temu ukrepu nasprotoval, vendar kot je bilo že v uvodu omenjeno, žanju cene. To delo zahteva nadurno delo delavcev v trgovini na drob- sprejema Zvezni izvršni svet ukrepe neposredne kontrole cen za prano, kiji kadra primanjkuje. Zaradi takih pogojev dela se čedalje manj izvode, pomembne za vso državo, le v sodelovanju s pristojnimi or-mladin odloča za delo v trgovini na drobno.« gani republik in avtonomnih pokrajin. Zvezni izvršni svet je zaradi vse večjih neskladij med stroški in cenami v proizvodnji moke in kruha ter na podlagi ugotovitve, da re- PREDSEDNIK ALOJZ KLEMENČIČ o obligacijskih razmerjih obstajale določene nejasnosti, menimo, da so odpravljene z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o ---------------- sistemu družbene kontrole cen (Ur. list SFRJ, št. 43/86). Ta je v tretjem členu določil, da se za 25. členom zakona doda nov, 25. a člen, ki je prav za primer predpisovanja ukrepa vrnit ve cen na določeno ra- ... ... ven določil, da plača razliko v ceni za proizvode v zalogi proizvajalec, Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine Ljubljana Mos-kolikor se s kupcem ni sporazumel drugače. te-Polje dne 15. julija 1986 jc Drago Jamšek, delegat XXXVI. kon- Zvezni izvršni svet je konec junija sprejel tudi več odlokov o načinu ference delegacij - Obrtna dejavnost ob obravnavi problematike o oblikovanja cen nekaterih osnovnih prehrambenih proizvodov, med razvojnih možnostih drobnega gospodarstva v občini Ljubljana Mos- njimi odlok o načinu oblikovanja cen pšenične moke tipa »850« in te-Polje postavil vprašanje o družbeni utemeljenosti zakonske zahte- načinu oblikovanja cen osnovne vrste pšeničnega kruha iz pšenične ve o obveznem dvojnem evidentiranju izdanih faktur samostojnih moke tipa »850«. Navedeni odlok je pričel veljati 25. junija, uporab- obrtnikov. . ijati pa naj bi se začel 1 julija 1986 " Republiška uprava za družbene prihodke SR Slovenije je na postav- Zvezni izvršni svet je hkrati s sprejemom navedenega odloka pripo- Ueno vprašanje pripravila naslednji odgovor: ročil izvršnim svetom republik in pokrajin, da proučijo možnost za- »Obveznost predlaganja računov za prodano blago oziroma oprav-gotovitve kompenzacij in na ta način omogočijo nižje povečanje cen ljene storitve uporabnikom družbenih sredstev v predhodno eviden-moke in kruha, kot bi izhajalo iz odloka. ‘tiranje pri upravah za družbene prihodke je zavezancem za davek iz Kljub temu, da so imele žitnopredelovalne in pekovske organiza- gospodarskih dejavnosti naložena z 264. členom zakona o davkih ob- cije možnosti uveljaviti nove cene moke m osnovnega kruha tipa canov (Ur. ust SRS, st. 35/85) pod pogrnem, da so obdavčeni po de- »850« v skladu z načinom, opredeljenim v odloku, prav tako pa tudi Janškem dohodku Namen takšne določbe je omogočiti davčnim or- samostojno oblikovati cene ostalim vrstam moke in kruha že 1. julija, ganom nadzor nad dohodki davčnih zavezancev obdavčenih po de- tega niso storile. V zvezi z oblikovanjem cen moke in kruha je bilo Janškem dohodku, katera dosegajo z uporabniki družbenih sredstev, namreč glede pravilne uporabe odloka pri oblikovanju cen moke tipa Evidentiranje računov tudi omogoča davčnemu organu izterjavo dav- »850« in osnovnega kruha iz te moke, glede možnosti zagotovitve ka, ki ga mora izplačevalec po veljavnih predpisih po predloženem ra- kompenzacij v cenah moke in kruha, pokrivanja negativnih razlik in čunu odtegniti, oziroma izterjavo dolgovanih davkov m prispevkov, same višine sprememb cen, opravljenih več konsultacjj med proizva- ki so zapadli v plačilo. Do dvojnega evidentiranja izdanih računov za- jalci in pnstojnimi republiškimi upravnimi organi ter med Izvršnim vezancev davka iz gospodarske dejavnosti, ki so dolžni evidentirati ra- svetom Skupščine SR Slovenije in predstavniki vseh družbenopolitič- Čune ne pride, pač pa so ti zavezanci na podlagi 263. člena zakona nih skupnosti na ravni republike ter Gospodarsko zbornico Slovenije, o davkih občanov m ob pogojih, kijih določa poseben odlok Izvršnega publike in pokrajine sredstev za kompenzacije v cenah ne morejo zagotoviti, dne 22. julija, sprejel nov odlok o načinu oblikovanja cen pšenične moke tipa »850« in načinu oblikovanja cen osnovne vrste pšeničnega kruha iz pšenične moke tipa »850«. Z odlokom je poleg načina oblikovanja cene moke in osnovnega kruha tipa »850«, določil tudi najvišjo raven kruha te vrste; z njegovo uveljavitvijo pa je bilo ponovno omogočeno organizacijam združenega dela, da samostojno oblikujejo cene ostalih vrst moke in pšeničnega kruha.-Z odlokom določena najvišja raven cen kruha znaša 110 din za kilogram in 80 din za 800 gramov in se le minimalno razlikuje od cene, ki sojih v začetku julija oblikovale organizacije združenega dela. Prav gotovo popisi zalog blaga pri zvišanju oziroma znižanju cen povzročajo trgovskim organizacijam združenega dela velike stroške, vendar menimo, daje potrebno upoštevati, da ustvarjajo trgovske organizacije združenega dela pri vsakem povišanju cen določeno pozitivno razliko v ceni za blago na zalogi, ki jo v skladu z zakonom o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju m razporejanju prihodka, lahko namenijo za trajna obratna sredstva in vnesejo v poslovni sklad. Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve je na zastavljeno delegatsko vprašanje dal naslednji odgovor: Med ukrepi, sprejetimi v mesecu juniju, je Zvezni izvršni svet na podlagi zakona o sistemu družbene kontrole cen sprejel več ukrepov neposredne kontrole cen, med njimi tudi odlok o vrnitvi cen določenih proizvodov na določeno raven. V skladu s 23. členom navedenega zakona predisuje ukrepe neposredne kontrole cen za proizvode in storitve, pomembne za vso diiavo, Zvezni izvršni svet v sodelovanju s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi. Postopek sprejemanja ukrepov neposredne kontrole cen v sodelovanju (in ne v soglasju) s pristojnimi republiškimi in pokrajinskimi organi pomeni, da ZIS opravi glede vsebine ukrepov strokovno konzultacijo z izvršnimi sveti republik in avtonomnih pokrajin, vendar pa mnenja in pripomb teh organov pri sprejemu ukrepov ni dolžan upoštevati. Ukrep varčevanja cen za določene proizvode na februarsko raven je za razliko od enakega ukrepa, sprejetega v preteklem letu, opredelil obveznost glede kritja razlik v ceni tako, da je smiselno in skoraj dobesedno povzel besedilo 463. člena zakona o obligacijskih razmerjih. Tako je v 2. odstavku 2. člena odloka določeno, da kupec v primeru, če je bila dogovorjena cena večja od predpisane, dolguje le znesek predpisane cene, če pa je že plačal dogovorjeno ceno, ima pravico zahtevati vračilo razlike v ceni. Kolikor so kljub takšnemu določilu odloka in opredelitvam zakona sveta Skupščine SRS (Ur. list SRS, št. 1/83,42/83) dolžni odpreti žiro račun pri bančni organizaciji, na katerega jim uporabniki družbenih sredstev kot izplačevalci dohodkov morajo nakazati vse dohodke. Obveznost imeti žiro račun pa ne zadeva samo samostojne obrtnike, temveč vse občane, katerim uporabniki družbenih sredstev plačujejo dobavljeno blago, opravljene storitve ali izplačujejo druge dohodke.« DIREKTOR TONE PENGOV Franc Bandelj, delegat KS Zadvor, je na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine dne 15. julija 1986 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Onesnaženje Ljubljanske kotline je v glavnem odvisno od kvalitete kuriv, ki si jih porabniki uspejo nabaviti. Za »čisto okolje in ozračje« niso dovolj samo aparature za merjenje onesnaženosti in verbalno opominjanje potrošnika na stanje, temveč poudarek na preventivi, ki Pa ni v domeni potrošnika. . Postopek za nabavo kuriv je za potrbšnika skupek nerazumljivosti 'n neracionalnosti. Zato, da potrošnik lahko vplača nekaj ton premo-8a, mora te dni ob 7. uri namesto na delovno mesto v lastno DO, v vrsto h Kurivoprodaji in tam najedati namesto ustvaijati družbeni Proizvod. Vprašanje: Zakaj Ljubljana za svoje potrošnike ne preskrbi primernih kuriv (malo žvepla, malo pepela), pa čeprav iz uvoza, če je treba? Kdo in kdaj bo dosegel, da bomo potrošniki po za človeka vrednem Postopku prišli do osnovne dobrine - kuriva. Mestni komite za energetiko, industrijo in malo gospodarstvo je pripravil naslednji odgovor: V mestu Ljubljana porabimo v široki potrošnji okrog 150.000 ton Premoga letno. S premogovniki, ki v mestu Ljubljana dobavljajo premog za široko potrošnjo, ima poslovne stike izključno Kurivoprodaja Ljubljana. Za zagotovitev potrebnih količin premoga, je ta trgovinska OZD sklenila s premogovniki sporazume o sovlaganju sredstev v raz-v°j oziroma posodobitev premogovniških zmogljivosti. Namreč, premogovniki so in še energično pogojujejo dobave premoga s sovlaganji Sredstev ob ceni premoga. S ciljem zagotovitve dodatnih količin premoga za mesto Ljubljana je skupščina SIS za energetiko ljubljanskih °bčin marca 1985 sprejela sklep, da prispevajo uporabniki pri naku-Pu vsake tone premoga 1000 din, kot delež za razvoj premogovništva. . Vse tovrstne obveznosti do premogovnikov Ljubljana redno izpolnjuje, pogosto pa Kurivoprodaja celo avansira plačila premogovni-k?m, s ciljem hitrejše dobave premoga za široko potrošnjo v Ljublja-m. Vendar kljub temu premogovniki dobavljajo le 60 % dogovorjenih k°ličin premoga. Ker pa je cenovna energetska politika favorizirala Premog kot gorivo in s tem intenzivirala tudi povpraševanje po premogu, je posledica skromnih dobav premoga za široko potrošnjo s strani premogovnikov v tem, da je povpraševanje po kvalitetnih vr-$tah rjavega premoga stalno večje od razpoložljivih količin. ■ Zato smo v Ljubljani pospešili aktivnosti za nadomestitev manjkanji količin kvalitetnega premoga s premogom iz uvoza. Tako je že '°mo na ta način zmanjšali povpraševanje po kvalitetnem premogu. , ()bseg in čas prodaje premoga v poslovalnicah Kurivoprodaje v frJUbljani pa je še vedno odvisen od dospelih količin premoga v Ljubno. Namreč na podlagi negativnih izkušenj iz preteklih let je nesprejemljivo, tako evidentiranje kupcev vnaprej, kot tudi sprejemanje 'jNačil premoga s strani potrošnikov in potem večmesečno čakanje na °°bavo. Ob tem naj poudarimo, da še vedno velja možnost prednost-nc nabave nremoea za stareiše občane preko svetov potrošnikov. pakirani premog iz Resavice in SlQNa podlagi navedenega in ob pričakovanju realizacije dogovorov s &mi vrstam1! goriv!pred-- " 1 P vs' potrošniki v Ljul cvalno sezono 1986-47. , ■'-•13*11111 prcinuguviuM, uu uaiv^iu kvalitetnejšo oskrbo z os-Ld|,mi vrstami goriv, predvsem EL kurilnim oljem, pa ocenjujemo, da °do vsi potrošniki v Ljubljani oskrbljeni s potrebnim gorivom za og- PREDSEDNIK MESTNEGA KOMITEJA ZA ENERGETIKO, INDUSTRIJO IN MALO GOSPODARSTVO EDVARD OVEN Na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine Ljubljana Mos-te-Polje dne 15. 7. 1986 je delegat KS Zadvor Franc Bandelj postavil naslednje delegatsko vprašanje: »Ob zakonskem podaljšanju porodniških dopustov je nastalo v trgovini, ki zaposlujejo pretežno delavke, kritično pomanjkanje kadra.« Vprašanje: Ali je v ljubljanski regiji iz obstoječega izobraževanja pričakovati ustrezni večji priliv tega kadra? Kaj je ukrenjeno?« Izobraževalna skupnost za ekonomske usmeritve Ljubljana je pripravila naslednji odgovor: »V ljubljanski regiji izobražujeta trgovinski kader dve šoli: Srednja šola za trgovinsko dejavnost Ljubljana ter Srednješolski center Rudolfa Maistra Kamnik. Na prvi šoli je letos kdnčalo izobraževanje 225 prodajalcev in 23 blagovnih manipulantov, v Kamniku pa 22 prodajalcev. To je seveda ob današnjem pomanjkanju tega kadra veliko premalo. Vzroki za nastanek pomanjkanja trgovinskega kadra so številni in jih tudi ni mogoče odpraviti prej kot v nekaj letih; navajam samo nekatere vzroke: 1; V začetku osemdesetih let so se pojavili presežki prodajalcev zaradi recesije trgovine. To je imelo za posledico razpis manjšega števila vpisnih mest za prodajalce. Trgovina je takrat tudi predvidevala, da bo v večjem obsegu prešla na deljeni delovni čas - kar pomeni manj zaposlenih prodajalcev. Prehod na deljeni delovni čas se ni uveljavil v predvidenem obsegu zaradi razlogov, ki pogojujejo kadrovski osip v trgovini; 2. Dvoizmensko delo, zaradi administrativnih ukrepov dalj časa sorazmerno nizki osebni dohodki, zaposlene so pretežno žene - je pogojevalo večji odliv delavcev od normalnega v druge sektorje gospodarstva. V Ljubljani zaposlene prodajalke se tudi v velikem deležu vozijo iz obrobja regije na delo, kar je dodatno onemogočalo prehod na deljeni delovni čas, obenem pa pospešuje zaposlovanje prodajalk izven trgovine v kraju bivanja. 3. Podaljšanje porodniškega dopusta je že tako zaostrene razmere v trgovini še poslabšalo do te meje, da je že otežkočeno delo obstoječih trgovin in da je odpiranje novih praktično blokirano. 4. Šolanje prodajalcev: Prodajalci se šolajo v programu »Trgovinska dejavnost«, ki ima tri smeri: blagovni manipulant (šolanje traja dve leti) prodajalec (tri leta) in komercialni tehnik (štiri leta). Zakon o usmeijenem izobraževanju določa, da se učenci vpisujejo v program in ne v smeri (za kar si posebne izobraževalne skupnosti že ves čas prizadevamo). Učenci se usmerjajo v 2. letniku v smeri: tisti z izrazito slabimi ali celo kakšno negativno oceno v smer blagovni manipulant (niti za en oddelek ni takih v Ljubljani), povprečni v smer prodajalec in boljši v smer komercialni tehnik. Zato imamo danes odločno premalo manipulantov, premalo prodajalcev in preveč komercialnih tehnikov, ki so po znanju celo zelo podobni ekonomskim tehnikom. Tako se tudi tisti učenci, ki jih veseli delo prodajalca, odločajo za nadaljevanje študija, saj pomeni ostati v smeri prodajalec priznati svojo študijsko nesposobnost. Kgj smo In kaj še bomo naredili: 1 • Obseg vpisa v 1. letnike je odvisen od kadrovskih in prostorskih možnosti šol in od interesa mladine za vpis v posamezen program. Le-Jossmo povečali vpis na ljubljanski šoli za en oddelek 1. letnika in 1 oddelek 2. letnika (prodajalec) kar je na meji zmogljivosti šole. 2. Trgovinske šole imajo navodilo, da sprejmejo vsakega učenca, ki bi se hotel preusmeriti iz drugih programov v smer prodajalec; povsod, kjer je bilo dovolj prijav, smo odobrili nove oddelke za program trgovinska dejavnost. 3 V letošnjem letu bomo spreminjali tudi programe tako, da bomo ^hkoveč otrok zajeli v izobraževanje za blagovnega manipulanta. Združili bohio programe za komercialnega tehnika in ekonomskega tehnika in prilagodili bomo izvajanje izobraževanja za prodajalca tako, da bomo povečali vpisno kapaciteto šol, uredili delovno prakso učencev - prodajalcev in povečali motiviranost za vključevanje v izobraževanje za prodajalce. Posegi v programe pa lahko dajo svoje rezultate šele čez tn oz. štiri leta. 4. Prizadevali si bomo ali spremeniti vpisne pogoje (vpis v smer) preko spremembe zakona, ali preko drugih ukrepov, ki so v pristojnosti posebne izobraževalne skupnosti, zagotoviti normalnejšo razporeditev učencev v izobraževanje po kadrovskih potrebah (pri čemer pa je potrebno razumeti, daje družbeni in politični vpliv posebnih izobraževalnih skupnosti vse manjši in da sc bi ob eventualni nadaljnji sla- drugih ravneh)mitV'tCh skupnosti morali do8ovarjati na popolnoma V takih okvirih lahko rešujemo nastali primanjkljaj prodajalcev v Izobraževalni skupnosti za ekonomsko usmeritev; ob tem naj potožimo, da ravno zato, ker trgovine ne dobijo dovolj prodajalcev, odklanjajo financiranje naših šol, kot da bi to lahko rešilo njihov problem. Nasa skupnost ima med osemnajstimi skupnostmi najnižji odstotek pristopov k srednjeročnemu planu, med našimi uporabniki pa je največ trgovskih organizacij.« Odgovor pripravila: Janja Gorup, dipl. soc., strokovna delavka PIS za ekonomsko usmeritev Franc Bandelj, delegat KS Zadvor, je na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine dne 15. julija 1986 postavil naslednje delegatsko vprašanje: Ljubljana postane v času največjega cestnega prometa, ko se gnete čez Ljubljanska vrata stotisoče vozil, cestno gradbišče. Vprašanje: Je to zato, da dokažemo svetu, da tudi mi gradimo? Ali hočemo na vsak način turistom, ki so že siti večurnega čakanja na meji, preprečiti, da bi si ogledali Ljubljano? Zapore ulic in cest, na katrih se dela izvajajo praviloma le v dopoldanski izmeni, dajejo po pravilu prepozno informacijo vozniku o zapori in po pravilu obvoz ni pravilno označen. Kdor prometnega režima Ljubljane ne pozna na pamet, si io bo, če bomo dosledno nadaljevali s tako pomanjkljivo informatiko o zaporah, moral ogledati. Predlog: Gradnje, ki ovirajo transportne poti, naj se praviloma opravijo v sezonah z manjšo gostoto prometa. Izvajalce del je obvezno izbirati tudi po kriteriju čimhitrejšega zaključka del. Če je prometna pot zaprta, je prometna milica dolžna izposlovati od izvajalcev del primemo in kvalitetno označbo zapore tako, da ima uporabnik prometne poti še čas izbirati druge smeri. Odgovor je pripravil Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze: Načrtovalci poteka komunalne infrastrukture so v večini primerov položili infrastrukturo v planum ceste ali v spodnji ustroj kolesarske steze in hodnika za pešce. Posledica vzdrževanja ali novogradnje orne-njene infrastrukture so razkopane ceste in s tem tudi zapora za nekatere ali vse vrste prometa. Po zakonu o cestah je Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze pooblaščen, da izdaja dovoljenja za prepoved prometa v času izvajanja del na javnih prometnih površinah na predlog DO vzdrževalca predmetne ceste. Zakon prav tako zahteva od izvajal?2 del, da mora preusmeriti promet na ustrezno drugo cesto in objavit1 skico obvoza in čas trajanja zapore v sredstvih javnega obveščanja. V največjem številu primerov se izvajalci del držijo črke zakona, proti takim, ki ne spoštujejo zakonodaje, pa ukrepa MU1S - Cestna inšpekcija. Poletno obdobje je iz večih razlogov najbolj ugodno za izvajanje tovrstnih del, predvsem pa zaradi dveh: 1. Za gradbenike najboljši meteorološki pogoji (najmanj padavin). 2. Zaradi dopustov manj prometa na ljubljanskih cestah in ulicah (z izjemo tranzitnih cest). Glede na zgornje ugotovitve Mestni komite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze ne izdaja dovoljenj v poletnem obdobju za začasno prepoved prometa na tranzitnih cestah. Pripravil: MARKO ŽEŽEU, dipl. ing. gr. Predsednik komiteja; mgr. BORIS PREŠERN, dipl. ing. g<■ BELEŽKE: BELEŽKE VSEBINA ,GRADIVO ZA SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 v letu 1987 Informacija o uresničevanju kadrovske politike v občini Ljubljana Moste-Polje Osnutek aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990 Osnutek odloka o dopolnitvah in spremembah odloka o davkih občanov Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin Predlog odloka o spremembi odloka o začasnem plačevanju prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje za območje občine Ljubljana Moste-Polje Predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ljubljanskih občin Osnutek odloka o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda Ocena samoupravnega sporazumevanja med krajevnimi skupnostmi in OZD v letu 1986 Ocena ekonomske upravičenosti in možnosti nadaljnjih aktivnosti DO v ustanavljanju TGPH oz. o prenehanju njenega obstoja Odločba o uvedbi postopka redne likvidacije Tovarne gotove in polpripravljene hrane v ustanavljanju, Ljubljana, Smartinska 50 ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ 4 16 18 19 20 21 22 23 24 26 27 28 DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. I. Uredniški odbor: Vitomira CANJKO, Slavko GERLICA, Polde KOŽAR, Tihomir PINTER in Erika RAČIC-SlFT. Glavni in odgovorni urednik: Erika RAČIČ-S1FT. Tehnični urednik: Polde KOŽAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1 /II, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik - BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, št. 421—1/72 - z dne 8. 6. 1977. Tiskano v nakladi 5000 izvodov.