IZ ZGODOVINE NOB
SPOMINI NA DELO IN USTANOVITEV
OF V MOSTAH
Dogodki ob zgodovinski prelomnici leta 1941, ki so tako usodno vplivali na nadaljni razvoj slovenskega in jugoslovan-skih narodov, so — čeprav že odmaknjeni — še vedno živo pristoni v zavesti naših ljudi in v spominu aktivistov Osvobo-dilne fronte. Mnogo udeležencev teh zgodovinskih dogodkov žal ni več med nami; in vsako leto jih bo tnanj.
Eden znanih še živečih aktivistov iz Most je tudi ANTON PERME z Zaloške ceste 76 a, ki je zelo vestno zbiral gradivo o delu OF v Mostah. V obliki spominov ga bomo objavili na straneh Naše skupnosti. Tovarišu Permetu gresta vsa zahvala in priznanje za to, da njegova izvirna in dragocena pričevanja ne bodo padla v pozabo.
Ob tej priložnosti pa uredništvo Naše skupnosti prosi vse borce in aktiviste NOB iz naše občine, da se v čimvečjem številu včlanijo v klub aktivistov NOB, ki deluje pri občinski konferenci SZDL, in s svojimi zapisi za objavo v Naši skup-nosti prispevajo svoj delež k ohranjenju tradicij NOB v moščanski občinL Obenem jih prosimo, da po možnosti pošljejo našemu uredništvu kakršnekoli dokumente iz NOB v naši občini (fotografije, sezname, brošurice itn.), ki bi jih prefotografirali in originale takoj vrnili.
SPOMIN   NA
USTANOVITEV IN DELO OF V MOSTAH
Vedno večja časovna oddalje-nost nas loči od zgodovinskih dogodkov tako v Sloveniji kot v celotni Jugoslaviji, ki so se pri-čeli v apiilu leta 1941 in v kate-rih so častno sodelovale tudi Moste (vsaj pretežni del) so v ti-stem odločilnem času dokazale, da so proletaiske in narodne za-vedne.
Ko so fašisti in nacisti v aprilu leta 1941 okupirali Slovenijo in ostalo Jugoslavijo, ko je vlada strahopetno pobegnila v ino-zemstvo in ko je nečasno kapi-tulirala vojska stare Jugosiavije, je bilo tteba pokazati, koliko na-rodnega ponosa imamo - ali pa postati klavmi hlapec okupa-torja.
Večina takratnih političnih strank, ki so imele slovenstvo do tedaj tako rekoč v zakupu, so pozabile. da so imeli fašisti zase-Jeno naše ozemlje do Logatca in celo Istro. Pozabiii so, kaj so fa-asti počeli z našimi Ijudmi v dol-gih 12 letih, da so pregnali naš jezik iz šol in uradov, zapirali slovenske fante, če so si diznili zapeti v domači vasi ali vaški go-stilni slovensko pesem. Spravili so se celo na nagrobnike s slo-venskimi napisi. Vzeli so pre-prosto na znanje, da je Hitler ob obisku v Mariboru javno zapo-vedal svojim oficirjem in civil-nim oblastnikom: ,,Napravite mi to deželo nemško!" Niso se upi-rali selitvam zavednih Slovencev in duhovnikov v Nemčijo in Srbijo. Vse to teh ,,zavednih" Slovencev ni oviralo, da ne bi postali hlapci in pomagači oku-
patorja. Še državne uslužbence so prisilili, da so se morali udele-žiti sprejema fašistov pred vlad-no palačo v Ljubljani. Ban dr. Natlačen pa iih je šel pozdravih celo na Vrhniko.
Toda tako brez ponosa so bili le vrhovi klerikalne stranke. Pre-tcžni del naroda je imel dru-gačne pojme o časti in ponosii. Komunistična partija, ki je bila sieer maloštevilna in v ilegali, je s sekretarjem Titom na čelu po-zvala vse naiode Jugoslavije na odpor. In naiodi so se odzvali. To je bila sicer pot žrtev in trpljenja, toda tudi pot ponosa.
Ta ali oni bo mogoče godmjal ob teh vrsticah, češ to smo že neštetokiat slišali in nam je dobro poznano. Ne škoduje pa, če se večkrat spomnimo, po-sebno sedaj ob 30-letnici vstaje, na tisti veliki zgodovinski čas, na tisto prelomnico, ko se je tudi slovenski narod pričel zavedati, da ni rojen samo za hlapca, tem-več da si mora svojo bodočnost sam oblikovati in ne čakati, da mu jo bodo oblikovali drugi.
V nekaj vrsticah bi želel obu-diti spomine na zečetke organi-zacije odpora v Mostah.
Ko je KP Slovenije povabila kiščanske socialiste, napredne Sokole in kulturnike na skupni sestanek 27. 4. 1941 in je bila na tem sestanku ustanovaljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda (ali kratko OF), je tudi KP v Mostah, ki je bila za tiste čase razmeroma močna (četudi v ilegali), pričela s pripravami za ustanovitev OF. V moščanski organizaciji so delovali že pre-kaljeni kasnejši vidnejši javni de-lavci Franc Leskovšek, Tone Do-linšek,    Angela    Dovč-Ocepek,
Viktor Stopar, Ivan Osenjak, Lojze Nusdorfei in diugi. Ob okupaciji je bil sekretar celice Ivan Osenjak, zaposlen v Kemič-ni tovarni. Bil je zelo agilen, smel in neustrašen, z velikimi organizacijskimi sposobnostmi. (Policija ga je imela v cvidenci kot nasprotnika režima in to evi-denco izročila okupatorju. Kma-lu po ustanovitvi OF v Mostah ga je aretirala in poslala v tabo-rišče. Po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, kjer je v prekomorski brigadi nekje v Bosni padel).
Kjščanski socialisti niso bili posebno številnt, toda dobro organizirani. Vodil jih je Tone Marinček z Zaloške 17. (Marin-ček je bil na Fužinah aretiran in poslan na Rab, kjer je umri).
V  Mostah je ob okupaciji de-lovalo močno telovadno društvo Sokol,   ki   je   bilo   takoj   raz-puščeno.  Ob razjustu je štelo čez 25 0 članov. Ze ob tazkolu v Sokolu leta 1938 se je društvo priključilo levemu krilu Sokola pod vodstvom Lubej-Polič, ki je bil proti prevelikemu vplivu ka-pitalistov. Zadnji starosta je bil Andrej Šturm iz Ribniške ulice. Lahko trdim, da je 95 % član-stva kasneje delalo za OF.
Te organizacije je celica K.P Moste povabila na sodelovanje.
V  začetku julija leta 1941 je sklicala sestanek v delavnici te-sarskega  mojstra Pavla Pavčiča na Zaloškj s. št. 181. Udeležili so sega:
-  za KP: lvan osenjak, dela-vec  v  Kemični  tovarni,  Lojze Nusdorfer,  uslužbenec v Satur-nusu,     lvan    Bratko,    delegat okrožja OF;
-  za    krščanske    socialiste: Tone Marinček, uslužbenec; Za-loškac. št. 17;
-  za Sokola:   Ludvik Jezer-šek, trgovski uslužbenec, Franc Židan, delavec v mestni klavnici, Nace   Novak,   železničar,   Rib-niška ul.  št.  23, Pavel Pavčič, dijak, Zaloška c. št. 181, Boris Pavčič, dijak, Zaloška c. št. 181, Jernej   Korenčan,   pek,   Bratov Rozmanov ulica, Dušari Zadra-vcc, delavec, Poljska pot št. 54, Franc   Batista,   delavec,   Prole-tarska ul. št. 12, Janez Rupnik, delavec v tovarni Lapajne, Mar-tin Perme, finančni uslužbenec, Okiškega ulica št. 12.
Na tem sestanku je bila usta-novljena OF za Moste in rajonski odbor OF Moste, v katerega so bili izvoljenr za predsednika Ivan Osenjak, za sekretarja Ivan Bratko, za člane: Lojze Nus-dorfer, Ludvik Jezeršek, Jože Stopar, Dušan Zadravec, Franc Židan, Tone Marinček, Pavel Pavčič, Franc Batista in Martin Perme.
V  izvršni odbot pa so bili iz-voljeni:  za KP Ivan Bratko, za krščanske socialiste Tone Marin-ček in za Sokola Martin Perme.
Kmalu po tem sestanku je bila v takratni gostilni Prijatelj v se-
danji Partizanski ulici seja, kjer smo si razdelili delo.
Meje rajona so bile reka Sava zahodno od vasi Tomačevo, To-mačevska cesta, Savsaka cesta, Šmartinska cesta, Njegoševa ulica, Holzapflova ulica, Koryt-kova ulica, (bolnišnica je imela lastno organizacijo). most čez Ljubljanico, za prisilno delavni-co od tesarskega mojstra Kre-garja, čez Povšetovo cesto na že-lezniško progo do Hradeskega mostu, Hradeckega cesta proti vzhodu, Stepanja vas, Gmajna in Zg. in Sp. Hruščica, Fužine, nato čez letališče in vzhodno od Novih Jarš do Save.
Območje rajona je bilo raz-deljeno na 7 kvartov, in sicer:
1.  Nove Jarše - Tomačevo,
2.  Zelenajama,
3.  Stari Vodmat vzhodno od Njegoševe ulice do dolenjske že-lezniške proge,
4.  Novi Vodmat od proge Ob Železnici do Pioletaiske ulice,
5.  Selo-Moste,   vzhodno   od Proletarske ulice,
6.  Zg. in Sp. Kodeljevo,
7.  Štepanja vas, Gmajna, Zg. in Sp. Hrušica, Fužine.
Vsak kvart je imel svoj kvartni odbor.
Prva naloga rajonskega odbora je bila ustanavljanje kvartnih in uličnih odborov ter odboiov po tovamah. Največje število odbo-rov v rajonu je bilo v juniju leta 1942, ko jih je bilo 98; njih šte-vilo pa se je zelo spreminjalo, ka-kor so bili pač ,,delavni" domači izdajalci in okupatorji. Sledili so številni vdori v naše organizacije. Clane odborov so trpali v za-pore, iz teh pa v taborišča.
Odboii so imeli seje praviloma tedensko. Vsak odbomik rajona je bil zadolžen za en kvartni odbor, vsak kvartni odbornik pa za neko število uličnih odborov, katerih seje je motal posečati. Vabil za seje seveda niso po-šiljali. Na vsaki seji so določili, kdaj in kje bo prihodnja seja.
bden zelo težkih problemov je bil, kje naj bodo seje. V lctu 1941 smo se čutili še kar vaine. Seje smo imeli največkrat v po-sebnih sobah ,,naših" gostiln tedaj, ko je bilo najmanj gostov, tj. od 12.-15. ure. V letu 1942 po ustanovitvi bele garde pa smo morali biti mnogo opreznejšj. Seje smo imeli največ pri posa-meznili odbomikih, ki so bili ali vsaj simpatizerji. Seje so morale biti končane tako, da so bili odbomiki lahko do policijske ure doma. Lahko si predstavlja-rao, kakšno skrb je imela hišna gospodinja ob takih prilikah. Okupator pa je pogosto obkolje-val posamezne predele mesta ter natančno pregledoval stano-valce, obenem pa iskal našo ile-galno liteiatuio. Šele po odhodu zadnjega odbornika se je gospo-dinji odvalil kamen od srca. Upoštevaje te okoliščine, smo gledali, da je na sejo prišlo le naj-nujnejše    število     odbomikov.
KJjub temu se nas je nabralo od 4-6. Veliko sej smoimeli tudi zunaj rajona.
Resnici na ljubo rečem, da se fašistov nismo posebno bali. Ko pa so spomladi leta 1942 začeli s prižnic ofenzjvo proti OF, mo-ram priznati, da so imeli pri mar-sikom uspeh. Okupator ni mogel imeti v vsaki ulici detektiva, na-sprotno soseda pa je lahko mi-mogrede pazila, koliko ljudi pri-haja vneko hišo.
Nešteto sej uličnih, kvartnih, rajonskega in okrožnega odbota je bilo pri Andreju Sturmu v Ribniški ulici št. 1. Bil je težko bolan in vezan na posteljo. On in njegova diužina so bili zavedni in dehvni tjlani ftonte. V njego vo hišo se je lahko prišlo skozi vrt. Cetudi ni bil član odborov, smo imeli seje vedno v njegovi prisotnosti. Bil je v vsem na te-kočem in dajal umestne pred-loge in nasvete
NALOGE ODBOROV Glavne naloge odborov so bile: ustanavljanje uličnih odbo-rov in doborov v tovaniah in podjetjih ter kvartnfli odborov in Narodne zaščite, pobiranje obveznih mesečnih prispevkov, ki so znašali 1 % od plače, zbira-nje orožja, obleke, htane in dru-gih potrebščin za partizane, pro-pagando za odhod v partizane, skrb za varno odpremo čez blok tistih, ki so se odločili za parti-zane, podpiranje svojcev, ki so ostali doma brez siedstev, skib za zapornike in intemirance po taboriščih in obveščevalna služba.
SEKRETARJI RAJONSKEGA ODBORA Prvi sekretar rajonskega odbo-ra v Mostah je bU, kot že ome-njeno Ivan Bratko-Janez. BU je mlad študent-absolvent, toda sa-mostojen, poln energije in pre-den član partijc. Z velikim uspe-hom je organiziral celotno orga-nizacijo OF v Mostah. Težko na-logo je prevzel, toda uspelo mu je dobro jo rešiti. Celotni odbor mu je zaupal in po svojih naj-boljših močeh pomagal.
Največ se je zadrževal pri pri-jatelju Lajčiju Kovaču, enemu prvih aktivistov v Mostah, ki je stanoval takrat pri Gomzijevih v Malejevi ulici na Kodeljevem, kjer je bil Bratko februarja leta 1942 aretiran. Smrti ga je rešilo le dejstvo, da se fašistom ni po-srečilo ugotoviti njegove funk-cije. Poslan je bU v taborišče v ltalijo.
Za Ivanom Bratkom je pievzel sekretarske posle MUan Cesnik-Sandi, študent z Viča. Prevzeto dolžnost je opravljal do 1J. ju-nija 1942, ko so ga na Taboru v Ljubljani ustrelili fašisti, češ da je bil podoben likvidatorju fa-šistke Emilije Reya na Gospo-svetski cesti.
Za njim je to dolinost prevzel 'Leopold Krese^FUip, kasneje Jošt. Težka je bila ta dolžnost v tistem času. Okupator je pričel z veliko ofenzivo proti partizanom na Dolenjskem, z namenom, da zajame glavni štab. To se mu ni posrečilo. Nekoliko pa se je skrčilo svobodno ozemlje. Po dvojiti je bilo treba delo, na šte-vilnih sestankih članstvu pojas-njevati svetovni poiožaj. Krese se je spretno umikal zasledovalcem, spreminjal je svojo -zunanjost, skoro vsako noč je prenočeval pri drugi družini. V septembru leta 1942 je bil izbran v okrožni odbor OF.
Nasledil ga je Jože Danev ob pomoči Fani Žagar. Na tem mestu sta bila do konca leta 1942.
Od januarja do junija leta 1943 je bila sekietaika Gizela Dora, ki je bila likvidirana radi izdaje. Za njo je opravljal le posle Gorazd Bratkovič-Zvone, in sicer v juniju in v avgustu 1943. V septembru je dolžnost sekretarja prevzel tovariš Gojc, od oktobra leta 1943 do ja-nuarja leta 1944 pa je vodil odbor Vili Supan, ki ga je bela garda ubila na Urhu. Zadr\ja se-kretarka je bila Franja Bon-Vera s Kodeljevega, k. je bila junija leta 1944 aretirana. Tedaj je bil rajonski odbor zelo rezredčen in je doloval brez sekietaija, saj je obstajal le iz nekaj tovarišic.
Od ustanovitve rajonskega odbora v juniju leta 1941 do ju-nija leta 1944, torej v tteh letih, se je zvrstilo 10 sekretarjev. Od teh so bili trije ubiti, šest pa are-tiranih. To dokazuje, kako težka in naporna je bila ta funkcija.
Omenim naj nekaj zanimivih dogovorov iz pivih mesecev od-pora.
Člani mestne organizacije OF so neko noč vdrli vpisarnokul-turbunda v Ljubljani, ki je bila nad znano kavarno Zalaznik na Starem trgu. Poleg drugega važ-nega gradiva so odnesli tudi se-znatn članov tega društva. Tako smo tudi Moščani priai do se-znama članov z našega področja, ki ga kot posebnost hranim še danes.
SEBO NADALJEVALO