Leto XIX. Stev. 162 DIREKTOR »BORBE« V L A K O BROOVIC glavni in odgovorni UREDNIK MIROSLAV VITOROVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsak elan razen petka. — Cena 10 dinarjev GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA II IG( >SI .AVIJE • LJUDSKA PBAViC A< USTANOVLJENA k. OKTOBRA 1934 - MED NARODNOOSVO* BOUlLNO BORBO JB IZHAJALA KOT U-DNEVN1K IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO I IUL 1961 KOT DNEVNIK NATO P/ KOT TEDNIK * OD I KIVIJA 1993 IZHAJA KOT »BORBA* ZA SLOVENIJO V TRSTU SE JE ZADNJE DNI OKREPILA IREDENTISTI0N9 BONIH Demokratični kroei sodijo, da hočejo tržaške podružnice italijanskih strank ustvariti vzdušje, ki naj bi zavrl o sporazum o tržaškem vprašanju Trst, 7. julija. (Tanjug). — V Trstu se je te dni okrepila dejavnost Iredentističnih osebnosti in organizacij, začenši od škofa Santina, protijugoslovanskih organizacij CLN in »Lege nazionale« do informbirojevcev in ondotnih ekspozitur štirih strank, Jct v Rimu tvorijo vladno koalicijo. Protianeksionistični krogi v Trstu sodijo, da je cilj te gonje ustvariti vzdušje, v katerem sporazum o triaškem vprašanju ne bi bil možen in italijanski diplomaciji omogočiti, da sproži nove zahteve na račun Jugoslavije. Tu zlasti opažajo dejstvo, da, kasneje je predsednik italijanske se takšne gonje močno razmah- j vlade sprejel predsednika tržaške nejo vselej, kadar se kak ekspo- i občine Bartolija, ki se je kasneje nent tržaškega iredentizma vrne z obiska pri kaki ugledni osebnosti rimske vlade ali po obisku predstavnikov italijanske vladne koalicije v Trstu. V zvezi s tem pripominjajo, da je predsednik rimske vlade Scelba sprejel konec minulega meseca škofa Santina. Nekaj dni zatem pa je le-ta v časniku svoje škofije »Vita Nuova« objavil članek, v katerem je ostro napadel tri zahodne velesile, češ da so popustljive nasproti Jugoslaviji. Konec minulega meseca se je v Trstu mudil član vodstva italijanske republikanske stranke La Malfa, ki se je tu sestal ne lamo z vodstvom krajevne organizacije svoje stranke, temveč tudi s šefi ostalih iredentističnih strank in voditelji CLN. Dva dni sestal tudi z De Gasperijem in podtajnikom italijanskega zunanjega ministra Benvenutijem in zatem javno izjavil, da iredentiste »brani odgovorna vlada, ki za svoje delo odgovarja nacionalnemu parlamentu«. Posebno dejaven je tako imenovani komite za osvoboditev ■■ ■ ■■ ■____ - Istre, v katerem sede predstav- ljubljanske 0p6I6 V TlStU niki vseh iredentističnih strank in rapallske pogodbe. Vsa ta gonja poteka, kot sodijo v Trstu, ob popolni soglasnosti in odobravanju italijanskih vladajočih krogov. Poznavalci tukajšnjih razmer poudarjajo, da voditelji tržaških iredentističnih organizacij niso zgolj politični eksponenti taistih strank, ki delujejo v Italiji, temveč so od njih odvisni tudi v mnogo širšem smislu. Nasprotno pa ni bilo opaziti niti najmanjšega znamenja, da bi rimski vladajoči krogi želeli uporabiti svoj vpliv za to, da bi obrzdali protijugoslovansko gonjo v Trstu, pač pa vzbuja njihova dejavnost vtis, da svoj vpliv uporabljajo v docela nasprotni smeri. Zopet velik uspeh in ki je organiziral sestanke ita lijanskih beguncev iz jugoslovanske cone STO. Na teh sestankih je prevladovalo sovražno vzdušje proti Jugoslaviji in na njih so sprejeli resolucije, v katerih zahtevajo »aktivno obrambo italijanskih koristi v coni B«, popolno uveljavljenje tristranske deklaracije in celo spoštovanje tako imenovane Wilsonove črte BONN O LONDONSKIH RAZGOVORIH .Psihološki pritisk na Pariz' Zahodnonemški tisk meni, da pričakuje kancler Adenauer jeseni izjavo o suverenosti (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Bonn, 7. jul. Začetek londonskih razgovorov ameri'ških in britanskih strokovnjakov o nemški suverenosti in o možnosti, da bi ločili generalni' sporazum od sporazuma o EOS, so sprejeli^ v Bonnu s simpatijami jn upajoče vlada v Sloveniji pretežno oblačno * krajevnimi padavinami, temperatura med 15 In 19 stopinj. v vseh ostalih predelih države pa Je bilo lepo. pretežno lasno vreme Temperatura med 20 In 30 stopinj. Vremenska napoved za fletrtek, dne S. Julija: Pretežno oblačno z vmesnimi razlasnitvamt, vendar Se od časa do časa predvsem popoldne, krajevne plohe, nato znatne ••azlas-nltve. Temperatura podnevi do 22*. na Primorskem do 26’ s slabo burjo. mmmrn Poziv vrhovnega izraelskega rabina dr. Iierza Tel Avlv. 7. julija (Reuter). — tela vtihotapiti iz Jordana, je bi-Predstavnik izraelske armade je la prisiljena umakniti se. izjavil, da so se oborožene sku- Arabske čete^ so danes stre-pine Arabcev včeraj poskušale ljale na potniški'avtobus, ki vozi vtihotapiti na izraelsko ozemlje na cesti Tel Aviv—Jeruzalem, prek egiptovske in jordanske toda smrtnih žrtev ni bilo. meje. Dve oboroženi osebi, ki sta V Jeruzalemu so danes poko-se pretihotapili iz Egipta, sta se pali rabina Rosenberga, eno iz-srečali z izraelsko patruljo, pri med žrtev bojev, ki so bili mi-čemer je bila ena oseba ubita, nuli teden v tem razdeljenem Tudi večja skupina, ki se je ho- mestu. Ob pokopu je vrhovni rabin dr. Herz pozval verske voditelje vsega sveta, naj vplivajo na in delovni skupini angloameriških strokovnjakov v Londonu, je Eden dejal, da so francosko'vlado vnaprej obvestili o delu in ciljih te skupine in da jO hodo obvestili o sklepih, ki jih bodo sprejeli zelo hitro, najbrž še ta teden. Na vprašanje, ali bo londonsko f^p-svetovanje zajelo tudi gospodarska vprašanja, je Eden odgovoril: »Neposredna naloga skupine, so vprašanja vojaškega In političnega pomena.* Na vprašanje, ali se namerava vrniti v Ženevo, je Eden odgovoril nedoločno, češ da je še Eden vrnil v Ženevo. slanik se je zanimal, ali se bo je tudi, da za zdaj ne bo zahteval od parlamenta pooblastil glede tega ukrepa. Poudaril pa je, da bo predvidel vse potrebne ukre- Seja angleške vlade London, 7. jul. (Tanjug) Danes Pe Govor je Mendčs-France za-dopoldne je bila prva seja britan- ključil z izjavo, »da čas še ni iz-ske vlade po vrnitvi Churchilla in gubljen« in da »v sedanjem tre-zunanjega ministra Edena iz nutku, ko vlada igra na karte V/asliingtona. Druga seja bo jutri miru, ni primerno storiti nobe-zjutraj. n*h ukrepov taksnega značaja, Churchill in Eden sta baje ob-1 dokler vlada ne bo prisiljena, da vestiJa svoje kolege v kabinetu o lih izda«. obisku v vvashingtoflu in ottawi. i Francija in EOS Sodijo, da se je glavna točka po-1 1 ročila nanašala na ustanovitev | Pariz, 7 julija. (AFP). Odbor vprašanja francoske Položaj v Guatemali Arabce, da bi »opustili pot vojne in se združili z Izraelom«. Dejal Guatemala City, 7. jul. (AFP). je tudi, da Izrael »vneto želi mir Obsedno stanje, ki so ga pro- s svojimi arabskimi sosedi« in iz-glasili 29. junija, je bilo danes razil nado, da bo v bodočnosti ukinjeno. Ustavne garancije v vzpostavljeno sodelovanje s so-nadaljnjih 30 dneh še ne bodo sednimi deželami, uveljavljene. Minister za notra- nje zadeve Serano je izjavil, da veliko število oseb, ki so bile aretirane, niso člani Komunistične partije in da zaradi tega ni vzrokov. da bi ostali v zaporu. Pogajanja v Trung Djiju Hanoi, 7. jul. (AFP). Razgovori AVilKaim Dickson ter pomočnik ratifikacije pariške pogodbe, ki načelnika pomorskih sil viceadmi- izraža na koncu odklonilno stali-ral Davies. 1 šče do ratifikacije. Eisenhower proti spre emif Kitajske v OZN ‘‘ 7' i obrambnega pakta za Jugovzhod- za pravna vpr tem je na vprašanje aii so 110 Az!j° Današnje seje so se ra-! narodne skupščine so ji- davi s 23 fmnnJcVn j« .zen ministrov za kopenske sile, proti t5 glasovom izrekel zoper v rflhl v r nni ^‘olstvo in mornarico udeležili ratifikacijo pogodbe o evropski Hnmi rvtunvnril- Mi np mnromn *»«« bi nam kaj očitali glede dela skupine.« /I Speaker Spodnjega doma Crookshank je sporočil, da bo I ministrski predsednik Churchill v ponedeljek popoldne podal Izjavo o obiskih v Washingtonu in Ottawi. Britanski zunanji minister , ... ima že prvi dan po vrnitvi iz Predsednik Eisenhower je izjavil V/ashingtona polne roke dela. na tiskovni konferenci,, da »do- v Trung Djiiju se baje ugodno raz-1 Danes se je sestal z več tujimi cela in neomajno« nasprotuje vijgjo. Razen tajnih sej so vsak predstavniki. 1 ( sprejemu Kitajske v OZN v seda n tudi konference vodij dele- Francoski veleposlanik v Lon- danjih pogojih Pristavil pa je, Dominikanska republika ( je gači j, na katerih polkovnik Mar- donu ga je obiskal popoldne. Do- da ni pripravljen izjaviti, da bi danes vzpostavila diplomatske celi I ,ennoyuex in general Van j mnevajo, da želi od Edena osebno se ZDA umaknile iz OZN, če bi stike z Guatemalo. Te stike je Tien Dung s pomočjo prevajalca slišati, kakšne sklepe so sprejeli sprejeli Kitajsko v to organiza-prekinila leta 1947 z obrazložit- dajeta dokončno obliko vpraša-iv Washlngtonu, zlasti pa še, kaj cijo. Eisenhower se je tako de-vljo, da je guatemalski režim na njem, o katerih so na sejah raz- nameravata britanska in ameri- solidaliziral z vodjo republikan-čelu s predsednikom Arevalom previjali. | ška vlada ukreniti glede Indo- ske večine v senatu Knovvlandom bil prokomunističen. Dominikan- Ce bodo na ženevski konfe-1 kine in EOS. in nekaterimi drugimi člani Kon- j pripeljati do razdelitve dežele, ter ska republika je danes javila, da renči odločili o razdelitvi Indo- Eden se bo sestal tudi z gene- gresa, ki 10 zahtevali, naj ZDA poudaril, da ne more sprejeti »kot zdaj priznava novo vojaško junto kine, naj bi konferenca v Trung ralnim tajnikom atlantskega v tem primeru zapustijo OZN. izvršeno dejstvo« nedavni umik z kot zakonito vlado Guatemale. Djiju izdelala zadeven načrt. I pakta lordom Ismayem. Edena Potem ko je ostro napadel kitaj- ustja Rdeče reke. \Vashington, 7. julija (AP). sko politiko, je Eisenhovver dejal, da mora Kitajska »s prepričljivimi dejanji v dolgem razdob-iu« dokazati, da bi postala »vredna« sprejema v OZN, Vietnamska zahteva Saigon, 7 julija. Ngo Dinh Dien je danes izjavil, da je prva naloga njegove vlade prenehanje sovražnosti v Indokini. Dejal je, da ustavitev sovražnosti ne sme NOVA OBOGATITEV SOCIALISTIČNE DEMOKRACIJE Sodišča g socialistični demolKiji Zvezna ljudska skupščina je sprejela še dva pomembna zakona s pod- tudi posledica sedanjega stanja prav-ročja sodne zakonodaje. Oba zakona, prvi zakon o sodiščih ln drugi niških kadrov in odstranitve posledic, zakon o gospodarskih sodiščih sta pravni temelj našega sod- ki utegnejo nastati lz profeslonlzlra- nega sistema. Prvi del zakona o sodiščih obsega nova ustavna načela o nja rednih sodnikov. Z znatno večjim ' sodnem slsteinu in o značilnostih sodišča. številom pravniških kadrov, z odstra- | Splošna poteza teli zakonov Je, da .ne predvidevata novega sodnega nitvijo razlik med umskim in ročnim sistema. Temeljna načela o organizaciji ln delu naših sodišč so dobila delom ln ko bo strokovnost postala v teh zakonih samo ustavno potrdilo in organizacijsko okrepitev. Kazen bolj splošna stvar ln družbeno kon-tega ta dva zakona ne pomenita tudi novih ukrepov v razvijanja, krepitvi i trollrano delo, bo lahko sestava sod-in napredku naših sodišč kot važnih ustanov in organov oblasti sociali- | nih senatov dobila novo in bolj de-stlčne demokracije. V sodni sistem prinašata določeno demokratično čvrstost mokratične oblike. Sedanji način vo-ln posamezno načelne novosti, po katerih se ta dva zakona znatno razlikujeta od istovetnih zakonov v večini držav in sta zanimiv prispevek k socialistični teoriji o sodišču. Ali je podraievanje tehstilij RES UPRAVIČENO Že v marcu so se nekatere tekstilne tovarne pojavile na trgu z tovarna pa je 1. julija podražila zvišanimi cenami, češ tla imajo povečane družbene obveznosti po in- j klot od 402 na 400 din, tiskani strumentih družbenega plana, da so tečaji na deviznih obračunskih barhant od 383 na 500 din ild. In' Lenin Je poudarjal, da Je sodišče. Po novih zakonih postane naS »nežen« in občutljiv organ oblasti j sodni sistem Jasnejši, določnejši ln vladujočega razreda. V socialistični popolnejši. Zakona uveljavljata vrsto demokraciji postaja sodišče nežen in novih načel ln prinašata važne po- občutljiv organ zaščite, krepitve in goje za njihovo pospeševanje, razvijanja novih, soclallstlcmu odno- krepitev njihove neodvisnosti ln za sov, pridobitev, družbenih ln fclove- izpopolnjevanje metod sodniškega deških vrednot, nove nastajajoče druž- la. Samo po sebi se razume, da naš be. Sodišče ima tri glavne značilno- sodni sistem ni zaključen, ni popoln, sti, Izvirajoče lz bistva družbeno po- Posamezne določbe, ki Jih prinašata litičnega sistema socialistične demo- tudi nova zakona, sp sad dosežene kracije. Prvič, sodišče Je organ drža- ' stopnje v našem družbenem ln pove in važna vzmet sistema državne ■ Utičnem življenju in posledica posa-oblasti delovnega ljudstva. Drugič, meznih sedanjih ali začasnih okoil-auilr" sodišče Je organ zaščite in uporabe zakonitosti, t. j. objektivno ugotovljenega ukrepa sprostitve družbenih sil ln družbenih odnosov kakor tudi človeške svobode in temeljnih demokratičnih pravic državljanov, ustanov in organizacij. Sodišče Je ne le ustanova socialistične demokracije, marveč tudi socialistična demokratična ustanova, ker s svojim položajem in načinom dela izraza ln garantira temeljne odnose ln oblike novega družbenega In političnega reda. Enotnost sodnega sistema To temeljno značilnosti našega sodstva so izražene in razvite v ustavnih načelih ln drugih važnejših določbah novih 'zakonov o sodiščih. Prvo ustavno načelo je, da imamo samo redni in enotni sodni sistem. Ta sistem Je za zdaj organizacijsko razdeljen na tri panoge: redna, gospodarska in vojaška sodišča. Toda enotnost sistema Je vzpostavljena z Istovetnostjo temeljnih ustavnih načel o organizaciji ln delu sodišča kakor tudi s položajem Zveznega vrhovnega sodišča. Razen nekaterih manjših odklonov so enotna ustavna načela za vsa sodišča naslednja. Sodišča se ustanavljajo samo z zveznim zakonom in sodijo na podlagi zakonov. Državljani kakor tudi ustanovo in organizacij« uživajo enako sodno zaščito. Sodišče zagotavlja slehernemu iste pravice, ki so mu zagotovljene z ustavo in zakonom. V svojih odlokih so sodišča neodvisna. Samo višje sodišče lahko odlok sodišča spremeni ali razveljavi. Proti vsaki sodni razsodbi Je zagotovljena pravica do pritožbe. Ta načela Izvirajo lz demokratizma pravnega reda naše države. , V ostalih ustavnih načelih o sodiščih so Izražena osnovna načela naše državne ureditve. Sodišča so volilna, tako da stalne in začasne sodnike volijo ljudske skupščine In ljudski odbori. V sojenju sodelujejo kot enakopravni člani sodnih senatov državljani kot začasni sodniki. Sojenje je praviloma koleglalno ln javno. V skladu z načelom federalizma Ima vsaka ljudska republika ln avtonomna pokrajina Vojvodina svoje publiki pa sc ustanovi najmanj po eno višje gospodarsko sodišče. Poroštvo za enotnost sodnega sistema jo v dejstvu, da Je Zvezno vrhovno sodišče najvlšje sodišče v državi. To Je postalo novo ustavno načelo. S tem, da zagotavlja enotno uporabo zakonov, Je dobilo Zvezno vrhovno sodišče pravico, da presoja odloke vseh vrhovnih sodlSČ, vštevšl vrhovno gospodarsko In vrhovno vo-luško sodišče. Volilnost sodnikov Razen teh ustavnih načel je treba za splošno presojo položaja in vloge sodišča poudariti nekaj novosti, ki jih prinašata zakona o sodiščih. Zakona ne predvidevata več stalnih administrativnih obveznosti sodišč, da pošiljajo ljudskemu odboru poročila o svojem delu. Stalno sodnike okrožnih sodišč volijo republiške ljudsko skupščine oziroma predstavniška telesa avtonomnih enot. Sodnike prl-sednike teh sodišč volijo ljudski odbori okraja ali mesta s področja okrožnega sodišča, In slccr po načelu soglasnosti (sodnik postane samo tisti gospodarskih sodišč bolj posledica litve sodnikov prek predstavniških teles utreza sedanjemu stanju našega političnega ln državnega sistema. Na splošno rečeno, sta nova za-kpna o sodiščih tista pozitivna ukrepa, ki pospešujeta in bogatita notranjo vsebino socialistične demokracije mestih višji, oziroma da so se podražile surovine v tujini. V zadnjem času pa so tovarne spet začele dražiti blago, češ da so se občutno podražila pomožna sredstva, zlasti barve, ki pri uvozu niso oproščene dopolnilnega koeficienta na ceno. Kar pa je najbolj značilno, je to, da so nekatere tovarne le neznatno podražile svoje blago, druge pa posamezne standardne vrste blaga kar za 30, 40 in še več odstotkov, kar velja zlasti za bombažne in svilene tkanine, medtem ko so cene volnenim tkaninam ostale skoraj nespremenjene. dustrija bombažnih izdelkov v Kra' nju je sredi junija med drugim pO' dražila gradclj za žimnice od 531 na 000 din. Taki so nujznačilnejS primeri, ki kažejo, v kakšnem na' glem skoku in brez ozira na po Irošnika dražijo blago nekatere toi varne, medlem ko se druge še bolj ali manj drže starih cen. Vse kaže, da podjetja, ki dose žejo pri izvozu spričo ugodnega izvoznega koeficienta dobre cene, za' nemarjajo domači trg in se ne bo' rijo zanj, zato lahko postavljajo poljubno visoke cenc. Kes je, da pomožni material ni oproščen dodatnega uvoznega koeficienta, ka- bene ureditve. V razvoju samouprav- v prvih 4 mesecih izdelanih v vsej j no za običajni cic od 223 na 275 kor to velja za osnovne surovine ljanja proizvajalcev, komunalne sa- ,jr2avj 52,3 milijona kvadratnih me- ' din, pralno blago za obleke »to- , in da so nove cene za ta material dosedanjega razvoja te ustanove, go- družbenega upravljanjaTn sploh po- trov bombažnih tkanin nasproti 40,6 bralko« od 480 na 580 din, tiskano v posameznih primerih kar fanta- spodarskoga in pravnega sistema ka- družbijenja državnih funkcij se j kvadratnih metrov v istem razdob- blago za predpasnike in obleke od stične, toda naše tovarne trošijo se . ostala- vsem tem pa proizvodnja ko izdeluje svileno podlogo, je naj- Jo ziiaj^ sodišča čedaljo*^ manj Snežno« naše tekstilne industrije narašča, j prej dvignila ceno svilenega serža in čedalje bolj odkrito orodje pred- Ne gre torej za kakšno splošno po- od 021 na 779 din, s 1. julijem pa sodkov zaostalosti, nestrpnosti in re- manjkanje blaga na domačem tr- je ceno spet znižala na 080 din. žlmsko politike. Nova zakona kažeta, 1 J J P . , , , v m . i- 1:1 „ ,1 da ima sedanja kriza v položaju in gu, čeprav se je močno povečal tu- Velike so tudi razlike med po-avtoriteti sodišč na svetu svoje raz- d; izvoz. Proizvodnja bombažnih sameznimi podjetji v podražitvi redno politične ln Ideološke vzroke tkanin je n. pr. letos za skoraj 20% . bombažnih tkanin. »Tiskanina« in da ni posledica »zastarelosti so- Y. , , , . . . . .. J , , .r ........................ . dlšča« kot ustanovo državne in druž- I večja kakor lani, saj je bilo letos j Kranju je junija zvišala n. pr. V ce- ščin. Tako Je organizacijska ločitev " - - iTgr ----- i -u-,T1,- T„--Ij1, pr,..., ^ . -vr -W~T _________ T . .... T T kor”načelnega stallsta ^ki bi prej go-1 vloga zakonov, prava, zakonitosti ter | ju lanskeL'u leta. r.n nnnnlnnma nnntpn KOllnl TlflVfl ll rir/.llfMI O-l?OSnmla TSk ln OOli- J ... ° * . vorilo za popolnoma enoten sodni nove družbeno-gospodarske in poli sistem. Sodelovanje državljanov kot tlčne enotnosti družbo v socializmu, začasnih sodnikov je med drugim Dr. J. Djordjevič Med podjetji, ki so prva podražila blago, je omeniti predvsem mariborsko tovarno »Svilo«, ki je že 1, marca zvišala svoje cene za 20, 30, 40 in tudi 50%. Tako je znašala tovarniška cena za svileni serž zu podlogo do 1. marca 604 din, potem pa ga je tovarna podražila Ljubljana, 7. jul. Danes ob Šestih dr. Doblda pa Je odprl razstavo, M ! 020 din, torej za 50%. Svileni popoldne Jo ltila v gornjih prostorih ; v zgoščeni obliki podaja pregled krep za obleke je tovarna podražl-Modorne galerije odprt* retrospek- umetnikovega grafičnega ustvarjan," tlvna razstava del nestorja jugoslo- v dobi nad 50 let. vanske grafike slikarja Tomislava ................ ' BALKANOLOŠKI INSTITUT V SARAJEVU 251 na 320 din in dvostransko ti- | stare zaloge pomožnega materiala, skano blago za predpasnike od 331 ki ga zdaj ne kupujejo brez potre* na 400 din. »Inteks« v Kranju je be, ker upravičeno pričakujejo, da podražil v juniju cefir za ženske bo v kratkem tudi vprašanje uvoz* obleke kar od 392 na 598 din, bla- nih koeficientov za pomožne suro-go za namizne prte od 020 na 946 vine rešeno tako, da bo omogočen din itd. Tekstilna tovarna v Pre-1 uvoz tega materiala za tekstilno in-boldu jo zlasti podražila tiskano dustrijo po zmernih cenah. Tudi blago iz celulozne volne od 335 na na deviznih obračunskih mestih bo 425 din in keper barhant od 390 moralo priti do znižanja tečajev, na 503 din. Mariborska tekstilna F. S. Križmana. Vidni brvatskl umet ul k, ki je sedaj v 37. lotu svojega življenja, so zaradi boiez.nl ni mogel udeležiti slovesno otvoritve tor Je im V Sarajevu so ustanovili balka- prlredlteljico razstave ln na prija- noloikl Institut kot ustanovo znan-tolje njegovo umetnosti naslovil br- stvenega društva BiH. Inštitut bo zbi-zojuvko, v kateri želi ruzstavi čimveč 1 ral ln obdeloval etnično gradivo na uspeha. Na otvoritvi so bili poleg , Balkanu, proučeval bo Južnoslovan-Izvršnega sveta LRS Francetu K1 - sko-vlaško ln Južnoalovansko-grške ln predsednika Sveta za n kulturo dr. Dolfetu V o m o v c a prosveto ln H ____ gelnlka navzoči številni kulturni delavci. Od brvatske strani Je pri- sostvovala otvoritvi upravnlea grafičnega kabineta Jugoslovanske akademijo znanosti ln umetnosti dr. Stella U b 1. Po pozdravnih , besedah ravnatelja Narodne In Moderne galerijo dr. Karla I) o b i d e je dr. r ranče Stele spregovoril o Križmana ln njegovi vlogi v naj) umetnosti. Predlog o skupnostih komun v Makedoniji Skoplje, 7. jnliijia Na današnjem sestanku odbora za organ izaclij« oblasti in državno upravo Republiškega sveta Narodnega sobranja LR Makedonije je N i kola Miinčev sta vil in nomna poKrajma vojvoaiuu »vujc ___n“ , ‘ 1 vrhovno sodišče, v vsaki ljudski re- razložil predlog, naj bi na teme- —..... - -—■ ---------- lju dosedanje razprave o komu- nali in spričp gospodarske itn zemljepisne povezanosti posameznih okrajev ustanovili v LR Makedoniji 7 skupnosti komun. Mesto in Okraj Skoplje bi bila ena skupnost komiiiu. Okraja Kumanovo m Kriva Polanka ter mesto Kuimamo-vo bi billa posebna skupnost, sedanji okraji Ovce polje, Maleševo, Kočane in Stramica z mesti pa bi obsegali bregaIniSko- stru-mj&ko skupnost komun. Pelagvni-ja bi obsegala Prilep in Rittolj z okraji Titov Veles, TAkveš in Djev-djeliija. V ohridako-prespanskl skupnosti komun bi bili ohridski, prespamski, debarski in kičevski okraj. 8MRTNA NESREČA V splitskem prlsitanlSiu se Je sl-nofil smrtno ponesrečil inž. Karlo ___________ ^______ ____ Bauman, naS najbolj znani potaplja« kandidat, ki ga Izvolijo vsi ljudski in ladjedelrvlškl strokovnjak. Inž. odbori). Vzpostavitev, ukinitev ter Bauman se je spustil s prokoocean-terltorialna pristojnost okrajnih In I ske ladje »Žužemberk« v vodo, da bi okrožnili sodišč Je Izključna pravica pregledal ladijski podvodni ventil, pristojnih teles, ne pa izvršnih in Ponesrečil se Je lz neznanih vzrokov, odnl stike ter medsebojne vplive. lu od 622 na 817 din, atlas za podlogo od 831 na 1074 din, taft za perilo pa od 290 na 360 din. Druge tovarne, ki izdelujejo svilene tkanine, blaga niso enako dražile. Tako je varaždinska tovarna svile zvišala svoje cene znatno manj, osiješka tovarna pa le za standardno blago in še to največ za 10 °/c. Mariborska tekstilna tovarna, ki prav ta- INVALIDNINA ZA NAD 75% INVALIDE DELA upravnih organov. Sodniki ln sodniki prlsednikl so svobodni v Izražanju >*■ mnenja o vseh vprašanjih, o katerih odločajo. Nihfcc ne more klicati na odgovor sodnika za oddani glas, razen Co s tem stori kaznivo dejanje. Sodna imuniteta je zagotovljena. Pravice sodnika v službi so z zakonom peschej zajamčene. Pogoji za Izvolitev sodnika zahtevajo za sodno funkcijo posebno strokovno izobrozbo, znanje ln odgovornost. Pogoji za odpoklic •odnlka jamčijo za neodvisnost ln določeno stalnost sodni&kega poklica. Samo dokazana strokovna nesposobnost ali moralna pokvarjenost lahko privede do odpoklica, ki ga sodnik ne želi. Gospodarska sodišča Zakona odpravljata arbitražo in vzpostavljata gospodarska sodlSča. V pristojnost gospodarskih sodišč sodijo gospodarski spori in gospodarski prestopki gospodarskih organizacij. Vzpostavitev gospodarskih sodišč jc sad dosedanjo postopne preobrazbe prejšnje državne arbitraže v čedalje popolnejši sodni organ. Bilo pa 1)1 napačno misliti, da je gospodarsko sodišče nova oblika arbitraže. Ustanovitev gospodarskih sodišč sloni na spremenjenih družbepo-gospodarskih odnosih v naši državi. Družbena lastnina nad proizvajalnimi sredstvi ln nelastnlnskl socialistični temelj pravno' Individualnosti q^spodarskih organi/nci.l načelno nasprotujeta sleherni koncepciji o arbitražnem obravnavanju sporov med gospodarskimi organizacijami. Svobodna arbitraža ima svoj temelj v nrlvatno-lastnln-skem ln liberalnem kapitalizmu, kakor sloni državna arbitraža na držav-no-lastninskem temelju. V prvem pri*-meru obravnavajo spore zasebni pooblaščenci podjetij, v drugem pa pooblaščenci države kot predstavniki države kot lastnika. V družbenem redu. slonečem na družbeni lastnini In samoupravljanju proizvajalcev, lahko spor obravnava samo organ skupnosti, ki uporabila zakone In ki ima lastnosti, poudarjene zgoral za sodni organ v socialistični demokraciji. To Je Klavni vzrok, rta smo nri nas vzpostavili gospodarska sodiSCa. Zato so gospodarska sedišča v bistvu novost v zgodovini sodstva in ustanova, vezana na nai novi, družbeno politični sistem In posebej na gospodarski sistem. pRVEtm 4oVENSKlBC5ft Ni^OONO-OS YO B GDI E£§& &VEm mm m »a, 1» ~ **%.• Uredba res določa, da imajo tahš-ni inoalidi pravico do pokojnine, enake osnovi Usteaa nohoinlntke- Tooariš urednik! Po uredbi o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin imajo delavci in uslužbenci, ki se ponesrečijo pri delu in ostanejo invalidi dela z zmanjšano delovno sposobnostjo do 75 %, pravico do invalidnine ne glede na to, ali bo v delovnem razmerju ali ne. Višina invalidnine je odvisna od invalidskega pokojninskega razreda in osnove, o kateri je zavarovanec razvrščen. Inoalidi dela, ki so se ponesrečili pri delu in katerih delovna sposobnost se je zmanjšala nad ?5 %, po nimajo pravice do invalidnine, če so zaposleni, oziroma če; so v delovnem razmerju. jo tahš-kojnine tistega pokojninskega razreda, v katerega je zavarovanec razvrščen. Meni se zdi to nelogično. In nedvomno nad 75% invalid dela 'ne bi želel delati in prejemati invalidsko pokojnino glede na odstotek svoje zmanjšane delovne sposobnosti. Toda če je pokojnina majhna glede na majhno število službenih let in nestrokovnost, tako da od nje ne more živeti, je tak invalid hočeš nočeš primoran delati, da sebi in svoji družini omogoči boljši življenjski standard. Menim, da bi bilo upravičeno tudi takšnim invalidom z zakonom omogočiti prejemanje invalidnine, osa j tako kakor invalidom do 75% ne glede na njihovo 7.a-poslitev. Tako bi si pridobili boljše strokovne in stažne pogoje j za pravico do starostne pokojnine. Na drugi strani pa bi s svojim delom prispevali družbi ustrezni delež v boju za zgraditev socializma, dokler jih ne bo- do zamenjali novi izšolani kadri Zdi se mi nelogično, da so zavarovanci, ki se ponesrečijo prt delu in izgube nad tri četrtine splošne delovne sposobnosti, na fjodtagi zakonitih predpisov, ki urejajo to zadevo, v neugodnejšem položaju od takšnih zavarovancev, katerNi delovna sposobnost »e je zmanjšala manj kot z« 75 c/o. Zdi se mi, da to nasprotuje tudi načelu prekvalifikacije invalidov, katerega cilj je omogočiti Invalidom, da se usposobijo za drugo delo. Zlasti je to potrebno za invalide z nad 75 % nesposobnostjo za delo, ki so mladi in imajo kratek delovni staž. Islam Suhonjič, Mostar KONFERENCA ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO Konec septembra bo v Boogriid* mednarodna konferenca za tehnični dokumentacijo, ki jo organizira jugo. slovanski eontor za tehnično in znan stvono dokumentaoijo. Razpravljal bodo o informativni službi v tebnifi« dokumentaciji, o etnndardliaol.1l. up‘> rabi univerzalne decimalno klasifika eije, izpopolnjevanju kndrov in < drugih perečih vpraflan.llh v državah ki so Slanico mednarodne federacij« za dokumentacijo (FID). Predstavnili jugoslovanskega centra za telinlfin« tn znanstveno dokumentacijo bo na konferenci poročal o nalogah in or-ganlzaolji dokun)entaoijske službo v Jugoslaviji Antiperonospoma služba Poročilo za dne B. julija 1951 Srednja dnevna temperatura se Je v vinorodnih krajih Slovenija gibala med 15.4 v Radoviči ln 19,9 stopinj v Vipolžah, relativna vlaga med 66"/« v Temenici in 90 •/« v Rogaški Slattni. Dež Je bil le v posameznih krajih Štajerske tn Dolenjske. Napoved: V Vipavski dolini, na Tržaškokomenskem krasu ln v okolici Gorice se predvideva Izbruh pero-nospore v noči od n. na 9. Juli). V ostalih vinorodnih okoliših pojava pe-ronospore zaenkrat ni pričakovati. MED BODOČIMI OFICIRJI GOJENCI VOJNE AKADEMIJE SOLA NA PLANINI Cf\ v-'7 ‘ e/ j 'udi letos je rod mladih dovršil srednje šole. Kam Pa zdajf tako so vpraSuje sleherni izmed njih. Te dni smo bili slučajno navzoči pri pogovoru treh fantov, ki so na ulic! brali »Natečaj za sprejem kandidatov v vojne akademije ln šole«. Eden med njimi je bil takoj pripravljen Javiti se, drugi se ni mogel zamisliti »v okove vojaške discipline«, tretji pa je liotcl to še premisliti. Fantjo so so porazgubili po mestnih ulicah, ml pa smo odill med njihove leto ali dve starejše tovariše, gojence Vojno akademije v lleogradu, ki so pred kakimi dvajsetimi dnevi odšli na trimesečno taborjenje. Prvi vtisi Njihovo taborišče stoji blizu Moravo na griču v mladem hrastovom gozdu. Vollkl šotori po štiri udobna ležišča, bele rjuhe ln blazinice na zelenem ozadju gozda, vse v najlepšem redu. vzornu snaga, ko sneg beli namizni prti na pokritih nollsklh mizah, strežno osebje v belih predp _jlh poljskih mizah, strežno osebje v bollh predpasnikih, vse to napravi na slehernega obiskovalca že na prvem koraku najlepši vtis. Illlo Je opoldne. Gojenci so se vračali z dopoldanskih ur. l>o gozdnih stezah so prihajali od vseh strani In kmalu Je bilo mirno taborišče polno krepkih, zagorelih fantov v uniformah. Kosilo, popoldanski odmor, učenje. Ko se Je sonce skrilo zu hribom onstran Morave, ie Je Uroka trata napolnila t veselimi klici. Športne Igre so najbolj priljubljena zabava gojencev. čerja. Komaj se Je Jelo mračltl, že jo bila pripravljena tudi ve-_ . Potlej so se Jeli gojenci zbirati na pobočju griča, kjer so Jim prikazovali nov film. Ko smo se vračali v šotor, smo nehote pomislili, da sl boljšega letovanja človek ne bi mogel želeti. Nismo pa Imeli povsem prav. Pritoževati se nimamo na kaj Ob petih zjutraj Jo bilo taborišče žo na nogah. Ob šestih smo odšli s skupino podpolkovnika Petroviča na ure topografije. »Ne zadostuje, da zna oficir odčitati zemljevid, znati ga mora tudi narisati,« nani Je pojasnjeval podpolkovnik, Ugotavljanje točke, kjer stojiš, —“----- podrobnih točk ln točk reliefa... FantJt z zamotanimi Instrumenti, ln v tej zelenju In sonca polni naravi so sq nam zdeli za njihovih dvajset let (tarostl še preresni. Toda med premorom so resni lirazl z njihovih obraiov izginili. Začeli smo kramljati, zbijati šalo ln domisleke. Po Sovorlcl spoznaj Črnogorca. Bosanca, Splitčana, Beograj-ana. »Kako se počutite na taborjenju?« smo jih vprašali. »AH je učenje naporno?« »V časnikih smo brali, da gremo na taborjenje, da Je letovanje dobro, pa naj bo,« Jc dejal eden Izmed njih veselo. »Najtežavnejša Je taktika. Tu se človek pošteno poti.« »IlosT« »Kar poglejte.« Krepak fant visoke postave Je odprl cigaretnico ln videli smo vlažno cigarete. »l)o njih Je prodrl pot?« »Da,« Je dejal fant smeje. »Ali vam je kdaj žal, da ste sl Izbrali ta poklic?« »Nima nam kaj biti žal,« Je odgovoril Črnogorec. »Takšnih delovnih pogojev nihče nima. Disciplina pa bi bila mnogim potrebna.« Vsestranska izobrazba Upali smo, da bomo v taborišču drugega razreda vi. deli prehod čez Moravo ln vaje na vodi Žal pa so to od-godlll, gojenci so dobili drugo nalogo. Vendar pa smo Izkoristili ta čas za pogovur s komandantom razreda polkovnikom Mlloradom Mlščovlčcm In njegovimi sodelavci. Drugi razred gojencev prav zdaj zaključuje dvelotnn skupno šolanje. Po tem taborjenju bodo gojcnce porazdelili (po željah ln potrebah) v tako Imenovana aplikacijska src. dlšča na enoletno šolanje v ožji specializaciji, artileriji, pc. liotl tankovskih enotah. Naš pogovor se je sukal okrog njihovih uspehov, njihovih pridobitev v teli dvcli letih. Vse, kar smo v pogovoru zvedeli, nas je presenetilo ln razvese- lilo. Presenetila nas Je obsežnost In napornost obdelanega , ’ n,2 na-' n* gradivu, razveselil pa zelo lep uspoh gojencev, #c bolj pa ' nlzaeljam socialistične zveze Disciplina je pogoj za napredek V pogovoru smo mod drugim tudi zvedeli, da Jo povprečna ocena približno štiri, ln da vse leto ni bilo nobenega večjega disciplinskega prestopka, nobene pripombe glede njlhovoga vedenja ob obisku pomorske akademije ln Splita, da so v Vrnjačkl Banji ln v vaseh okrog taborišča gojenci napravili na meščano ln kmete najboljši vtis Pripovedovali so nam o življenjskih In delovnih pogojih v Beogradu: vsak mesec imajo na akademiji po dve predavanji najvlšji drŽaVnl ln politični voditelji, vsak teden vidijo gojenci po dva filma, onkrat ali dvakrat tedensko gredo v »Icdallščc, osebna nagnjenja vsakega Izmed njih lahko pridejo do polnega Izraza v sekcijah, ki Jih vodijo akademski slikarji, profesorji glasbe itd Clojencl so celo priredili samostojno razstavo originalnih likovnih del. In naposled smo inoroli priznati, dn ros nihče Izmed tlstlli ki se zdaj uče. nima takšnih pogojev. In zdelo se nam je, da takšnih pogojev nihče ne bi bolje Izkoristil Prav ni® se nismo čudili, da Jo gojenec drugega razreda Stanič princ, sel tz gimnazije dobro oceno, tu pa se Jo uvrstil med najboljše, Toda kako naj to pojasnimo tistemu fantu, ki ™“ je pojem vojske zmeraj povezan z jeklenimi okovi osovražene disciplino? Disciplina — sistem y delu. disciplina --rosno pojmovanje življenja ln zavestna želja, da vse umske ln telesne sile usmeriš na en ellj: na koristi skupnosti, v tem okviru pa tudi na svoje osebno Izpopolnjevanje ln uspeli. Disciplina — da. res bi lilla potrebna mnogim v vseh šolah ln pri vseh poslih. Ljudstvo jih je toplo sprejelo Ko smo so vrnili v taborišče tretjega razreda, smo našli okrog topov večjo skupino civilistov rezervnih oficirjev. Prišli so na obisk v taborišče, da bi kaj videli In se naučili. V komandi taborišča smo srečali kmeta Iz okolice, Pogovarjal sc Jo i oficirji. »Ko hodimo skozi vasi,« so nam pripovedovali gojenci, »nam postrežejo ljudje a vsem. kar IpibIo. Ce ne vzameš, se jeze, Če hočeš plačati, so jeze še bolj Toda ml sc jim ho. ccmo oddolžiti. Prirejali jim bomo filmske predstave, povabili bomo mladino, naj nas obišče, pomagali bomo orgu- Ugotavljanje točke, orlentlranje. Izbira antJe so spretno ravnali S rodiva, ruivcseni pa zeio iep nspe„ „___________________„ ste čudovite vojaško In človeška lastnosti, ki jih Jc ta visoka šola v tako kratkem Casu razvila ln utrdila v njih. Polkovnik nam Jo naštel predmete akademije. Itazen predmetov vojaške znanosti so u£o gojenci tudi predmetov splošne Izobrazbe; po en tuj Jezik, psihologijo, pedagogiko. OoJencI naj postanejo ne le dobri vojnškl voditelji, marveč tudi dobri učitelji svojih vojakov. Vsak gojenec mora napraviti šoferski Izpit, OoJcncl študirajo predmete pravnih znanosti, učo so politične ekonomije, dialektičnega materializma, splošne zgodovine, zgodovino vojn, zgodovine komunistov Jugoslavije itd, »Cilj akademijo ni ozka vojaška, marveč najširša in najbolj vsestranska Izobrazba hodočlh oficirjev naje vojske,« Je pripomnil polkovnik Mlš£evl6. »Cilj taborjenja Jo. da se teorija pridobljenega znanja Izpopolni s praktičnimi vajami In da se gojenci, bodoči oficirji, duševno In telesno privadilo težavnim življenjskim po-gojom,« nam je rekel polkovnik Stanko Kreča. Bill smo pri njlli, videli smo Jih zdravo, čvrste In odporne, vedre in vesele v prostih urah, resne In marljive pri delu. Spomnili sino se besed tovariša Tita. ki Jih Je naslovil nanje, ko so ga obiskali ob njegovem 62 rojstnem dnevu: »VI sto oficirji novega kova. novo vojsko ln kot takšno vas želim videti.« In nihče voč nas ne bi mogel omnjatl v našem prepričanju, da liodo tl fantje Izpolnili željo svojega vrhovnega komandanta, da bodo njegov ponos, ponos svoje vojsko In svojega ljudstva. Dragan VukobratovM PISMO IZ N E W Y O R K A TOMI IN MIR Veliki viri atomske energije v ZDA neizkoriščeni — Njihova uporaba v mirnodobne namene postaja pereče vprašanje (Od poseb. dopisnika »Borbe«) Bruno Pentecorvo, znanstvenik, rabljali bi jih v vojni blizu fron-New York, v začetku julija ki je pred nekaj leti zbežal iz te. V mirnem času pa bi lahko V našem »atomskem veku« lahko človeštvo izbira med dvema možnostima: brezmejnim opustošenjem in brezmejno blaginjo. Tako je v nekem članku označil to alternativo »Washington Post«, tudi v Kongresu ZDA zelo vplivni časnik ameriškega glavnega mesta. Tako gledaijo na to dilemo sveta malone vsi, v Ameriki ali zunaj nje. Predlog predsednika Eisenhowerja, naj bi se začela pogajanja o mednarodni uporabi atomske energije v mirnodobne namene, je prav zato naletel na enodušno odobravanje vseh dežel. V praksi pa so za miroljubno uporabo atomske energije storili prav malo ali nič, in sicer tako na mednarodnem torišču kakor tudi v ZDA. Vest moskovskega radia, da je začela v Sovjetski zvezi obratovati majhna elektrarna na atomski pogon, je zato vzbudila tu veliko zaskrbljenost. Ameriški tisk je že prej pisal, kako zelo je Velika Britanija v industrijski Uporabi dognanj jedrske fizike prehitela ZDA. Misel, da bi se SZ v tem oziru pridružila Veliki Britaniji, čeprav samo simbolično (njena atomska elektrarna ima baje samo 5000 kw zmogljivosti), je sprožila zdaj razpravo o vlogi in mestu ZDA v razvoju mirnodobne uporabe atomsike energije. Za Ameriko je to vprašanje »ali — ali«, pravijo poznavalci podatkov, do katerih javnost nima dostopa. Ali bodo začele ZDA hitro izdelovati tudi načrte o atomskih elektrarnah v nezadostno razvitih področjih sveta, pravijo, ali pa bodo izgubile politič- Velike Britanije in izginil »nekje na vzhodu«. »Ce ZDA,« piše Childes, »ne bodo bolj pospeševale mirnodobne uporabe tega orjaškega skladišča energije, bi utegnili prevzeti pobudo drugi narodi. Velika Britanija ali SZ bi utegnili v kratkem storiti prav to.« ZDA imajo zdaj na razpolago največje zaloge jedrskega gradiva. Strokovnjaki menijo, da bi bile te zaloge prevelike za vojaške potrebe, tudi če ne bi bili izumili vodikove bombe, ki je še močnejše orožje od atomske. Majhne količine tega gradiva bi zadostovale za pogon elektrarn širom po vsej Aziji, Latinski Ameriki, Srednjem Vzhodu in drugih nezadostno razvitih področjih sveta. Za ZDA bi to pomenilo odreči se presežkom, brez katerih bi lahko živele, ne da bi bila omajana varnost države. Ra Za premirje v Kambodži Ženeva, 7. jul. (Reuter). Danes so se začeli v Palači narodov pogajati vojaški predstavniki Kambodže in Vietmina o ustavitvi sovražnosti v Kambodži. Po zaključku pogajanj bodo predložili poročilo konferenci devetih držav, ki obravnavajo vprašanje Indokine. proizvajali svetlobo in industrij- „ Predstavniki devetih držav so sk0 energijo za kraje s kakimi 19' Juni^a naročili vrhovnim po-15.000 prebivalci. Kolikor je za zdaj znano, veljstvom Francije, Vietnama, j Laosa, Kambodže in Vietmina, j imajo ZDA samo en velik načrt naj do prihodnje sobote predlože o uporabi jedrskega gradiva v poročilo o načinu, kako naj bi mirnodobne namene. To je velika hkrati ustavili sovražnosti v ce- j elektrarna, ki naj bi začela obra- lotni Indokini. tovati leta 1958 blizu Pittsburga, in ki jo v sodelovanju s Komisijo za atomsko energijo gradi neka privatna družba. Gradbeni stroški znašajo 5 milijonov dolarjev, vlada pa računa, da bo država pri tem prihranila nad 30 milijonov. Tisto, kar predlagajo nekateri vladni strokovnjaki kot načrt za tujino, je po obsegu neprimerno manjše od te elektrarne. »Žepni reaktorji« za ameriško gospodarstvo ne bi bili posebno breme, prinesli pa bi mu mnoge olajšave, med njimi predvsem to, da bi po S«*""* Mii C ■ .-.v.-.-. ■ Središče Dunaja s parlamentov S POTOVANJA PO AVSTRIJI (II) n OH E POBUDE? Avstrijci so ostali optimisti glede sklenitve državne pogodbe — Odprto ostane vprašanje, kdaj se bo SZ zdelo, da je napočil trenutelk za ureditev avstrijskega vprašanja in umik okupacijskih čet Avstrijska vlada trenutno ne smo dobili vtis, da je avstrijsko _________ računih istih strokovnjakov no- namerava sprožiti nobene pobude državno vodstvo prepričano, da zen tega bi to zanje pomenilo treba po brezplačni pomoči tem §lede *dlavnHe . “ 150 v N^nji prihodnosti, najbrž povečanje zaupanja v namene in, deželam lahko povsem odpadla, j na™ef' da ™£sen' nove četverne dobro voljo Washiimgtona, torej In, kar je še mnogo važnejše,! ?utek’ “to k,er Jue P°*>most sve- konference, ki bo posvečena ev- •fmmm N.poriri bl!ZDAM l,hk»ko.fUvar„a|v^lh:“™'£™“« SS&jr-ffTR. to znan,i e pomenilo gospodarsko atomskih zalog na svetu odigrale! klf' ® ko se bo položaj tam vprašanje naj bi bilo na njej v v mirnodobni uporabi najbolj nek°Iiko, bo Avstrija ospredju Vse kaže, da so o tem — m rušilne energije, kar jih je človek i najbrž ukrenila vse potrebno da govorih tudi med nedavnim obi- koračena naloga gospodarske in odkril, zelo važno vlogo. Izbira, / napos\ uredili tudi avstnj- skom kanclerja Raaba v Lon-druge pomoči tujini, ki jo zdaj med upostošenjem in blaginjo bi' 0 vPrasar|.ie. aonu. korist, ker bi bil izpolnjen atom ski industrijski program in pre nudijo ZDA. Politična stran tega vprašanja skrbi nekatere vvashingtonske kroge še bolj kakor propagandna in gospodarska. Ce bi ZDA dopustile, da bi druge dežele gradile mirnodobne atomske elektrarne, Amerika pa bi stala ob strani, bi bile po njihovem mnenju posledice tega na političnem torišču nedogledne. Predsednik odbora no bitko, ki se bije za ta področja, za vojaške stike Komisije za Isti krogi pripominjajo, da je atomsko energijo Robert Le Baron često poudarja, da je potreb- SZ v nasprotju z dosedanjim prepričanjem na Zahodu našla na v tem oziru akcija. Predsed- pot do atomske znanosti in pro- nik združenja proizvajalcev ke-izvodnje in da ubira to pot tudi i mikalij in bivši državni tajnik Kitajska. Po podatkih ameriške i za narodno obrambo ZDA William obveščevalne službe, za katere je j Goster dela širom po ZDA pro-zvedel znani komentator Markis' pagando za načrt, po katerem bi Childes, lahko za letos pričaku- ZDA posojale posameznim deže-jemo vesrt, da so na Kitajskem lam jedrsko gradivo za reaktorje zgradili prvo atomsko baterijo. | tam, kjer drugi viri niso možni. Vlada v Pekingu je dala temu na-, Takšne »žepne reaktorje« že iz-črtu prvenstvo. Dela vodi baje delujejo za ameriško vojsko. Upo- DANES PO SVETU Smisel potvorbe Sovjetska revija »Slavjane« v Ju- Jllo. TakSno delo Je Jalovo ln ne-nljski Številki ponovno poveličuje hvaležno. »osvobodilno poslanstvo« carske Ru- Toda bistveno Je nekaj drugega: ; pomeni izpopolnitev tistesa dela 86 itssr&iKft ss? i*„r,sr-“”v- “11 *£j^ss vstaje. V njem je vse polno netočnih j v tem primeru Je treba ugotoviti, trditev in zdi se, kot da so ga pre- da Se nadalje teže za tem, da bi popisali iz moskovskega tiska iz prejs- tvorili zgodovinski razvoj ln odnose Churchill Adenauerju Zahodne Nemčije »naivečjega pomena za ves svobodni svet« London, 7. julija. (AFP). — Francija, ne morejo biti uveljav-Britanski ministrski predsednik ljene v svoji sedanji obliki brez Churchill je poslal sinoči kratko soglasnosti Francije. Toda britan-brzojavko kanclerju Adenauerju, ska in ameriška vlada sta skle-poudarjajoč v njej, da so »stabilnost, napredek in trajno prijateljstvo Zahodne Nemčije največjega pomena za Veliko Britanijo in ves svobodni svet«. Adenauer je pred tem (30. junija) poslal Churchillu brzojavko, v kateri je poudaril, da je zvezna vlada z odobravanjem sprejela stališče, na katerega sta se britanska In ameriška vlada postavili glede Nemčije. V komentarju o tej brzojavki poudarja davišnji »Times«, da washtngtonskega komunikeja, ki se nanaša na Nemčijo, Ker so se ti razgovori sukali predvsem pisali iz mosKovsKega usKa u tvorni zgodovinski razvoj ln odnose ni™„ . .. njih let ali lz carskih časnikov, Te med carizmom ln srbskimi uporniki. . ° ° položaja v Evropi, piše trditve poznamo: »Edinole s pomočjo očitna je težnja, da bi kot poprej Časnik, je bila Z objavo Church-Ruslje in Junaškega ruskega naroda tudi sedaj dali »argumente« praktični illove brzojavke ponovno oou-so balkanski narodi lahko začeli politiki, s katero so povezani samol Haripna vstaje«, »Rusija Je bila zainteresirana najbolj žalostni spomini. Nikdar se ' ..f odločnost britanske m na narodni osvoboditvi balkanskih ni nihče oklenil potvorb lz dobro- ameriške vlade, da Uveljavita narodov« in podobno. In tako, vse po Istem kopitu našteva neki Karasajev (menda akademik!) cel kup neresnic o vlogi Rusije na Balkanu ln obtožuje namernostl, Se manj pa lz teženj po demokraciji ln napredku. Vselej so bile težnje po potvorbah odsev drugih Se slabSlh teženj po hegemoniji svojo politiko, katere bistvo je v tem, da je treba zvezni vladi vrniti suverenost »ne glede na to, naše sodobne zgodovinarje, da po- ! |n bile slednjim podrejene. To je bil ali bosta Francija in Italija rati- 4...» i„ /rlnt H n WQmQt> la« Arini cmlrnl I.1.L__________ , .... * tvarjajo dejstva (sle), češ da »zaman ln ostal smisel slehernega poskusa, poskušajo, da bi med Jugoslovani da bi potvorili zgodovino. Po tem, ali ubili in zadušili ljubezen do njihovega bratskega svobodoljubnega ruskega naroda«. Odveč bi bilo polemizirati z raznimi Karasajevl iz Moskve In Jim dokazovati netočnost nečesa, česar niti sami docela ne verjamejo. Zgodovinska dejstva so zgodovinska dejstva. O prvi srbski vstaji lahko »akademiki« Karasajevl pišejo lz dneva v dan, kar »e Jim zljubi ln kar kdo drug želi ln zahteva od njih, ne morejo pa spremeniti poteka In značaja dogodkov Izpred 150 let (niti ne tistih iz nedavne preteklosti). Nobeno pero nima takšne čudodelne moči. No, saj to so v Moskvi Izkusili na lastni koži. Vzllc »znanstvenemu prizadevanju« stotin moskovskih zgodovinarjev In raznih zgodovinskih Institutov, da bi ob pomoči »Pravde« prepričali n. pr. Kazahstance, Kirgize ln druge o osvobodilni vlogi ruskega carizma v Srednji Atiji li> na Kavkazu, se jim to še doslej ni posre- neka politika vsebule tudi potvorbo zgodovinskih dejstev alt ne. Je moč sklepati, ali vsebuje tudi elemente tistih drugih teženj. O. Miličevi« ficirali sporazum o EOS, ali ne«. Pišoč o delu anglo-ameriške bila blizu — v korist blaginje. ( V pogovoru z nekaterimi Avstrijci so ostali optimisti. Jaša Levi i uglednimi avstrijskimi politiki Prepričani so, da bodo prej ali slej dobili državno pogodbo. Po-I litikl poudarjajo, da ta njihov O NEMŠKI SUVERENOSTI IN EOS | Njihova analiza temelji na naslednjih glavnih elementih. Avstrijsko vprašanje ni takšno, kakor nemško, ki je v se- Po povratku U ZDA je britanski ministl*ki predsednik SEfiT-S »rzojavil zahodnonemskemu kanclerju, da je napredek govoriti. Nemčija bo ostala razdeljena na vzhodno in zahodno. Z Avstrijo je drugače. Avstriji se je posrečilo ohraniti državno enotnost. Glede nje je Še možen sporazum štirih velesil. Drži, da bi ureditev avstrijskega vprašanja pomenila začetek spreminjanja statusa quo. To je, sodeč po vsem, tudi glavni razlog, da je SZ na berlinski konferenci preprečila sklenitev avstrijske državne pogodbe. Toda Avstrije' so prepričani, da bo SZ vendarle privolila v državno pogodbo, in, I sicer iz naslednjih razlogov: Prvič, sovjetska cona v Avstriji nima posebnega vojaškega j in strateškega pomene. Razen tega je to razmeroma majhno področje. Čeprav SZ na debelo izkorišča naravna bogastva, vendar njena-, gospodarske koristi v Avstriji niso takšne, da bi zaradi njih preprečevala ureditev tega vprašanja, zlasti še, ker bi z državno pogodbo še zmeraj imela velike privilegije (na primer izkoriščanje petrolejskih vrelcev!). Drugič, zahodna cona Avstrije je v vojaškem in strateškem oziru neprimerno važnejša od vzhodne. S sklenitvijo avstrijske državne pogodbe bi torej SZ dosegla umik ZDA s strateško važr nejšega področja Avstrije. Tretjič, privolitev v ureditev nili, da ne bosta izgubljali časa avstrijskega vprašanja bi bila Konrad Adenauer Boji v Indokini Hanoi, 7. jul. (AFP). Predstavnik francoskega generalštaba je danes izjavil, da so vietminski oddelki razstrelili na progi Vani— Haifong dva vlaka, napolnjena z opremo in vojaškim gradivom. Poudaril je. da včeraj v ustju Rdeče reke ni biilo hujših bojev. Francosko-vietnamske oborožene siiTe so ob podpori letalstva napadle oporišče Nin Giang, pri čemer so ubiile 33 vietminških vojakov. Izgred na Koreji Seul, 7. jul. (AFP). Poveljstvo oboroženih sil Združenih narodov v Koreji sporoča, da so kitajsko-severnokorejske oborožene sile streljale na patruljno ladjo civilne policije ZN v demilitarizirani coni v bližini otočka na reki Han To prvi izgred te vrste, odkar je ilo pred letom dni sklenjeno prema rje. Vodja vojaške delegacije oboroženih sil Združenih narodov je protestiral pri komisiji za premirje. i ta delovne skupine o Nemčiji sodi1 za pripravljanje terena In da bo- poteza, ki bi bila v danem tre-»Times«: »Jasno je, da bonnske sta dali suverenost nemški vladi nutku SZ v nienih Drnpagandnih pogodbe, ki jih je podpisala tudi1 v svojih okupacijskih conah.« naporih zelo dobrodošla. Z VSEH STRANI SVETA IZRAEL ,ia 80 nacionalističnih teroristov V narlameniu zavrnienp , ubili, mnoge druge pa ujeli. Zapleni-f puritnucniu ^itvrnjene u „natne količine, orožja, in sicer reSOlUClje med tromesečno kampanjo za iikvida- _ cijo protifrnneoskega gibanja v tein Jeruzalem, 7 jul. (AP). Izraelski severnoafriškem protektoratu. Pred-parlament je zavrnil včeraj zahtevo staVnik je izjavil, da je v istem raz-desmčarske stranke Hernt, naj bi iz dobju padlo deset predstavnikov fran-jordansketra dola. Jeruzalema nreitna- coskih in tnnižkih enot. kakih dvai-li Arabsko legijo in ca priključil' set pa lih ie bilo ran ionih, k Izraelu. Parlament je tudi zavrnil resolu-oijo, ki sta jo predlagali Komunistična partija in prokomunistična stranka MAPAM, v kateri so ZDA in Veliko Britanijo obdolžili, da sta krivi zadnjih oboroženih inoidentov v Jeruzalemu med Arabsko legijo in izraelskimi enotami. SOVJETSKA ZVEZA Finska trgovinska delegacija v Moskvi iluskva, 7 jul. (Tanjug) V Sovjetski zvezi ge mudi finska trgovinska delegaoija, ki jo vodi zunanji minister Kekkonen. Le-ta se pogaja o sklenitvi nove dolgoročne trgovinske pogodbe med SZ in Finsko. Ministra Kekkonena sta sprejela včeraj zunanji minister Molotov in podpredsednik sovjetske vlade Mikojan KUBA Zatrta zarota Havana, 7. jul. (AP) Kubansko zunanje ministrstvo je včeraj objavilo, da so trije ljudje, o katerih trdijo, da so kovali zaroto proti režimu predsednika Batiste, zaprosili pri tujih veleposlaništvih v Havani za azil. Bivši polkovnik Alvarez Margolez in novinar Calvador Verson sta se zatekla v urugvajsko poslaništvo. Ma-nuel Garcia pa v brazilsko veleposlaništvo. Minfistrstvo je sporofljlio, da bodo vsem trem dali dovoljenje za odhod lz dežele. TUNIS Protifrancosko gibanje Tunis, 7. jul. (AP) Francoski vojaški predstavnik je sinoči sporočil. set pa jih je bilo ranjenih. CILE Guatemalski pribežniki Santiago de Chile, 7. jul (AP) — Čilsko zunanje ministrstvo je sinoči sporočijo, da je v čilskem poslaništvu v Guatemali 74 ljudi, med njimi tudi osem članov guatemalske KP. Čilsko veleposlaništvo si prizadeva, da bi tem beguncem zagotovilo propustnice za odhod iz dežele. ITALIJA Aretirani vohuni Riw, 7. jul. (AFP) Davišnji »Mo-mento« poroča, da so organi italijanske protivohunske službe aretirali več osebnosti, obtoženih, da so ukradli pomembne dokumente v sedežu poveljstva atlantskega pakta. Med aretiranimi je direktor oddelka za koordinacijo v ministrstvu za industrijo in trgovino Mario Caluori ter direktor nekega poslovnega biroja v Rimu Al-do Pinto. ZDA Demanti Bele hiše Washington, 7. jul. (AFP) V Beli hiši izjavljajo, da ni bil dosežen sporazum med Eisenhowerjem in Chur. chillom o vojaški zvezi treh držav — ZDA, Velike Britanije in Zahodne Nemčije — v primeru, če francoski , slanstvom in italijanski parlament ne bi rati [ ficirala sporazuma o EOS. V ameriških krogih pripominjajo, da v nemškem tisku objavljeni član ki, v katerih Churchillu pripisujejo, da je tvorec načrta, ki ga je baje odobril predsednik ZDA, ne ustrezajo resnici. Stavka delavcev v atomskih inštitutih Neu' York. 7. jul. (AFP). Kakih 4000 delavcev, zaposlenih v centru 7,a atomske raziskave v Ochridjreu v ameriški državi Tennessee, .ie sklenilo .... . ... , danes začeti stavko in tako podpreti 200. zateklo v argentinsko zahteve, naj jim zvišajo mezde za IS veleposlaništvo v (tiiatemali po ne centov n« uro. davnih dogodkih v te.i južnoameriški Predsednik Eisenhower je iraeno- republiki, je izjavil argentinski zu val vladno komisijo, katere naloga nan-,f minister Jenmimo Remortno je urediti ta spor. VELIK \ HI? IT A N 1.1 A Anglo-ameriški razgovori Za sueške razgovore o trgovini z Vzhodom i iafpi Današnji IVimhinnhktt 7 t„i nrrn i. a »Times* se zavzema v uvodniku za . • - J111 1„ V čimprejšnjo obuovo anglo-eiriptuvskili sednik libanonske vlade Abdel el Jafi na razgovore s predsednikom Ataal-jem ARGENTINA Begunci iz Guatemale 11 ur!,OH Murn i. iul (AKP Okrrni bro obveščenih krogov je prišla vest. razgovorov in izraža upanje, da bodo ške razgovore TVrgovtoi^ Trho' S1?1- to ,ta S6 vrnila Churchill m dom in * ^cn skuAali reSiti pogajanja te^o sohoto V Propadom*, časnik pifie v zvezi btn še zadnji s^anki ^ zvezi s temi uradno° poročlhf™ tom. ***\ 3^^ SSSS*. KANADA Graditev vodne poti Ottaiva, 7. jul (Ueuteri Pričaku- OZN Politične pravice žensk Neu> York, 7. jul. (Reuter) Na ... . -r ir ---------- mestnik stalnega izraelskega delegata ?a se bodo Prihodnji mesec za v OZN Mordekaj KidTom je deponiral čel1 kanadsko-ameriSki razgovori o včeraj ratifikacijski instrument svo- fr«ditvi vodne poti n* reki Saint je vlade glede konvencije o političnih Lawrenoe, po kateri hi oceanske ladje pravicah žensk. lahko plule do srednjih nokrajin Se- Doslej je to konvencijo ratificira- verne Amerike Prekop, ki ga bodo lo 11 držav, podpisalo pa 28, vendar K»*ar3Ui na kanadski strani, bo glo-jo parlamenti še niso ratificirali bok osem metrov. SIRIJA Jordanija prosi za pomoč Damask, 7, iul. (Reuterl Jordanski STO Nov val stavk Trsi. 7 . ; i-,- , , --r- ■ Jul- (Tanjug) V Trstu je kralj Husein je poslal predsednika sinoči začelo 24-urno stavko kakih vlade Saida Gazija s posebnim po- 6000 uslužbencev občine in občinskih slanstvom v Damask, naj nemudoma ustanov predsedstva conskega sveta zaprosi za vojaško in gmotno pomoč, ter sanitarnih in drugih ustanov zah da bi »ubranili Jordanijo pred Po tevajoč. naj jim izplačajo posebno novno izraelsko agresijo«. Jordanske doklado n* plače, ki jo že davno nre-ga ministrskega predsednika, ki ie iemajo »stali državni uslužbenci Da včeraj prispel v Damask, je takoj nes popoldne so začeli stavkati tudi sprejel predsednik Sirije Hašem el gradbinci ki prav tako zahtevajo iz Atasl. holjšanje gospodarskega položaja, iu- V Damask je prispel tudi pred- tri pa bodo stavkali kovinarji Seveda pa ostane odprto vprašanje, kdaj se bo SZ zdelo, da je napočil trenutek za takšno potezo. Iz pogovora z mnogimi Avstrijci smo povzeli, da niso zadovoljni niti s politiko zahodnih držav nasproti Avstriji, zlasti ne z ameriško. Dokaj razširjeno je mnenje, da bi bile lahko zahodne države več storile za Avstrijo. Nekaterih ameriških ukrepov pa Avstrijci sploh ne morejo razumeti. Ti ukrepi vzbujajo v mnogih sumničenje. Tako je n. pr. še zmeraj ostalo nepojasnjeno, zakaj je ameriški državni tajnik Dulles na berlinski konferenci takoj, ne da bi se posvetoval z avstrijsko delegacijo, odklonil predlog Molotova o komisiji, ki bi se ukvarjala z avstrijskim vprašanjem. V tej komisiji bi bili predstavniki štirih okupacijskih držav in Avstrije. Mnogi Avstrijci so trdno prepričani, da bi takšna komisija vzlic vsemu avstrijski stvari koristila. ?,e sama komisija v avstrijskem vprašanju bi bila poroštvo, da velesile niso »pozabile« na avstrijsko državno pogodbo. V komisiji ne bi bile zastopane samo okupacijske države, marveč bi v njenem delu sodelovala tudi Avstrija, kar bi bilo zanjo precej '*no. Ameriška odklonitev takšnega edloga je v bistvu hočeš nočeš pomenila onemogočiti neposredno sodelovanje Avstrije v obravnavanju vprašanja državne pogodbe. Avstrijci se glede tega predloga Molotova prav nič ne slepe. Mrogi pa so prepričani, da bi bil v obravnavanju avstrijskega vprašanja vendarle dosežen nekakšen napredek, če bi ta predlog sprejeli. Zato menijo, da je Dulles v najboljšem primeru storil napako, ko je odločno nastopil proti komisiji petih, v kateri bi sodelovala tudi Avstrija. Avstrija zdaj mnogo pričakuje od bodoče konference o evropskih vprašanjih. Avstrijski politiki se mnogo ukvarjajo z raznimi variantami, ki bi jih Avstrija lahko sprejela. Tako n. pr. mnogo govore o ideji, po kateri bi štiri okupacijske države tudi po sklenitvi državne pogodbe imele na Dunaju nekaj čet. To bi bila velika žrtev, toda Avstrija bi privolila v njo, če bi v zameno dobila državno pogodbo. Predlog Molotova, po katerem bi se okupacijske čete umaknile z Dunaja, ostale pa bi na vsem ostalem ozemlju Avstrije, je seveda za Avstrijce nesprejemljiv. Ta predlog bi med drugim povzročil, da bi se glavno mesto Avstrije -»našlo v položaju otoka, obkoljenega s sovjetsko cono In sovjetskimi oboroženimi silami. Skrajna meja, do katere je Avstrija pripravljena popustiti glede navzočnosti okupacijskih čet, le, da bi 1ih ostalo nekaj na Dunaju, z ostalega področja pa naj bi se vse umaknile. V Avstriji proučujejo tudi druge predloge in variante, zadevajoče razne strani avstrijskega vprašanja, od nadaljnje ublažitve okupacijskega režima do sklenitve državne pogodbe. Avstrija vsekakor namerava v ugodnem trenutku sprožiti pobudo za ureditev avstrijskega vprašanja. J. Smole Johnstonova misija Washington, 7. jul. (AFP). — Posebni odposlanec predsednika Eisenhowerja, Eric Johnston, je včeraj poročal o svoji misiji na Bližnjem vzhodu, kamor je odpotoval 12. junija in se pogajal s predstavniki arabskih držav. Johnston je v Svojem poročilu poudaril, da so Sirija, Libanon in Jordanija na eni ter Izrael na drugi strani sprejele načelo, da je treba razdeliti reko Jordan. Pripomnil je, da so štiri države izrazile svojo pripravljenost, da z ZDA sodelujejo pri izdelavi načrta o uporabi reke Jordan v namakalne namene. Delavsko upravljanje jim je trn v peli V doblnrski elektrarni »zmanjkalo« delovno mesto za delavca, ki se je proti volji direktorja zavzemal za osamosvojitev podjetja V drugi polovici letk 1952 bo v »Soških elektrarnah« začeli razprav, ljatl o razdelitvi podjetja v dvoje: elektrarni Doblar ln Plave. Kolektiv dohlarake elektrarne Je bil za decentralizacijo, zato Je navdušeno pozdravil odločbo republiškega oblastvenega foruma. NI pa bil zadovoljen dlrck. tor »Soških elektrarn« Lado Kerševan, ki Je skušal pridobiti delavce za resolucijo proti odločbi, a ni uspel. Pri razdeljevanju osnovnih ln drugih sredstev med obe novi podjetji Je Lado Kerševan, ki Je ob decentralizaciji postal direktor elektrarne Plave, povzročal doblarskemu kolektl. vu nekaj preglavic. Pozneje so v d doblarskl elektrarni Izvolili svoj de. lavskl svet ln upravni odbor, ki sta delala mnogo bolj samoiniciativno, kot Je mogel delati delavski svet bivših Soških elektran. V upravnem odboru bivšega podjetja so bili namreč samo vodilni uslužbenci ln direktor. Ko Je član kolektiva govoril v republiškem odboru sindikata ko. vinarjev o nepravilni sestavi upravnega odbora In Je bila v časopisju objavljena kritika, je direktor tega člana kolektiva poklical na odgovor. Razumljivo torej, da se Je kolektiv doblarske elektrarne po osamosvojitvi čutil bolj sproščenega. v pisarno, so mu sporočili, da so odpoved potrdili, niso pa mu pojasnili, zakaj. Arbitraža je torej preklicala svojo prvotno odločbo. Krivici je bilo zadoščeno. Pri razdelitvi1 delovnih mest po združitvi obeh podjetij je ostal brez delovnega mesta tudi član kolektiva, ki se je kot tajnik sindiikalne podružnice zavzemal za decentralizacijo. Ni pa prejel odpovedi, ker je že nekaj mcsecev na bolniškem dopustu (ta tovariš je tudi invalid NOB). Kolektiv ve, da Rre pri vsej > ________ stvari le za maščevanje proti1 ogledalf Portorož in vso zaipadno Pobuda za tovarno sladkorja v Prekmurju Na pobudo Glavne zadružne zveze Slovenije mislijo v Prekmurju zgraditi tovarno sladkorja, ki naj bi pripomogla k industrializaciji teh krajev, zaposlitvi delavstva in k izkoriščanju ugodnih pogojev za gojenje sladkorne pese. O predlogu bodo razpravljali naši strokovnjaki tudi s strokovnjaki iz Holandske, ki bodo prihodnji teden na povabilo Glavne zadružne zveze obiskali Slovenijo. Švicarski turistični strokovnjaki v Sloveniji V Sežano je prispela skupina profesorjev in absolventov turistične fakultete v Bernu. Vodi jo rektor fakultete prof. dr. Karl Krapf. Na svojem študijskem potovanju po naši državi si bodo ■SJ« * ljudem, ki so povedali svoje mnenje o razdružitvi oziroma združitvi podjetja. m. Z. istrsko obalo, Pulj in Opatijo. Obiskali bodo Postojnsko jamo, Ljubljano in Bled. ZA mi K01MNE POSODE V TRGOVINI Z MOKO Ljubljana, 7. julija izdelki. Dolgotrajna razprava V prostorih Trgovinske zbor- med predstavniki pooblaščenih nice je bilo danes posvetovanje podjetij za promet z žitom in zastopnikov grosističnih podjetij moko, mlinov in grosistične trgo-iz Slovenije, na katerem so raz- : vine z živili je bila v marslka-pravljali o prometu z mlevskimi terem oziru preuranjena, ker še — ----------- ni natančno znano besedilo pred Letovanje otrok padlih dnevl 8prelete n°ve uredbe 0 v Ribnici Ljubljana, 7. julija Z današnjim opoldanskim vlakom je odpotovala iz Ljubljane prometu z žitom, ki delno odpravlja monopol pooblaščenih podjetij. Največ so na konferenci govorili, ali so preskrbovalna področja za trgovino z mlevskimt v Ribnico prva skupina 54 otrok , izdelki še potrebna in ali je treba padlih borcev in žrtev fašistič-1 specializirana podjetja za promet nega terorja. Zveza borcev jim , z mlevskimi izdelki favorizirati je oskrbela udobno bivanje v nasproti grosistični trgovini na tamkajšnjem internatu v Ribnici, j debelo, kar ustvarja neenake Vzgojitelji, ki spremljajo otroke, konkurenčne pogoje. Za ohrani-imajo zanje v načrtu mnogo iz- j tev preskrbovalnih področij go-letov v okolico, kopanje in drugo | vori le to, da krije Slovenija s razvedrilo. Sredi sezone jih bo > presežki lastnega žitnega pridelka zamenjala druga skupina otrok iz Ljubljane. K. M. PRED DECENTRALIZACIJO TRGOVINSKIH PODJETIJ V LJUBLJANI OSAMOSVOJITEV PRODAJALN toda ne na račun potrošnikov Priprave za reorganizacijo trgovinskega omrežja v Ljubljani so to. Uko napredovalo, da bo MLO na svoji prihodnji seji že sklepal o predlogih gospodarskega sveta ln delavskih svetov posameznih podjetij o njih decentralizaciji. Po sedanjih predlogih decentralizacija podjetij še ne bo popolna. V nekaterih prodajalnah premajhen promet, pomanjkljivi prostori ln pomanjkanje Izvežbanega osebja za knjigovodstvo še ne dopuščajo njih osamosvojitve. Vendar bodo v teh primerili odnosi med podjetjem In poslovalnicami urejeni • posebno pogodbo. Komisija, ki je pripravila reorganizacijo ln jo proučila skupaj s Trgovinsko zbornico Ljubljane, sodi, da bo tako trenutno najboljše. Sčasoma, ko se bodo pogoji zboljšali, bo y teh primerih Izvedena še nadaljnja decentralizacija. Med podjetji, ki bodo decentra. tudi prodajalna pohištva v Wolfovl. lizirana, lo tudi veleblagovnica »Na- Sedanja plavila prodajalna pred Po- ma«. Delavski svet podjetja jo na gto pa bi ostala še nadalje velebla. priporočila Trgovinske nbornice in govnlca. . . gospodarskega sveta MLO ter po prnv tako naj bi Iz »Tkanine« na- Toda lansko jeseni je okraj ka arbitraže, naj ga odpravi iz predlogih kolektivov prizadetih Pr0-! stali dve podjetji, ln sicer v Nazor. sklical konferenco, na kateri naj scybc, češ da bo šele potem lahko ^niil na™ rf^djetjf Pr£ 3Tflv1, ki bi *druž,n° prodajalno »Pri hi m/nravi ia li o nonovni zdru- i n * v. . , 4 V? ]Namo na tri poajeija. n .Janezu« na trgu in prodajalno v Fa- Di razpravljali o ponovni zuru zau,pa arbitrazi pravr vzrok za dajalna pri Tromostovju naj bi sku- ži Drutra trgovina, v Trubarjevi zitvi doblarske in plavske elek- . , • pBj s .Suogulčico« postala samostoj-, V™«, 7irmo »Svila«, trame. Predstavniki Doblarj« odpustitev, ired ni J nn tr(?ov!na „0,i firmo Manufaktura. p, p . . * . 0j Mt,rkurja ti niso vedeli, zakaj jill kličejo ter . Ugodil. Ko so Cilka spet poklica konfekcija. Samostojna bi postala ^ g(j nadalje grosistično podjetje, so priSli nanjo nepripravljeni. Ko so slišali razloge za ponovno združitev, so bili mnenja, da nteo u temelj oni. Izrekli »o se Zrnadi oškodovanja skupnosti Visokonapetostne naprave v Doblar ju Prav tako je predlog za roorga. nizaoijo »Mavrice*: tri poslovalnice pa naj bi postale samostojne. Pri. pravljeni so še predlogi za reorganl. zacijo »Kmetijskih pridelkov«, »Sadja-zelenjave«, »Železničarja«, »Suho ro. be« in invalidskega podjetja »Tobalt«. Slednje jo doslej poslovalo kot grosistično in dotnjlistlčno in je imelo BVoj sedež v Ljubljani, v 18 okrajih pu svoja skladišča oziroma poslovalnice Omojllo naj bi se na centralo in poslovalnico v Domžalah, Grosug-ljem, Kamniku tor na Vrhniki. K. potrebe nekmetijskega prebivalstva le za en mesec in da mora vse ostalo žito dobivati iz Vojvodine ali pa iz tujine, pri čemer je treba potrošiti tudi manj kvalitetno turško pšenico, ki bi jo bilo sicer teže prodati. Glede odnosov med specializirano trgovino z mlevskimi pridelki in grosističnimi podjetji za živila je bilo po dolgotrajni razpravi sprejeto načelo, naj bo višina marže pri prodaji mlevskih izdelkov stvar dogovora med prodajalcem in kupcem, v ostalem pa je bilo sklenjeno, da morajo specializirana podjetja z mlevskimi izdelki poslovati pod enakimi pogoji kakor grosistična trgovina z živili, kar naj velja tako za prodajo v določenem področju, kakor tudi za kakovost izdelkov. F. S. IZPRED LJUBLJANSKEGA 0KR02NEGA SODlSCA Ljubljana, 7. julija. ( ki bo delala liven določenega delov- odooplle trgovino na drobno. Vseh osom poslovalnlo tega podjetja, prodajaln modne galanterijo, nogavio ln usnjenih izdelkov, bo poslovalo samostojno I« dosedanje »Izbire« pa naj bi nastala štiri podjetja, od kate. rlh naj bi vsako obsegalo po nekaj prodajaln trajala domala teden dni, je sodlšCe ugotovilo, da je blvll direktor Litostroja dovoljeval dela po posebnih naročilih v obratih svojega podjetja. Dovoljeval je, da so se v Litostroju osnovale posebne ikuplne delavcev, proti združitvi', Enako stališče sta kasneje zavzela delavski svet in upravni odbor njih elektrarne. Januarja letos je delavski I Pred okrožnim sodiščem v Ljub- nega časa ln prejemale plaCllo ne-j NnJtetjl pTOWlem jo lila docon- svet na pobudo okraja vendarle' ljanl se Je končala sodna obravnava posredno od strank, za katere so de- tralizacija podjotlj z živili. Sprejet pristal na združitev, Čeprav se, proti nekaterim vodilnim uslužben- lale. Ker pa v takih, neposrednih je (,!i osnutek, ki določa dolno de. je tudi to pot združitvi skraja cem, ki so Izrabljali svoj položaj na | plačilih »na roko« ni bila vključena centralizacijo teli podjetij. Tako naj upiral. Začasni direktor združe- škodo skupnosti. Na razpravi, ki Je akumulacija, je bila skupnost o&ko- bi ^od nega podjetja je postAl spet Lado Kerševan. Volitvam skupnej?« delavskega sveta sta sledili jedača i'n pijača (nihče ni vedel, kdo ju plača), direktor pa je v slavnostnem govoru omenil, da se ne misli nad nikomer maščevati (v mislih je bržkone imel tiste, ki so se prej potegovali za decentralizacijo). Sledilo pa je razmeščanje osebja, ki po nekaterih sodbah ni bilo povsem umestno. Sekretar osnovne organizacije ZK Mirko Cuik, eden izmed zagovornikov decentralizacije, pa je prve dni maja (ne prvega v mesecu kot določa uredba) dobil »po sklepu upravnega odbora« odpoved, češ da so po združitvi vsa mesta v podjetju zasedena. Proti takemu sklepu so glasovali trije člani' upravnega odbora, vključno predsednik, medtem ko DEVIZNI TEČAJI 7. JULIJA Valuta Ljubljana Zagreb 1 ameriški dolar 939.— 936.58 1 angleški funt 2.430.- 2.438.04 100 nem. mark 20.017.50 20.022.85 100 belg. frankov 1.810.— 100 frano frankov 273.- 273.— 100 švio. frankov 18.810.— 100 ital. lir 138.- 137.85 100 Lit STO 187.- 100 holand. forintov 22.500.- 100 Sved. kron 16.600.— 1 ogipt funt 1.980,— 1.950.- 1 obr. dolar Avstr. 847.— 1 obr. dolar Grčija 737.— 1 obr. dolar Turčija 625.— 6,24.— 1 obr. dolar Izrael 685.- dovana za nad 8 milijonov dinarjev. dajalne: v Kidričevi, Stritarjevi ln Lltostrojskl ulici. Za te kože gospo-Na zaporno kazen Stlrth mesecev f Ua bodo rentabilne in je bU kot glavni krivec obsojen blvSl ()a jim tu(!i Wagn ne bo tr6ba Uru. direktor Litostroja Franc Pečar, na žitl na rll6Uri potrošnikov. 15 pošlo, manjše zaporne kazni so bili obsojeni valnic pa bo Se nadalje ostalo v sklo-blvSi direktor Zavoda za raziskovanje pu »Grmade«. Podobno jo z »Iložnl. gradbenega materiala ln konstrukcij kom«. Njegov delavski svet predlaga Viktor Turnšek, dalje Roman Oolob popolno osamosvojitev sedanjih pro* ln Mojmlr Toman od podjetja Slove- 't“n"c"sko rovolucijo, ostalih 15 pa nlja Impex, medtem ko sta bila dva uaj bl (l0 nadaljnjega Se poslovalo obtoženca oproSfiena. K. M. . v sklopu »Itožnlka«. m .v.. V ljubljanski veleblagovnici PRVIČ BODO PRI NAS TEKMOVALI TUDI RIBICI Z obtežilnikom in muho v tarčo in daljavo Rlbldka zveza Slovenijo bo skup- v nafll republiki precej, posebno pa no z ljubljanskim ribiškim društvom., v Ljubljani, sb disciplinah v vseh disciplinah Zlasti v prozlcnem metanju v skupaj poedinBko ln po moštvih, pot tar« bo potrebno precej zna- Prejeli bodo diplome, prehodno za-nia in spretnosti. Niulaljo bodo tek- stavco, pokal In praktična ribi* k a movall tudi v motu umetne muhe darila. Za omenjeno tekmovanjo ter avo ln s petih Startnih me«t za vso tehnične priprave je poslnv. v tarčo. V tem sb bomu 08l„nwl, i , center ^«iri -jTinnstveni zavod v Uubljani tu
  • ri domnevah. Toda cela vrsta jo bo- kov. Car. Apolo, Faruk, sami lepi se potem razgovarjnš z dolavcl v lezni kjer je treba ^Juktivno^bole. ,)rlmori simentalske pinep^sko^as krav Olemenlc. En bik na podeželju zavod se poslužujo vse drugačnih mlakarju, ki živi na močvirnatih oplodi navadno v enem letu 60 do sredstev. Čeprav nalotl pri tem na travnikih. Iz ličinko so razvije živa. 80 krav. 30 bikov iz naših osomenje. težave, jo vendar ta borba izredno valnih centrov pa oiidodl v enem letu uspešna. Težave pa izvirajo las tega, okoli 20.000 krav In pri tem gre za kor navadno posamezniki pa tudi go- take potomce, kot jih hočemo imeti spodarsko organizacije za to ne Kasarni: Koristi žmage znanosti nad na- žejo nikakega zanimanja.^ Od to^a ravo so izredno velike. Boj proti živalskim kužnim boleznim Središče tega boja jo bakteriolo- jetra govedi, po-oddelek, llo«, na terenu veteri- škode. Ugotovili imajo navadno škodo, kajti bolno vino je treba izločiti |n Je ni mogočo prodati. Metlljavost jo poučen primer Leta ll>r»l jo ta bolezen, ki napada povzročila HU4 so, da se milijone ličinka škl oddelek. Itn«, nu terenu vetori- ukouo. ugotovili so, ua »e 1 , narjl lahko zdravijo ln tudi ozdra- toga črvička zabubi samo v majhnem vijo kužno bolezni. Toda vetorlnarski polžku tako Imenovanem malem t»l ustanovi, si v zadregi. zensko dogajanje dognati. Marsikdaj ^ , veterinarji Bpričo preobilice dela na Iz nje sem se rešil, da sem ubral terenu nimajo niti časa, da bi bo običajno pot. Torej najprej o samem p0(jrobno ukvarjali z bolezenskimi zavodu. i problemi. Včasih teh problemov tudi me ali sivorjavega goveda, imajo tudi po BOO potomcev. V Sloveniji Imamo štiri ojeme-njovailna središča, v Celju, Murski Soboti, v Ptuju ln Ljubljani Skupno nnnnnn »nvnrli MIO 000 svinj, 60.000 no vidijo Včasih tudi nimajo za to , imajo okoli 30 plemenjakov. Z nljnii konj 120.000 ovac faTad 2 milijona primernih naprav, laboratorijev. Zato 1 oplajajo okoli 10»/. vseh slovenskih Volkec, najlepši bik plncgavske pasme v Sloveniji lica, ki pride govedu v jotra. Kjer ni polža, so črv ne more razviti, fio-ritl se je trela torej predvsem proti temu polžku. Melloraoija travnikov, odprava močvirij, urejanje odtoka vodo, to jo poglavitni način borbe proti tej bolezni. Alt pa primer tuberkulozo. Zdaj, ko že več let uspešno vodimo borbo proti goveji tuborkulozi, jo v Slo. venlji povprečno bolne komaj 2°/o povedi. Leta 1940 Jo bilo v državnem sektorju stanje znatno Hlab^oi lOVi živali bolnih za tuberkulozo. V zadružnem sektorju je bilo Se leta 1!K>0 7"/i tuberkulozne živine. Živina pri-vatnegu sektorja pa bo šele letos vsa tuberkulinlzirana. Povprečno jo od to govoill še 3 do IV« bolne Toda v Trnovem nn Tolminskem Jo jo 25°/o, v Voklera In Vogljah pri Kranju 23'/o Bakteriološki oddelek zavoda jo začel boj tudi proti vimenskemu vnetju in proti Irucelozani Posebej proučuje problem ogrcev. Toksikološki oddclok pa odkriva primere raznih zastrupljenj. Posobno poglavje bi bilo treba napisati o veterinarski bolnišnici ln njenih novih metodah zdravljenja bolnih živali Nikakor ne bi bij nezanimiv opis raznih analiz v laboratoriju ali pa postopka z n razred-čevanje semen. Toda vso to bi pro. seglo okvir tega poročila Naj navedem samo, kar so ml v zavodu omenili ob slovesu. Zavod jo prav gotovo velika ustanova in moderno urejena. Vsa sredstva, ki so zanj namonjona, se bogato obrestujejo Izračunali so, rln je mimo korist, ki lo Ima našo gospodarstvo od zdrav. Ijonja jalovosti, znatno večja od proračuna te ustanovo. R. KULTURNI OBZORNIK A. P. CEHOV Ob petdesetletnici smrti Anton Pavlovič Čehov, ki je umrl preOsemintrideset.* »Nikar se ne norfujte iz mene. Kako ste mogli delati petinštirideset let, le pa prav 'e, da vam je Selc osemintrideset?* »Prav lahko. Delal sem nadure.* ustanovitev in finansiranje nove dr žave, je dala neka Lombertova te ta na razpolago 65.000 goldinarjev, neki Lombertov nečak 58.000, neki notar iz Maastrichta, star 73 let, pa celo 300.000 goldinarjev. Pred tremi leti se je dal Lombert v belgijskem mestu Ronsse v samostanu svečano ustoličiti. Dvorana je bila okrašena z zastavami vseh dežel. Lombert je imel na sebi škrlatni plašč, pod njim pa z zlatom vezeno uniformo, v rokah je držal žezlo in sedel na prestolu. Zaprisegli so ga in vsi so mu prisegli zvestobo. V dvorano so prinesli med svečanostjo mnogo šopkov, ki naj bi jih bili poslali Lom-berlovi občudovalci iz vseh dežel, v resnici pa jih je slepar naročil v cvetličarnah. Potem je Lombert kupil jahto. sodi- | Imenovala se je »Prezident Robert«. Na krov je povabil 23 pla-čujočih podložnikov in se napotil v obljubljeno deželo. Nekateri so mislili, da se pelje v Liberijo, drugi pa, da je namenjen v Kapstadt. Peljali so se mimo Southamptona, Londona, Le Havrea, Cherbour-ga, Bresta, Lizbone in Tangera v Casablanco. Povsod je prirejal slepar sijajne sprejeme. Ko pa so ppt-niki videli, kako zapravlja njihov denar, so ga prisilili, da se je odpeljal nazaj. Naivni notar, ki je nasedel sleparju in mu dal vse svoje prihranke, je odšel v samostan. Teta, ki mu je tudi dala skoraj vse prihranke, pa še zmeraj veruje v njegovo pravljico in pravi, da je Robert «prvi pomembni mož v naši družini«. Za da&ho vožio PRIJATELJA MED SEBOJ V pogovoru o kakovosti nekega umetnega gnojila sta se Ezekiel Bromu, star 84 let, in Mike Harper, star 78 let, oba iz Colorado Spring-sa, hudo sprla. Browi\ je z velikim samokresom petkrat ustrelil in od- [ strelil Harperju desno uho. Ko se mu je polnjenje zataknilo, je Harper skolil nanj, ga zgrabil za vrat in ga ugriznil v nos. Bromn je na policiji rekel: »Vid mi je opešal, drugače bi ga bil zadel.* Harper pa je izjavil na protokol• • Umetno zobovje sem pustil doma. sicer bi bil lahko moj nasprotnik svoj nos iskal.* KOMIČNO V nekem priročniku v založbi Richmond v Virginiji je izšla kriminalna zgodba Bernarda Shmva: »Okrvavljen*. Dediči slavnega pisatelja so protestirali pri izdajatelju proti zlorabi imena. V prijaznem odgovoru jih je založnik opozoril na to, da se njegov avtor res piše Bernard Shatv. •Komično pa je,* je bilo rečeno na koncu pisma, *da je tudi v Angliji pisatelj, ki se piše natanko tako, kakor naš sloveči pisec kriminalnih zgodb.* PUPINOVA ZASLUGA ZA BISER SLOVENSKE ZEML1E Že zdaj mislimo na to, kako se bomo leta 1958 oddolžili njegovemu spominu je bila Slovenija pri srcu že od mladih let. To ljubezen je pripisati njegovemu najboljšemu uči- Dne 4. oktobra 1858 se je rodil v spor« z Romunijo rešil Banat, blejske občine. Dolžnost nas vseh v skromni kmečki hiši v Idvoru Potlej so ga poklicali, da bi do- pa je, da začnemo že zdaj misliti^ v Banatu Mihajlo Pupin, ki mu bil ameriško pomoč v sporu z Ita- kako bi se Pupinovemu spominu lijo. Noben Slovenec ali Jugoslovan, zlasti pa nihče iz gorenjskega trikota, ne sme pozabiti: da ni bilo Pupina, bi Bled in del Gorenjske severno od njega od leta 1919 do 1945 ne bila v Jugo-slavijL Na pariški konferenci leta 1919 so namreč potegnili mejo južno od Bleda. Ko je Pu- ob 100-letnici njegovega rojstva leta 1958 najlepše oddolžili. R. ^ MALI LEKSIKON j predsedniku Wilsonu takoj odločno ugovarjal in Wilson je sklep konference ovrgel. Čeprav so Anglija, Francija 'in Amerika pogodbo že podpisale, je Wilson na Pupinovo intervencijo svoj podpis prečrtal in tako preprečil, da bi se nad biserom slovenske zemlje in skrajnim trikotom Gorenjske vila italijanska zastava. Bivši pastir, ki se je kot 15-letni fant preselil iz Jugoslavije v Ameriko, je postal eden najznamenitejših Amerikancev, profesor za elektromehaniko na univerzi Columbia, predsednik Univerzitetnega kluba, častni doktor naravoslovnih ved, po vsem svčtu slaven znanstvenik mladem Pupinu prvi vzbudil za- J in elektrotehnični izumitelj, pisec nimanje za naravoslovne vede. j zelo upoštevanih znanstvenih Svojo ljubezen do Kosa je kmalu knjig itd. Pupin je najbolje do- prenesel na vso Slovenije, Koso- vo ožjo domovino. Leta 1919 je Pupin z jugoslovanskimi delegati sodeloval na mirovni konferenci, na kateri je Mihailo Pupin Slovencu Kosu, kazal, da ni sile na svetu, ki bi mogla raznaroditi mladino, če ji da dom pravo vzgojo. Bled ga je nagradil s tem, da ga je imenoval; za častnega člana Redna zračna praga čez Seimi tečai Vsak potnik bo dobil na poletu za spomin poseben »polarni potni list« »Ali se veseliš, Jelka, če vas obiščem?« »Seveda, striček. Tedaj mi mama zmeraj da kovača, da te ne bi vprašala, zakaj imaš tako rdeč nos.«t Vse kaže, da bodo v kratkem vključili v mednarodni vozni red zračnega prometa tudi dve progi čez Severni tečaj: Kopenhagen— Los Angeles in Oslo—Tokio. Z letanjem čez Severni tečaj bi prihranili v ugodnem vremenu vsakokrat po 24 ur časa, vozni listki pa ne bi bili dražji. Na teh dveh zračnih progah bodo za zdaj letala skandinavska letala. Skandinavske letalske družbe imajo namreč ustrezno število izvežbanih pilotov in navigatorjev. Strokovnjaki računajo, da bosta možna vsak teden po dva poleta v obeh smereh. Pristojne oblasti so že privolile v letalski promet po polami progi prek Kanade in Gronlandije. S kanadsko vlado so tudi že končana pogajanja o zgraditvi pomožnega letališča, na katerem se bodo po potrebi letala spuščala med poletom, in o zgraditvi križišča v Edmontonu. Poskusni poleti so pokazali, da so odstranjene vse tehnične in operativne ovire za redne polete na zračni progi Oslo—Tokio. Kdaj se bo začel redni promet na progi Los Angeles—Kopenhagen, še ni znano. Priglasilo se Je že več sto potnikov, da bi jim rezervirali mesta za to progo. V letalu bo prostora za 48 potnikov. Vsa mesta so že več tednov vnaprej razprodalL Vsak potnik bo dobil nad Severnim te- opremo za potnike: obleke s krz-čajem poseben »polami potni1 neno podlogo, polarne čevlje, list«. Zato se je zanimanje za polete čez Severni tečaj še povečalo, kar je razumljivo, saj bi vsak človek rad imel spomin na ta izredni dogodek. Zračni promet med Evropo in ZDA (Kalifornija) se bo s tem znatno spremenil. Ker je pot čez Severni tečaj krajša od dosedanje, bodo pri stroških mnogo prihranili. Letala za polete čez polarne kraje imajo vso ustrezno aparate za kisik, šotore, sani, prenosne radijske oddajne postaje, konserve nalašč za arktične kraje, svetilke, orožje za obrambo pred severnimi medvedi, razno orodje, posebno »hišno apoteko« in vse drugo, kar bi bilo potrebno, če bi se moralo letalo spustiti na led. Tako opremljeni potniki bi lahko brez skrbi čakali na reševalce. Na delavk ondan Slavka japonskih delavk tisoče mladih japonskih žitev še premlade. Povprečna v predilnici svile Orni je začelo stavkati. Priboriti so si hotele pravico, da bi se omožile. Dekleta se pritožujejo, da tovarna vsako delavko takoj odpusti, brž ko se hoče omožiti. Razen tega pravijo, da zviša pod-mezde samo tistim delav-hodijo vsak teden vsaj v tovarniško sejno dvorano, kjer poslušajo budistične molitve, ki jih bere ravnatelj s tablic prednikov. Pritožujejo se tudi, da morajo vsak dan začeti delo s skupnim prepevanjem verskih pesmi. Voostvo tovarne se izgovarja, da res odpušča delavke, ki se hočejo omožiti, kar pa ute- jetje m« kam, ki starost delavk v tej tovarni znaša 22 let. Druge trditve delavk pa podjetje zavrača, češ da niso resnične. ____ POŠTENO NAJDLJE DRZI Neki lekarnar v San Frančišku je prodajal v lepih stekleničkah »čisto morsko vodo* in jo kot takšno tudi ponujal. Na etiketah je bilo napisano: tMorski ekstrakt*. Ker pa ameriški zakon predpisuje kemično analizo je podjetni lekarnar pripisal: •Ta voda nima nobenih posebnih lastnosti, ne hranilnih, ne medicinsko pomembnih in tudi po mladiti se človek ne more z njo.* In v enem mesecu je prodal 370 meljuje s trditvijo, da so za mo-l stekleničk morske vode. VPRAŠANJA: Katero večje srednjeveško mesto o Dalmaciji je popolnoma slovanskega porekla? Kdaj so se o naših krajih pojavile prve poštne znamke? Katero področje na svetu je najbolj oddaljeno od morja? Katero radioaktivno rudnino so odkrili nedavno? ODGOVORI: Konstantin Porfirogenet (911 —956) jo Zapustil v svojih dokumentih vuine podatke o prihodu Hrvatov oa jadransko obalo V svoji knjigi opisuje položaj v prvi polovici 10. stoletja To je nekakšna zgodovina bizantinske posesti v dalmatinski Hrvatski Med drugim omenja da jo bilo v 10. stoletju pet bizantinskih mest, v v6eh ostalih nuseijib in mestih pa so živeli Hrvati. Ta večja bizantinska mesta so Lila; Kotor, Dubrovnik, Split, Trogir in Zadar Kot manj hrvatska mesta omenja Konstantin Nin Karin, Stolpon, Skradin Makarsko in Bio-grad O Šibeniku kot bizantinskem mestu Porfirogenet ni mogel govoriti, ker jo bilo ' prvikrat omenjeno šele pozneje. leta 1060, ko je Petar Krešimir (od tod »Krešimirovo mesto«, v njem napisal listino, s katero je obdaroval samostan Sv. Marija v Zadru. Kralj Zvonimir je v U. sto. let ju razglasili Šibenik za svoje glavno mesto. Tako je Šibenik prvo večje mesto v Dalmaciji, ki je popolnoma hrvatskega porekla. * Čeprav je trgovski potnik R. Hill sredi 19. stoletja prvi prišel na misel, da bi prilep-Ijal na pisma poštne znamke, je vendar njihov duhovni oče Sloveneo Lovrenc Košir iz okolice Škofje Loke ki je leta 1636 predlagal reformo poštne službe, tako da bi začeli uporabljat^ poštne znamke. V naših krajih je dobila prve poštne znamke Srbija, in sicer 13, maja 1866. Crna gora 16. maja 1874, v BiH pa jih je Avstro-Ogrska vpeljala 1. ju- • Od morja najbolj oddaljeno področje je Djungarija, naj-zahodnejša kitajska pokrajina, severni del Santjauga To je gorska planota, ki ima puščavsko stepno podnebje z zelo neznatno količino padavin Padavin je lako zelo malo zato, ker Izločajo vetrovi Tihega oceana vodne hlape na gorskih grebenih To področje pa dosežejo že popolnoma suni Na gorski planoti Djungariji je samo nekaj oaz, na katerih stojita mesti Kašgar in Urum. čl. * Nedavno so odkrili novo rndniuo. ki ima v seli mnogo radioaktivnih elementov torija in urana Torija |e v njej 31 •/«, urana pa 4"/«, Nazvali so jo sira vit. našli »o jo, na področju Truvanhore v Južni Indiji. Kopati je ne morejo, ker so plasti zelo tanke, je pa znanstveno in ideološko važna, ker se gre za doslep ne. znano radioaktivno rudnino. DNEVNE NOVICE Obveščamo vse ljudske odbornike RILO glavnega mesta Ljubljane, da bosta XXI seja mestnega zbora in XIX. seja zboru proizvajalcev v petek, dne 9. Julija 1954 ob 16.30 v klubskih prostorih MLO. Ljubljana, Kresija. — iz skupščinske pisarne MLO. MOTOX sredstvo proti moljem zahtevaj povsod, ker le če boš uporabil MOTOX, boi za svojo obleko bicz skrbi. Umrli so v Ljubljani Brezigar Lonl, gospodinja. Pogreb bo danes, v četrtek, ob 16.30 na Zalah. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO / S ’‘‘"V Tjj^ Kino .sloga«! Belgijski film: »Ban-ket tihotapcev«. Tednik. Predstave ob 16, 18 In 20. Ob 10 matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 0—10, za popoldanske predstave samo od 14 daije. Kino .SOČA«; Angl film; .Francis v velemestu«. Tednik. Predstavi ob 18 In 20. Prodaja vstopnic od 16 dalje. letni kino »TABOR«; Amer. barvni film: »Ivanhoe«. Tednik. Predstava ob 20.30. Letni KINO JL\: AngleSki film: »Francis v velemestu«. Tednik. — Predstavo ob 20.30. LFTNI KINO »BEŽIGRAD«; Angleški film: »Matelevl sinovi«. Tednik. — Predstava ob 20.30. y-' m mn n um m mn umni m n iiiiiiiii m n n m n m n mn m n m milni m m KINO »U N I 0 N« AmerlSkl barvni film ,Lidiia Bailey‘ Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalje. : Hlinil Hlinim m Predprodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred predstavo. KINO »TRIOLAV«: MehlSkl film: »Soledadln šal«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Prodala vstopnic od 17 dalje. KINO »SISKA«: Amer. barvni film; »Skrivnostno življenje VValterJa Mlttyja«. Tednik. Predstave ob 10, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«; Angleški film: »Karavan«. Predstavi ob 18 ln 20. KRANJ: LETNI KINO »PARTIZAN«: Ameriški barvni film: »Vrnitev na Broadway«, RADIO immiiiiiininniiininimminiiminniiiiinimiiminiiinniiiiimiimi KINO »KOMUNA« Ameriški rilra »HARRIEf CRAIG« Tednik. Predstave ob 18, 18 ln 20. Predprodaja vstopnic od 14 dalje. iinninniiiimiiiiiiHiiiiiniiinnnniiinininimiiiiiiiiniiiiHiininimii Dnevni spored za četrtek, 8. julija Poročila: 5.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.03, 19.30 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalcu (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.30—6.10 Jutranja telovadba — 8.30 do 8.35 Radijski koledar ln prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored — 7.30 Za gospodinje - 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame — 8.10 Domači napevi — 8.30 Za pionirje — 8.50—9.00 'Lahka glasba — 12.00 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna — 12.20 Za naše kmetovalce — 12.30 Opoldanski orkestralni spored — 13.15 Zabavna glasba, vmes objave — 13 30 Melodije za razvedrilo - 14,30 Kulturni pregled: Etnografski muzej v Ljubljani, njega delo, načrti in problemi - 14.40 Domači napevi (Prenos Iz Maribora) — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.00 Utrinki Iz literature: Anton Cehov: Čudak — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Zdravstveni nasveti — 18.10 Iz zaključnih produkcij glasbenih šol v Sloveniji — 18.16 Domače aktualnosti — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Slovenske, koroške, bosanske, dalmatinske ln makedonske narodne pesmi — 20.30 Zunanje-pollttčnl feljton: O načrtu nove kitajske ustave — 20.40 Ciklus Beethovnovih simfonij — 22.20 Znani orkestri Izvatajo glasbo za ples — 23.00—24 00 Nočni komorni koncert (na valovih 202 1 In 212,4 m ln 90.1 MHz). 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,J m (Prenos iz Zagreba). Dnevni spored za petek, 9. julija Poročila: 6.05, 6.00, 8.00, 13.00, 15.00. 17.00. 19.30 ln 22.00. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušale« (Pester glasbeni spored) • vmes' od 5.80—6.40 Jutranja telovadba — 6.30 do 6,35 Radijski koledar In prireditve dneva — 7.00 Pregled tiska — 7.05 Jutranji orkestralni spored — 7 30 Za gospodinje — 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame - 8.10 Pesmi In plesi naših narodov - 8.30 Cicibanom — dober dan! — 8.45—9.00 Lahka glasba -• 12.00 Vaflkl kvintet lzva1a sloven- naroc|n® pesmi, pojeta Božo ln Ml|ko — 12.20 Za naSe kmetovalce — 12.30 Opoldanski koncert — 13.15 Za-R,ask®. vmes objave — 13.30 Melodije za razvedrilo ~ 14 30 Neka.1 za lovce — 14 40 Skladbe za razne Instrumente - 15.15 Znbavna glasba, vmes reklame — 15.30 Želeli ste -posluAajte! - 16.00 Utrinki Iz literature: Janko Kersnik- Mačkova očeta — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu — 18 00 iz bojev na- r PREMOGOVNIKI »TITO« - BAKOVIČI TELEFON LITVA 1 razpisujejo prvo olertalno licitacijo ZA GRADNJO PRVEGA DELA SEPARACIJE V BAN0VICIH 1. poslopje za zvračanje - 12,000.000 din 2. poslopje za drobljenje z mostom - 9,000.000 din 3. poslopje za bunker z mostom - 36,000.000 din 4. upravno poslopje - 9,000.000 din LICITACIJA BO DNE 15. JULIJA 1054 OB ll.URI V BANOVICIH Tehnična dokumentacija in pogoji so na vpogled in se lahko dobe vsak delovni dan v pisarni tehničnega direktorja rudnika — Pismene ponudbe v zapečateni kuverti je treba izročiti neposredno ali poslati po pošti na gornji naslov. VSAK PONUDNIK MORA NA DAN LICITACIJE POLEG SVOJE PONUDBE IZROČITI KOMISIJI NASLEDNJE: a) potrdilo o položeni kavciji pri Narodni banki v znesku dveh odstotkov predračunske vrednosti objekta, b) pismeno izjavo, da so ponudniku znani licitacijski pogoji in glavni projekt, ter pristanek, da bo po njih licitiral, c) dokument o sestavi osnovnih in obratnih sredstev, d) višino koeficienta na neposredne plače zaradi naknadnih kalkulacij cen za nepredvidena dela. PODROBNEJŠA POJASNILA LAHKO DOBITE PO TELEF. LITVA 1, LOKALNO 05 ■ V. šlh narodov — 18.30 Umetne in narodne pesmi poje mešani -bor PTT uslužbencev pod vodstvom Antona Vračka — 18.50 Družinski pogovori: Gospodinjska pomočnica v družbi — 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame ln objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 To ln ono Iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled - 20.40 Vefernl operni koncert — 22 20 NaSI ansambli v plesnem ritmu — 23.00—24.00 Marijan LipovSek: Simfonija za veliki orkester (na valovih 202,l tn 212,4 m ter 90,1 MHz) 23.00—24 00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos Iz Zagreba). MARIBORSKE VESTI Dežurna tekarna Četrtek, dne 8. Julija 1954: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. Petek, dne 9 julija 1954: lekarna »Tabor«, Trg revolucile 3. KINO Spored za Četrtek, 8. julija PARTIZAN; Ameriški film: »Rde« znak hrabrosti«. UDAKNIK: AngleSki film: »Osebna zadeva« POBREŽJE: Angl, film: »Karavan«. STUDENCI: NemSki film: »Sanjave ustnice«. Spored za petek, 9. Junija PARTIZAN: AmeriSki film: »Rdeči znak hrabrosti«. UDARNIK: AngleSki film: .Osebna zadeva«. POBREŽJE: Angl. film: .Karavan«. STUDENCI: NemSki film: »Sanjave ustnice« Oglašujte v našem listul DBOiJNl OGLAS] PUOUAJALCA Črpalkarju za Cipalko v Novem mestu, sprejme v službo Trgovsko podjetje Petrol. Ljubljana. Pogoj: IzuCen v trgovini. Plači po tarifnem pravilniku. ProSnje z navedbo dosedanjih zaposlitev Je treba nasloviti na Trgovsko podjetje Petrol, skladlJče Novo mesto, 2384 SOBO liCem s 1. ivgustom Odsotna sem popoldne ln zvečer Grem tudi za sostanovalko. — Ponudbe pod »Snažna« v oglasni oddelek »Borbe« VISOKO NAGRADO aam tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo ali manjše stanovanje. Ponudbe pod »Mirna« v oglasni oddelek »Borbe« Upravni odbor podjetja »STANDARD«, splošno gradbeno podjetje v Tolminu razpisuje za takojšnji nastop mesto glavnega inženirja podjetja Pogoj- gradbeni inženir z najmanj 5-letno prakso ali gradbeni tehnik z 10 do 15-letno prakso. — Novo komfortno stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru RAZPIS Ravnateljstvo kmetijske šole Poljče pri Begunjah na Gorenjskem razpisuje sprejem učencev - učenk za šolsko leto 1954-1955. Sprejemni pogoji: 1. Uspešno dovršena osnovna šola ali 2 razreda gimnazije. 2. Starost nad 16 let. 3 Veselje do kmetijskega poklica. ProSnJl Je treba priložiti: 1. Zadnje šolsko spričevalo. 2. Rojstni list. 3. Potrdilo staršev oziroma varuhov o plačevanju oskrbovalhlne v Internatu. Sola Ima Internat, v katerem Imajo učenci celotno oskrbo. Mesečna oskrbovalnlna znaša 2000 din. Prošnje pošljite na ravnateljstvo šole najpozneje do II avgusta. Ravnateljstvo. J GLAVNA IIPRAVA ZA GRADNJO PROGE BEOGRAD-JAR BO IMELA DNE 26 JULIJA 1954 OB 9. URI ppvo olertalno licitacijo ZA GRADNJO OBJEKTOV NA PROGI BEOGRAD-VALJEVO. IN SICER: a) za postaji Bela Reka in Barajevo postajno poslopje, vodnjak, skladišče in stranišče, za postaje Borak. Stenojevac in Vreoci pa stanovanjsko hišo, postajno poslopje, vodnjak, skladišče in straniSče. SKUPNA PREDRAČUNSKA VREDNOST ZNAŠA 74,460.000 din. b) za postaje Lazarevac, Slovac, Divci in lverak postajno poslopje, stanovanjsko hišo, vodnjak, skladišče in stranišče; za postajo Valjevo pa 4 stanovanjske hiše. SKUPNA PREDRAČUNSKA VREDNOST ZNAŠA 129,480 000 din. Ponudbe jt treba vložiti posebej za objekte pod a) in posebej za objekte pod b). Projektni elaborat tn pogoji licitacije se lahko dobe vsak delovni dan od 7 do 14. ure v glavni upravi - Ulica Nemanjlna 6/III. - soba št 558. Llcitanti morajo na dan licitacije predložiti komisiji naslednje: a) potrdilo o registraciji podjetja. b) pismeno izjavo, da so Jim znani pogoji licitacije in načrti ter pristanek. da bodo po njih licitirali, c) potrdilo Narodne banke o položeni kavciji v znesku 7% predračunske vsote. Pismene ponudbe v zapečateni kuverti je treba izročiti neposredno ali poslati PONUDi/a ZA^e njVLU H>5° f° ”a ovlt^u v^no napisano: »NE ODPIRAJ — Znižanje cen žarnic ZAHTEVAJTE NASE CENIKE • KUPUJTE SAMO TE2 ŽARNICE Od 1. Julija 1954 smo znižali cene žarnic na dinarjev 95 95 100 110 120 170 300 *a VVatov 10 15 25 40 60 100 150 350 200 za -normalne žarnice. — Poleg tega so znižane cene tudi ostalih žarnic. TOVARNA ELEKTRIČNIH 2ARNIC — ZAGREB 1337 TRIJE (T E. M REMARQUB tovoriš! B O M A N 119 - • ■'■■■■ ■ ■- Gledal sem v prijazni, okrogli pastorjev obraz in kamen se mi je odvalil od srca. Zdelo se ml je, da sem že rešen, ker sem vedel, da me med molitvijo ne bo motil. Tedaj pa sem opazil, da sem po nesreči prispel do zadnje postaje križevega pota. Celo če bi molil ne vem kako počasi, bi morala biti moja molitev končana v nekaj minutah, in na to je najbrž čakal. Bilo bi nespametno zadevo še zavlačevati, Zato sem počasi in brezbrižno odšel proti izhodu. »Dobro jutro,« je dejal duhovnik. »Hvaljen Jezus Kristus!« »Na vekomaj amen!« sem odgovoril, To je bil cerkveni pozdrav katoličanov. »Redko se zgodi, da bi se kdo ob tem času že mudil tu,« je rekel prijazno in me pogledal s svetlimi, modrimi otroškimi očmi. Zamrmral sem nekaj, »Zal je postalo to redko,« je nadaljeval nekoliko zaskrbljen. »Zlasti moške je komaj še videti, da bi molili križev pot. Zato sem vas vesel ln zato sem vas tudi ogovoril. Gotovo imate posebno prošnjo, da ste v tem vremenu prišli tako zgodaj. Da, ko bi le nadaljeval svojo pot, sem pomislil in olajšano prikimal. Vrtnic še ni bil opazil. Zdaj se ga je bilo treba le hitro otresti, da ne bi postal še pozoren. Spet se mi je nasmehnil. »Prav zdaj sem namenjen maševat. Tako lahko vašo prošnjo vključim v svojo molitev.« »Hvala,« sem dejal presenečeno in v zadregi. »Ali gre za zveličanje duše rajnkega?« je vprašal. Nekaj časa sem buljil vanj in vrtnice so mi jele drseti iz rok. »Ne,« sem dejal, potem pa hitro in krepko pritisnil roko k plašču. Zaupljivo ln vprašujoče mi Je pogledal s svojimi jasnimi očmi v obraz. Najbrž je čakal, da mu bom povedal, za kaj gre Toda tisti hip mi ni šinila v glavo nobena pametna misel in tudi nalagati ga nisem hotel bolj kakor je bilo potrebno. Zato sem molčal. »Prosil bom torej za pomoč v neznančevi stiski,« je dejal naposled. »Da,« sem odgovoril, »če hočete to storiti Lepo se vam zahvaljujem.« Smeje je zahvalo odklonil. »Saj se ml ni treba zahvaljevati. Vsi smo v božjih rokah.« Se nekaj časa me je gledal, glavo sklonjeno nekoliko po strani in naprej, ln zdelo se mi je, ko da nekaj prešinja njegove poteze »Zaupati morate,« je dejal. »Nebeški oče pomaga. Pomaga zmeraj, tudi če ljudje često tega ne razumemo.« Potlej je pokimal ln odšel. Gledal sem za njim, dokler nisem slišal, da so se vrata za njim zaloputnila Da, sem pomislil, če bi bilo to tako preprosto! Nebeški oče pomaga, zmeraj pomaga! Ali pa je pomagal Bern-hardu Wieseju, ko je s prestreljenim trebuhom kričeč ležal v gozdu pri Houtholsleru, ali je pomagal Kntozlnskemu, ko je v Handzaemi padel ter zapustil bolno ženo ln otroka, ki ga niti videl še ni, ali je pomagal Mullerju in Leeru in Kemmerichu, ali je pomagal malemu Friedmannu in Jtirgensu In Bergerju ln milijonu drugih? Hudiča, malo preveč krvi je bilo prelite na svetu za ta način vere v nebeškega očeta I Vrtnice sem prinesel domov, potem pa sem odpeljal avto k delavnici in se vrnil. Iz kuhinje je zdaj dišalo po pravkar skuhani kavi ln slišal sem Frido, kako štorklja sem ter tja. Čudno Je bilo, toda vonj po kavi me je razvedril. To sem poznal ie U vojnih časov. nikoli niso človeka potolažile velike stvari, marveč zmeraj nepomembne, majhne. Komaj sem japrl vrata na hodniku, že je planil Hasse lz svoje sobe. Njegov obraz je bil rumen in zabuhel, oči neprespane in rdoče, in videti je bUo, ko da je spal kar oblečen. Ko me Je opazil, je nepopisno razočaranje spreletelo njegov obraz. »Ah tako. vi ste,« je zamrmral. Osuplo sem ga pogledal »Kaj ste tako zgodaj že nekoga pričakovali?« »Da,« je odgovoril tiho, »svojo ženo. Ni se še vrnila. Ali Je niste videli? Odkimal sem z glavo. »Samo eno uro sem bil zdoma.« Prikimal je. »Mislil sem samo, — saj bi se lahko zgodilo, da bi jo videli « Skomlzgnil som z rameni. »Najbrž se vrne pozneje. Ali Ji niste telefonirali?« Nekam plaho me je pogledal. .Snoči je odšla k svojim znancem. Ne vem natanko, kje stanujejo.« c IZ NAŠIH KRAJEV "'N J ČETRTEK, 8. JULIJA 1954 Kako so razdelili denarno pomoč poplaolienim krafem Okrajni ljudski odbor Celje je doslej prejel 40,396.188 dinarjev denarne pomoči ~ Od tega so prejele občine na poplavljenem področju 28,307.801 din, vtem ko bodo ostanek razdelili prihodnje oni — Na mestnem področju so poplavljenci prejeli 5,303.500 neposredne pomoči v denarju, v okolici pa 1,340.000 dinarjev Ob nedavni vremenski nezgodi, ki je hudo prizadela zlasti prebivalstvo Celja in okoliškega področja, so ljudje širom po Sloveniji takoj organizirali zbiranje denarja in materiala za pomoč prizadetim. O nesebični pomoči vseh, ki so na kakršen koli način pomagali, sta tisk in radio sproti poročala. Vendar je v zvezi s tem ostalo marsikaj nepojasnjenega, kar zelo zanima številne darovalce in poplavljence. Od denarja, ki se steka v centralni fond za poplavljene v Sloveniji, je celjski okraj doslej prejel 40,396.188 din denarne pomoči. Del tega zneska je nakazal republiški Izvršni svet (20 milijonov), 20,396.188 dinarjev pa so prispevale razne organizacije, delovni kolektivi in posamezniki. Razen tega je okrajni štab za poplavljence prejel iz raznih krajev Slovenije in Jugoslavije več deset tisoč kosov oblačil, perila, pohištva in drugega uporabnega materiala v vrednosti več milijonov dinarjev. Stab je prejel tudi približno 20.000 kilogramov prehrambenih artiklov, kar je vse bilo razdeljeno med prizadeto prebivalstvo. V mestu so poplavljene družine prejele 5,303.500 dinarjev neposredne pomoči v denarju, v okolici pa 1,340.000 dinarjev. Za ta denar so si prizadeti kupili najnujnejše, kar so potrebovali. Pomoč so delili občinski ljudski odbori, ki so od Okrajnega ljudskega odbora Celje prejeli za odpravo posledic 28,307.801 dinarjev pomoči. S tem denarjem so v občinah finansirali dela, ki so neposredne koristi za poplavljence, kot je popravilo stanovanj ipd. Ostanek, 12,088.000 dinarjev, bo razdeljenih te dni, ko bo posebna komisija točno preverila prijavljeno škodo posameznih po- plavljencev. Zbrani in točno preverjeni podatki bodo omogočili, da bo prizadetim dodeljena potrebna denarna pomoč, s čifner ; jim bo vsaj delno ublažena | škoda. Sindikati bodo razdelili nad 12 milijonov dinarjev Razen Rdečega križa, socialnega skrbstva in DOZ bodo denarno pomoč delile tudi sindikalne organizacije in nekatera večja izvenceljska podjetja. Prav tako bodo vsi tisti, ki niso člani sindikata, a so bili poplavljeni in so vrh tega še socialno ogroženi, dobili denarne podpore. Rdeči križ bo razdelil tudi večjo količino metrskega tekstilnega blaga. Številnim prizadetim bo ljudska ■ oblast pomagala tudi tako, da I jim bo preskrbela delo, ki ga do-I slej morda niso imeli. Razen tega je pa Okrajna zadružna zveza brezplačno obdelala in posejala nad 300 hektarov uničenih polj. Ker na okraju pričakujejo, da bo v bodoče še prihajala denarna pomoč neposredno za poplavljence, bodo tudi to razdelili. Vendar še ni znano, kolikšen bo j delež iz centralnega fonda za poplavljence, prav tako tudi ne, koliko bo celjski okraj v celoti pre-! jel pomoči zaradi poplave. Razumljivo pa je, da bo spričo velike škode ta prispevek precejšen in zato ga bo kazalo uporabiti v . najbolj koristen namen — regu-I lacijo vodnega sistema v Celjski kotlini. F. K. Planinski tabor na Uršlji gori Prevaljsko planinsko društvo l'o 18. julija na Uršlji gori organiziralo planinski tabor, katerega se bo udeležilo okrog 1000 planincev iz Me. žiške in Mislinjske doline Hkrati s planinskim taborom bodo provalj. ski planinci proslavil! tudi 35-Iotnico obstoja PD Prevalje Na Uršlji gori bodo odkrili spominsko ploščo vsem planincem ki so med narodnoosvobodilno borbo žrtvovali svoja življenja. Planinsko društvo Prevalje namerava izdati propagandno brošuro, v kateri bo prikazalo delo In življenje društva od ustanovitve. Na Uršlji gori bo na planinskem taboru igrala god. ba na' pihala ravenskih železarjev. Zraslo bo naselje šotorov, v katerih se bodo nastanili planinci iz raznih krajev Slovenije, predvsem pa iz Mežiške in Mislinjske doline. Te dni pridno obnavljajo planinsko kočo na Uršlji pori, da bi za veliko planinsko slavje bila priprav. Ijena za Bprejem gostov. n d. Zdravilišče v Laškem bo jeseni slavilo stoletnico Letos pomladi so v Laškem začeli obnavljati poslopje zdravilišča, ki je že na vse strani kazalo gola »rebra«, da Jih tudi stare smreke niso mogle skriti. Poslopje je sedaj obnovljeno in ga Je zato z vlaka prijetno gledati. Sploh na se zdravilišče temeljito pripravlja na proslavo 100. letnice obstoja, ki jo bodo proslavili jeseni. F. K. Kam gre skupnosti ukraden denar Čudno, da uslužbenci navadno ne vedo, kako je nastal primanjkljaj v njihovi zadrugi V Prekmurju imamo okrog 80 zadrug. Revizijski pregledi so pokazali, da so redke zadruge, ki ne bj imele deficitov. Primanjkljaji se gibljejo od 100.000.— din pa vse d pol milijona. In usodno je dejstvo, da se la žalostna igra ponavlja iz leta v leto. Razume se. da organizacijske napake delajo nema lo preglavic posameznim vodstvom, graje pa je vredno spoznanje, da so zadružni uslužbenci silno nepošteni. Zlasti slednje je večje zlo, ki I dela zadrugam v Prekmurju veliko I škode. I Nadalje se vprašujemo, kam roma denar, ukraden skupnosti? Na to vprašanje zadružni poslovodje ne odgovorijo določno. Ko so pred ne lavnim v zadrugi šalamencih od- »Partizanska cesta« na Dobrovlje Pred tremi meseci so v bližini Braslovč začeli graditi 19 kilometrov dolgo »Partizansko cesto«, ki so si, jo ondotni prebivalci že dolgo želeli. Lepa in široka cesta bo držala skozi partizansko Dobrovlje do Nazarij. Letos jo bodo zgradili 4 kilometre. Dela opravlja 80 stalnih gradbenih delavcev, pomagajo pa jim tudi domačini s prostovoljnim delom. Kmetje iz bližnje okolice brezplačno prevažajo material, da bi tako cesta čim manj stala. Prihodnji mesec bodo pomagali bataljon vojakov JLA, bivši partizani »Kamniško-savskega« odreda, II. odreda In nekateri borci XIV. divizije »Borisa Kidriča«. Dobroveljčanom pa pomagajo tudi nekateri delovni kolektivi. V nedeljo je delala skupina minerjev iz Kamnika. Delali so prostovoljno, s seboj pa so prinesli tudi potrebno strelivo. F. K. Prva škarpa na Partizanski cesti pri Dobrovljah V troje je bilo delo lažje V podjetju »Elektrotehna« v Mariboru je bila 2e več let zaposlena kot skladišfinica Matilda Gobec. Imeli so jo za izredno pošteno ln vestno uslužbenko. Končno pa se Je Izkazalo, da Je bila Matilda Gobec povezana s posestnico Ano Anderluh lz Mahorske vasi pri PolJSanah tn je na njeno napeljevanje kradla v skladišču elektrotehnični material lin JI ga prinašala. Obe tatici nista mogli na obravnavi pred okrožnim sodiščem navesti, koliko materiala sta pokradli; končno Je bilo ugotovljeno, da sta podjetje oškodovali za preko 60.000 dinarjev. Obema pa Je pomagala tudi Marija Krepek lz Maribora, ki Je ukradeno blago skrivala. Matilda Gobec Je bila obsojena na eno leto ln devet mesecev. Ana Anderluh na eno leto ln štiri mesece. Marija Krepek pa na šest mesecev zapora Gobčeva ln Anderluhova morata seveda povrniti podjetju Elektrotehna tudi vso škodo. krili 600.000.— din primanjkljaja, je poslovodja odgovoril, da mu ui znano, kako je prišla slvar tako daleč. Največji »uspeh« je imela zadruga v Rakičanu, s primanjklja. jem 1 milijon din. Najmlajši obrtni pomočnik v Novem mestu Pred pomočniško Izpitno komisijo v Novem mestu, kjer Je pred kratkim opravilo pomočniške Izpite okrog 80 obrtnih vajencev. Je stopil kot najmlajšl kandidat 15-letnl Albin Barbič lz Novega mesta ter z najboljšim uspehom opravil pomočniški Izpit. Mladi Bine je sin uglednega mizarskega mojstra Franca Barbiča lz Novega mesta ln Je Izreden talent. Se ko Je obiskoval Solo, Je vedno hodil v očetovo delavnico, kjer Je opazoval pomočnike ln starejše vajence. Ko Je končal obvezno Šolanje, se Je takoj preselil v delavnico ln tam delal od Jutra do mraka. Pred dvema letoma, ko Je bila sklenjena pravnoveljavna učna pogodba, se je pričel resno učiti v delavnici. Napredoval j« hitro. Prav tako je bil talentiran tudi za Solo ln je v dveh letih absolvlral vse tri letnike vajenske Sole v Novem mestu s prav dobrim uspehom. Po obstoječih predpisih, da more vajenec opraviti pomočniški Izpit, če Je že dovršil polovico učne dobe ln absolvlral vse tri letnike vajenske tole, mu ni bilo mogoče braniti pristopa pred Izpitno komisijo. Za izpitni predmet Je Izdelal krasno komodo lz vezanega lesa ln polltlrano, ki Je eden najlepših Izdelkov na razstavi. -r- Bcrite »Ljudsko pravico Borbo« in postali boste njen naročnik Pa se vprašajmo, kje so vzroki? Upravni in nadzorni odbori zadrug imajo zelo slabe odnose do podjetij. Namesto, da bi preprečili katastrofo, jo še povečujejo in tako gredo do skrajnosti. Že dejstvo, da se nekatera vodstva branijo revizije, nam priča, da računi niso v redu. In to meče slabo luč na ce- lotno zadružništvo. Dogodilo se je celo, da so posamezniki spremenili zadrugo v svoje podjetje. V teh primerih se je strnila vez med višjimi forumi upravnega odbora, ki je na ta način prišel do velikih dohodkov. Ves ta proces je šel na škodo skupnosti in je izmaličil pravila kmečkega zadružništva. Zajo je ena izmed prvih nalog gospodarske politike v Prekmurju, da pomete . nepoštenostjo in usposobi nov kader vodstva zadrug. J. Z. RAZSTAVA INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA BELE KRAJINE 416,000.000 din iz sklada republiške pomoči pasivnim krajem bodo porabili za industrijo in komunalne naprave Letošnje leto bo za Belo krajino v gospodarski dejavnosti ogromna prelomnica. K temu je največ pripomogel sklad republiške pomoči pasivnim okrajem, ki znaša 416 milijonov din. lo nam je dokaz prizadevanja, da bi se Bela krajina, pred vojno zapuščena deželica ob Kolpi', med Gorjanci in Kočevskim Rogom, razvijala vzporedno /-ostalimi okraji v republiki. \ I i GradbiSče industrijske šole v Črnomlju Od 416 milijonov pomoči so določili za Tovarno učil in Belokranjsko železolivarno 200 milijonov, za Telekomunikacije v Semiču 41 milijonov, za Rudnik rjavega premoga Kanižarica 45 milijonov, za Tovarno sadnih sokov »BeLsad« v Kanižarici 10 milijonov, za »Mramor« v Gra-dacu so predvideli 20 milijonov, ostala sredstva pa bodo uporabili za gradnjo vodovodov po belokranjskih vaseh. Oskrba vasi z vodo je v Beli krajini eden perečih problemov; lahko trdi- mo, da so ljudje po Rodinah, Doblički gori, Stra/.nem vrhu, Tanči gori. Plešivici in v mnogih drugih krajih imeli mnogokrat več vina kot vode. Razen teh sredstev ima okraj lastne proračunske investicije v znesku 45 milijonov. Od tega je predvidenih za gradnjo stano- » vanjske hiše v Črnomlju 15 milijonov, za elektrifikacijo podeželja 5 milijonov, za popravila in dograditev dveh šol 4,5 milijonov. razen tega je denar namenjen za ureditev poslopja OL0, telefonske centrale, drevesnice. za dograditev ceste Dole—Draga, ureditev stadiona v Črnomlju in opreimo Planinskega doma na Mirni gori, l.i bo otvorjen v nedeljo, dne 11. julija. Letošnje investicije v Beli krajini bodo znatno vplivale na povečanje narodnega dohodka že letos zlasti pa prihodnja leta, ker se bo belokranjska industrija precej razvila in zaposlila v bodoče več delavcev. Ceravna je belokranjska industrija mlada, bodo letos ob . i pri dili gospodarsko razstavo, ki bo Dnevu vstaje v Črnomlju priredili gosp prikazala Kranjskih podjetij, ki so bila spoda rikazala napredek novih belo- zgrajena po osvoboditvi, Tovarne sadnih sokov in marmelade »Bel-sad« v Kanižarici, pletilskega podjetja »Belokrajinka«, bivše Tovarne učil. Zelezollvarne, Telekomunikacije in drugih podjetij. Posebna znamenitost za obiskovalce razstave- bodo tkalski vzorci, ki jih izdelujejo belokranjske žene in dekleta. Posebno lepi bodo izdelki' iz okolice Adlešičev. Preloke in Metlike. Razstavljenih bo mnogo domačih izdelkov, preprog, rjuh, predmetov iz ličkane koruze, slame in mnogo drugega. Zastopana bode tudi obrtna podjetja in posamezni obrtniki. D. V. Člani CMD za Dolenisko so v Črnomlfu proslavili društveni praznik in Dan vsta e Črnomelj, 7. julija Včeraj je bila v Črnomlju proslava društvenega praznika Cirilme-todijskega društva katoliških duhovnikov, ki jo je priredil Pokrajinski odbor CMD za Dolenjsko. Prireditev je bila združena s proslavo Dneva vstaje ob desetletnici SNOS. Razen duhovnikov — članov CMD novomeškega in črnomaljskega okraja, so se proslave udeležili tudi zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar, predsednik Okr odbora SZDL Črnomelj Martin 2u gelj, predstavniki OLO in LO MO Črnomelj ter zastopniki okrajnega in mestnega odbora Rdečega križa iz Črnomlja. Navzoči so bili tudi člani pokrajinskih odborov CMD za Gorenjsko in Primorsko ter se-.kretar GO CMD Janko Žagar. Po uvodni besedi predsednika Pokrajinskega odbora CMD župnika Lojzeta Žabkarja je zbrane du hovnike pozdravil zvezni poslanec Tone Fajfar in pohvalil pobudo članov CMD, ki se vsako leto spominjajo ob svojem društvenem prazniku tudi Dneva vstaje, ki je začetek najslavnejšega obdobja na še zgodovine. Ko je čestital (lru štvu k dosedanjemu delu in mu želel mnogo novih uspehov, je tova riš Fajfar med drugim dejal, da je pozitivno delo članov CMD in nji iiov konstruktiven odnos do socialistične domovine danes toliko važnejši tudj zato, ker odpravlja madeže, ki si jih je med NOB nakopal nase velik del slovenske du hovščine, predvsem višji kler. Po krajšem kulturnem sporedu je bil prebran referat o dcselletnici Rdečega križa, nato pa je predsednik župnik Žabkar obširno poročal o dosedanjem petletnem delu CMD na Dolenjskem. Opisal je ustanovitev Verske komisije pri SNOS leta 1944 v Črnomlju, njeno delo in priprave na ustanovitev CMD pred petimi leti Sedaj je v CMD na Dolenjskem včlanjenih 37 duhovnikov iz okraju Črnomelj in Novo mesto: da jih ni več, je trebi! iskati vzroke v ostankih starega gledanja nekaterih duhovnikov na naš današnji družbeni red. Potem ko je bilo prebrano tajniško poročilo so izvolili nov pokrajinski odhor CMD. po skupnem kosilu pa so si člani CMD skupno s predstavniki ohlmti ogledali lo-varno sadnih sokov Belsad. To- OD VSEPOVSOD INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV — JARŠE POSTA DOMŽALE ponovno sporoča vsem ustanovam, organizacijam in društvom, da na prošnje za denarno podporo ali podporo v blagu ne bo več odgovarjala, ker podjetje ne razpolaga z za to potrebnimi sredstvi Vse došle prošnje upravni odbor ne bo več obravnaval in bodo ostale v podjetju nerešeneI ZABUKOV1CA Pretekli petek so lahukovški rudarji svečano proslavili rudarski praznik Na svefiani proslavi je govoril o pomenu 3 Julija član re. publiSkeRa odbora sindikata rudarjev tov. Pirc. Naslednje jutro je bila budnica, nakar so ae rudarji zbrali in žil na Izlot na Šmohor in Mrzlico- J. TR2IŠCE NA DOLENJSKEM V nedeljo 4. julija je priredilo gasilsko društvo v Tržišču velike gasilske vaje. Pri vajah Je sodelovalo tudi prostovoljno gasilsko društvo iz St. Janža. Proslav v Črnomlju In Ostrožnem se bo udeležilo tudi Iz Krškega okraja več tisoč ljudi. Veliko ljudi bo odpotovalo na slovesnosti z av. tobusi in kamioni ter posebnimi vlaki JK KRMELJ Največji rudarski praznik — 3. Julij so tudi krmeljskl rudarji lepo praznovali V »oboto dopoldne je bila v domu Svobode nroalava, na ka teri sta govorila direktor rudnika tov. Jože Hegler ln zastopnik OLO Krško tov. Karel Štrukelj, popoldne pa je sledilo ljudsko rajanje. Pred kartklm so ustanovili v Krmelju strelsko družini Društvo ima že sedaj ved članov, predvsem mladine. V Krmelju so v zadnjem času ne koliko bol j poskrbeli! ja zunanjo razsvetljavo. Tako so vzdolž ceste, kl drži skozi vas namestili na več kra- i jih električno luč. JK KOČEVSKA Vse množične organizacije na Ko. čevskem se skrbno pripravljajo na proslavo Dneva vstaje V mnogih krajih bodo organizirali krajevne svečanosti. Večina prebivalcev pa bo Sla na proslavo Dneva vstaje v Cr nomelj Mnogo jih bo Slo z vlakom kamionom, ljudje lz Koprivnika. Nemške loke Morija tn drugih vasi. ki so bliže Črnomlju, pa nameravajo oditi z vozovi. Organizacije ZB in rezervni oficirji pa bodo organizi. rali patrole, kl bodo predstavljale partizanske edinice In bodo hodile po krajih, kjer so partizanski borci ln bodo tako čoz Mavrlin prišli v aam Črnomelj * Clani.ZKS zelo aktivno na Kočevskem proučujejo gradivo III. kon. gresa ZKS V glavnem so osnovne organizacije s svojim članstvom pre delale celotno gradivo V Kočevju pa so ga delegati kongresa predelali tudi s člani SZDL. Na Kočevskem je glavna panoga živinoreja tn znradl tega jo potrebno pokositi okrog 4000 ha travnikov samo na Državnem posestvu, kjer dobe približno 1200 vagonov sena. Letos so pričeli o pravem času kositi Toda vreme precej nagaja ln Je treba čakati p« več dni, da se seno posuši D. V BREŽICE Brežice - kulfcurnoprosvetni center krškega okraja 80 že vsa lota F*> osvoboditvi brez primerne dvorane To je tudi delni vzrok kulturnopro-svotnemu mrtvilu v Brežicah Kontno je pričelo novo ustanovljeno gradbeno podjetje »Remont« iz Brežic urejati glavno dvorano Predvideno je, da !.odo zidarska dela v dveh mese-Hh končana. * Vodstvo brežiške gimnazije jo po precejšnjih težavah le prejelo od j okraja za razširitev gimnazije 3,800 000 | din kredita za letošnje leto Načrt I predvideva, da bodo stala vs» dela <0,000 000 din; opravili jih bodo pa v | treh etapah Okraj Krško in mesto Brežice ne bosta zmogla tako velike vsote; zato bi morali pomagati tudi republiški ortrnnl Gimnazijsko vodstvo Je skupaj z mladino organizi. . ralo o počitnicah prostovoljno delo. : Vsake tri tedne dela po ena brigada, ki šteje 20—30 dijakov: delo bo tra-| jalo prav do pričetka Šolskega po. i uka. Dijaki so izkopali že mnogo zemlje in kamenja. BRALCI NAM PIŠEJO Voda pa teče... Belokranjska hlga — Rosalnice Živimo v civilizirani dež?li in med drugimi pridobitvami imamo tudi tako imenovana angleška st. a. nišča. Ker pa je vse na svetu podvrženo okvaram, se človeku večkrat zgodi, da se mu pokvari tudi takšno straniSče. Kar na lepem začne voda teči in potem teče noč in dan, dokler ne pride monter, da stranišče popravi. Toda z monterji jo križ. Obrneš se na privatnega inštalaterja, poveš mu, kaj te teži in obljubi ti, da bo po možnosti tvoji želji ustregel. Čakaš dan, čakaš dva, monterja pa od nikoder. Voda pa teče in teče. Tele. ( foniraš Mestnemu vodovodu. Tam imajo za takšna dela poseben oddelek in odgovore ti, da bj ti rdi I ustregli, pa ne morejo, pri najboljši volji ne morejo, ker nimajo koga poslati, da bi ti popravil stranišče. »Monterjev nimamo,« pravijo, «pre. malo je delovnih rok, naraščaja ni, vsi so zaposleni Lako, da ne vedo, kje ge jih glava drži. Od jutra do večera morajo hoditi po mestu in popravljati zdaj to zdaj ono.« Pravijo, da bi počakal do pet dni. Ali pa da se obrni na »Romont«. Tam sedi prijazna tovarišica Sama je v pisarni in ne ve ti prav odgovoriti, kako ho s popravilom, Ve samo toliko, da imajo delu čee glavo in da bi bilo treba počakati nekaj dni. Potolaži te, češ »pa Jutri spet telefonirajte«. Voda pa teče in teče, teče ponoči, teče podnevi. In vodo je treba plačati. Kako naj človek razvozla ta gordijski vozel 1 J. List t2da]a Časopisno s»ložnl«ko podjetje »Borba« r Beogradu, Dečanska al 81 telefon 14-001 — Uredništvo: Ljubljana Kopltarteva allca 5/II1 telefon 39 181 - NotraniepoinifrriB gospodarska rubrika tel 21-613 ln kulturna rubrika teL 4t 21-887, Nazorjeva ul 10/11 — Odgotprni urednik »Ljudske prBvice-Borbe« Ivan Šinkovec - Oprava Kopitarjeva ulica 2 telefon 3» 18) - Telefon za naročnino ln oglas« 81-030 — Mesr?na naročnina 250 din, za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 60U-T-19, poStni predal 42 — Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini