Dolenjske Novice iiliajajo vaiik ili-n^i ňfítrřeti : ako je ta dan praznik, dan pojirej. Cehu jim je isa cclo leto 11 li, pol leta 7 Iv, Naročniua za NeiiiČijd, liosno in druge erropske države KtiaSa lit'— (i. Ka Ameriko IS' Iiiíít in o^UiKÍ Nt« (»luťujejo iiaprrj. - K. ()o|>isin, niirofMiiiio in oiKiiHiiitn liskartia J, linijec nasi. Strankapstvo v Jugoslaviji. ]ii. Zgoraj smo navedli glavne, stianke v naši (iižavi. Oli zailrijt krizi so r,as-nikl ol)javili Še bolj ualaiuítm, v kak« kbibtí alt sktipine so lazdeljtiiie velike stranke. Tu sleiii: Stranke v nai'odiietn pi'ed-stavništvu v Beogradu Narodno preilstav-iiištvo šteje Kdaj 288 narodtiili poslancev. Porazdeljeni so v 16 skupin z 12 kotisti-tuiianinii iilnbi in 4 nekonstituifaninii skupinami. K. Neodvisno-radtkalni (radikalni disiilentje (dr. Draža Pavlovič — Marko Trifkovič) G članov. — 10. Nacionalistični, lilieraliii (Ribarac) G članov. ■—■ 11. Napredni (biata Marínkovič) 6 članov. — 12. liunjevaško-žukaško-siovaški (di-. nittžko liajič) 5 Ćlanuv. — Nukoii-stituiraiie manjše sknjiinc so: 1. Črnogorci 9. — 2. Ne ve se, kateri skupini ali stranki da pj-ipadajo (Truiiibič, Tresić-J'avičič, Banjanin) 7 članov. — 3. Re-pablikanci (Jaša Pi'odanovič) 4 člane, — 4, Dragiša Lapčevič. — i^goraj imenovanih 12 klubov šteje 267 članov, izven klnba 4 skupine z 21 člani, skupaj 288 poslancev. Glavni skupini sta: radikalna in demokratska, katera pa satna za-se nima nobene većine v pi'edstavništvu. Iskati si nioi'a pomoči pri ntanjšiii klubih. Jtigo-slaveiiska demokracija si skuša piidobiti za sodelovanje socijaliste. Zdi se, da si demokrati vaekako hočejo osvojiti vlado, da si tako pripravijo pot za konsUtuanto. Še-le ta zbornica, ki bo izšla iz občne volilne pj'avice, bo pokazala pravo tnišljcnje ljudstva, ako bodo namreč volitve proste in lii'ez viadtiih mahínacij, kakor svoj čas pod iiiažaiskim iiplivotit na ilrvatskett), ali i)od netiiškini uplivoiit ita Siovenskeiii. Otnenjali stiio pri pi'voimenovani ra-dikaltii stianki, da je bilo njeno glavno delovanje osrííjlotočeno v povzdtgo „Velike Srbije". To je pač imelo pomen pred to svetovno vojsko in je tudi nekoliko pripomoglo k njenemu izbruh ti, ker stara Avstrija ni mogla mirno gledati rovarenja Srbije, ki je bilo iiaperjfeito jiioti njenim južnim deželatii. A po ujedinjenju troitiieii-skega naioda je ta razlog odpadel. TuiU na Hrvatskem so struje, ki so iiotele vedeti le o „Veliki Hrvatski". Vsled mešanega prebivalstva .srbskega in hrvatskega plemena je ta borba porajala velike nepi'ilike v zgodovinsko lirvatskili zendjali, Na Slovensketii pa so bile vse stranke v tem edine, da se združi naše j)leme v jedni provinci — „Sloveniji". Še-le razsulo Avstro-Ogrske je z enim malioiti zailovoljilo vsa zgoi'irja stremljenja z ujedinjenjem vseh treli plemen v jedno državo SHS, Dosegli smo še več, kakor smo pričakovali v starili mejah Avstrije. Kajti Srhija in Ôrnagoi'a sta svojo samostojnost žrtvovali v korist svojih bratov, živečih v starih tiiejah bivše Avstro-Ogrske. S tem ujeditijenjetn smo dosegli v lesnici: „Veliko Srbijo, Veliko Hrvatsko in Veliki) Slovenijo, v kolikor ne bo Hi va-toiii in Siovcncetn mirovna konfercnca v Paiizu odkrhnila zemlje napratn nenasit-nitii Italijanom in Netncein. Pi'ed vsetu svetom so Srbi, Hrvati in Slovenci vsled samoodločbe dokazali, da zahtevajo svoje zetnlje, kjer v ogromtti veČini bivajo tijihovi rojaki. Ptajega ne zahtevajo, a svoje hočejo hraniti do skrajnosti. Oe atno si pa v tem vsi jedini, je zdaj naša glavna naloga, zastaviti vse svoje tiioči v dohro konsolidacijo svoje mlade liižave. Vsa tri plemena naj med seboj tekmujejo v povzdigo gospodarskega, kultin'nega, prosvetnega stališča. Drug od driizega se naj uČi, da se čem bolj spo-znavatno, razne predsodke odsLranjujetiio, vedno bolj zbližujetiio in vzljubimo. Neumorno delo na vseh panogah človeškega nupi'edka iti časovni razvoj nas pa pripeljeta do Željtíiie asittiilacije. Iz tega ludi sledi, da za zdaj ni misliti na centralizacijo naše države, kei' ob.stojajo še preveliki! razlike med plemetii, ki so bila zgodovinsko ločena skozi več stoletij. Njih avtonomija bo gotovo več pripomogla k inpešnetivu razvoju titlade države. Ako ittia vsako pleme svojo narodno vlailo, ki si jo je samo izvolilo, v katero iitia zaupanje in katera res svojo oblast ralji v hlagubit izročene jej pokrajine, ondi bo sreča in zadovoljnost cvetela. Tetnelj tej lepši bodočtiosti i)a bomo polagali tedaj, ko se izvrše svobodne volitve za konstituanto. Ako bodo vse stranke imele za zvezdo-vodtiico jugo'^lovaiîsko geslo: „iáa krst častni i slobodu zlatnu", bodo svojemu narodu zgradile udoben dom, ki bo privabil še bratsko pleme bolgaisko — v celotno Jugoslavijo. A. J. Podgorjanski, O razvoju in zoritvi grozdja. a Skalický. O razvoju in zoritvi gi'ozdja nimajo vinogradniki po večini Še pravega pojma ali pa imajo še celo prav zastarele in na- ' paČne nazore, lu vendar je zoi'itev grozdja zelo važen jiojav v vinogi'adništvu, o kojctit lii moral biti vsak prizadeti natančno poučen, da se obvaruje škode in da zna svoj pridelek o pravem in najprikladnejšem času spraviti. V razvoju grozdja razlikujemo tri dObe in sicer: 1.) dobo rašče, 2.) dobo zoritve in 3.) dobo prezoritve. Doba i'ašče se prične s treiiutkotn, ko ti'ta odcvete in se konča s časom, ko jagode dorastejo in se pričnejo mehčati (mecati). Takrat se prevleČejo jagode .s tenko voščeno plastjo in se prično barvati, liri belih vrstali jiostanejo bolj i)roseviie, pri Črnih vistah ])a prtčno črneti ali tnoiiieti ozirotiia pri ludeČih rdeČiti. V dobi rašče jagode le rasto. Njili sestavitia se loči le titalo otl sestavine zelenih delov trte. Ne vsebujejo skoraj niČ sladkorja, nasprotno pa se nabira v jagodah kislina, zlasti proti koncu te dobe. V dobi rašče ima skrbeti vinogradtiik le za to, da ohrani jagode zilrave, zlasti da obvaruje grozdje pred boleznitiii, to je predvsetii pred peronosporo (paležem) in pred oidijetti (plestiobo), ki je v tem Času napadajo. Doba zoritve grozdja se pj'ične tedaj, ko se grozdje (uiiehča („uieca") ozir. ko se povleče z voščeno pi'evleko („pride v moko") in se piične barvati. Tekoiu to dobe se vrše v grozdju važne spremembe, ki . so mt'iodajnega vpliva na kakovost pridelka. V tem času se tvoi'i v listju, zlasti v bližini grozdja stoječih listih, sladkor, ki prebaja v grozdje. V tem se grozdje bistveno razlikuje od dttizega sadja. Med tem, ko se pri drugib sadnih vrstah tvori sladkoi' šele- v plodu (sadu) iz prej taitt se nakupičlvšcga ški'oba, se tvori pri trti sladkor le v listu. V listu pa se tvori sladkor le toliko Časa, dokler je list zdrav in zelen, kajti sladkoi' se 1'azvija v listnem zelenilu. Vinogradnik mora tedaj skrbeti za to, da ohVatii vse, zlasti v bližini grozdja stoječe liste zdrave. To doseže posebno s pravilnim škropljenjem jiroti peronospori. Dasi je dokazano, da se tvori sladkor pri trti le v listu, se vendar najdejo pri nas še nevedni vinogiadniki, ki v jeseni listje okoli grozdja poskubejo, češ, da pi'ide grozdje bolj na solnce in da bolj dozori. Grozdju solnca ni treba, pač pa listju, ker so le s pomočjo soinčnih žarkov in gorkotc, ki prihaja od razgrete zemlje, pi'esnavljajo razne snovi v listnem zelenilu v Škrob in v sladkor. Skrbimo torej, da pride zrak in svetloba itied trte, Oplejmo in okopajmo vinograd, kajti le snažna in rahla zemlja vpija solnČiie žarke in oddaja gorkoto listja in grozdju po dnevu in po noči, Porežimo trlam nepotrebne vršičke, skrajšajmo mla dike na šparonih do četrtega ali šestega lista nad zadnjim grozdom, oborimo ali skrajšajmo zalistnike, oberinio vse bolne, rumene ali hudo blatne liste, ki povzročajo le nepotrebno, goŠČo, trti pa ne koristijo, nikakor pa se ne dotaknimo zdravih, zelenih listov trte. Med tem, ko se, zlasti proti koncu zoril,*eiie dobe sladkor v grozdju čedalje bolj nal)ira, Izgineva v isti meri kislina iz njega. V gtozdju ste v tem času navzoči v večji meri zlasti dve kislini in sicer jabidčna in vinska. Obe kislini se nahajate tu proste, to je nevezane na di'uge snovi. V času zoritve prihajajo pa Pater Sulpicij. «pisal .Milan 1'otrovie. II, Nekako, ob istem času je jezdil jm blatni, razmočeni cesti od Kostanjevice proti samostanu kostanjeviški gfajski gospod. Bil je stalni samostanski gost in dober prijatelj s patri. A danes ga ni gnalo v samostan hrepenenje po dobi'ib belih očetih, pa tudi ne ljubezen do izborne kap\jice iz samostanske kleti. Težka skrb, lezka bol se je zrcalila na njegovem obrazu. Z žalostjo je opazoval strašno opustosfinje, ki ga je impravila nevihta. Vse, karkoli je le za ped štrlelo nad zentljo, je bilo steptano in zbito v tla. Drevje je bilo okleščeno in je molelo svoje gole veje v zrak, kakor po zimi. Par smrek je ležalo s koreninami vred izruvaiiih na tleh, nekaj topolov pa je bilo celo pre-lomljenib. Molče in z bridkostjo je opazoval vse to razdejanje, zmajal z glavo ter pognal konja v dir. V hipu je pi'ed vrati. Pozvoni in vratar Jakob mu odpre. Konja prepusti hlapcem, sam pa odhiti po stopnjicah navzgor. Na liodniku [trvega nadstropja mu pride naproti prijor Andrej. Po prija-te\jskem jtozdravu izgovori grajščak prijorju Jiar besedi. Ta prebledi ter ga odpelje v opatovo sobo v drugo nadstropje. „Ave, amice!" ga pozdravi opat in mu seže v roko. nAve, reverendissime! Žalostna pot me je pi ipeljala pod vašo goslo^jiibno streho. Žalostna je narava, bičana od mogočne roke božje, žalostna moja duša ob tej bridkostip(dni resnici. O, odkar je zavladal Jožei', maledictus in aeternum, oil tedaj nimajo miru služabniki Boga Najvišjega, ki so se zatekli v sair.oto in se ski'ili pred zlobo sveta. Reverendissime, samostan v Stični je razpušČen — — —" „Je-li mogoče ?" „Ne ,jnogoče', resnica je, biidka resnica. Tu pismo, ki Vam izključuje dvome." Po bliskovo se je raznesla ta novica po samostanu. Vrata celic só se odpirala in zapirala, bele postave so hitele sem ter tja in se zbirale pred opatovo sobo, Z bledih lic je odsevala skrb in bojazen, ker vsak je vedel, da kar se je zgodilo Stični, se zgodi lahko danes, jutri tudi kostanjeviškemu samostanu. Neka tajna in strašna móra se je razpasla 'po hodnikih, sobah in dvoriščih, vse je tlačila neka nevidna sila k tlom in vsa srca so drgetala pred nečem brezmejnim, neznansko. strašnim — Tudi v celico p. Sulpicija, ki je ležal ves bolan in potrt, je prodrla ta strašna novica. 'J'udi njegovo srce je dihtelo v nemi grozi in prvič v življenju bi si bil skoro želel smrti. Pa ni še bila polna njegova čaša bi'idkosti. njegovo sice še ni doživelo najlinjŠega vdi*(ca — — — Minil je teden od onega dne. Soince je z umii'ajočimi žarki poljubljalo zlati križ na zvoniku in oitjcmalo vrhove smrek, begalo od okna do okna, da so žarela kakor plamen in da se je zdeh), kakor da divja po sobah neiikročeni ogiitij in meče svoj krvavo-rdeči soj naokoli. Zadnji žarki so trepelali na visokih topolih, kakor bi hoteli prositi odpuščanja dolge, gole, na kvi.šku miileče veje. Zadnjič so zaplesali žarki na zvoniku, zadnjič je vrglo pramen na mali zvonček na njem, ki se je stresel, se zazibal in kakor v strahu trepetajoči glasovi -SO se razlili čez samostansko zidovje, splavali ]>reko uničenega polja in travnike tja čez vrhove temnih («orjancev. Hodniki so oživeli. Bele postave so se })rikazovale in zginjale skozi mala vrata pod korom v [nostorno cerkev. Nemirno je migotala lučica jned Najsvetejšim, globoko so se priklanjale bele postave in drsale kakor otem procvita in konkurira tia svetovnem trgu? Poklicatii faktorji in pravi jugoslovanski voditelji naj se zavedajo tega usodepolnega fakta, ako jim je dobrobit in blagostatije države kaj na srcu. Različne stranke imajo sicer vseskozi strokovno izobrazbo na papirju, v pi'aksi pa ne, Edino odločujoči faktor naj bo pa naša narodna vlada, ki ho dala ktuetu zadostno stanovsko izobrazbo in sicer — kakor je izobi'azba v ljudski šoli in drugih stro-kuvtiih šolah obvezna — tako iitj bo tudi kmečka statiovska izobrazba obvezna. Vsak kmečki sin, ki hoče postati gospodar, mora pokazati pred strokovno komisijo gospodarsko sposobnost, ako hoče postati samostojen ktiietovalec, s tem, da po končanih osmih letih eletiientartiega pctuka vstopi prej ali slej, vsekakor pred vojaščino, vsaj za.^ eno leto V kmetijsko šolo, ki jo mora dovršiti s povoljnim nspehotii. Nato naj mu nudi država Še priložnost, da spozna druge dele širše svoje domovine s tem, da ga kot vojaka pošlje za časa vojaške siužbe v različne krajo naše velike in geografsko mnogolične države, kjer naj svoje teoretično znaiije razširi in svoje učenje nadaljuje in se šele potem doma praktično izpopolni, da postane izobražen gospf>dai' in dober Jugoslovan. Seveda je ustanovitev zadostnih Šoi šele sčasoma mogoča, oziroma stane mnogo denarja in nimatiio dovolj strokovnih moči takoj na razpolago. Zato naj se pritegnejo za sedaj poleg kmetijskih šol tndi boljša, pod državnim nadzorstvotii od diplomiranih strokovnjakov upi'avljana posestva, kjer bi naši mladeniči, bodoči gospodarji, prakticirali eno ali dve leti in obenem uživali praktični pouk od navedenih pj'avih strokovnjakov, ki bi naj imeli pravico zaenkrat izdajati tinli polilîg kmetijskih šol spričevala o uspo-sobljenosti, Nikakoi' pa ne zadostuje polovičarski potik — rekel bi šušmarjetije — v ljudskih šolah, o kmetijstvu, kakor tudi ne zadostuje prireje-' vanje dva-, osem- do Udtievnih tečajev na kmetijskih šolah samih. Ampak le temeljita strokovna izobrazba, ki naj hi kakor plaha ptica ol» tleh; kakor jeki neizpete, pod silo in, težo gorja udušetie pesmi, se zdi. Večkrat utihtiejo tnenihi siedi psalmov, kakor da je ravjio ta hip paillo na nje tisto sti'ašno, s tajtio grozo pričakovano, „Magnificat anima mea Domiintm — (juia respexit humilitatem ancillae suae." Opat vstopi. Bled kakor smrt, v levici držeč bel list, z desnico ()pirajoč se na prijorja, gre počasi proti svojeiim sedežu. Pa ne vsede se natij, marveč se zgrudi l)red altarniml stopnicami, poljubuje tla ter krčevito iiiii — Preneha) je Marijin slavospev, zadtiji akordi so ječali pod visokim si-ropotii, kakor jek sredi najlepših uielodij s silo pretrgane strune, (jlolioka tišina in svečan nioik je zavladal po cei'kvi. lîledi obrazi, v katerih sta žalost it) nemir pustila vse neizbrisne sledove, so pi'ebledidi še liolj. „Fj'atres in Cinisto!" Kakor krik od ostrine meča presunje-nega srca so se razlegale besede po cerkvi. „Fratres in Christo" — so ponavljale stene, stebri, strop, in zdelo se je, da celo sohe in slike po oltarjih kličejo s presunljivim glasom „Fiatres iti tjhristo". Kakor da jih žene nevidna sila, so se vzdignili sivolasi očetje in hiteli pred altar ter poklektiili okoli svojega opata. „Bratje! Zadnjič Vam govorim s tega kraja, zadnjič Vas blagoslavljajo moje roke! — lîratje! Kar smo dan za dnem pričakovali, je prišlo, Jožef nas je raz-podil kakor jastreb piščeta. Kam naj gi'fiiio ? Ali moi'emo pustiti posvečene zidove ? 'J"ii ostanimo, in dokler bo še kaj življetija v nas, molimo za svoje preganjalce. Molimo za nje, doklei' nas ue pokliče Gospod, Bog vojnili trum." Opat se je zgiudil na kolena, in po cei kvi je zal i epetala polglasna molitev ; „Pater nostei' — — — — sicut et nos demittimus debitoi'ibiis nostiis-- Kakor prihnljen volk se je plazil po cerkvi mrak in objemal stebre in stene in zagrinjal sohe in altarje v svoj temni plašč. Vsa cerlvev je tonila v temi. Neiidrno je plapolala večua luč in metala bledi soj na nizko sklonjene glave menihov. Njih srca so bila pi'epolna gorjá in onemele so jim ustnice. Tedaj se vzi'avna lued njimi sključena postava sivega starca, luč zaplapola močneje in njegov obraz zažari nebeške milobe in j'esnobe. Kakor iz groba zadotii glas po cerkvi : „Vsemogočni Bog, glej, zadnjič Te kličejo Tvoji služabniki na tem posvečenem kraju, zadnjič piišiljajo glas svoje iirošnje pred Tvoj prestol; „Usliši Gospod, usliši naš klic ter odpusti jim, ki ne vedo, kaj delajo!" * Vse tiho. Le od altarja sem se l'az-legajo otožni glasi: „De profundis elamavi ad Te, Domine, Domine exaudi orationem meam--" Na altaijevih stopnicah pa leži mrtvo truplo p. Sulpieija — — — trajala primeren čas, eno ali dve leti, na kmetijskih šolah ozii oma za enki'at tndi na državnih posestvih; bi imela pri tem uspeh. Končno naj se upoštevajo v dosego tega ciya vse državne kmetijske naprave, kakor državni sadovnjaki, trtnice, kleti, miekai'ne, zemljišča in realitete kmetijskih društev, zadrug itd. Da. tudi na vzorne iiiiietovalce same se tie sme pozabiti. Dodatno moi'am še pripomniti, da bi državna posestva in institucije z »porabo teh go-jeticev na vsak načit) bolje nspovala in res služile za vzgled vsej okolici, kai' je tudi vendar njih pravi in prvotni namen. F. Kafol. strok, nčit. Grm. Dijašlii imi v nouDmBšhem frančišliansliem samostanu. 2. septembra so se zbrali duhovniki novomeškega Iir.redniškega okrožja v ta-kajšnem samostanu k prvem» skupnemu sestanka. Navzočih je bilo do 35 gospodov. Med drugimi I'eferati je bilo na dnevnem redu tudi piedavanje o važnosti dijaškega konvikta za Dolenjsko, PreČ. g. dekan iz Metlike, p, Valerijan IJčak je v svojem temeljito sestavljenem predavanju govoril tako prepričevalno, da je bila z velikim navdiišenjem enoglasno sprejeta resolucija: Takoj se naj ustanovi dijaški zavod za Dolenjce v prejšnjih šolskili itrostorib frančiškanskega samostana. Resolucijo je tudi potrdil p. proviticijal Avguštin Ćampa. ki je pi'ihitel iz Ljubljane k temu važnemu sestanku. Za to šolsko leto se bo spi ejelo maifjše Število prvošolcev in sicer samo Doleiqcev, Kateri stariši želijo dati svoje otroke v ta novi, preputrebiii zavod za Doletijsko, tiaj se takoj oglasijo pri vodstvu zavoda v frančiškanskem samostanu. Da bo ta zavod odgovarjal novomeškim dijaškim razmeram, se bo dozidalo temu poslopju še večje poslopje, tako, : di: pj Hadrijaii Kokolj, dr. p. iliigo Bren in p., Ciprijan Nai>ast; pomožna učitelja sta p. Bernardin Mlakar in P- Evstabij Bei'lec, za piofesuro se pii-pi'avlja p. Janez Žutga. Vseučilišče v Ljubljani. — Regent Aleksandei- je potrdil zakon o vseučilišču kraljestva SHS v Ljubljani. Univerza bo imela pet fakultet; medicinska fakulteta bo obsegala isprva samo dva pripravljalna letnika, OÎ>enem je potrdil regent zakon o izpremembîih in dopolnitvi že obstoječega zakona za belgrajsko vseučilišče. — Za i'edne profesorje so imenovani za vseučilišče v Ljubljani. Na bogoslovni fakulteti: dr. Ivan E. Zore, dr. Aleš Ušeničnik in ih'. Fr. XTáetiiňnik, vsi trij« doslej iirofesorji na bogoslovnem •učilišču v Ljubljani. — Na pravni fakulteti: dr. Ivan Žolger, bivši minister in redni proi'esor na vseučilišču na Dunaju; dr. L. Pitamic, izredni profesor na vseučilišču v Crnovieah; dr. Bogumil Vošnjak, docent na vseučilišču v Zagi'ebu, in dr. Ivan Žmavc, biblioiekar T. razreda na vseučilišču v Piagi. — Na modroslovni fakulteti: dr. .Tosip Plemelj, redni profesor na vseučilišču v Črnovicali ; dr. Rajko Nacbtigal, redni profesor na vseučilišču v Gi-adcu; dr. Fran Ramovš, docent na vseučilišču v Gradcu, in dr. Prijatelj, kustos na dvorni biblioteki na Dunaju. — Na inediciuBki fakulteti : piimai'ij dr, Botteri, dr. Šerko in dr. Plečnik. — Na tebtiični fakulteti: prof. dr. Rib. Ziipanič, docent na tehnični visoki šolt na Dunaju; dr. Karol Hinterlechnei'. šef geolog, dižavnega zavoda na Dunaju; piof. dr. Maks Samec na Dunaju, ter ing. dr. Milan Vidmar. Orli. V Stopiťah se je osnoval orlovski odsek. Priglasilo se je že 41 vilih fantov in se še vedno piiglašajo. Orlovska misel zmaguje in pi'odira vedno daije. — Dolenjska vstaja! Novomeški Sokol piiredi v nedeljo 14, septembra 1919 na Loki javno telovadbo ^ in Ijinlsko veselico. Začetek ob 15. uri. Sodeluje godba novomeškega Sokola. Vstopnina: Sedeži 3 K, stojišča 1 K. Sprejem gostov na kolodvoiu in obhod po mestu ob 13. uri. Mestna hranilnica v Novem mestu, v mesecu avgustu 1919 je 17t strank vložilo 149.329 kron 70 h ; 225 strank vzdignilo 202.579 K 57 h; stanje vlog 8,.592.57I kron 19 h; denarni promet 562.351 K 17 h; vseh strank bilo je 524 Javna zahvaltiost. — županstvo v Novetii mestu je prejelo od kluba belgi'aj-skih maturantov sledečo zahvalo: Beograd, 12. augusta 1919. „Beogradski maturanti! ushićeni izvain'ednom srdačnošéu, kojom sil pi'ilikom svoga puta po jugoslovenskim zemljatiia u Novom Mestu bili dočekani, nemaju dovoljno snažnih refii, da izjave gradjanstvH Novog Mesta svoju toplu bratsku zahvalnost za ukazanu im pažnju. Oni koji imaju tu sreću, da pripadaju generaciji podmlatka, koja će prva imati da primi u nasledstvo jad na kultuinom podizanju svoje velike ujedinjeno otadžbine, poneii su sa svoga puta dovoljno podsti'eka da oduševljeno ilelaju za ceo svoj život. Oni su lično videli i osetili, da jugoslovensko jedinstvo nije više samo jedan daleki ideal, nego stvai'iiost koja nas zapovednički poziva sve na složan posao. — To je najlepši rezultat koji su beogradski maturanti imali od svoga puta. Oni smatraju za dužnost, da to javno saopšte i da ovim putem zahvale svima gradjaninia Novog Mesta, koji su takodje mnogo dopi'inesli da njihovo ushićenje bude što potpunije. — Uprava „kluba Beogi'adskih Maturanata". Poziv možem in tantom v Belokrajini ! Lepo število mož in fantov ima navado vsako leto romati k Mariji Pomagaj na Brezje. Nekatei-e veŽe sedaj še obljuba, ki so jo v pi'cstani vojski storili, da se bodo šli zalivalit Mateii Božji za srečno oteto življenje. Možje in fantje! Pojdimo skupno, nas bo lepše videti, pa naša verska zavest bo bolj poživljena. Priliajali bi na posamezne postaje v Belokrajini k zjutra-ifjeiiiu vlaku v soboto 20. septembra. Popoldan stno že na Biezjah, kjer bo skupna pobožnost ter prilika za spoved. Drugo jutro v nedeljo skupno sv. obhajilo. Dopoldan odidemo iz Brezij ter smo z ve-černitn vlakom že zopet (bnua. Itiieli bomo svojega duhovnega spremljevalca. 1'riglase za vdeležbo sprejema v vsaki žujiniji g. župnik. Porotne obravnave. Pri tretjem rednem porotnem zasedanju pri okrožnem sodišču v Novem mestu, ki se prične 15. septembra t. 1., se bodo itiieli zagovarjati, v kolikor je dosedaj znano, sledeči obdolženci. — Dne 15. septembra : Jaklič Makso in Di agelj Janko radi hudodelstva ropa; Vrabec Jožef radi hudodelstva tatvin'e. — Dne 16, sept.: Fritz Albin radi hudodelstva tatvine. — Dne 17. septembra: Soško Janez in Tomše Anton ittdi hudodtjlstva uboja. — Dne 18. septembra: Stezinar Ferd., Malnerič Ivan in Skala Lovrenc ladi hudodelstva goljufije. — Dne 19. septembra: Murn Janez, Kenis Ui'ša in Diniek Klara radi hudodelstva tatvine. — Dne 20. sept.: Tei'opŠič Ivan, Muc Alojzij in drugi radi hudodelstva tatvina Avtobus vozi po§to, ljudi in prtljago-vino vsak dan iz Novega mesta pioti Krškem in iz Krškega proti Novem mestu. Iz Novega mesta odhaja ob G. uri in 30 minut zjutiaj in pride v Ki-ško ravnoprav do vlaka, ki vozi ob 9. uri iz Vidma v Zagreb. Iz Krškega odhaja avto ob 3. uri popoldne, toiaj pol ure pozneje, ko pride vlak iz Zagreba na Videm-Krško ter pride v Novo mesto okrog pol 6. ure zvečer, tedaj zopet prav do vlaka proti Belokrajini ali proti Ljubljani. Na vozu ima prostora do 20 oseb. Cena za 1 kilometer znaša 50 vin., do Ki'škega 20 ki'on. To novo upeljavo, za katere uresničenje gre največja hvala g, Matkotu, pozdravljamo z vsem zadovoljstvom. Priporočilo narodnega podjetja. V Slovenjemgradcu je sekvester Schullerjevih posestev g. Stanko Košir dal v najem takozvani Schullerjev hotel „Sandwirt" znanemu g. Andreju Oset, ki je bil na Koroškem v Tolstem vrhu ob priliki, ko so Nemci zasedli lunoško, popolnoma oplenjen in nničen. V hotelu, ki se bo poslej imenoval „Hotel Beogiad'', je tudi kavarna. Na lazpolago so tudi sobe za tujce in vozniki, kegljišče in krasen vrt. Vsem bližnjim in daljnim Slovencem ter potnikom novourejeno podjetje najbolje priporočatiio, — G. 0.:iet bo imel v hotelu tudi^ mesarijo, veletrgovino z vinom ter bo imel vsak čas na razpolago najboljša bela nova in stara vina ter jiristna črna. dalmatinska vina na drobno in na debelo. Oojitilničarji se naj otresejo nemških vinskih tigovcev in potnikov ter naj naročajo od dotiiačih jugoslovanskih vinskiti trgovin, ki. jim bodo gotovo vsaj jednako dobro postregle kakor nemški judovski vinski tigovci. Ogenj je nastal 10. septembra t. I. v (Jegelnici pri Novem mestu. Oškodovana sta posestnika Kukman in Pavlič. Zgorel je pod, senica, lilev'in kozolec. Zažgali so zopet otroci. Pohvalno moramo omeniti vrle železničarje, ki so piilnteli na pomoč ter pomagali ogenj pogasiti. Sprejemanje nepravilno žigosanih bankovcev. Od davčnega mada smo prejeli pojasnilo, da se nejasno aii dvomljivo žigosani bankovci sprejemajo v plačilo pri vseli državnih blagajnicali. O kaki kaznivosti gleile takih bankovcev sploh ne more biti govoia, ker veljajo taisti po izdanih predpisih za polnovredne. Da se tedaj ljudstvo s tem iie bega ter da se olajša in omogoči javni denaini promet, Itodi zlasti trgovcem in obrtnikom pojasnjeno, da je odkloniti le take bankovce, ki nosijo očividno ponarejeni žig, kar pa se da v slehernem slučaju, je li žig pristen ali ne, lahko i)resojati. Varujte se griže! Griža (dizenterija) nastopa, kakor že v zadnjih letili, tudi letos )irecej pogosto. Povzročajo jo bacili griže, ki s hrano pridejo v črevo in tam povzročajo vnetja, je torej nalezljiva bolezen črevesa. Krčevite bolečine spremljajo pogosto izločevanje jako žlemnatega, včasih krvavega blata. Bacil gi'iže, povzi'očitelj bolezni, izloča se z odjtadki in se drži vsega, kar se z njimi neposredno ali po-siedno onesnaži (loke, perilo, posode, stranišča). Muhe, ki oblezejo izločke, jjrenašajo bolezenske kali tudi na jestvine. Po umazanih prstih, žlicah itd. in jio jestvinah pridejo te kali v jirebavilne organe zdi'a-vega in povzročajo tako obolenje. Po ziaku se bolezen ne prenaša. Vsaka nerednost v prebavilnib oi'ganih pospešuje okužbo. Da se ubranimo griže, pazimo na sledeče: 1. Varujmo se vseh težko prebavnih jedi, pred vsem onili, ki so morda onesnažene; ne uživajmo neolupljenega sadja, ne kumar, ne solate. Ne pijmo surovega mleka. V obče uživajmo le kuhane jedi. 2, Na straniščih je paziti na največjo snago; po možhosti je uporabljali le domače stratiišče. 3. 0,'inažimo si roke po vsaki upoi'abi sti'anišČa in pred vsakim kosilom oziroma južino. 4. Pri sumljivih znakih (bolečine v trebuhu, bljuvanje, driska) je povprašati takoj zdravnika. Gospodarstvo. Predavanja o kletarstvu. Vinarski nadzortiik B, Skalický v Novem me.stu pi'iredi tekoče jeseni v naslednjih krajih predavanja o umnem kletarstvu: 1, V pondeljek ( praznik) B, septembra t. 1, ob pol treh ])opoldne v Semiču. 2, V nedeljo, 14, septembra t, 1. ob 7. uri zjutraj v Řt. Petru jiri Novem mestu. 3, V nedeljo, dne 2 L septembra t. 1. ob 7V2 ui'i zjutraj v Sv. Križu pri Kostanjevici. 4, V nedeljo, dtie 28. septetiibra 1.1. ob 7Va mi zjutraj v Št, Rupevtu, 5, V nedeljo, dne 5. oktobra 1.1. ob Vfi uri zjutraj v Tiebnjcm, G. V nedeljo, dne 12, oktobra t. I. ob 7Vs uri zjutraj v Št. Jerneju. 7. V nedeljo, dtie 1 9. oktobra ob S. mi zjutraj na (Jatežu pri Veliki Loki. Z ozirom na veliko važnost umnega kletarstva za vinogradnike, .se priporoča, da se vinogj'adniki v obilem številit pi'e-davanj udeležujejo. Gospodinjska šola v Smihelu pri Novem mestu prične svoje novo šolsko leto s 15, oktobrom t, 1, — Šola je šestmesečna ter ti-aja do 15, apiila 1920. V šob) se sprejemajo letos samo vnanje go-jenke, ki statnijejo v bližnji ok(dici ter morajo same ski'beti za potrebno liiano. Prošnje x.a spi'ejem je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. I. pri vodstvu gospoiVnjske šole v ňtiiibelu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi potieltna navodila. Prošnje so koleka proste. Kmetijska Šola na Grmu prične z mesecem novembrom novo šolsko leto 1919/20. Zimska šola traja ilve zimi; od novembra do konca niarca. Priporočamo to šolo predvsem sinovom iz živinoiejskilt in poljedelskih krajev. Letna šola traja oil novenibia do konca oktobia in je namenjena predvsem sinovom iz vinorodnih kiajev. Za sinove revnih posestnikov je oddati po 10 prostih mest za zimsko in letno šolo. Pro.šnje za sprejetii, katerim je priložiti krstni list ali domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo tei' izjavo starišev ozir. varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške .Šolanja, je vložiti zadnji čas do 1. oktobra t. 1. na ravnateljstvo državne kmetijske šole na Gi'mu pri Novem mestu, kjer se dobe tudi vsa potiebna jiojasnila. Pj'oštije .so koleka proste. Piošrijam za prosta mesta je priložiti tudi oblastveno potrjeni premoženjski izkaz. Lesna industrija. Naši lesni prodii-centi in industrijci so že pi'ed meseci spoznali, da se morajo združiti v tesne in krepke organizacije, koje jim naj zajamČijo, da bodo svoje blago v primernih prilikah spravili v piomet. Pri tem so si bili v svesti, da mota tako združenje obvarovati našo deželo pred zloglasnim prekupčevanjem in verižarstvom, vzcvetelim za časa vojne. Niti še ne sme pozabiti ju'eteče tievarnosti židovske invazije iz sosednih pokrajin, ki jih preveč tepe hebrejska šiba. — Meseca maja se je osnovalo v Ljubljani pod egido „Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kiaijest.va SHS" strokovno društvo, kojega namen je. vsestransko zastopati skupne inteiese lesne pi'odukcijejn industrije. Dne 23. avgusta t,. I. se je to društvo, ki je že od početka sem delovalo z vidnim uspehom, na novo in tesneje konstituiralo poil imenom „Paiuionia", društvo lesnih industrijcev v Ljubljani, — Obnovljeno društvo noče delali bojevite konkurence solidni domači lesni ti'govini, nasprotno je ves čas v prijaznih odnošajih s sličnimi oiganizacijami lesnih trgovcev in postopa z istimi povsod solidarno, kjei' gre za skupne stanovske težnje in za koristi te vaŽne panoge v našem gospodarstvu. Vendai' pa se je dejanski izkazala potreba, upoštevati različnost proiiukcijskili in trgovskih prilik naše industrije in ilejstvo, da združuje „Pannonia" že izdatno število velikih podjetij v svojem delokrogu, dokazuje piav jasno, da se je diuštvo osnovalo povsem na stvarni podlagi, na temelju zdiave go-spodiii-ske politike. — Diuštvo ima svojo ptsatno v Řeienburgovi ulici št. 7/11, nad Jadianško banko, in naj interesenti tam za, htevajo informacij, Dasi obsega „Paniionia" že pi-ecejšen del slovenske lesne produkcije, vendai- vabi zlasti večja ilomača i)odjetja ter sorodne zadruge, v kolikor že niso vezani v diugib zvezah, da pristopajo „Paiuioniji" in si tako zagotovijo uspešno razpečavanje svojega blaga doma in neposredno na inozemske odjettialce. Obenem })a more di'uštvo svetovati in podpirati svoje člane v vseh vjii'ašanjih in težnjah lesne industrije in ti'govine. Oddaja plemenskih bikov, Poverje-ništvo za kmetijstvo bo razdelilo v torek, dne Iti, septembra 1.1. 12 Čistokrvnih mon-tafonskih bikov v povprečni starosti 1 in pol leta potom javne dražbe na pristavi v GoriČanah pri Medvodah, Živinoi'ejci se vabijo, da ne zamude ngodne prilike za nakup i)otiebnih plemenjakov, zlasti iz krajev, kjei- bikov primanjkuje in kjer imajo enobarvno sivo živino. Opozarjamo na to pi'iliko tudi naša županstva zaraili razglasa in nase Živinoiejske zadruge. Srbsko nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Glavna zveza srbskih ktiietijskih zadrug namerava v kratkem v naši pokrajini nabaviti plemenska goveda za one tamošnje živinorejce, ki so nied vojno pri.'ili ob živino. Ker je ravno vnovčevanje plemenske govedi izredne važnosti za bodočnost in povzdigo naše živinoreje, priporočaitio vseni živinorejcem, živinorejskim zadrugam in diugim kme-.tijskim organizH(iijan), da gredo tem na-kupovalcem pri nakupovanju in prevažanju živine kolikor mogoče na roko. — De-želtia vlada za Slovenijo, poverjt^ništvo za kmetijstvt». Izvoz iz Jugoslavije. Odslej se sme glasom odredbe O. U. 8493, IG. avg. 1919 Za jesensko saditev t* imamo lepe jablane, hruške in sliue (češplje) v zalogi. Vrsto in cene na zahtevo pismeno. Ker je jesenska saditev veliko ugodnejša nego spomladanska, priporočamo takojšnjo naročitev. Razpošiljati se začne v drugi polovici vinotoka in sicer po vrsti, kakor bodo dohajala naročila. ¥ Î Sadna drevesnica graščine Mokrice ^ pošta Jesenice na Dolenjskem. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□an □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DD. □ p ' □ Centralne uprave izvažati iz naše države le pioti zdravi valuti. Ta oiisejilev velja tnili i!a vino, žganje, jabolííiiik, koi'uziie stoi'že in vinske "(Irože, katei'i predmeti so se ilosloj glasom odredlje 0. \ 18 I 9, 25. junija 1919 (Neutralne uprave laliko izvažali proti plaCihi izvozne pristojbine brez omejitve glede valute. Izvoz iiieiUi, lasusnega ^semena, malin in drugega jagodirja, pa je si)li)b })repove(lan. Gornja Straža. ÍV, Sedaj pa prosimo našo mlado novo vlado Jugoslavijo: 1. Da nam vsa javna pota in stfize z uradnimi deželnimi mejiiiki omeji glede širokostí. 2. Da ukaže deželni kmetijski šoli na Gi'inii napraviti^ urediti in vzdržati vsaj jedno javno pot in jedno javno steiřío kot zgled, uzorec, ninšter, osobito glede širokosti, napetosti in odpeljave potne vode. Po tem tizorcu naj bi bila vsa javna pota in steze urejene po vsem Dolenjsketii do določenega i'oka (dveh let}. 3. Da vlada zapleni po preteku določenega roka; vsa nepotrelina pota in steze; vse divje žive meje in neobdelano zemljo poleg potov; vse zemljiške parcele ill poslopju, ki se dotikajo nepopravljenib potov; vso uprežno živino tistlisi neusmiljenim gospodaijein trinogom, ki svojo uprežno živino na zanemarjentli in nepopravljenib potih z vožirjo trpinčijo, muěijo in uničujejo. 4. Vlada naj vso zaplenjeno živino, poslopja, zemljo proda na javni dražbi z obveznostjo, da mora kupec knpljeno zemljo v določenem roku kultivirati, pota pa popraviti po vzorcu. Z ogi'omiiim denarnim izkupičkom pa vlada prav lahko vravna zavoženo avstrijsko vaíuto. Lenuli potov In trinog uprežne Živine naj b» postavno izključen, biti lastnik zemlje in živitie. 5. AHada naj pomisli, koliko je vedno dobrih, pridnih, delavnih ljudi in družin, kil bi prav radi obdelavall zanemarjeno rodno zendjo, pa jo nimajo, in jo ne smejo, ker Je last lenuhov ali nehrižnežev. 6. Vlada naj izposluje zakon, da bo vsaka zemljiška last, posest glede odpeljave potne vode v dolgosti 20 metrov dojakljiva. 7. Izpeljava goinjih naredit ne bi prizadejala vladi novih stroškov, ker imamo zadostno število kmetijskih in poljedelskih nadzornikov,' kakor: vinarski, sadjarski, vrtnarski, gozdarski, klelarski nadzorniki Itd. Ti bodo kot taki v teku jednega leta veě stolili za napredek kmetij.stva, kakor sicer deset let. 8. Vlada naj pomisli, kaj pomaga subveiieijonirati uzorne hleve in gnojišča, nagiaditi bike in žrebce, će se pa na drugI strani naša tiprežna živtua na skrajno zanemarjenih potih trpinči, miiči, zatiia in takorekoč sistematično brez potJ'el»e uničuje. 9. Vlada naj pomisli, da so gospodarska pota lasne žilice, odvodnice in privodnice vsega telesa našega kmetijstva, ogi'odje in okostje naše I'odne zemlje; in ker je kiiielijstvo s tem tako v notranjosti, kakor v sestavi bolno, je ni ])otiioČi di'ugje, kakor v najhitrejši ureditvi gospodarskih potov in stezá. D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D D □ □ □ □ □ □ □ D □ D Hranilnica in posojilnica ^^^ za Kandijo in okolico 1'egistrovaiia zadruga z nuomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje O 2 O po čistih 2 Posojila se dovoljujejo na osebni kredit In na vknjižbo po 4° O □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ O □ D O □ □ □ □ □ □ □ □DDDnanaaQDnnnnnnDDDna□□□□nDnnannaaDDnnDDDnonaooa Na delo tedaj, na delo, na hiti'o delo, brez odlašanja na delo, na delo za vrav-navo vseh potov in stez/u na delo pu vsem Dolenjskem ! Ti blagi jmtnik pa potuj le dalje in dalje [10 vsem Dolenjskejn! Opazuj, budi, opominjaj! Morebiti zašije kedaj tudi našim dolenjskim potom luč svobode in napredka. Hinlournih potnijt voda in blata osvobojena pota povzdignila bodo naše zanemarjeno kmetijstvo na vrhunec na-piedka, omike in kulture. Doneski k vremenoslovju Bele Krajine. J, Saâelj. VI. Kakáno yreme smo imeli v Beli Krajini, zlasti v adleški župniji, v zadnjih 10 letih v posameznih mesecih. Mesec mai'ec je bil piav neugoden. Imeli smo sicer nekaj lepih in solnčniii dni, a večinoma pa je bilo le grdo vreme. Sneg je ležal še skoi'aj ves mesee. Pioti soincu je sicer skopnil do sv. Jožefa, a v senci in i)o dragah pa ga je bilo še dosti, zlasti pa še po hostah, kjer ga je l)ilo še koncem meseca skoi'aj do enega Čevlja na debelo. 22, in 24. pa je ■zopet prav hutlo snežilo po noči in po dnevu in je padJo zopet čez 1 ped snega. Sploh smo bili imeli v tem letu v ]3eli Krajini dosti več snega/ kakoi' drugod po Kianjskem in Štajaj'skem, kakor so nam blil piavili vojaki ju tujci. Februarja je bil pii nas vojak, in se jn čudti. koliko je v Beli Krajini suega, češ, da ga je na Noti'anjskem piav malo. 1. marca pa nam je pravil zopet drugI vojak, ki je prišel iz Štajarskega, da so po iSjiodnjem Žta-jarskem oj'aii in sejali, ker ni bilo tam nič snega, pri nas pa ga je bilo takrat do kolena. Tudi okoli lu'anja, Kanniika in Ljubljane ga je bilo neki prav malo, a pri nas pa izredno veliko, da so se rušile pod njim strehe, kakor v Purgi, na Bednju in v Tribučah. Zaraiil debelega snega niso mogli ljudje tudi v tem mesecu skoraj nič delati, razuu v vinogradih, kjer fio rezali nekateri v snegu ali blatu par dni jired sv, Jožefom, dj'ugl pa šele'koncem meseca. Po polju pa niso mogli nič delati ves mesec. 1J(j zadnjega marca nI bil skoraj nikdo Še oial ali sejal. Povprečtic zime ozir. topline smo imeli v tem mesecu zjutraj ob 7. od 5 do 9 5 C, popoldne ob 2. pa od 1 do llSC. V tej dolgi in hudi zimi je bilo yudem po.sebno iiudo tudi še za krmo, katere so bili dobili miimlega leta tako malo. Zato so tolkli po nekaterih liišali kiaaunce, to je turŠIčne stroke in te osoljene polagali živini. Neka žena pa je, ko ji je zmattjkalo krme, j aztigala najpi eje streho na svinjaku in slamo izpolagala kravi. In ko je te zmanjkalo, pa se štalo, da ji ni poginila krava, ker ji ni imela polagati kaj diuzega. Sneg je polomil tudi obilo drevja in naredil precej škode tudi po vinogi'adih, kjer je polomil tudi obilo trt. Tudi zajci so naredili veliko škode po sadnem drevju in vinogiadih, kjei so oglodali drevje in trte. Vsled prehude zime pa je poginilo v naši žuimijl tudi nekaj prascev, ovac in eno tele. Več brejih svinj pa je vsled hude zime tudi zvrgto, ker imajo ljudje slabe in mrzle hleve. Veliko je trpela pa vsled zime in pomanjkanja tudi goveja živina, ki je močno oslabela, posebno še krave, da niso mogle stati po hlevih in da so kar padale po tleh, in da so jili moi'alî vzdigovati. Nekaj jiii je im tudi poginilo ali pa so jih morali priklati, kar pa ni čudno, vsaj je bil po nckateriii hlevih led In pa stelja vsa zmrznjena. — Vsled sti'ašne žitne so )Kizebli tudi orelii, da nekateri niso ali sploh nič odganjali, ali le prav slabo. Razvedrilo. če se dva kregata, se tretji veseli. Sodnik: „Vi ste bili priča, ko sta se zakonska prepirala; ali ste se kaj izpodtikali nad temV- — Priča: Jíaj še! Vesel sem bil, da nisem oženjen!'' Napek razumela. Migovec in ide pijan domov ob treh zjutraj. Ona ga začne zmerjati. On pa mrmra: „Memento mori!" — „No ja — pravi ona — to že vem, če se ne moreš Izgovaijati, pa kolneš!" Zlobnež. Gospodinja svojemu gostaču; „Verjemite ml, da le oženjen človek ve, kaj je.si-ečno življenje!" — Samec: „luiate prav, — ampak potlej je prepozno!" Zakonska ničla. A: „No. kako se kaj počutiš v zakonskem stanu?" — B: „Piav slabo! Kaditi ne smem, vina in piva ne smem piti in z doma iti tudi ne!" — A: ^Torej moraš obžalovati, ker si se po-ločil'?'' — B: „Tudi obžalovati nesmem!'' Prvo kosilo. A: „Kako se je tvoji ženi posrečilo prvo kosilo?" — B: „Prav slabo, — — še kuharske bukve so se prismodilel" Skregana, Žena možu pri kosilu: „Zapri no kuhinjska vrata! Saj ni treba, da bi dekla slišala, da nič ne govoriva!" O te ženske. A: .,Zakaj se ])a sestrice-dvojčice vedno prepirati?' — B: „Slehaina trdi, da je prva na svet prišla in Itoče biti ta mlajša I'; Zakaj — zato. A : „Zakaj se pa sosed in ona ne zastopita?*' — B: Zato, ker se že pred poroko nista razumela!" — A: „Kako je to?" — B: „I, no, on je mislil,' da ima ona denar in ona je mislila, da ga ima on !" Zakon. Mož: „Tolikrát se sliši, da zakonski, ki se nc zastopljo, živé kakor pes in mačka. Le poglej našega psa, kako lepo leži na soincu zraven mačke!'' — Ona: „Zveži ju skupaj, pa boš videl, da bo drugače!" Kratko pa dobro. Ani: „Papa, kdaj pa se imenuje obleka .najnovejša moiia'? — — Papa: „Kadar je še bolj neunnia, kakor prejšnja!" 30 kron nagrade dobi doliftii, ki ti.i?.Mitit[ osebo, koja je piodajitia v mestu ali okoUc! pred Kakimi 22 dnevi Sest rumenih, za /akol Se ne godnih rac. ZglasIU, se je pri iipravniStvu Udi- Novic Tvrdka E. GUŠTIN v Metliki - dobavlja poljedelske stroje vseli vrst. ^ Zalitovajte r.enik !■ Župni urad v Št. Petru kupi dobro ohranjen vinski sod 21^ tli do hektolitrov Vinskega kamna 500 do 100 kil ima na prodaj po zmerni ceni Janez LUZ AR, Gor. Suhadol, pošta Brusnice, Dolenjsko. ŠIVALNI STROJ Singerjev, predvojno blago, nov, je na prodaj. Naslov pove uprava Dol. Novic. Trgovski lokal se išče v najem. Naslov pove upravništvo Dol. Novic. Ogli Kupi se parna ali vozna žaga. Vsaka množina bnkovih, hrastovih in mehkih drv. Obvezne ponudbe poslati na družbo: „Impex« v Ljubljani. Proda se hiša s sadnim vrtom, kozolec, trije svinjaki in šest velikih parcel, pripravne za vinograde, v bližini tarne cerkve v Beli cerkvi pri Novem mestu. Cena 20.000 kron, Poizve se pri Franc Ljubi v Novem mestu št. 66 (rotovž). Nehaj Lefa^e patronov kal. 16 in central patronov kaL 12, Ima za oddati IVAN PETRIČ, Kandija št 42, p. Novo mesto. — Na zahtevo preskrbi tudi lužni kamen {kamen za žajfo kuhati). Lekarna J. BERGMANN v NOUEM MESTU kupuje po najvišji ceni: kiniel, janež, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, kamilice, žavbelj, ajbiš, tavžentrože, lisičjega repa seme (štupa) ženof in druga zdravilna zelišča sveža ali suha msi>u uiu. iiuvit. ^ I i 1 1 • Mala hiša OgljB Zil llhati se^odda v najem s 1. novembrom t. I. v bližini Novega mesta. Zraven spadajo dve njivi. Posestvb bi lahko najemnik pozneje tudi kupil. Naslov se izve pri upravništvu Dot. Novic. PÇ^ dobavlja tvrdka Josipina KASTELIC, Novo mesto št. 112. Istotam se dobi vsaki dan sveži kvas Cdroži).