ponedeljek, dne 8. marca 1926,
Izhaja vaak dan opoldne, izvzemaj nadeli in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
SiCsdsisssi pešrtfčen lisi
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 5a2,
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka
za odgovor.
Raeun pri poštnem tek. uradu štev. 13.633.
Nepotreben boj.
Vse kaže, kakor da čutijo naše stranke potrebo po kulturnem boju. Proti Mohorjevi družbi se snuje Vodnikova družba,
▼ ■kupščini podaja posl. Klekl naravnost ■»mogočo izjavo, p0 naših listih pa se zaradi »Domovine« in »Domolju-Uao vehementen boj, da je čutil z« sam ljubljanski škof ipotrebo, da po-v ta bcj. Sim dalje traja ta boj, •» bolj vehementen postaja in ne manj-* os^> da bomo sredi kulturnega boja.
re&i popolnoma nepotrebnega boja! 7*7®j> llaj konča ta boj kakorkoli, eno J* jasno, da bo za dolgo dobo docela razbil enotnost našega naroda in ga s tem '»slabil v ravno najvažnejšem trenutku.
trboveljska premogokopna družba grozi s prenosom svoje centrale v Beograd, na davkariji že znova navijajo davčni vijak, kriza našega gospodarstva r*ste in tudi naš zunanje politični položaj je z ozirom na zahteve slovenskega naroda vsak dan slabši.
▼ takih razmerah pa se hoče začeti s kulturnim bojem! Ali res nimamo nobene druge bolečine, ali res nimamo no- J W»e druge potrebe? Kaj moramo že j itak preveliko neenotnost naroda pove- j č*ii do katastrofe?	>
In to delamo s kulturnim bojem! Bolj j ko kdaj je potrebno, da je ves narod I ^družen in enoten v boju za dosego sa- j Mianpravno zedinjene Slovenije. Bolj ko j kdaj je potrebno, da smo vsi brez raz- j like ena sama fronta proti davčni pre- I •kremndvi. Bolj ko kdaj je potrebno, d* s složnim nastopom dosežemo, da bo tudi slovenski glas enako uvaževan v Beogradu ko hrvatski in srbski in da se a« bo vladalo brez, to je: proti Sloven-**».
Kulturni boj pa mora enotnost slovanskega naroda razbiti in s tem omo-goiiti, da izgubimo bftko in da bo tri-ir»firal tisti, ki živi od naše needinosti.
Pa če bi mogel dati ta nepotreben kulturen boj vsaj malo koristi! Če bi «ogel vsaj do neke gotove mere doprinesti k razčiščenju pojmov! Tudi to je izključeno. Samo poglejmo one, 'ki hočejo ta boj izzvati.
Kot bojevniki naprednih idej se vsiljujejo naši mladini. Več ko dovolj pa so ti gospodje dokazali, da kulturnemu boju sploh dorasli niso in da še danes pojmujejo ta boj tako nekulturno, kakor ga j« »©kulturno opisal njihov kulturni referent v »Patru Kajetanu«. Ne da se voditi 'kulturnega hoja z nekulturnostjo in n« da se ga voditi s hinavščino, kakršna s« »ganja v > Domovini . V res napred-noin zrni slu se da voditi kulturni boj le 7 Oprtim vizirjem, ko se to, kar se na-'!|®rava, ‘udi odkrito prizna. Naivnež pa > ki misli, da bo SDS svoje namere odkrito priznala. In kako tudi, vsaj je veft njen kulturni boj samo ogabna strankarska špekulacija, da se z njo prikrije °Wlen neuspeh v Beogradu.
Vseskozi reakcionarna stranka, ki tre-I® pred vsako resnico, ki je zavedla v ‘ Otfensko politično življenje najbolj ne-ulturne metode, taka stranka naj vodi kulturen boj!
na drugi strani! Kje pa je kakšna ®8®a nevarnost za vero! Kje za cerkev!
.. nost našega naroda ni padla, pozi-jnih«Cer!iT,e *t*lno enako trdna, po-nabene? ren hoj tudi s te strani ni
Zato pa tem večja potreba, da posta-
** j (>V B iri narod že enkrat enodušen m da zakliče ^em ju ovirajo nj
raevoj: Do tu m ne dalje! To je slovenski ‘potreba, tu je potrebna slovenska zwaga, tu ?i lahko pridobi vsak« stranka ifafvečji triumf in polno zaupanje naroda.
Seja skupščine.
Beograd, 8. marca. Včeraj je narodna skupščina delala ves dan. Nadaljevala se je diskusija o proračunu ministrstva notranjih del.
Na dopoldanski seji je prvi govoril demokrat Mijovič, ki se je bavil z vprašanjem sporazuma. V tej državi se že sedem let vprašuje, kdo je za to državo in kdo je proti nji, a nikdo ne vpraša, kdo ima kruha in kdo ga nima. Nato pride na vprašanje samouprave in vprašanje javne varnosti ter se pritožuje zaradi postopanja žandarmerije.
Demokrat Agatonovic govori o politiki ministra notranjih del in pravi, da se njegovo delovanje lahko deli v dve periodi, v predvolilno in povolilno. Kritizira vsake periodo posebej. Naglasa, da se je radikalna stranka preživela in da vsi to občutijo. Ne odreka ji zaslug v preteklosti, a dandanes ne sodi več v življenje. Agatonovic navaja veliko primerov nekorektnega postopanja policijskih organov zlasti v niškem okraju.
Demokrat Luka Pleskovič se bavi s težkim vprašanjem naše administracije. Pritožuje se, da imamo nekvalificirane uradnike in zelo slabo upravo. Pravi, da se pri takih razmerah ne bo moglo priti v naši državi do reda in da tudi inozemski kapital, ki nam bo brezpogojno potreben za razvoj našega gospodarstva, ne bo prišel v državo. Navaja mnogo primerov o slabi upravi in o protizakonitem postopanju oblastev zlasti v subotiškem okraju.	,
Za njim govori demokrat Mihajlo Živkovih, ki se bavi specijelno z razmerami v užiškem okraju. Po njegovem govoru prekine predsednik sejo in odredi nadaljevanje ob 5. popoldne.
Na popoldanski seji govori prvi Smodej, in sicer v srbskohrvatskem narečju. Poudarja, da je Jugoslovanski klub za avtonomno ureditev države in to na osnovi tradicij ekonomske in socialne karakteristike. Ne razume zakaj se toliko govori c narodnem edinstvu, ko je vendar toliko drugih vprašanj. Jugoslo-venskega naroda ni, pač pa jo narod Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolgarov.
Vsi ti so jugoslovenski narodi in jim je jugoslovanstvo kolektivno ime. Slovenska ljudska stranka h o'e edinstveno državo, a Slovenci nikakor niso en narod s Hrvati in Srbi. Najboljši dokaz za to je, da Slovencev v narodni skupščini, če govore slovensko, nihče ne razume (sko-ro cela zbornica protestira, ampak posl. Smodej je le povedal resnico). Srbi, Hrvati in Slovenci pa so državni narod in tako mora tudi ostati. En narod bo mogoče postal šele sčasoma, ako bo šla evolucija svojo naravno pat. Slovenci so bratski narod Srbom in Hrvatom in zato zahtevajo bralstvo in enakost treh narodov.
Te države ni ustvarilo nič drugega ko želja po zedinjenju. Vse drugo so same fraze (velik hrup). Slovenci imajo veliko književno kulturo in je le škoda, da se Srbi in Hrvati ne uče pri Slovencih. Srbi umevajo edinstvo čisto drugače ko pa Slovenci. Edinstvo pomeni Srbom hegemonijo in imperializem. (Velikanski hrup). Narodnega edinistva nam ni prav nič treba, Slovencem je samo do držav-niega edinstva. (Nastane prepir med govornikom in ministrom notranjih del Božo Maksimovičem zaradi prihoda slo-’ venskih velikih županov v Beograd).
Govornik naziva ministrstvo notranjih del ministrstvo nedela in nereda. Kritizira postopanje ob podeljevanju državljanstva. Povsod je veliko partizanstvo, a največ ga je v ministrstvu notranjih del.
Za Smodejem govori Pera Markovič, ki se bavi z ekspozejem ministra notranjih del. Minister je označil sporazum za gotovo dejstvo, ni pa povedal, kako je prišlo do tega sporazuma.
Agatonovic govori v osebno pojasnilo, tla je Sretkovica tožil pri sodišču, a ta se izogiba sodišča, zato ne more nič drugega povedati.
Nato je kila seja ob 7. in pol zaključena in odrejena prihodnja za danes ob 9. dopoldne z nadaljevanjem istega dnevnega reda. Proračun ministrstva notranjih de! bo najbrž v teku današnjega dne sprejet.
Pesimizem v hml
Ženeva, 8. marca. (Izv.). Včeraj ob 4.
poldne se je vršila skupna predse a delegatov velesil. Na tej seji ie tolmačil dr. Luther nemško stališče- Preliminarna pogajanja niso dovedla do u pe a in e seja nadaljuje dane. 8plo-še i utis :•? e je slab in prevladuje pesi-misiijn pie.-ojanje položaja.
ila/širjc e Sveta Zveze narodov je zelo < iva. Skoraj gotovo bo to vpra-štrn'e re o/.eno na jesen.
IvkrK jo že včeraj zvečer odpotoval v Pa;:?.. P' polnoma negotovo je, če se še vrne.
Nemci so prišli s posebnim vlakom.
V	li ielu so najeli 35 sob. S seboj imajo svoje avtomobile.
Naša de.egacija je nastanjena v hotelu Bfea-urivage. Nineič pride v Ženevo danes. Posrečilo se mi je, da se je v Parizu razgovarjal predvsem o razširjenju Lo-carnskega pakta na Vzhodno Evropo.
L.
Občni zbor Narodne banke.
Beograd, 8. marca. Včeraj se je vršila 6. letna skupščina delničarjev Narodne banke. Pričela se je skupščina ob 9. dopoldne. Otvoril jo je guverner Vajfert.
V	imenu ministrstva za finance 'se je skupščine udeležil g. Jakovljevič. Dalje je bilo navzočih veliko število delničarjev. Poročilo upravnega odbora se ni čitalo, ker je bilo že prej natisnjeno in se je razdelilo med delničarje.
Prvi je govoril Vlado Markovič, direk-or Izvozne banke. Obravnaval je kritič-no delovanje Narodno banke na stabilizaciji dinarja in dokazal potrebo, da država vrne Narodni banki svoj dolg. Govornik se protivi politiki devalvacije dinarja. O Naiodni banki pravi, da je samo izvrše val k a vladne politike. Važnost ne leži toliko v stabilizaciji dinarja kot v povečanju proizvodnje, ker to bo prineslo stabilizacijo. Treba je izdelati proračun na zlati podlagi, da se g porastom dinarja hkratu znižajo davki in davšči-
Ne pa v propagandi kulturnega boja, ki mora narod razdružiti!
Docela nepotreben je kulturni boj. C e se ga pa že vodi potem, ko je treba iti do jedra in do skrajnosti z vsemi posledicami doslednega boja. Greh pa je, neoprostljiv greh, kadar bi zaradi »Domovine« ali »Domoljuba« razbili enotnost naroda.
ne. Govornik trdi, da je banka izdajala zakonske predpise ter izjavi, da bo glasoval proti poročilu.
Tajnik industrijske centrale vprašuje, ali je Narodna banka za pojačanje dinarja. Če je za to, mora delovati za po-vzdigo naše industrije in dajati večje kredite.
Govorilo je še več udeležencev, ki so kritizirali delo Narodne banke in grajali, da nekateri uradniki sodelujejo tudi pri drugih bankah.
Na razne pripombe govornikov je odgovarjal dr. Novakovič. Nato pa se je bavil z devizno politiko. Če banka ne bi bila intervenirala, bi imeli dinar že na 11 ali 12, toda konec leta 1925 bi bil dinar zopet pal. Tako pa je bil obdržali na višini 9.20.
Za tem je skupščina prešla k volitvam upravnega in nadzornega odbora. V nadzorni odbor so bili izvoljeni vsi stari člani, v upravnem odboru pa je prišel na izpraznjeno mesto Svetozar Popovič. Pomočnik zunanjega ministra Jovan Markovič je debil samo 40 glasov.
j	-------------—  —
FRANCOSKA KRIZA.
| Pftria, 8. marca. Predsednik republike ; prične danes s konzultriranjem za raz-
I1 plet krize. Doumergue je bil včeraj pri otvoritvi sejma v Lyonu, kjer ga je pozdravil Herriot.
DR. LAZA MARKOVIČ! IN DR. V. JANKOVIČ PRIREDITA SHODE V SLOVENIJI.
Beograd, 8. marca. Na vabilo Mestnega odbora nar. radikalne stranke v Ljubljani prideta v soboto, dne 13. t. v Ljubljano ministra n. r. in narodna po-okmea dr. Laza Markovič in dr. Velizar Jankovič. V nedeljo priredita v Narodnem domu lhod. Oba radikalna voditelja obiščeta tudi Maribor, kjer istotako priredita shod.
SEJA VLADE.
Beograd, 8. marca. Včeraj se je *>ed sejo narodne skupščine v ministrski sobi vršila tudi seja vlade. Predsedoval je Pašič. Na seji so se presala razna resorna vprašanja.
DRAKONIČNE ODREDBE PROf I TIHOTAPCEM TOBAKA.
Beograd, 8. marca. Vlada je namestniku finančnega ministra odobrila potrebne kredite za pobijanje tihotapstva t obal: a, ki se je posebno v naših južnih krajih zelo razvilo. Zasačenim tihotapcem se bo vzelo vtihotapljeno blago, razen tega pa se bo na najstrožji način proti njim postopalo: Zaplenilo se jim tio vse imetje v korist državne blagajne. (Vsa ta strogost je napačna. Dajte cenejši in boljši tobak, pa bo tihotapstva takoj konec. Op. ured.)
STOJADINOVIČ PRAVI, DA JE DOSEGEL USPEHE!
Beograd, 8. marca. V kabinetu ministra financ so obveščeni, da se je dr. Stojad inovič sinoči odpeljal iz Pariza. Na potu se ne bo nikjer mudil, da prispe tako čimprej v Beograd in sodeluje pri diskusiji o proračunu. Minister financ zatrjuje, da je dosegel im svojem potovanju velke uspehe. Kakor pa se dozpava, je uspeh dr. Stojadinoviča minimalen ali sploh ničev, ker ni uredil niti z eno državo vojnega dolga, niti ni najel nika-kega posojila.
*N E MIREN SH OD~ PR I BIČE V IČA~~ V OSIJEKU.
Osijek, 8. marca- Včeraj je bilo v Osijeku veliko zborovanje samostojne demokratske stranke, na katerem je govoril Svetozar Pribičevič. Neka skupim pričela klicati: Živijo Pašič! Navzoi’ diknli so s piščalkami skušali one čiti Zborovanje. Intervenirati je žandarmerija, ki je napravila med radikali in samostojnimi de Šele, ko je bil napravljen red, , Pribičevič začeti govoriti. Na govoril bivši hrvatski ban dr. v nemškem jeziku.
Strar* 2
NAHtiL)'^ DNI v \;	8.	marca	1926.
Štev. M.
Mise deklaracije zmaguje.
T soboto je nborovalo ljubljansko učitelj-iks druiJivo. Zborovanja se je udeležilo 72 uiiteijev. Na dnevnem redu je bila debata « deklaraciji. Dobata je bila stvarna in vsestranska in k o n Sala s popolno zmago pristašev deklaracije.
Od 72 navzočih se je izreklo proti deklaraciji samo 7 učiteljev, dosim se je 14 vzdržalo glasovanja. Vsi drugi pa so bili za deklaracijo. Izvoljen je bil nato redakcijski od-l*or, ki bo besedilo deldaracije še izpopolnil.
Deklaracija zmaguje, učiteljstvo je pričelo hoditi »vojo lastno pot in ne bo več delalo lisk« nobeni stranki!
V 'interesu napredka Šolstva, v interesu prosvetnega dela je učiteljstvu na njegovi osamosvojitvi le čestitati!
G. Jelenc preklicuje svojo ostavko.
Bivši poverjenik se je nakrat premislil in Ktj*Til uredniku »Učiteljskega tovariša-:, da
preklicuje svojo demisijo. Obenem /mu je javil, da prevzame zopet svoje posle i,n kot svoj prvi ukrep mu naznanja, da je odipuččen kot urednik lista. Nobene številke »Učiteljskega tovariša« ne sme več urediti in če bo
nančni zakon. Novi davek na sladkor je parlament zavrgel, enako povišanje davka na tobak. Ko pa je Briand zagrozil z demiaijo, ie bil davek na tobak sprejet. Nat« je Briand predlagal, da se razprava o finančnem ta-konu odgodi. Parlament pa je ta predlog odklonil. Briand je nato zahteval, da mu izreče parlament zaupnico. Prišlo je do gla-
dal še kakšno številko, potem bo šlo to | sevanja in z 274 proti 221 glasovom je bil«
ia njegove stroške. Tozadevno da jo tudi že javil tiskarni.
Ampak korak g. Jelenca je bil brezuspešen. Njego-v preklic demisije ni naredil prav aobenega učinka ne na urednika >Uč. T.<
zaupnica vladi .odklonjena. Briand je naito v soboto dopoldne podal demisijo vsega kabineta, ki jo je predsednik republike Dou-mergue sprejel. Pričakuje se, da bo s sestavo nove vlade zopet poverjen Briand, že zato,
in ne na tiskarno. Bil je samo prepozen kes, ; <ja bo okrepljeno stališče Brianda v 2e<nevi.
Irt .1	nrt	*vi aha	17r\T*AIT1	PTlltl	K	Ar	*	rI'n	]'	A	i	r\	r\	i	r	uril,	n	I	t	—	1	'	..	! 1
ki dogodkov ne more več izpremeniti. Ker tako navadno le ni življenje, da bi se s preklicem sprejete demisije postavljalo dogodke nazaj.
Preudariti je bilo treba prej, skrbeti ved n n za neodvisnost UJU od vsakega strankarstva, pa ne bi bilo učiteljstvu potrebno, da z deklaracijo opozori, da hoče biti samosvoje in neodvisno od vseh političnih strank!
Prva glavna sej4 »Delavske zbornice".
T nedeljo, dne 7. t. m. se je vršila v dvorani mestnega magistrata prva ustanovna gflavna skupščina novoizvoljene »Delavske •sbornice«. Seja se je vršila od 9. do 12. dopoldne, popoldne pa od pol. 3. do 4. ure. Udeleže! i so se je vsi delegati polnoštevilno. Socijalisti so prišli z rdečimi nageljčki, ne-fcatsri kržčanski socialisti z belimi. Za na-dasaega predsednika je bil izvoljen Melhior €obal (soc), za začasnega tajnika Urbančič (nar. soc.). Izvoljena verifikacijska komisija je potrdila veljavnost vseh mandatov. Burna je bila volitev čl. glav. odbora. Zmagali so e 32 glasovi socialisti, ki so dobili 7 odbornikov, klerikalci so dobili 3, narodnjaki pa 2 mesti. V revizijski odbor so izvoljeni po en socialist, bernotovec in klerikalec.
K točki izvolitev glavnega definitivnega tajnika je dr. Bohinjec (dem.) predlagal naj se izvoli dosedanjega tajnika Filipa Uratni-ka, dasi »o imeli nekateri pomisleke, da se mora to mesto razpisati. Vendar je bila Urat-nikova izvolitev za dobo 5 let brez ugovora sprejeta.
S samostojnim predlogom se je oglasil najprej Juvan (nar.). Mici Ajdišek (soc.) je predlagala, naj »Delavska zbornica« posveti nekoliko pozornosti skrbi za delavske žene in de-co, slasti nezakonsko. Morala bi se ustanoviti ■v industrijskih centrih dečja zavetišča, za kar pa se vlada ne briga. Sedaj je v Trbovljah nroogo žensk brezposelnih, tu je tudi vzrok iirjenja prostitucije. Delavkam naj se da delovna možnost.
Terseglav (kršč. soc.) poudarja, da je to !«-vič, ko ima »Delavska zbornica« svojo sejo, vlada pa ni smatrala ta potrebno, da pošlje na t« sej« svojega zastopnika. Če bi se zbrali veleindustrij«, bi bila vlada gotovo tasto-pana. Vlada je s tem pokazala, da ne umeva svoje naloge, kot zaščitnica delavnih slojev. Predlaga, naj vodstvo »Delavske zbornice« izrazi vladi svoje začudenje nad tem.
Perce (soc.), delavec iz Velenj, pojasnjuje rezmere v velenjskem rudniku. To, kar se godi sedaj v Trbovljah, se je izvršilo v Vele« jah že lani.
Rudarske plače se gibljejo med 432 Din in 1250 Din mesečno. Odvzete so rudarjem vse doklade na stanovanje, družino itd. Kdor nima rudniškega stanovanja, ne dobi nikake stanarine. Ko so se rudarji pritožili, da ne morejo vzdrževati svojih družin, se je nek go-si»d od vlade izrazil: »Pa zašto imate .toliko dece?«! Prosi »Delavsko zbornico/, naj se savaame za progresivno obdavčenje ročnega dela, če že mora biti ta danek.
Makuc (soc.) predlaga, naj se »Delavska zbornica« izrazi pripravljenim, da votira znese* 100.000 Din za potovanje posebne delavske delegacije v Rusijo, kjer naj na licu mesta preštudira novo nastale razmere.
Krošič (soc.) iz Trbovelj izrazi svoje razočaranje nad komisijo, ki je bila poslana od vlade, da preišče trboveljsko afero. Ta komisija je takoj sporočila žalostno dejstvo, da nima moči pritisniti TPD, nego ji more k večjemu priporočiti bolj primerno postopanje z delavstvom. Krušič zahteva, da Trboveljska družba da odpuščenim rudarjem vsaj primerno odpravnino, da si morejo drugje poiskati dela.
V konferenco z vladno komisijo, naj 'Delavska zbornica« delegira delegacijo, kamor jiaj vsak klub izvoli enega člana.
Tajnik »Delavske zbornice« Uratnik poroča o poteku razgovorov z vladno komisijo. Komisija je pozvala tajnika, naj ji predloži ve« materijal o Trbovljah. V soboto pa je bila konferenca, ki so se je udeležila vsi č-lani komisije (4), zbornični tajnik in zastopnik II. rudarske skupine.
Kriza v Trbovljah je trajnega značaja, ni tiamo začasna. Odpuščenim rudarjem se mora dati vsaj nekaj odpravnine. Ko je družba izločila od sebe nekaj višjih gospodov, jim je
dala tako visoko odpravnino, da bi mogla b njo pomagati vsaj najpotrebnejšim odpuščenih rudarjev. Mogla bi pa dati še veliko več.
Vladna komisija bi morala7 preiskati razmere tudi na licu mesta, v Trbovljah samih. Ce pošlje vlada štiri uradnike na dolgo in drago potovanje, bi jim morala dati tudi daljši rok, ne pa jih takoj odpoklicati.
Predlaga naj »Delavska zbornica« delegira dva člana zbornice, ki sta obenem zastopnika II. rudarske skupine v komisijo, ki naj kontradiktorno z zastopniki TPD razpravlja.
Leskošek (bernotovec) protestira proti postopanju vladne komisije, zahteva, da se olajša rudarjem možnost, poiskati si drugje delo, zahteva kontrolo nad produkcijo TPD, kar da je tudi v interesu nacijonalizma. Tudi naj zbornica dela za sooijalno pravičen pravilnik bratovških skladnic. Končno protestira proti davku na ročno delo.
Dr. Bohinjec komentira izvajanja Uratni-lca, posebno problem brezposelnosti. Pravilnik bratovskih skladnic naj se v toliko spremeni, da se pravice zavarovanca podaljšajo tudi po predpisanih šestih mesecih po odpustu. Iz Terseglavovih izvajanj izvaja konsekvenco, naj zbornica zahteva od vlade, da takoj potom zakona, naredbe ali cirkularja proglasi enakovrednost »Delavske zbornice« z drugimi interesnimi zbornicama.
Kot zdravo pozdravlja misel Makuca, naj se odpošlje delegacijo v Rusijo. Zbornica naj .sinišlja o sredstvih, da objektivno ugotovi
*	_	,	'	.	...	"	,	n	.“	.	j	.11UJJUl.iUMl., u HUI1.1 um »	mu
tamkajšnje stanje. Ljubljanska »Delavska največji mož Evrope. Sploh je princ KaTol
'/KrvTTrif*'! noi at/Yni	V	7X(Y/S\	7.	C.ftll-	ti	_	•	•	*	_	i	.•	n	i::.	•	~	_	1.1__i
Takoj po izkazani nezaupnici je izjavil Bri and, da sploh ne gre v Ženevo, toda se skoraj premislil in odpotoval v soboto v Ženevo, kjer se udeleži samo prvih sestankov. Nato pa bo zastopal Francijo Paul Boncourt.
= Kompromisen predlog glede vstopa Poljske v Svet Zvere narodov. — Da bi se pomnožilo število stalnih članov Zveze že sedaj, je izključeno. To misel so skoraj vsi opustili. Pač pa se namerava ustreči Poljski na ta način, da se poveča število nestalnih članov Sveta, ker se je povečalo z vstopom Nemčije število stalnih članov. Ker sta Španija in Brazilija že nestalni članici Sveta, bi dobila novo mesto nestalnega člana Poljska. Pričakuje se, da bo Nemčija na to kom-kromisno rešitev pristala.
Kako je bil sprejet Bethlen v Ženevi. Kot prvi delegati so prispeli v Ženevo delegati Brazilije in Albanije. Največje zanimanje v vsem mestu pa je vladalo za madjar-8ko delegacijo, ki ji načeluje grof Bethlen. Nastanila se je v hotelu Des Bergues, kjer je nastanjena tudi — francoska delegacija. Takoj po njenem prihodu se je nabrala pred hotelom velika množica, da vidi — falzifi-katorje. Značilna je pisava ženevskih listov. »Tribune de Geineve-c piše, da se bo razpravljalo tudi o falzifikatorski aferi in da je zagrešil grof Bethlen veliko netaktnost, ko je prišel v Ženevo. Socialistični »Travaille« opozarja ženevske trgovce, da naj pazijo, da jim gotovi delegati ne bodo plačevali s fal-zificiranim bankovci. Grof Bethlen je nato takoj poslal v ženevske liste izjavo, da je prišel v Ženevo zato, da poda o falzifikatorski aferi vsa potrebna pojasnila. Njegova izjava pa ni naredila nobenega utiša. — Prvo blamažo je Bethlen tudi že doživel. Prišel je na sejo finančne komisije in hotel govoriti. Predsednik'Dubois pa mu je zabranil govor ter mu samo dopustil, da odgovori na par vprašanj. Toda to je šele začetek nadaljnjih blamaž.
— Zakaj je odstopil princ Karol. »Secolo«
poroča, da je princ Karol velik oboževalec Mussolinija, o katerem vedno govori, da je
so prišli po večdnevnem gladovanju ds k»-ička kruha, ga s slastjo pogoltnili, na ts pa obležali na mestu mrtvi. Zgradbe na otsku ni bilo nobene, bolnica je obstojala is p»-konci stoječih vesel, pokritih z ladijmsi plahtami. Mrliči so ležali kot drva v ravsU kopicah, visokih kot človek in 10 m dolgih. Na jugu otoka so metali mrliče v morja.
Na otoku Krfu se je potem srbska vsjska reorganizirala. Trgovski parnik s kateri* M je odpeljal tudi predavatelj, je odplul s kot slaniki natlačenimi begunci najprej do mesta Gallipolija na italijanski obali Jadrana. Tu je doživelo begunce globoko razočaranj«. ■«-gostoljubna Italija je sprejela le one, M so pokazali gotov denar. Ladiji pa ni dala siti kruha, dasi so begunci trpeli na njej 0*4-Dnevno so prejemali le tri prepečene# is deset oliv.
V Messini na Siciliji je tamkajšnji ia^a* odklonil vsako pomoč v kruhu ali živilih. Pač so se pripeljali laški pomarančarji »s metali le za gotov denar oranže na Lidijo. Ladja je ubrala smer mimo Liparskih otsksv proti Korziki, kjer jih je v mestu Bastia pričakoval lep sprejem. Begunci so takoj iami, da jih sprejema sedaj Francija. Korzičani so poslali na ladjo kruha, izstopiti pa tudi tu ni smel nihče. Šele v mestu Fr.ioulle na »loku blizu Marsseilla so se izkrcali, kjer so prebili tudi predpisno karanteno. Nat« pa so jih ladje prepeljale v Marsseille, kjsr so do dobra okrevali.
Pomoč Francije bo vedno zapisana v Rodovini srbskega naroda in njegove ariasJe, v kateri je bilo tudi mnogo slovenskih #o-brovoljcev.
Za lepo predavanje so se »Sočani« boso zahvalili. Obisk je bil slabši.
zbornica naj stopi tozadevno v zvezo z centralno zbornico v Beogradu. Ako so druge gospod, institucije po vsem svetu odposlale zastopnike v Rusijo, se morajo tudi jugo-.slovenske delavske zbornice poučiti o uspehih v Rusiji.
Arh (soc), pobija trditev TPD, da je povprečna produkcija vsakega rudarja padla za 45 odstotkov. Res je bila malo pred vojno, med vojno in po vojni doba velike konjunkture. Družba ni smatrala takrat za potrebno, da izvrši investicije. Te se vršo sedaj in sicer na račun delavstva. V Rajhenburgu in v Hudi jami se pripravljajo ogromne investicije, tam dela mnogo delavcev, ki le malo producirajo. V resnici je povprečna produkcija večja kot pred vojno.
Gajšek (kršč. soc.) prečita in razloži obširen program kluba krščanskih socialistov.
I rogram je zelo radikalen ter ima mnogo zanimivih točit, na primer točko 29., ki govori, da naj »Delavska zbornica« deluje za ukinjanje v,soh izjemnih zakonov, kakor na pr. zakon o zaščiti države itd.
Ravnik govori, naj »Delavska zbornica« stremi za olajšanjem delavcem ob priliki vojaškega poklica in orožnih vaj.
Urbančič se kot zastopnik privatnih nameščencev strinja z izjavami predgovornikov O stanju v Trbovljah. Prizadeti so privatni nameščenci in delavci. Tudi se reducira kon-zum, s čimer je postrena gospodarska kriza. Predlaga, da se »Delavska zbornica« antere-sira za splošni gospodarski položaj ter da skuša po svojih močeh omiliti gospodarsko krizo.
Predlog Ajdiiškove o osnovanju »Deep h domov je bil sprejet soglasno. Ravno tako Makučev z dodatnim Bohinjčevim o delegaciji v Rusijo in samostojni Bohinjčev predlog o enakosti »Delavske zbornice« z drugimi.
Nato predsednik Čobal zaključi glavno sejo zbornice ter pozove vse člane glavnega odbora na skupno sejo. ki se vrši danes ob 14. uri v zborničnih prostorih na Poljanski eaMi.	.
Na tej seji »Delavske zbornice« je bilo med posameznimi klubi še dovolj harmonije. Vsi člani zbornice so se potrudili pokazati umevanje za resne naloge te delavske institucije. Zelo je bila zasedena tudi galerija.
velik prijatelj Italije in zahteval je, da vsa vojna naročila oddaja Rumunija italijanskim tvrdkam. Bratianu pa da je velik nasprotnik Italije in zato je prišlo med njim in Karlom do konflikta. Princ Karol je odstopil torej samo iz političnih motivov, kot žrtev svojih velikih simpatij do Mussolinija.
=r 0 rumunskih občinskih volitvah priobčuje »Berliner Tageblatk zanimiv članek. Pravi, da je zmaga opozicije brezdvomna. Kjer so zmagale vladne liste po deželi brez protiliste, ge to samo zasluga terorja.^ Vložitev opozieionalnih list se je preprečevala s tem, da so bile liste tudi vsled ortografič-nih napak v zadnjem hipu razveljavljene. Še lepše so postopali v Besarabiji in novih pokrajinah. Določeno je, da mora 25 volil-cev osebno vložiti listo. Ko so pa ti šli na prefekturo, jih je policija razgnala, ker da je zbiranje ljudi prepovedano. Časopisi so bili prepovedani. Oblasti so po tiskarnah izvedle preiskave in tiskarne zaprle, ker da so nehigijeuiene. (Divna ta skrb ljudi, ki uničijo svoje politične nasprotnike!) — Na dan volitev so bile ulice mest prenatrpane z vojaštvom. O kontur se je sumilo, da hoče voliti opozicioaalno, se je zahtevalo, da se izkaže z legitimacijo, ali pa je bil aretiran. Seveda je bilo le malo legitimacij takih, da so res licija tako
Prosveta.
KONCERT ORKESTRALNEGA DRUŠTTA »GLASBENE MATICE«.
(5. marca v unionski dvorani.)
Ne morem si misliti glasbenega centra v državi, Beograda, Zagreba ali Ljubljane brea simfoničnih koncertov, ker so posebao glarfbe učeči so mladini nujno potrebni kot ribi da. Dočim je prejšnja leta mogel l.jublja«*Kt koncertni kronik zabeležiti_ v vsaki sezon* našim razmeram odgovarjajoče število simfoničnih koncertov, ki so uspešno v občinstvu isploh, največ pa v mladini vzbujali smisel in razumevanje za simfonično glasbo, moramo v zadnjih dveh sezonah v tem oairu zabeležiti nazadovanje. Ne čujemo vež o prireditvah »Zveze godbenikov«, trdovratno molči dr. Čerin, ki je marsikako lepo sinsfo-nično stvar nudil, operni orkester ima itak dosti posla in da ni lansko leto mladi skladatelj Škerjanc zavihal rokave in šel krepko organizirat in vadit orkestralno društvo Glasbene Matice, ki ga je po dirigentovem od: hodu v Pariz prevzel skladatelj Adami£, bi bila letošnja koncertna sezona do minul«®a petka, bržčas pa tudi do svojega konca potekla brez vsakega simfoničnega konesrta, Ce iz.v®amemo seveda iavedbo V. NovaikOVC-
ga »Viharja«. — Trudaijubivdst, poznv{>w!-nost in vztrajnost članov orke-stralnega društva, smotreno društveno vodstvo in ne malo idealna vnema novega dirigenta, zaslužijo sa prireditev tega simioničnega koncerta leim-večjo pohvalo in priznanje. Godalni orkester je bil sestavljen izključno iz društvenih Slanov, v velikem orkestru pa so sodelovali le nekateri godbeniki opernega orkestra in muzike dravske divizijske oblasti. Ce nam vsgoji naš konservatorij še par igralcev na pihala in trobila, bo orkestralno društvo lahko »a-stopalo samostojno brez pomoči drugih ia to je njegov cilj, ki ga bo v doglednem ca*« tudi doseglo.	.
Vzpored koncerta je — v prvi vrsti pr-nesel dve novi slovenski simfonični de*. Šantlovo malo otroško suito za veliki ster in E. Adamičevo suito »Ljubijanfit'i akvareli« za godalni orkester. Slikar Saša Šantel je znan vsem »Novoakor-dovcem« po svojih klavirskih skladbah in
rottnaa-o tro&ki
veljale.. Kljub temu pa, da je po- j solospevih kot mehka, ljubezniva in zelo »pazila na red«, so bili trije j tična duša. Prav 'tak je 'tudi v svoji
Politične vesti
— Rusija in Jugoslavija. Izjava sovjetske-z« poslanika Rakovskega. Rakovski je spre-k.1 dopisnika »Obzora« ia mu dovolil tnter-wiew. Na vprašanje, kako presoja sovjetska vlada Ninčičev obisk v Rimu in Ianau, ni hotel dati Rakovski nobenega odgovora, u lede vstopa Nemčije v Zvezo namlov je dejal Rakovski, da je sovjetska vlada vprašala v Berlinu, če je to v kakšnem nasprotju z ru-o-ne*nškLm dogovorom. Nemška Vlada je -> izjavila, da se bo obranila vsake akcije Rusiji. Glede od noša je v Rusije in Ju-'ije je Rakovski izjavil: Vlada, ki je v 'jskih odnošajih z Jugoslavijo, nam je n, da se vlada kraljevine SHS prida v najkrajšem času prizna eovjet-jo. Sedaj pa je bilo to vprašanje ne-odiofceno ad calendas graecas. O bal-garancijskean paktu, ki naj bi prt-Balkan Locaraski duh, je dejal Raja ie tre>ba še počakati, če bo ta pakt t proti Rusiji In Turčiji. V tem slu-
čaju ta pakt ne bi bil orodje miru, temveč vojne. O tem se je govorilo že tedaj, ko je bilo Mosulsko vprašanje aktuelno. Balkanski Locarno je političen sistem, ki stremi za izolacijo sovjetske Rusijfe in ki bi nas nato skušal iztisniti iz Evrope. — Odnošaji Rusije do Lige narodov ostanejo neizpremenjeni.
= Mala antanta in Zveza narodov. Na konferenci v Temešvaru se je govorilo o udeležbi Male antante ata zasedanju Zveze narodov. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da kandidira na prihodnjem zasedanju kot kandidat Male antante v Svet Zveze narodov letos zastopnik Rumunije, drugo leto pa zastopnik Jugoslavije in nato Češkoslovaške, tako da bi vsako leto prišla druga drjava na vrsto. Obenem je bilo tedaj konetatirano, da je zelo verjetno, da bo izvoljen dr. Nin-čič na prihodnjem zasedanju Zveze narodov za predsednika zasedanja.
= Padec francoske vlade. V petek zvečer je obravnaval francoski parlament fi-
opozicionalni voditelji na ulici umorjeni, i Enega je celo ubil sam župan. Zaprt pa se- 1 veda ni bil nihče. Sijajen je režim ruanun-
skih bojarov.
UMIK SRHOV IZ ALBANIJE.
V soboto, dne 0. t. m. je v društvu >Soča« /predaval g. Josip Jeras o umiku srbske vojske in dobrovoljeev iz Albanije v Marsseille.
Prvi del tega predavanja je imel predavatelj v istem društvu lansko leto. Letos je nadaljeval ter s tem pomagal društvu »Soči oddolžiti se desetletnici umika srbske vojsko in naroda dz domovine februarja 1916..
Uvodoma je predavatelj na kratko skiciral razvoj vojnih dogodkov na srbsko-avstrij-ski fronti potem ko jo bila zmagoslavno vržena nazaj Potiorekova ofenziva jeseni 1914.
Končno je morala srbska armada kloniti in nastopiti svoj križev ]>ot preko albanskih gor ‘ do morja. Od vzhoda so pritiskali Bolgari, od severa pa Avstrijci in Nemci.
Srbska armada se je zbrala v Sv. Ivanu Medovansikem, kjer je čakala na zavezniške ladje, da jo prepeljejo na varno. Neodpustljiv greh' zaveznikov je, da niso tega pravo-; časno preskrbeli. Italija ima na svoji vesti vse one tisoče, ki so pomrli na dolgi poti iz Ivana Medovanskega do Drača in Valone. 2. januarja 1910 je srbska vlada poslala iz Ska-dra brzojavko na vsa poslaništva v zavezr niških državah, da preskrbe sredstva za prevoz preko morja. Položaj se je vsak trenutek slabšal, črna gora je bila tik pred padcem, Bolgari so bili že v Elbasanu. Ni toliko Srbov podleglo na fronti kakor v albanskih gorah.
Predavatelj se je s srbsko vojna napotil v Drač. Pripravljeni so bili iti še dalje v Valo-: no, ali ni bilo treba. Tu je že prišel velik francoski parnik, ki je naložil 3000 beguncev in jih odpeljal naprej na otok Vido, kjer so morali prestati predpisano karanteno. StraS-'so grozote, ki jih je videl ta otok, tudi . rti imenovan. Mnogo jih je bilo, ki
suiti, ki je preprosta, melodijozna, na sorodni ton se naslanjajoča, skromna skladba, pet kratkih, prijetnih domačih sličic. — Vse drugače nam pa govori Adamič v svoji suiti Ljubljanski akvareli«, ki pomeni v skladateljevem razvoju tehtno točko. Ta pestra, barvita ekspresivna glasba je imela v godalnem orkestru — dasi dokaj polnem — dalc-ko preozke meje za svoj močan in bohoten izraz, ki bi se dvignil v velikem orkestru do mnogo jačjega učinka. Seveda je tudi v ozkem okviru Adamičeva melodika, odela j v groteskne harmonije upi) vala prapriieval-110 in je po svoji občutenosli in izvrstno ra-detem glasbenem slikanju ostavila globok dojeni. Izredno posrečeno mandolinalo iz točke »Na gradu«, 'ki je posebno ugajala, t® moral orkester ponoviti. — Izmed Slovemjev je bil na vzporedu zastopan še Slovenec J«-
hevc z v klasičnem duhu zasnovano, Mruinentirano uverturo k open > ostali del vzporeda so izpolnili Čajkovskega plesi iz baleta »Ščeljkunčik« in Borodtnova Pol o vek a plesa št. 8 in 17	>Kne«
Isorc, originalni in v orkest1*3,0^1. vr‘0 kanan-teristični kratki komadi, izmed katerih zadnja dva že slišali m* T1?vlnarskeim koncertu pod vodstvom g- Škerjanca. Vos ta širen vzpored. Konceh je trajal slcoro r-e
•	i	.	•	_	jWnn	roA/vn nfavtui	i
or
ri in pol, torej odločno vsega Preve^ "f t\. rkester orkestratoegi društva a-bsolvif* gtirno, ker je bil vestno in točno
1 AHmniča. Izdelava rit-
jega dirigenta g- E. Adamiča. Izdelava r
mičnih in dinamičnih posebno i
izvajanih fikla<ib je svedočila o temelj*, _ študiranju partitur, prednašanje pa je
zalo, da naš najpopularnejši skladatelj
izvrsten produktor, marveč tudi pra _ temperamenten reproduktor in «	„ kon_
orkestralnih del. — Itobhka je P ,	.	_
pert jz neznanih vzrokov — U
Uka « Povito naprera^ 'V - se
Sai o-*-*** r	s? X-
je <**?-•| si le dober, eeils
6tev. 53.
NARODNI DNEVNIK, 8. marca 1926.
Stran 3.
•h ga ne ustraši in naj smotreno gre za «vo-jim. ciljem. Za trud m vzitrajnost so mu Itva-lefai vsi, ki cenijo njegovo važno kulturno delo.
Pi:
a, .
Dnevne vesti.
—o-
ljubljanska opera. Za Wagnerjevim »Več-mornarjem« Massenetov »Jongleur d« X«tre Dama: (Žongler naše preljube Goape).
V	kratkem času dve noviteti, ker je drug* opera nanovo uprizorjena in naštudirana. Z*.»na je iz prve sezone p-o prevratu. Gibkega se v operi, z mrzlično naglico študirajo i* se trudijo, da bi bil repertoar raznoličen. ~~ VVagner je doživel pri nas nenavadno mav-4u6en sprejem, pet predstav >Vežnega mornarja« je bilo popolnoma razprodanih la f»r«.v tako lep obisk čaka še podvojeno fite-vOo ponavljanj. Za »Žonglerja« ni bilo to liko zanimanja, gledišče ne posebno dobro °W»kano. Dražestna dn plemenita Massono-tova o-lasba, leno zaokrožena uprizoritev la i**cenacija, spretna režija (g. Knittl) Ln ve-glasbeno vodstvo (g. Netfat) so prri predstavi »Žonglerja« priborili lep uspeh, ki bo s prihodnjimi predstavami gotovo Si .(»večal. V prvem dejanju je manjkalo kon-1 i-rsUi med posvetnim življenjem in med sa-»oktanskim, med razposajeno množico in priorjevo resnostjo, do&im sta drugo in zlasti Irertje dejanje oisitavila lep utis. O iavajanj« f oroeamo po reprizah.
—O—
b .godt.Ti«e slavnega ševcikoveg. kvar-
f!n%^ofiQ ° ega kvarteta ^e Var-fe zdr«žili člani varšavske
vSka C^ki L°tSk^’ ^'^zka, Moravec U , £ ™^i; kv-artet Varšavske Filharmo-
kiualu za ieiS°t^ StUdljem ko,uornih del i» Sari in sos^ n zJavnlmi koncerti t Var-•ike SvoiA« I večjih krajih prostrane Ru-kvaV^f^ kvartetu so dali ims Ševčikov
navedeni	ker ,so bili vsi trije prvo
‘ tianl, ucenci slovečega vijolinskega . f °a Pr°f. Ševčdka. Po srečnih prvih na-'■opili so odšli v Pariz, Dunaj, Berlin, Stock-‘>Oini, London, Milan, Madrid, Moskvo, Petrograd itd. l ovsod so dosegli najlaskavejše ocene, tako s strani kritike kakor izredno topel sprejem s strani koncertne publike. Dvakrat >o koncertrirali tudi v Ljubljani. Spremembo je imel kvartet samo v čelistu. Leta 1922 je odšel prvi -felist Vaška ter stopil na mesto njega čelist Fingerland. Tega je Kamenjal lansko leto prvi koncertni mojster praškega Narodnega divadla P'ranc Pour. Program Ševčikovega kvarteta je izredno širok tac obsega vso klasično, francosko, rusko, fefiko in drugo glasbeno literaturo od najstarejših mojstrov pa do moderne sedanje dobe. Koncert t torek dne 9. t. m. t Unionski dvorani.
Šport,
Kvetovai rekorder Josef Jaquenoud, ki se
£>• 10. aprila na Dunaju uril v petoboju s svetovnim mojstrom Stadlerjem, je pokazal > irtjuioigu že zelo dobre uspehe. Zadnjič je enoročno 70 kg, sunil enoročno DO kg, pobegnil obojeročno 87.50 kg, dvignil oboje-ioouo pravilno tezno b“2.5 kg- in sunil oboie-loč.io s prostim dvigom na prsi 117.5 kg."
Josip liaupt, pijonir splošne težke atletiko, •slavi v Moaakovem GOleitaico. Haupt je izdal 1. 1892 prvi atletski list in z vsemi moiani propagiral razvoj težke atletike, ki je takrat tftela že mnogo nasprotnikov.
Pred velikim matchem Hoii-Osborne. Slavni Norvežan Charles Hoff je sedaj veliki jšlager« amerikanskih >halk-skih prireditev, j l ločuj o ga pa še preizkusiti v tekmah na pro-.;(,*m, ne saimo radi čistega Športnega navdu-iisaja, aanpak v glavnem radi tega, ker take prireditve veliko neeejo. Na Hoifove vedno viije skoke o1' palici so se že navadili, »laj bi radi, da bi proti Hofiu starta! še Osborne, »volovni rekorder v skoku na daljavo, in si-eer v deseioboju 16. marca, lioif sicer ni ali round treniran in do 16. marca bo že tnalo truden, toda zdi se, da bo to jankijem javno prav prišlo. Desetoboj bo obsogel met kupja, diska in krogle, tek na 100, 400 in i;>00 m, tak eea staje na 110 m, skok v višino, v daljavo in ob palici. Po aiuerikanskean načinu bodo vse te tekme absolvirane tokom ! enega popoldneva in tako bi bil vztrajnejši (feborne tudi na boljšem. Sicer pa je prekovati ostrega boja, ker HoH je v skoku .ob palici ter v teku na 100, 400 in lf;00 m komaj premagljiv, v prvih dveh panogah pa prav gotovo iiodosagl^iv. Ravno tako ima v skoku »a daljavo dobre izglede. Zmagal bo torej petih disciplinah, boljši povprečni uspe-h i« bo imei] Osborne.
Kakor poročajo iz Pariza, bo odlikovana * tenis-igralka Suzana Lcnglen s križ-fes tu e legije, če bo še erikrai premagala ■ m©rikanko llelen V/ills.
. Coolidgejev sin kot bokser. John Coolidge, s*o ameriškega predsednika, je nedavno nastopil v vsakoletnem boks-matchu v Am-iiemt-College, Massachusetts, kjer je štediral "'sicer v borbi na 8 runde. Njegov nasproti-je bil mladi dijak A. Silverman, ki je j^agal po točkah. Silverman, imenovan >ma-I ®enny Leonarde, se bori izlhorno, medtem '■^Predsednikov sin le z levico dobro tolče.
* mednarodnem teku na 1(1 milj (16.000 ^tTov) v Baltimore je zmagal Finec Steen-093 v 58:28 min. Drugi je bil Carnev, trettji Gillesple.
anp.°H®r^n' polet Indija—Anglija. Letalec mera v 'otalHke trupe poročnik Oliver na-Anslii^ P0stav»ti rekord za polet iz Indije v 27. febrn»„®lcer z letalom I). II. G. »Pumac.
^v smeri UeS ol>,2- uri je odletel iz Karachi ksandrette, Konta r®’ ,Bag^a<^ Alleppo, Ale-Dunaj, Norimberg	STofla\ Beo?rad’
>«.rtoli Štirje ujiRležki
U.000 angleških milj, t. j. 22.526^m.	^
ZAHTEVAMO JAVNO DELO TRBOVELJSKE KOMISIJE.
Ia Beograda je tbila poslana v Slovenijo komisija, da pregleda delo Trboveljske pre-mogokopne družbe. Razne itajne sile so sicer skušale komisijo preprečiti, toda vsi njih napori so bili šaman, kar beležimo z zadoščenjem.
Ni pa tadosti, če je komisija prišla, treba je -tudi, da bo odločno in brez posebnih ozirov nastopila. Da se pa to zgodi, je treba, da (komisija o svojem delu javno poroča. To mora zahtevati naša javnost, ne ker bi bila nezaupljiva do sedanjih članov komisije, tem-,> več^ zato, ker je doživela že toliko razoča-I ranj, da more zaupati samo komisiji, ki jav-j no polaga račun o svojem delu.
; Pričakujemo zato, da bo tej zaihtevi ustre-! ieno, to tem bolj, ker je samo na ta način | mogoče doseči pomirjenje opravičeno rar,-j burjene javnosti.
j	VOJNI	TOVARIŠI.
j	Vkljub ogromnim težkočam s	katerimi se
: bori naš narod, vkljub vaši zaposlenosti, to-i variši, po najraznovrstnejših društvih in or-j ganizacijah, kakor tudi izgubi sil in energij,
! ki nam jih je vzela vojna, se vendar pridno 1 gibljete. Površno računano nas je v Sloveniji j približno 200 tisoč mož, ki smo bili v vojni, j Kakšna sila, kakšna moč, če bi bili enotno : »sdruženi in organizirani. Na različnih krajih Slovenije bomo letos odkrili spomenike odnosno plošče padlim bratom. Stvar je ra-! mišljena tako, da bo slavnost odkritja ob-; enem pokrajinsko zborovanje Zveze v dotič-nem kraju. Odkrijemo in zborujemo: dne 11.
< aprila Krka na Dolenjskem, 18. aprila Pre-| serje (Notranjsko), 25. aprila Dorunje, 8. j junija Šmartno pri Litiji, 4. julija Trbovlje, 18. julija D. M. Polje, 25. julija Rečica ob Paki (Savinjska dolina), 12. septembra Št Peter (Ljubljana). Vrhutega bodo letos še odkritja v Sostrem, Boh. Bela, Leskovec, Maribor, Srednja vas, v Bohinju, Škofja Loka, Sp. Logatec in drugod. Naša podružnica v Kranjski gon namerava zbrati kosti vojnih trpinov, zlasti Rusov, ki leže razstresene v njenem okolišu, jih prenesti na domače pokopališče in ondi postaviti primeren mav-zo.ej. Pri tej priliki opominjamo in prosimo merodajne faktorje, naj ne pozabijo na obljubljeno ureditev ljubljanskega voj. pokopališča. Tovariši! Ce pa je v vašem domačem kraju le prevelika gospodarska kriza (kakor letos Trbovlje) odložite odkritje na poznejši primernejši čas! Kraj letošnjega občnega tbora določimo po Veliki noči.
Tajnike naših podružnic kakor tudi tovariše zaupnike prosimo, naj nam čimpreje poššljejo sezname izvoljenih odborov in številčno stanje članstva. Opozarjamo vse podružnice, da so prišli iz Zagreba po želji mnogih naročeni znaki naše Zveze. Dobe se 1*0 pismeni naročitvi v Zvezi S. V., Miklošičeva 7 a. Stanejo z legitimacijo 6 Din. Na njih je v težko bojno čelado okovana glava trpina iz vojne, izmučena, izsesana, trnje se ovija okoli, usta se odpirajo v naš krik, »Oj Doberdob!«
Glavni odbor Z V. S.
Conj. naročnikom sporočamo, da smo današnji številki priložili poštne položnice v Bvrho poravnave tekočo naročnine. One ccnj. naročnike pa, ki so že za vnaprej plačali, prosimo, da bi oddali položnice svojim znancem ali prijateljem, da se na naš list naroče.
Bakteriologična stanica v Kraljeviči se
preseli po odredbi ministrstva za narodno zdravje na Sušak. Stanica se razširi, njena glavna naloga bo pobijanje malarije v hr-vatskem Primorju.
Za katoliško cerkev. V ministrstvu za 'ere so bili odobreni večji krediti za popravo rimskokatoliških cerkev v Dalmaciji in na Hrvatskeim ler za podpore starim rimskokatoliškim duhovnikom.
— Verski pouk muslimanskih otrok. — Minister prosvete je odredil, da se imajo poučevati osnovnošolski učenci mohamedanske konfesije v vseh štirih razredih tedensko po štiri ure v veronauku. Dve uri je porabiti samo za verski pouk, dve pa razlago korana.
— Spomenik slavistu Miklošiču. Posebni odbor, ki namerava, kot znano, vzidati na rojstno hišo slavista Miklošiča v Ravomerjm pri Ljutomeru spominsko ploščo, je sklenil, da postavi prof. Miklošiču v Ljutomeru spomenik.
—vNov brzovlak Solija—Beograd. — Kot poročajo bolgarski listi, so se setali te dni v Caribrodu zastopniki bolgarskih in naših železnic v svrho sklepanja o uvedbi novega brzovlaka Sofija—Beograd. Vlak bo odhajal iz Sofije ob 23. uri ter prispel v Beograd ob 6. uri zjutraj.
Pravoslavno gibanje v Dalmaciji'. Radi ' .Y?Pa J pravoslavno vero je bilo v Dal-
^ihJdXovn!kovVI,0k0jenih PCt rimSk0ka,0li'
;	^ot poročajo iz Splita, se
Par <^vi od tam
, t? av^janov. Vsi izseljenci so z iotokov Hvara in Korčule.
„ T' 'fe W?,0>'l“skih državljanov h Zadra. Vsi zadrski upokojenci, ki so naši državljani, so bili te dni pozvani od i talija n-skih oblasti, da sc tokom d voh mosocov iz-selijo. Gre za 700 oseb.
— Avstrijska deca v našem Primorju Kot l>oroča naše poslaništvo na Dunaju, je sklenil nižeavstrijski deželni glavar, da pošlje letos 80 do 100 siromašnih otrok na počitnice v naše Primorje.Nizeavstrijski, deželni glavar je stopil v lej zadevi v stike z društvom za promet tujcev v Splitu. Razven v Splitu se nastanijo otroci najbrže tudi na Sušaku.
— Inšpekcija strokovnih šol. Te dni je inspiciral načelnik oddelka ministrstva za trgovino in obrt dr. Bošnjak skoro vse strokovne erednje šole v državi. Inšpekcija je I v zveai r. reorganizacijo strokovnega šolstva, I
Jp, n:lmerava, kot smo pred kratkim poro-I cali, izvesti ministrstvo za trgovino in obrt. i "T ^'a ekonomsko komercialni šoli v Za-; grebu se ustanovi geografski zavod.
! Avtomobilna *veza Brežice—Novo mersto. i v remensive neprilike v jeseni in po zimi so povzročile, da je bila v zadnjih mesecih na progi Brežice Novo mesto ponovno, parkrat i tudi za več dni, prekinjena avtomobilna *ve-za. Ker pa se je stanje ceste sedaj zboljšalo iu je postna uprava postavila v Brežice poleg obratujočega avtomobila še rezervni avtomobil, je zopet zajamčena redna vsakodnevna avtomobilna zveza na tej progi, kar naj potujoče uDČinstvo blagovoli vzeti na snanje.
— Občni zbor >Muzejskega društva za Slovenijo« je bil v petek 4. marca t. 1. v abor-
nični dvorani ljubljanskega mestnega magistrata. Društveni predsednik g. dr. Josip Mantuani je orisal in očrtal intenzivnemu znanstvenemu delu neprijazne povojne razmere, ki našemu najstarejšemu znanstvenemu in domoznanskemu društvu (ustanovljeno je bilo že 1. 1839) niso dale, da bi se bilo v zadnjih letih razmahnilo tako, kakor bi bilo želeti. Po stvari)' diskusiji o smernicah nadaljnega dela in možnostih udejstvovaija, ki so se je udeležili gg. prof. Polec, dr. Lj. Kuščer, Dr. Kos in dr. J. Rus ter po izčrpnem poročilu tajnika g. prof. Koprivnika in blagajnika g. V. Steske, se je na predlog g. prof. Prebila izvolil odbor, ki se je konstituiral tako-le: predsednik: Dr. R. Andrejka, podpredsednik: Dr. Jos. Mal; tajnik: dr. Košir; blagajnik: dr. Ang. Piskernik; knjižničar: dr. Avg. Pirjevec; odborniki: A. Bu-lovec, dr. Fr. Kos, dr. J. Polec, dr. J. šlebin-ger in dr. N. Zupanič. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena gg. župnik Iv. Vrhovnik ter notar M. Hafner. — Odbor upa, da bodo člani, ki so pokazali toliko živega zanimanja za delo in naloge Muzejskega društva, pridobili društvu v najširših krogih novih simpatij ter je prepričan, da mu ostanejo stari člani in podporniki s svetom in delom in gmotno pomočjo tudi še nadalje izvesti.
— Odlikovanje. Predsednik češkoslovaške republike je podelil našemu vojnemu ministru generalu Dušanu Trifunoviču, kraljevemu pribočniku generalu Hadžiču, šefu generalnega štaba generalu Pečiču in generalu Zečeviču red belega orla I. razreda.
— Promocija. Za dr. medicine je bila promovirana na graški univerzi Grata Lebinger iz Litije.
— Imenovanje. Imenovana sta: Anton Kafol za računskega revidenta pri glavni kontroli veterinarski pripravnik Ivan Kenda pa za veterinarja pri okrajnem glavarstvu v Konjicah.
— Obsojeni komunisti. Okrožno sodišče v Splitu je obsodilo radi komunistične propagande delavca Ivana Milojeviča na 10, Mateja Rafeliča pa na 8 mesecev težke ječe.
— Nomškonacionalni študentje so nameravali prirediti zoper češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša ob priliki njegovega poseta na Dunaju demonstracije. Do incidentov ni prišlo, ker je stvar preprečila pravočasno policija.
— Glede defravdantinje t litijske pošte je preiskava ugotovila, da je postala deklica žrtev perveznosti. Večino poneverjenega denarja — gre kot se je izkazalo za 230.000 Din
—	je izdajala svojim »prijateljicam«, katerim se je za izkazane usluge prav kavalirsko re-vanžirala.
— Radi bigamije in napačnega prijavljenja
preganja novosadsko državno pravdništvo vodjo delavske komore v Subotici Jovana Me-
žiča.
— Radi klevete se bo zagovarjal v kratkem pred okrožnim sodiščem v Sarajevu mon-signor Cankar. Toži ga bivši minister ver dr. Janjič. Delikt je zagrešil msg. Cankar kot uerdnik sarajevskega klerikalnega lista.
— Izgon bivšega madjarskega ministra iz naše države. Abel Barha je pritiskal svoje-časno po Budimpešti kljuke kot agent neke dunajske tovarne mila. Tako je životaril še leta 1919, ko je izbruhnila na Madjarskem pod vodstvom Bele Kuna revolucija. Ko so se jeli Y>rganizirati proti revolucionar ji, je vstopil trgovski potnik v njihove vrste. Imel je srečo. Prav hitro je postal notranji minister. Horthy je bil kot tedanji vojni minister njegov kolega. Po Bela Kunovem debaklu je izstopil Bartha iz vlade ter postal zopet agent. Kmalu nato pa jo je moral radi raznih poneverb iz Budimpešte odkuriti. Bivši minister jo je mahnil peš v Belgijo. V Belgiji si je preskrbel na nepojasnjen način potni list za Rumunijo. Od tam feo ga nedavno poslali odgonskim potom na našo mejo. Naše oblasti so ga gostoljubno sprejele ter mu dovolile, da sme provizorično bivati v Beogradu. Seveda so gospodu »ministru na razpoloženju« posvečale oblasti potrebno pozornost. Ker se je ugotovilo, da živi Abel Bartha brez dela in brez premoženja prav dobro od misteri-oznih podpor, ki jih dobiva od neke italijanske strani, so lopova te dni ekspedirali ne samo iz Beograda, temveč sploh iz naše države.
— Prijet defravdant. V Curihu je bil te dni aretiran defravdant Franc Slavik, ker je poneveril svoječasno kot blagajnik češkoslovaške d. d. S. G. 400.000 Din.
— 200 amerikanskih sleparjev % akcijami se nahaja tačas v Londonu. Tolpo nazivljejo Amerikanci »banditi z beliirti ovratniki«.
Za torišče so si izbrali lopovi London, ker vedo, da se prodajajo raznovrstne akcije najlažje ria Angleškem. Goljufivi trgovci stanujejo skoro izključno v najelegantnejših hotelih in »fiatih« (stanovanjih, ki zavzemajo po celo nadstropje). Svoje stvari so nekateri izmed njih tako sigurni, da so prišli iz Amerike kar s »soprogami«. Njihov kolovodja ima listo, na kateri so navedena imena vseh bodočih žrtev, poleg tega pa razne koristne opazke, kako se tega ali onega najlažje oslepari.
— Zizi Lombrino zahteva odškodnin«. —
Kakor poročajo listi, je vložila prva sopr*ga rumunskega prestolonaslednika Karola, u-dame Zizi Lombrino radi anuliranja njenega zakona tožbo na odškodnino 10,000.000 lejev.
— Pet mladih samomorilk. Te dni je »krčilo v samomorilnem namenu iz vzdižnega mostu v \Vilhelmshavenu, ki je najvižji m svetu, hkrati pet mladin d°klic. Tri so ubile, dve so rešili.
— Stavkajoči z jeklenimi čeladami in plimskimi bombami. V nekem newyorškem predmestju ,so priredili te dni stavkajoči tekstdlai delavci demonstrativni obhod. Bilo jih j« več sto, vsi so bili oboroženi s plinskimi kov-bami ter so imeli na glavah jeklene čelade. Prišlo je do težkih spopadov s policijo. Stav-kujoči so napadli celo poročevalce časopiavv, ki so hoteli sprevod fotografirati. Policija f« napadla stavkujoče takisto z bombami, «a-polnjenih s plinom, ki povzroča solze.
— Slovenec aretiran na Reki. Na Reki )• bil te dni aretiran Franjo Istenič z Brezovi« •pri Ljubljani. Ištenič ima na vesti raiana goljufije, za katere bo odgovarjal najbri* aa Sušaku.
— Osemindvajseti otrok se je rodil t* iai meščanu Matiji Bauerju v Vel. Kikindi. Vaah 28 otrok še živi. Nekaj jih je seveda ia poročenih. Doma jih je še 16. Predzadnjega otroka še pestujejo.
— Nov kazenski zakonik na Turškem. Turški parlament je .sprejel zakonski načrt o novem kazenskem zakoniku, ki je eestavlj«« na podlagi italijanskega.
Lfui)l]axt&
1— \ elika nova električna naprava v Ljob-ljani. V soboto dopoldne so začeli graditi v Ljubljani veliko novo električno napravo. 2e zjutraj zgodaj so začeli prihajati v Kolodvorsko ulico zidarji in elektromonterji, ca katerimi je vozilo veliko število mestnih delavcev vsakovrstno orodje in elektrotehnični materijal. Kolona se je ustavila med Štrukljevim hotelom in hišo veleindustrijalca g. Antona Rojine. Delavci so najprej prislonili lestvico na štrukljev hotel. Po lestvici ao zlezli zidarji do prvega nadstropja, kjer »o izkopali v zid globoko luknjo. • Potem so zlezli zidarji dol in delavci so prenesli z glasnimi »hoo-ruk< klici lestvico na drugo atran ' Kolodvorske ulice in jo prislonili na Roji-novo hišo. Nato so zidarji zlezli po lestvici zopet do prvega nadstropja in izkopali tudi v Rojinovo hišo globoko luknjo. Potem *o zlezli zidarji po lestvici zopet na tla, jo prenesli na drugo plat ulice in jo prislonili na štrukljev hotel. Ko se je to zgodilo, je bila ura ravno devet in delavci so zajtrkovali. Po zajtrku so zlezli na lestvico monterji im pritrdili v izkopano luknjo močan železni držaj in na tega pritrdili z enim koncem dolgo debelo žico. Potem so zlezli na tla, delavci so zavlekli lestvico zopet na drugo stran in monterji so zlezli pritrjevat močan kos železa tudi na Rojinovo hišo in na železo so pritrdili drugi konec žice. Medtem je zazvonilo poldne in delavci, monterji, g. Štrukelj in g. Rojina so šli h kosilu. Po kosilu so postavili veliko dvojno lestvico sredi ulice in po lestvici so dvignili mogočno obločnieo visoko v zrak in jo pritrdili sredi močne žice nad ulico. Ko je bilo. to delo končano, je prišel na lice mesta trosvet s strokovno komi-sijo, ki je delo odobrila. Med ogledovanjem sg pripeljali zopet drugi delavci iz mestne elektrarne veliko zalogo elektrike v Kolodvorsko ulioo in jo vpričo trosveta med nepopisnim navdušenjem številnega občinstva spustili v žico in Kolodvorska ulica je mahoma zažarela v luči kakor veliki oltar v Šenklavžu na Sv. Telesa dan. Sijajno slavnost otvoritve nove velike električne naprave v Kolodvorski ulici je zaključil trosvet v hotelu Štrukelj s skromno zakusko v luči nove obločnice, ki mu je svetila kakor večna luč.. Naj mu sveti še dolgo!
1 Društvo »Jožeiišče« ima svoj občni ubor v nedeljo, dne 14. marca t. 1. popoldne ob 4. uri z običajnim dnevnim redom.
Gospodarstvo
46. REDNI OBČNI ZBOR »KMETSKE POSOJILNICE LJUBLJANSKE OKOLICE« v LJUBLJANI«.
»Kmetska posojilnica ljubljanske okolice« r. z. z n. z. v Ljubljani praznuje letos45. letnico svojega obstoja kot najstarejši čisto slovenski denarni zavod v Ljubljani. Dne
4. marca 1926 se je vršil njen 46. redni občni zbor.
Ob jubileju je zadela zavod s smrtjo predsednika Ivana Kneza težka izguba. Previdno, preudarno in solidno vodstvo pokojnikovo je utrdilo trdno sigurnost ter neizbrisno začrtalo pot stalnega napredka. Pod 33 letnim predsedstvom pokojnika se je razvil zavod po skromnih početkih v iiajvpčjem in najjat-jega svojega ustroja ne samo v Sloveniji, temveč v celi naši državi. Smrtna kosa je zahtevala v zavodu še druge žrtve. Umrl je 7>etnajstletni zaslužni član načelstva gospod Anton Pogačnik, bivši župan v Spodnji šiški. Tragično preminulemu uradniku Žarku Boltavzarju je sledil po daljši bolezni višji knjigovodja gosp. Marijan Ravnihar po nad dvajsetletni avesti službi in naposled je prehitela smrt med službo uradnega slugo Vinko Šuligoja.
Uspehi zavoda pišejo umrlim sodelavcem najlepšo posmrtnico in spomenico.
45 letnica zavoda se proslavlja predvsem z vsoto hranilnih vlog, ki je na dan občnega zbora že znatno presegla sto milijonov dinarjev.
Stanje vlog dne 31. decembra 1925 izkatuje še Din 99,026.940‘65. Prirastek v letu 1926 znaša Din 21,420.723'66.
Karakterističen za preteklo upravno leto je zastoj v povpraševanju po kreditih. Posojila so se vsled tega dvignila le »a Din 5,437.633'96 ter izkazujejo Dan 74,214.590'08-Pa še ta presežek 6e je posrečil Sele proti koncu leta s kratkoročnimi krediti, tako, d«
Širite in naročajte edini neodvisni list ,Narodni Dnevnik*!
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo c a j boljših Mvalnth strojev
VSAKDO
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo
jgg^ zahtevajte ponudbo! "Vp*L
Tehnično in higijenično naimodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Msarvs: IMm, Baaatsti cista itM.1i! #• nntskropj«.
ki, naj Šteje 22 teh upravo lista pod:
NARODNI DNEVNIK, 8. marca 1028.	•	Štev.	58.
. -	J—»»• >■«**.. .....................................   -	**>*
je »tanje naloženega denarja, ki je bilo med letom vseskozi znatno višje, padlo začasno oh aa ključku na Din 18,777.980'H. — Re-eakomptni kredit za lastni račun se nd več uporabljal, v bilančni postavki po Din 680.000 js eapopaden le neposreden kredit strank, ki f« posreduje zavod s svojim žirom.
Kakor je razveseljiv in časten za zavod viaok in stalen povišek vlog radi splošnega zaupanja in ugleda, vendar nd to še znak blagostanja in napredka našega splošnega doatačega gospodarstva kakor tudi ni zastoj v povpraševanju po kreditih znak zboljšanja »aterijalnega stanja. V vseh gospodarskih panogah, zlasti v trgovini, obrti in industriji ja klonil razmah prvih let osvobojenja. Glavna nepttilike so dovolj znane, ublažile, odstranile bi se lahko ob umevanju merodajnih faktorjev. Pa tudi v teh razmerah se opaža dobra stran; likvidirajo, izginjajo predvsem nezdrava podjetja, solidna gospodarstva stopnjo v ospredje, dasi se ne razvijajo, kot zahteva splošni interes.
»Kmetska posojilnica« je v zaščito domačega trga že v preteklem letu znatno zniževala obrestno mero pni kreditih ter stremi trajno še na čim znatnejšim znižanjem. To mora in tudi more, ker je dovolj krepko fundirana in po invršenih odpisih v vseh postavkah popolnoma krita.
Upravno premoženje je naraslo na Din 102,621.424’21. Rezervni zakladi so se zvišali po pripisu dotacij iz novega čistega dobička na Din 2,606.543'01. Lastne nepremičnine v nizkih bilančnih postavkah nudijo vsakomur doka« trdne zgradbe zavoda. Portfelj vrednostnih listin, znižan in podpisan na Din 7,000.869'—, Vsebuje izključno naše varne papirje, vsi avstrijski in ogrski papirji so izbrisani, kakor vsaka nepovoljna sled izza vojae dobe. Število deležnikov se je zvišalo na 4506.
Valed izdatnega znižanja obrestne mere pri kreditih in po strogo izvršenih izkazanih odpeaih je dosegel čisti dobiček Din 508.684*81. Od slednjega se je preodkazalo Di« 40.000'— v podporni zaklad za name-šaeneo, ki bo poslej nosil ime Ivana Kneza, v počaščenje spomina. Ta zaklad izkazuje sedaj Din 231.98317 tor bo od vsakoletnega
občnega zbora po uspehih čistega dobička ! redno subvencijoniran. Nadalje se je določilo od novega čistega dobička Din 70.000.— za dobrodelne narodne namene, katerim so »e naklonile tudi že med preteklim letom na račun upravnih stroškov znatne vsote.
Nanovo izvoljeni upravni odbor se je konstituiral nastopno: Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani, predsednik; Feliks Stare/veleposestnik in tovarnar na Kolovcu, podpredsednik; Avgust Jenko, posestnik, Saša Knez, veletržec, in Alojzij Vodnik, posestnik, vsi v Ljubljani, člani načelstva; Matija Dolničar, posestnik v Šmartnem ob Savi, Ivan Rus posestnik na Grosupljem, in Josip Šušteršič, posestnik v Seničici, člani nadzorstva.
ROPARSKI UMOR PRI VELIKI GORICI.
Posestnika mlina nedaleč od Velike Gorice, zakonska Josip in Ana Kosan sta nameravala svoj mlin prodati ter kupiti druge večjega v Banovi Jarugi. Pri pogajanjih je posredoval njiju znanec Franjo Ban.
Dne 9. avgusta 1919 zvečer je prišel Ban v spremstvu svojega prijatelja Nežica h Ko-sanovim. Kmetica ju je .pogostila, po daljšem pogovoru jo je prosil Ban za prenočišče. Tudi to uslugo sta mu Kosanova radevolje storila. V trenutku, ko je pogledala mlinarica iz sosednje sobe ter povedala, da sta postelji pripravljeni, je skočil Ban pokonci ter oddal na mlinarja .strel iz samokresa. Ker mu je padel nato samokres iz roke, mu je priskočil na pomoč prijatelj Nežic, ki je oddal na Košema še par strelov, tako da se je zgrudil mrtev na tla. Lopova sta planila nato na ženo ter jo toliko časa davila, dokler ni omedlela, nakar jo je ustrelil Ban radi sigurnosti še v tilnik.
Nato sta razbila s sekiro omare ter si prilastila 10.000 kron gotovine, par hranilnih knjižic in še nekaj drugih predmetov. Medtem se je Ana Kosan zopet zavedla. Z zadnjimi močmi se je vlekla v podstrešje, kjer je ostala skrita, dokler se niso zaprle za zločincema hišne duri. Zena je ostala vso noč na straži pri svojem mrtvem možu, zjutraj je prijavila zločin orožnikom.
Nežiča so kmalu izsledili. Ker se je izselila medtem glavna priča Kosanova v Ameriko in je Nežic na vse mogoče načine tajil, je bil obsojen po principu »in dubio pro reo« samo na 7 let ječe, dočim je pobegnil Ban v inozemstvo. Končno ga je prignalo domotožje zopet v Zagreb, kjer je živel pod svojim pravim imenom dolgo časa nemoteno v srečnem zakonu in dobrih gmotnih razmerah. Imel je atelje za poveča vanje slik. Toda neprestano ga je pekla vest. Končno ni mogel več zdržati in prijavil se je prostovoljno državnemu pravdništvu.
Te dni je bila v Zagrebu obravnava. Ban je bil obsojen na smrt, z ozirom na to pa, da se je prijavil prostovoljno, ga priporoči sodni dvor v pomilostitev. Nežiču, ki ob času storjenega zločina še ni imel 20 let, je bila kazen zvišana na 15 let, tako da bo sedel še 8 let.
SLIKA IZ SVETOVNE VOJNE.
Višji mornar Scheyka je bil par let na fronti v Flandriji. Nekega lepega dne pa je imel frontnega trpljenja dosti in zagnal je od sebe puško in šel proti holandski meji. Po par nočeh mučnega plazenja je prišel Sohejrka do holandske meje. Samo 100 metrov je imel še do holandske meje. Pa ga je zadela usoda. Orožnik ga zapazi in aretira. In ubogi Scheyka je prišel mesto v svobodno Holandijo pred vojno sodišče. Bil je kot dezerter obsojen na smrt in dne 9. novembra 1918. 1. ob 6. zjutraj — tudi ustreljen. V imenu kralja, kakor se je glasila razsodba.
Ravno isti dan pa je pobegnil iz Nemčije na Holandsko tudi kralj, v imenu katerega je bil Seheyka ustreljen.
Toda kralja ni prijel noben orožnik in danes se v Nemčiji še milijoni navdušujejo zato, da se kronanemu dezerterju nabere premoženje. Slabo doni pesem pravice!
VELIKA EKSPLOZIJSKA KATASTROFA V PRAGI.
V	petek je eksplodiral v TruhlaJlki ulici (Mizarski ulici) v Pragi voz ročnih granat.
Zračni pritisk je bil tako močan, da #o popokale vise šipe celo v več sosednjih uliaath. Okna so bila deloma iztrgana i» okvirjev, železni nuloji trgovin 'so se skrivili, ko da Bo iz papirja, žlebovi so bili odtrgani, fasade večine hiš v TruMarski ulici eo močno poškodovane. Več trgovin in privatnih stanovanj je popolnoma demoliranih. S par hiš je odneslo celo strehe.
Vojaka, ki sta spremljala transport je tun trgalo na drobne kose, od katerih so jih *a-šli nekaj v bližnjih stanovanjih in trgovinah. Konja ista pobegnila. Ujeli so jih na bližnje* trgu. Krvavela sta iz nosnic, na zadnjem debi telesa sta bila močno ožgana. Glasom definitivnih uradnih poročil sta bili 2 osebi ubiti, 69 pa ranjenih, od teh 63 lahko. Ena od iež-ko ranjenih je že umrla.
Tiikoj ipo nesreči so prihiteli na lice Mesta rešilni vozovi, vojaštvo, policija, ognje-gasci in razne komisije. Ulica je bila eer»i-rana. Pred kordonom so se odigravali p*»-tresujoči prizori, ker so prihajali drug ki drugim sorodniki ljudi, stanujočih, oziroata zaposlenih v Truhlafski ulici.
Nesrečo je povzročilo, kot zatrjujejo nekateri strokovnjaki, dejstvo, da »o se voaile granate sna vozu brez vzmeti. Vsled tresljajev so prišli namreč užigalniki v dotiko s kapslji, kar je povzročilo eksplozijo. Dragi strokovnjaki trdijo zopet da je moral pasti kak zaboj na tla, ker so bile granate od n*j-sigurnejše vrste, mogoče je pa tudi, da so postale, ker so bile že 4 leta stare, voled kemičnih izprememb občutljivejše. Sicer je pa poislalo vojno ministrstvo na lice mesta strokovno komisijo, ki ima stvar temeljito preiskati. Komisija je ugotovila, da so bile granate izročene vojakoma za transport iot je predpisano v plombiranih zabojih. Preiskala je vse druge granate v skladišča Ser našla vse v redu. Kako je eksplozija nastal«, torej še veuno ni pojasnjeno.
Granat je bilo na vozu 400. Bito so tako-zvane »ofenzivne granate« sistema ing. Ja*e-ček. Te granate so napolnjene a trdoto*, neko ekrazitu podobno zmesjo, ter imajo solno eksplozivno moč.
London:	30
MorSi&t v ir v* sr-
Igrala sta za denar. Sčasoma sta povečala znesek stave. Pila sta žganje, pila samo, nemešano, da sem ga moral kmalu še več prinesti. Ni mi znano, ali je Wolf Larsen pri igri goljufal ali ne — kaj takega je bil popolnoma zmožen — ampak dobival je neprestano. Kuhar je ponovno romal v svoj brlog po denar. Vsakokrat se je na tem potu bolj majal, vendar ni nikoli prinesel hkratu več kot nekoliko dolarjev. Pijača se ga je prijela in postal je domač; težko je že videl kvarte in je komaj sedel po konci. Kot uvod k zopetnem romanju v svoj brlog je z mastnim kazalcem brkal po Wolf Lar-sanovi guinbičici in je brezizrazno izjavljal in pma\T ljal: »Imam denar, da vam povem; imenitnega gospoda sin sem,«
Na Wolfa Larsena pijača ni učinkovala, a vendar je pil kozarec za kozarcem, dasi je bilo v njegovem kozarcu več pijače, ni bilo nobene izpremembe v njem. Niti burke pivskega tovariša ga niso zabavale, kakor je bilo videti.
Naposled je kuhar — potem ko je na vse grlo zatrjeval, da lahko izgublja kot goSpod — stavil poslednji svoj denar in izgubil. Nato si je podprl glavo z rokami in se razjokal. Wolf Larsen ga je radovedno gledal, kakor da bi hotel pronikniti vanj in ga živega rezati; pa se je premislil, kakor da bi bil prepričan, da nima kaj
preiskovati v tem človeku.
»Klada,« je rekel meni izbrano vljudno, »bodi tako
dober in primi gospoda Muridga za roko ter mu pomagaj na krov. Ne počuti se dobro.«
»In naroči Johnsonu, da ga malce predrami z nekoliko čebri slane vode,« je pristavil bolj tiho, da sem ga samo jaz slišal.
Pustil sem gospoda Mugradga na palubi v rokah nekoliko režečih se mornarjev, ki so bili v ta namen poklicani od svojega dela. Mugridge je zaspano brbljal, da je sin imenitne gospode. Ko pa sem stopal po stopnicah dol v kabino, da pospravim mizo, sem slišal, kako je kričal, ko so ga polili s prvim oebričem vode.
Wolf Larsen je prešteval dobiček.
»Ravno stoinpetincsemdeset dolarjev,« je dejal na glas. »Baš kot. sem si mislil. Berač je prišel na krov brez pare v žepu.«
»In kar ste dobili pri igri, je moje,« sem dejal pogumno.
Porogljivo se mi je nasmejal. »Klada, svoje dni sem tudi jaz malce študiral slovnico, in meni vidi se, da zamenjuješ čas. Je bilo moje, bo bil moral reči, ne
je moje.«	.
»To ni vprašanje slovnice marveč vprašanje nravnosti,« sem odgovoril.
Preteklo je skoraj minuto časa, predno je zopet izpregovoril.
»Ali veš, Klada,« je dejal z neko počasno resnobo, v kateri je bila neka nedoločljiva poteza žalosti, »daje tc pot prvikrat, da slišim iz človeških ust besedo nravnost. Ti in jaz sva na tej ladiji edina, ki veva, kaj pomeni ta beseda.«
»Ob nekem drugam času svojega življenja,« je nadaljeval po drugem premoru, »sem sanjaril, da utegnem kdaj govoriti z ljudmi, ki bi rabili take besede, da se utegnem povzdigniti iznad onega mesta v življenju, s katerim sem se rodil, se razgovarjati in se družiti z ljudmi, ki bi oovorili baš o takih rečeh kot je nravnost. In danes je prvikrat, da slišim to besedo. Ampak to vse le tako mimogrede, kajti nimaš prav. To ni vprašanje slovnice niti nravnosti, ampak vprašanje dejstva.«
»Razumem , sem dejal. »Dejstvo je, da imate vi denar.«
Obraz se mu je razjasnil. Videti je bil zadovoljno z mojo bistroumnostjo.
»Ampak tako se pravi izogibati se pravemu vprašanju,« sem nadaljeval, in to je vprašanje pravice.«
»Aj,« je dejal in nategnil ustnice, »vidim, da še vedno veruješ v take reči kakor pravica in krivica.«
»Ali vi ne? Sploh ne?« sem vprašal.
»Niti najmanj. Moč je pravica, to je vse, kar je. Slabost je krivica. To je prav boren izraz za to, da je dobro za človeka, če je močan, in zlo, če je slaboten; ali še boljše, da je prijetno bili močan, zaradi dobička, dn mučno biti slaboten zaradi izgube. Bas sedaj je posest tega denarja nekaj prijetnega. Dobro je za človeka, da ga ima. Ker ga pa morem imeti, delam sam.-em krivico in življenju, ki je v meni, če ga dam teto se odrečem veselju, da ga imam.«	_	,
»Ampak vi delate meni krivico, ker ga pridržujete«' sem ugovarjal.
; u »mum	a	m	mmimt
Vrtnarske zadeve
posreduje
: uovodošlo blago iz prvovrstnih aai-j gle&kih in čeških tovarn. Bogata izbira nizke cene. Izdelovanje oblek ! ioo meri in po nainovejšem kroju-| LOŽAR & BIZJAK. LJUBIJANA. Sv. Petra cesta 21.
40
škova „ Vrtnarska šola * v Kranju yegYsož gabr®v|h sadik
MAZI OOE.A5I
VII ------------------------
tovarna vinskega kisa, d. z o. L, Ljubljana, nudi
natfinejši i« najokusnejši namizni kis iz
!i	“	*****	'****	******	-A
v	S®	3<
MMMMi ““
KOKS-
ulica t/N. • Telefon 56.
Vnuk «■
zmočeno polenovko
se dobi v trgovini Kovali« - Japelj. Ljubljana, Kongresni trg __
j Gospodični
Soli v svrho skupnih nedeljskih izletov »nanje a ® ladim gospodom, Ponudbe prosi na : »Pomlad se budi«.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje in sobe iWe mirna stranka. Plača
Ponudbe na upravo H**«
za živ plot ali mejo, dobro vkore-ninjenih, proda Ivan Golc, Zasip 44. po&ta Bled. Cona 50 par komad.
tf službo
k večjemu industrijskemu ali »ikavskemu podjetju želi vstopiti revma, zanesljiva in vestna gospodična z 10 letno pisarniško prakso, pt.l znanjem nemščine in Italijane fin e poleg slovenščine, izvrstna Btime-piska, korospondentka in knjigovodji a ja. — Cenjene ponudb* aa upravo lista pod »Eleklrat I* 2*.
marca t. 1.
stvar.
pod: »Stanovanje«.
Absolvent trg. tečaja
išče službe pri kakem večjem pod-totiu Gre tudi nekaj mesecev brez-olačiio. - Ponudbe prosi na upravo ' lista pod: »Dobra moč«.
Stekleno
u -.•»no »peko imajo atalno » ji Združene, opekarne d. d. Ljubljani
»>*«« hi odfovoml .redni* ALKK8ASD1H ŽELEZNIKAR.
- Za Bikaruo »Mrclmr« v Ljubljani Andrej Bevar.