T ISIm
PBIHOnSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 20 (1411)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST torek 24. januarja 1950
Gena 15 lir
Konferenca Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in odkritje spomenika padlim partizanom v Velikem Repnu
fei pimizM. iKiuwlin a ■ pimi
Delegat Zveze borcev NOVJ: »Tržaški proletariat se je prepričal o P^vilni liniji KPJ in v skupni borbi z JA izpolnil svojo internaciona-listično dolžnost" • »Naj si danes nihče ne drzne blatiti skupnih zr*ev naših junakov", je poudaril delegat italijanskih partizanov
Beso 1u ci1 a
°ntereuce Zveze partizanov Tržaškega oženijo ki »e je vršila v nedeljo 22. t. m. v Trstu
2Eltfr°nIerenca ZVEZE PARTIZANOV je preučila sedanji in pretekli
ter
odločno
TRŽAŠKEGA O-politični položaj
obsoja
^0‘no kominformistično gonjo, ki ima namen omalovaže-herojsko veličino osvobodilne borbe in njenih pridobi-1 ki so bile uresničene skupno z Jugoslovansko armado t*ren'°dStVOm genialnega voditelja tov. maršala Tita. Kon-
opozarja
S? Partizanske borce na stališče, ki so ga zavzeli inform-°jevci, ki zanikujejo našo slavo, ker to stališče pomeni kapitulacijo pred reakcijo, sovražnico delovnega ljudstva;
*dvsem pa pomeni to stališče izbruh šovinizma, ki ga je v Inf ^“dskega demokratičnega gibanja vnesla resolucija °rnacijskega urada. Konferenca
poziva
icmiPartizane in vse Poštene demokrate, da nadaljujejo brez-topromisno borbo proti angloameriškemu imperializmu in Sovini hlapcem, domači buržoaziji in novemu fašizmu ter in ot^ •tominformizmu, ki je opustil načela dosledne borbe sklepa gnile kompromise z italijansko in tukajšnjo re-C1J0 in se — kot pričajo dogodki — postavlja na njen rpp- Konferenca
poziva
johiZane cone B Tržaškega ozemlja, da nenehno nadaljuje-sti Orbo za neprestano krepitev in utrjevanje ljudske obla-ttr tako korakajo po poti v socializem.
Pozivamo
proletariat je imel za seboj bo-gate izkušnje v borbi proti razrednemu sovražniku ' in se je znal boriti. Hkrati pa so tržaški delavci vedeli, da so v Jugoslaviji ljudje, ki s simpatijami gledajo njihovo borbo, pri katerih bedo vedno lahko dobili potrebno oporo. Nato je tov. Greif omenil kominformistično iznajdbo, da pomeni i.JB «sramotno preteklost« za tržaški proletariat ter dejal, da je ta «sramotna preteklost« Jugoslaviji prinesla tisto, česar si želi proletariat vsega svela: uničenje starega buržoaznega
r * borce naše slavne borbe, da povečajo svoje napore v ob-n7? 0 slovansko-italijanskega bratstva, da bi dosegli res-c“o in iskreno bratstvo med narodi, da bi se končalo zatira-*in da bi se uvedli enakopravni, resnično socialistični Z:*'1 me<i narodi in da bi se na ta način ostvarila načela 5V>P osvobodilne borbe, načela, za katera so se borili vsi ^pljubni deraokratje!
Smrt fašizmu !
Svobodo narodu !
konferenca ZVEZE
tržaškega
.’pttVr ;A V dvorani stadiona Jjlo S„JAJ», popoldne pa je
vt par^e>3o je bil v Trstu pra- f prav zato z vsem srcem pri-5« vrsli^nski dan: dopoldne se družili naši borbi. Pri tem je
bila najbolj značilna borba tržaškega proletariata .ob osvoboditvi Trsta. KPJ. ki se je do-sledno držala načel marksizma-leninizma po vprašanju proletarske revolucije, je vcepljala tržaškemu proletariatu zavest, da je njegova osvoboditev odvisna od njegove lastne borbe, od tega, ali bo znal v danem trenutku obračunati s svojim razrednim sovražnikom, s fašizmom.
Moram povedati na tem mestu, je poudaril tov. minister Greif, da so se tržaški delavci
;%l£\cano ODKRITJE SPO-
ll
ilOsf
^e(šŽbtSe ^e- vršila ob obilni ,?,Č0kv-p?r^2anskih borcev in
elilten^ padlim borcem v RePnu. Tako konfe-Cabost °r *ucii repenska sve-
l . m „v„T, sa JjousLva iz j-j-, kljub kominfor-
r ti mnKm°Pisni g°nL in Ce‘ tl .lzac*^ «prostovolj-haqr’tuK naj bi po Vidalijevem kliiiK ?prehili eno in drugo ?Sai= di burji, ki te dni . Konflpl'i nas-
Nil £5«° partizanov je o-Shtg ?T,l,Sednik Glavnega od-,-ZE tovariš ANTON Ni aip pozdravil v prvi ? Njif .sate iz Jugoslavije, <} z rjp- .'z Slovenske Koroške tce Driskega ter vse udele-
Ncgfo-ih delegatov ZVEZE \NiINOV JUGOSLAVIJE (Ntivr 'co pozdravil tov. ^ d Greie« ki je med
r)ifl|lk^.no nos veseli, da se m.i N s med vami’ 3 kateri-j ‘Sli sJcupno. ramo ob r a-hn , iti th-oti fašizmu za svo-H“ ljudstva. V tej „, :.tshr,a.skovali nerazrušljivo ictnost italijan-inskih delovnih 3e- ŠJe bila jamstvo naše
slerš *K°vali nerazrušljivo to*. - in enotnost italijan--n c, vMovanskih delovnih L ee- hiite bila j n t°i SiJ}*vci Italijani in de-rtp,-WetO[,„n(-'i so že pred dru-ok > da j»0 vojno v Trstu uvi-, to_h 0Mhcva rešitev, njih J^lovarP^lsen od iskrenega Ni faši-}'1’ od skupne borbe lini rv, t”11*. V drugi svetovni t?’ternu bila 1(1 borba proti jPfba i , r°nana - usnehom.
? *«jela jo m s n Wn,„sanio nas, temveč je
& Wlten SP«eZ tKdi med ,- ede nn ^ se ji pridružili ne
bijo *arodncst, kajti važno Nd nn?,,nas le to. da je stal
uspehom, zanetila KPJ
- fft.il naš skupni sovraž-
l}o°slavije n“mi, borci NOV V smo bili b°sebno pa tisti, i? *Pomitija	Korpusu,	se
hladil tržai£očl' kl mm 10 Senjem 1 Proletariat s 'Ki io ki on novih borcev in l'r"- 'dirol zaPlenile nje-i.j n ®ke skupine v
hliN van?! Sf na c'runi strn'
st arih In' )1<! Vsak dan
?.*• ki U . rt 1 tolkUl /oši-*e žu\°e*ohko Iet izkoriščali
JkV°ih GREIF. poudaril
jih je izvrsil-a NOV
soominja po-
M
’ritaJinPKPTV0<!stVCm niar-in KPJ, vojske, je
sovraž^-v ni kapitulirala >r^,kom, temveč je
^ et0acionalkHsO prolctarsko £ s svni„ ^ i5n° dolžnost, t Pom? Ere7kompromisno L. sveu ?ga Proletariatu vse-ll?riat ( prav trža»ki pro.
*\F>t je snn7nnl
sti
n
k.N spoznal to linijo .videl, da komuni-
41 lipjo tish>Uev d°Sledno izpo1' arks iri ( kar so nas učili ’ Kogeis in Lenin ter se
VODJA DELEGACIJE PAKTI. ŽANOV IZ ITALIJE TOV, GIUSEPPE BERNARDONI.
tega zavedali. V vseh letih bor. be proti fašizmu so se borili. Vi vsi, kar vas je tukaj, veste, da so se v Trstu formirali bataljoni NOV sestavljeni iz delavcev, ki so pomagali redni Jugoslovanski armadi osvoboditi Trst od fašistične golazni in vzpostaviti Trstu oblast delovnega ljudstva. Posebej pa je treba poudariti, da je ves čas borbe med tržaškim proletariatom vladala enotnost, da so se vsi, Slovenci in Italijani, bori. li za eno in isto stvar, zato, da uničijo fašizem, da si zavlada jo sami. Kakor mi, tako se tudi vi tukaj v Trstu spominjate, kako je tržaško ljudstvo sprejelo v svoji sredi IV. Armado in IX. Korpus, ki sta prihitela osvobajat Trst, ki sta vam prihitela v pomoč. Bataljoni delavcev Trsta so se pridružili Jugoslovanski armadi — osvoboditeljici in skupno osvobodili Trst. Mnogo vaših in naših tovarišev je v teku te borbe žrtvovalo vse, kar so imeli na svetu: dali so svoja življenja zato, da bi vi živeli v svobodi. Umirali so s proletarsko zavestjo, da ta borba ni zaman, z zavestjo, da pomeni njihovo žrtvovanje zniago tega, za kar so se borili«.
N-ato je govornik ponovno poudaril, da v nobeni kapitalistični državi po drugi svetovni vojni ni bilo taktne enotnosti delavstva kot v Trstu; kar seveda ni slučaj, kajti tržaški
TOV. MARTIN GREIF.
izkoriščevalskega aparata, formiranje nove države, v kateri je na oblasti delovno ljudstvo. Govoril je nato o voditeljih SZ jn ostalih kominformskih držav, ki so se v svojih računih, da se bo zaradi njihove gonje, Jugoslavija vrgla v naroča imperialistom, temeljito zmotili.
Poudaril je dalje, da Jugoslavija danes z lastnimi silami gradi socializem in s tem najbolje izpolnjuje svojo interna, cionalistično dolžnost.
POZDRAV PREDSTAVNIKA ITALIJANSKIH PARTIZANOV
V imenu italijanskih partizanov je konferenco pozdravil član štiričlanske delegacije italijanskih partizanov tov. GIUSEPPE BERNARDON iz Vare-se, ki se je tvoril v Jugoslaviji v sklopu divizije »GARIBALDI-ITALIA«. Dejal je:
«Pozdravljam v imenu prisotnih tovarišev in v imenu tistih drugih, raztresenih po vseh pokrajinah Italije, ki so imeli to čast, da so se borili v Jugoslaviji poleg vas v partizanskih formacijah divizije eGaribaldi. ltalias. Vam, tržaški partizani, prinašam naš prisrčni in orat-ski pozdrav.
Nihče izmed nas ni nikoli vznikal svoje preteklosti in pred samim seboj poniževal svojo borbo na jugoslovanskih tleh, borbo za svobodo jugoslovanskih narodov. Za svobodo naše Italije, za svobodo vseh narodov in za uničenje fašizma. Nemogoče je. da bi mi sami zanikali bratstvo med narodi, ki je bilo v naših vojaških edini-cah najosnovnejše in ki je ime. lo najgloblji moralni značaj.
Borili smo se ramo oo rami s partizani Jugoslavije, z njimi smo delili težave borbe in veselje zmage. Psi so nas zapustili, toda oni so nas sprejeli v svoje vrste kot sebi enake in ne kot sovražnike, ki so bili z okupacijsko armado v njihovi deželi. Ponudili so nam puške in borbeno slavo namesto bodeče žice, za katero so bili že mnogi drugi. Naučili so nas ljubiti domovino :n svobodo, od njih smo se učili prvih korakov na poti v socializem.
Predno smo zapustili jugoslo. vanska tla, smo postavili na pokopališču v Zagrebu med grobom nekega našega partizana in nekega jugoslovanskega partizana spominsko plošča, na kateri je napisano• iiTu smo našli domovino, puško in kruh. Mrtvi vedo to in živi ne bodo pozabili. Reke krvi so včeraj ločile naša dva naroda. Naj si danes nibče ne drzne bla-' titi skupne žrtve naših junakov«.
Tega mi ne bomo pozabili nikdar in izrekamo željo da bi ta konferenca utrdila bratstvo med narodi. Končujem z vabilom, da če enkrat skupno vzkliknemo: Smrt fašizmu svoboda narodu!«.
POROČILO TOV. FR. LIPOVCA
Pozdravnim govorom pred. glavnikov delegacij je sledilo politično poročilo tov. E. LAU-RENTIJA. ki ga v obširnem iz. vlečfcu objavljamo na četrti Stranj našega lista.
Nato ie tov FRANC LIPO-VEC-1INE podal organizacijsko poročilo, v keterem ie uvodoma poudaril, kako ie kljub skupni zmagi nad fašizmom n a že ozemlje postalo predmet barantanja med velesilami, kako je prve-£•£, okupatorja nadomestil drugi, ki je zagrizen sovražnik ljudske demokracije.
Ko so se borci vrnili, so na-šli porušene domove, razdejane družine, bili s0 brez sred-Sjev in brez zaposlitve, vzeta jim jje bila vsake možnost, da si ponovno ustvarijo človeka
vredno življenje. Zaman so pri-čakovali da omasti tisto pomoč, tto katere so kot oržavljani' imeli pravico. VU je šteoik, celo z ooljubajni. Delodajalci so se izogibali, cva bi vzeli na delo bivše norce, ker so jih smatrali «nevarne» za red v podjetju.
Nsša Zveza- si je vciiko prizadevala pomagati demobiliziranim tovarišem, razpoložljiva sredstva Pa so bila tako skromna, da nismo, žal, moglj nuditi skoraj nobene moterial-ne podpore: y raznih prilikah smo razdelili najbulj potreb, jiim oblačila in aruge predmete, ki so jih ZVEZI pošiljali to-varili iz Amerike. Intervenirali smo pri oblasteh in delodajalcih. y nekaterih posameznih primerih so bile intervencije uspešne, toda navadno je vse ostalo pri obljubah. Izdanj so bili od strani vU razni dekreti, ki naj bi omogočili zaposlitev naših borcev, toda ti dekreti so se izvajali tako počasi in nedosledno, da niso mogli doseči svojega namena; čez nekoliko mesecev so prešli v popolno pozabo.
Na pritisk naže Zveze je VU začela izplačevati v letu 194(1 enkratno podporo v višini 20 tisoč lir svojcem padlih borcev in sorazmerno manjše podpore invalidom. 2e pri tem prvem dejanju je VU dala dokaz svoje diskriminacijske politike: te podpore so bili deležni skoraj izključno borci, ki so pripadali italijanskim garibaldinskim edi-nicam, malo kateri borec NOVJ je prejel, kar je bilo obljubljeno. Poleg tega je ZVEZA od te strani prejela y nekaterih prilikah določeno število paketov z oblačili in živili, kj jih je nato razdelila med najbolj potrebne
Ne smemo pa pozabiti na nekaj drugega. V svojem sovraštvu do vsega, kar spominja na narodnoosvobodilno borbo in na poraz fašizma, je reakcija skušala diskreditirati našo bor: bos tem, da je gonila in še goni pred sodišče borce, ki so zagrešili samo da so izvršili svoje vojaške haloge s tem. da so likvidirali ali ujeli nekaj prosluli^.fe.šistov, krvnikov našega naroda, ki so svoje zločine oekrili S plaščem obrambe 'ita-janstva. Od 'vsega začetka je ZVEZA nudila svojo moralno in materialno podporo tovarišem. ki so bili krivično prega-. njani.
Naša ZVEZA je nastala kot nujna potreba borcev, ki so se vračali na svoje domove: njene bistvene naloge so bile:
a) združiti vse borce iz NOB v enotno organizacijo, ki naj bi zastopala in ščitila njihove interese;
b) ohraniti rnpd borci oni revolucionarni'duh, ki jih je vodil v času borbe:
c) nuditi borcem vsestransko moralno in materialno po-moč, posebno v kritičnem trenutku. ko so prestopali v civilno življenje;
č) nuditi vsestransko podporo invalidom, vdovam in siro-tam za priznanje njihovih pra. vic;
’ d) Doskrbeti za prenos posmrtnih ostankov padlih borcev in njih prekop v domačih krajih.
Do leta 1948 je naša Zve.za, čeprav z nedostatki, uspešno vršila te svoje naloge, nj^no delo je bilo v korist prizadetim. ki so se v velikem številu obračali do nje.
Zloglasna resolucija, ki je povzročila ohromitev vseh demokratičnih organizacij je tudi naši Zvezi prizadejala ogromno škodo, toda Zveza je nadaljevala, četudi v zmanjšanem obsegu, s svojim delom v korist žrtev NOB.
V zadnjem letu je posvetila največjo pozornost invalidske, mu problemu, ki je bil najbolj pereč. Malo prej smo že omenili, kakšno pcmoč so prejeli naši invalidi in svojci padlih od strani okupacijskih oblasti, ki so sicer dolžne pomagati žrtvam vojne, ki žive na Tržaškem ozemlju. Hvaležni moramo zato bili jugoslovanskim ljudskim oblastem, ki so velikodušno in nezainteresirano pristopile na pomoč tem naj-
P.REDSEDSTVO KONFERENCE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA.
bolj prizadetim in potrebnim. Zahvaljujoč se razumevanju in prizadevanju pristojnih, ljudskih oblasti so bile skoraj vse predložene prošnje ugodno rešene, tako da je pereče vpra. šanje invalidov, vdov in sirot NOB na našem ozemlju sedaj praktično rešeno.
Pri rešitvi tega problema ima tudi naša Zveza velike za. sluge.
Vloženih je bilo vse&a skupaj 1.040 prošenj za priznanje invalidnine, 1.018 prošenj je bilo u-godno rešenih, tako, da sedaj prejema podporo:
143 invalidov,
316 vdov in 559 roditeljev.
V letu 1949 je bilo izplačano za podpore 12,297.600 lir.
Ti podatki zadostujejo,, da se
enkrat za vselej zaprejo usta vsem obrekovalcem, ki še vedno špekulirajo za svoje umazane cilje na trpljenju in bedi žrtev o-kupatorjevega terorja.
O tem in o invalidskem vprašanju v splošnem smo že mnogo pisali, toda vseeno je potrebno še enkrat opozoriti vse invalide in ostale koristnike invalidske podpore, na) ne nasedajo brezvestnim provokacijam onih, ki ribarijo v kalnem, ker bi to bilo v njihovo izključno škodo.
Da borno lahko Uspešno branili naše pridobitve proti vsem mogočim napadom starih in novih sovražnikov, je potrebno, da našo organizacijo ojačimo in usposobimo za nadalinje delo. Potrebno je zato, da poleg dopolnitve Glavnega odbora z-novimi člani, ki so poka-
Novoizvoljeni odbor
Zveze partizanov
Tržaškega ozemlja
1. ABRAM Mario, 2. BABIC Branko, 3. BELTRAM Julij, 4. BUCIK Drago, 5. BENCIC Franc, 6. COLJA Emil, 7. ČERNE Ljubo, 8. CAHARIJA Leopold, 9. FUR-LANIC Doro, 10. GREGORIČ Anton, II. GODINA Albin-Vojo 12. GRZANCIC Josip, 13. GURJAN Anton, 14. JEL-CIC Pavla 15. JANČAR Rudi, 16. KENDA Miro, 17. SANCIN JOSIP, 18. KOSMINA Miro, 19. BJENK Jr. Edvard, 20. LAURENTI Eugemo, 21. LIPOVEC Franc, 22. LEGISA Emil, 23. MEDICA Ermimo, 24. MARASSUT Bruno, 25. PISOT Rado-Sokol, 26. PRAČEK Davorin, 27. PERNARČIČ Albert, 28. PEČAR Sergio, 29. SABADIN Jože, 30. SANTIN Mario - Valter, 31. STEPANČIČ dr. Alojz, 32. SANCIN Jože, 33. SORTA Giordano, 34. STOKA Franc, 35. STOKA Drago, 36. ŠKABAR Alojz, 37 TURK Danilo - Joco, 38. TANČE Boris, 39. TINELLI Vittorio, 40. TOMASIN Plinio, 41. UKMAR Anton - Miro, 42. UKMAR Armido, 43. VILHAR Srečko, 44. VALENTA Celestino, 45. ZALAŠČEK Aima - Janka.
ZAOSTRUJE SE SPOR
ZARADI POSARJA
Spom enica vlade Zahodne Nemčije * Izjave Mac Cloya
zali s svojim dosedanjim delom predanost in zvestobo načelom in tradicijam NOB ’in ki bodo s svojimi skušnjami mnogo doprinesli naii ZVEZI, organizacijsko povežemo vse tiste borce, ki še do danes niso povezani Potrebno je, da se čim-prej organizira po vseh vaseh in mestnih predečih, kjer še ne obstajajo, nove sekcije in da se te povežejo preko najboljših tovarišev na delovni odbor, katerega si mora Glavni odbor na svoji prihodnji seji izvoliti in mu zadati konkretne naloge:
Naša Zveza bo morala stre-roati za to, da bo sposobna_ rešiti vse probleme, ki se tičejo naših borcev. V bližnji bodočnosti bo izdala nove izkaznice
(Nadaljevanje na 3. strani)
BONN, 23. — Vprašanje Posarja je po objavi spomenice obvezne vlade y Bonnu za v zelo nov obseg.
«Neue Zeitung«, list ameriških akupacijskiih čet v Nemčiji v nemškem jeziku je objavilo spomenico o Posarju s pismom kanclerja Adenauerja. Spomenica pravi, da je Francija sistematično kršila potsdamske dogovore ° Posarju. Dokaz, da si Francija hoče priključiti Posarje, so likvidacija nemške državne banke, uvedba nove pasarske marke, ločitev posarskih železnic od onih y Nemci;;, izgon ((nezaželenih« elementov, ponovna uvedba carinske meje z Nemčijo m občinske volitve.	Spomenica
pravi, da je začasni statut, katerega	zagovarja	Francija,
skrajno	nevaren,	kajti pod
krinko	«začasno»	mislijo k
Franciji definitivno rešitev vprašanja. Spomenica pravi, da so zadnji posarskil dogodki resna nevarnost za francosko-nemške odnose .
Na koncu je rečeno, da je treba rešiti posarsko vprašanje le s plebiscitom. Ta da je potreben, ker bi drugače nemški nacionalisti smatrali zvezno vlado za odgovorno za ločitev Posarja od Nemčije.
V pismu pa pravi kancler Adenauer, da bi nemška vlada v Bonnu zgubila ves ugled in da bj ne mogla več govoriti v imenu Nemčije, če bi Posarje kot avtonomna enota pristopilo v evropski svet. V splošnem pravijo, da bo kancler Adenauer še enkrat pojasnil nemško stališče do posarskega vprašanja, preden bodo v Parizu začela pogajanja med Francijo in Posarjem.
Francoski visoki komisar v Nemčiji Andre Francois Pon-
cet je danes protestiral pri kanclerju Adenauerju zaradi izjav, ki jih je dal Tomas Deh-ler, pravni minister vlade v Bonnu na kongresu liberalne stranke V Hamburgu. Minister med drugim izjavil, da je bila samo Nemčija med leti 1870 in 1914 miroljubna država in da ni bila nič manj od Fran-cije odgovorna za svetovno vojno. Dehler ie še dodal, da niso pač Nemci krivi, če se je pojavil Hitler, krivi da so ver-sailska mirovna pogodba in francosko sovraštvo.
Ameriški visoki komisar V Nemčiji John Mac Cloy je na tiskovni konferenci v Washing-tonu podal nekaj izjav o fran1-cosko-nemških naspretstvih, glede posarskih rudnikov. Glede francoskih načrtov o najemninski pogodbi posarskih premo-gokopov ni Mac Cloy dal nobenih pravnih izjav. Priznal pa je, da še vedno obstoji nevarnost nemškega militarističnega nacionalizma.
NOVI ZAKON O SOCIALNEM ZAVAROVANJU
  -*-■ ■ ' -      '-•—«* '    ' ■ ■■■ ■-  1 ■ 11 —"—■ *
Velika	zmaga	d
v borbi za zgraditev socializma
Zaključek V. izrednega zasedanja Ljudske skupščine FLRJ • Volitve v novo Ljudsko skupščino bodo 26. marca t. I.
BEOGRAD, 23. — V petek se je začelo V. izredno zaseaanje Ljudske skupščine FLRJ. ki Je bilo hkrati zadnje zase/arije ljudske skupščine FLRJ. Na sejah Zveznega sveta in Sveta narodov so bili sprejeti vsi zo-konski predlogi, ki sq bili na dnevnem redu tega zasedanja, in sicer zakon o socialnem zavarovanju delavcev, nameščen, cev in njihovih družin; zakon o izpremembi števila prebivalcev, na katero se voli en poslanec Zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ; zakon o volitvah ljudskih poslančev 'V Ljudsko skupščino FLRJ (Zvezni svet in Svet narodov); zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih; zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o vojaških sodiščih in drugi.
Ljudski poslanci so potrdili tudi ukaz Prezidija Ljudske skupščine FLRJ o razrešitvi mmistra-predsedniiča; komite ja za vocino gospodarstvo FLRJ Bana Andrejeva.
Na skupni seji ste- oba sveta soglasno odobrila ukaz o razpustitvi Ljudske skupščine, ka. tere zakonodajna doba poteče 31. januarja letos.
Danes je Prezldij Ljudske skupščine sklenil, da bodo nove volitve v Ljudsko skupščino 26. marca t. 1. Tozadevni ukaz bo objavljen 26. t. m.
Novi volivnl zakon, ki ie kil sprejet na zasedanju Ljudske skupščine, je v svoji osnovi enak prejšnjemu volivnemu za. konu. Važna izprememba v tem zakonu pa je popolna opustitev sisteme list pri volitvah po-
slancev Zveznega sveta. Popol-noma so odpravljene okrožne liste. Poslanci se volijo na osnov; posamezne kandidature, ki jo predloži 100 volivcev iz najmanj polovice krajev ali mest, brez kakršnih koli drugih pogojev in formalnosti. Za izvolitev se zahteva absolutna večina: Na ta način se kandidati, izvoljeni po dkrajih, kasneje povežejo s svojimi volivci ter se s tem krepi njihov.a odgovornost do volivcev.
Novi zakon omogoča,-da ponovno pridobijo volivno pravi-, eo tisti, ki so jo izgubili 1945. leta, a niso obsojeni, y kolikor so s svojim delom pri graditvi, socializma popravili svoje grehe iz časov okupacije.
Novi zakon uvaja sistem ponovnih volitev ža poslance Zveznega sveta, £e na prvih vo. litvah ne dobi noben kandidat absolutne večine.
Kakor prejšnji tako predvideva tudi novi zakon odpoklic ljudskih poslancev. Zakon jajn. či tajne in neposredne volitve. Pravico voliti in biti izvoljeni imajo vsi državljani, ki so dopolnili 18. leto. Zakon določa tudi, da morajo volivne sekcije obvezno imeti tudi skrinjice brez liste.
«Borba« piše v uvodniku o novem zakonu o socialnem, za. varovanju delavcev in nameščencev in njihovih družin, ki ga. je sprejela Ljudska skupščina. List poudarja’da pomeni ta zakon velik korak naprej v, splošnem sistemu jugoslovan. ske zakonodaje, Ta zakon je. izraz stalnega večanja gospodarske moči socialistične Jugosla-
vije, dnevnega izboljšanja materialne m (kulturne življenjske ravni jugoslovanskih delavcev. Je pa tudi nova velika zmaga jugoslovanskih delavcev, v bor. bi za . socializem, proti' gospodarski blokadi držav Informbi. roja.
Članek poudarja, da se bodo letos izdatki države za socialno zavarovanje zvišali za 2 mili-
jardi in 600 milijonov din. ne vštevšl 2 milijardi din, ki jih bo.država imela v zvezi z da-janjem zdravstvene zaščite za. varovancem, uživalcem invalid, nin, in pokojnin in članom njihovih 'družin. Država bo izdala letno • za izkoriščanje plačanega letnega oddjha delavcev in nameščencev okrog 3,500.000 dinarjev.
V. Kolctrov umrl
SOFIJA, 23. — Bolgarska telegrafska. agencija je sporočila, da je danes po dolgi bolezni ujnrl predsednik vlade LR Bol. garije, eden izmed najstarejših voditeljev bolgarske komuni-stične partije, najbližji in naj. zvestejši borbeni tovariš Dimi. trova, Vasilij Kolarov. Hkrati sta centralni komite bolgarske komunistične partije in vlada proglasila splošno tridnevno žalovanje. od 23. t. m. do vključno 25. t. m. Pogreb pokojnega bo jutri v sredo ob 14. Truplo pokojnika leži ns. mrtvaškem odru v Sobranju;
Iz SZ je Kolarov dobil va-‘ bilo. naj bi se šel zdramit na Krim. a ie to odklonil in ie nadaljeval svoje delo-do smrti,
Ulova preizkušnja za Bidanlta
PARIZ. 23. — Republiški svef je danes začel razpravo o osnutku finančnega zakona. Komunistični svetnik Marrane je v svojem govoru ostro napadel finančno in splošnc politiko vlade. Govoril ie o položaju v Indokini in dejal, da se francoski vojajki ne bodo borili proti Kitajcem nove ljudske republike.
Na popoldanski seji jP govoril finančni minister Petsche ter se ie skliceval na to. da je že vlada znižala postavke v proračunu. Pozval' je republiški svet, nai odobri račun, kakor ea ie že odobrila narodna skupščina.
Bolgarska vlada sodeluje
v vojnohujskaški zaroti proti FLRJ
Odgovor jugoslovanske vlade na noto bolgarske vlade
BEOGRAD. 22. -- Ministrstvo za zunanje zadeve FLRJ je izročilo včeraj veleposlaništvu LR Bolgarije odgovor' na. noto-bolgarske vlade od 17. ja-huarja, y kateri se na že običajni obrekovalni način ponavljajo znane obtožbe' s sramotnega'procesa proti Trajču Rostovu o dozdevni zaroti proti LR Bolgariji, in s katero se zahteva od vlade FLRJ, naj ta. koi odpokliče jugoslovanskega veleposlanika v Sofiji Josipa D.jerdjo, prvega tajnika, veleposlaništva Marka Vujačiča in-konzula FLRJ v Sofiji Svetozarja Saviča. Odgovor, vlade FLRJ na bolgarsko noto se glasi:
«VIada FLRJ v celoti zavrača noto bolgarske vlade' Od ja-
nuarja 195o, ki ni niti po svoji obliki niti po svoji obrekovalni vsebini diplomatska listina.. temveč propagandni pamflet, ki ne zasluži odgovora. Toda ker ima ta pamflet svoje določeno -'inesto v'vojnohujskaški zaroti proti svobodi in neodvisnosti FLRJ. v kateri sodeluje tudi bolgarska vlada. smatra vlada FL.RJ za potrebno. da opozori bolgarsko vlado na tole:
Poskusi bolgarske vlade, da bi z uprizorjenim izzivanjem pred sofijskim sodiščem podtaknila FLRJ tiste nemiroljubne namene in napadalne načrte, ki jih sama kuje in uvaja proti FLRJ in mirnemu življenju balkanskih narodov, so pro. padli.
S svečanega odkritja spomenika padlim borcem v Velikem Repnu
Pamflet bolgarske vlade od 17. januarja .1950 je nov. brezuspešni poskus, da bi pred svetovnim javnim mnenjem lažnivo prikazali resnično demokratično in miroljubno politiko vlade FLRJ. Bolgarska vlada skuša s fantastičnimi lažmi in z najpodlejšim obrekovanjem s propadlega sofijskega «procesa» prikriti priprave za nova sovražna dejanja proti FLRJ in njenim narodom, pri čemer dosledno nadaljuje politiko namerne in vedno močne«še zaostritve odnosov s FLRJ,
Vlada FLRJ prepoveduje, da bi se vrnil v FLRJ bolgarski veleposlanik v Beogradu g. Pelo Pelovski, hkrati zahteva, da tajnika veleposlaništva Georgi) Pančev in Zdravko Zelen-gradski takoj zapustita ozemlje FLRJ«.
Volitve v SZ
bodo 12. marca
MOSKVA, 23. — V vseh republikah Sovjetske zveze bodo 12. marca splošne volitve. Volivno pravico imajo vsi državljani, ki so dopolnili 18. leto, kandidati pa morajo dopolniti najmanj 23 let. Tudi vojaki imajo pravico do glasovanja.
i Nemem uvaian zopet smrtno kazen
BERLIN, 23. — Iz sovjetskega zasedbenega področja prihajajo vesti, da bodo tudi tam v kratkem uvedli smrtno kazen. Znano je namreč, da je bila smrtna kazen črtana iz nove ustave Vzhodnonemške republike. Voditelji Vzhodnonemške republike pa so sedaj trdno odločeni obnoviti smrtno kazen
S:
STAVKA ŠE TRAJA [PARTIZANSKA KONFERENCA IN OKRITJE SPOMENIKA V VELIKEM REPNU te tri
učilnice
in nič več zahtevamo za slovenske otroke na šoli v ulica Sv. Frančiška l
Včeraj se je izvršila preselitev slovenske šole v Ulici sv. Frančiška, o kateri smo pred dnevi že poročali. Starši nikakor ne morejo razumeti, da šolska oblast ne more napraviti niti ene odločbe, da ne bi pri tem bila očitno diskriminirana slovenska šola. Predlog, ki ga je postavil #Primorski dnevnika, Je vendar tako enostaven. Starši so poslali na šolsko upravo svojo delegacijo, otroci pa so ostali doma, ker se mora očitna krivica popraviti.
Zvedeli smo, da so na šolskem uradu pričakovali protest slovenskih staršev. TOREJ SO SE ZAVEDALI, DA REŠUJEJO VPRAŠANJE ZAČASNE PRESELITVE PRISTRANSKO IN V ŠKODO SLOVENSKE SOLE !
Po vseh izkušnjah, ki jih Slovenci imamo s šolsko upravo, je naša občutljivost popolnoma na mestu in opravičena. Gospodje naj vedo, da ne gojimo športa večnega pritoževanja in protestiranja in da bi bili zelo srečni, če bi mogli enkrat šolski upravi priznati, da je ravnala s polnim čutom spoštovanja do slovenskega ljudstva in slovenske šole.
Tri učilnice in nič več potrebuje slovenska šola, tri učilnice, ki naj bi bile resnični sedež slovenske šole, kjer bi si učitelj smel in mogel urediti razred tako, da bi se pouk lahko nemoteno nadaljeval. Vodstvo slovenske šole pa bo potem že samo uredbo v teh treh učilnicah vrstni red pouka.
Starši, ki sr. predložili šolski oblasti tudi pismen protest s 70 podpisi so odločeni vztrajati pri svoji upravičeni zahtevi. V tem jih podpira vsa naša javnost.
**•
Dosleden liniji svojega nespretno prikritega šovinizma prihaja večerajšnji ti 11 Lavora-tore», ko poroča o zadevi slovenske šole v VI. si' Frančiška, do tako akrobatskih Zaključkov, da se ga lahko veseli sam Lajolo-Ulisse, ta faitlr, ki se lahko v dobi nekaj kratkih let kar prelevi “ iz fašističnega hierarha v kominformo-u* skega cekajevca. V glavi nekega bistrega tržaškega komin-formovskega pisuna se je čudovito zasvetilo: zadeva s slovensko šolo v Ul. sv Frančiška je gotovo samo špekulacija; izzvali so jo «tltini», da bi se potem lahko razglašali Za vedine branilce« slovenskega šolstva. Prav tako seceda, kakor je Tito pri gestapu naročil napad no Jugoslavijo, da bi petem lahko trdil, da se je proti njim boril. Po logiki tega kominfor-movskega genija naše ljudstvo že lahko kar v naprej sklepa: kar koli bo še italijanski šovinizem in na novo vstajajoči fašizem škodil našemu šolstvu, naši prosveti, našemu kulturnemu delu, vse to se ne bo Zgodilo po volji teh šovlnMOV in fašistov, temveč po rol j' uti-tinov«, ki jim ugaja, da se lahko postavljajo kot borci za pravice slovenskega ljudstva. Torej odslej naprej bog varuj, da bi kdo slabo mislil o fašistih!
Tako daleč lahko pade v svoji breznačelnosti samo človek, ki je dopustil, da so mu ■možgane nategnili na komin-forrmovsko kopito in sedaj po njih tolčejo še s starim, od fašistov podedovanim orodjem.
Odpusti z dela tudi v tovarni Adria
V času, ko je položaj tržaškega delavstva najbolj kritičen, se vrstijo z dneva v dan novi odpusti z dela. Izvedeli smo, da je tudi tovarna za milo «Adria» odpustila z dela tri svoje uslužbence, ki so bili dolga leta njeni zvesti uslužbenci. Ker so vsi trije delavci tudi družinski poglavarji, katerih položaj bi bil z odpustom z dela še bolj otežkočen, so sindikalni predstavniki stopili takoj v pogajanja z vodstvom tovarne, da bi preprečili uveljavitev tega ukrepa. Pogajanja so še vedno V teku.
DftnrCU dosegli uveljavitev sporazuma o pri!
Slava bor cen h	padti
f
fOfim %*	-i.
iiMŠmii m
jf	ki*,,
i. ••* FUkii	"	. cizi
j mtfKiUiT'	,
mmf t-*
...pwk ntmt-H
»mm joii p ,„ H4MM- fftkfic
niM
Umnim
R Wmw
i • r.
ir J&5*
mhcuvž
Burja in mraz lahko marsikoga oplašita, a ne morata preorečiti, da se ne bi naši Primorci, naši Kraševci, udeležili takega pomembnega dogodka. kot je bilo odikr.ije spomenika padlim borcem v Velikem Repnu.
Ob vstopu v vas, na kraški akali, stoji mogočen kamen z 19 vklesanimi imeni — trajen spomin. Pozni rodovi bodo še brali ta imena in se zamislili: tako majhna občina je dala toliko žrtev zn svobodo, 2a bratstvo med narodi. In kdor bi še kdaj prihajal V te kraje z zlobnimi nameni, ga bo ta spomenik opozarjal:	tukajšnje
ljudstvo se nikogar ne boji, kadar je treba v borbo za njegove pravice za njegov obsitoj.
V nedeljo popoldne je bil spomenik še pokrit s slovensko PIONIRKA LILIJANA SKA-in italijansko zastavo, ko ga je BAR RECITIRA PRI ODKRIT-
v najtežjih časih pokazali tudi svojo ljubezen do Sovjetske zveze. V raznih krajih so pustili življenje repentaborski junaki: na domačih tleh, v Trnovskem gozdu, na Krasu, na Vipavskem; in ko so v daljnem Drvarju gestapovske bande obkolile glavni -tab Titovih partizanov, so tam dali življenje Škabar Karel, Križman Jože in Purič Jože. Spomenik, ki bo posvečen tud'' repenta-berskemu ljudstvu in njegovi predanosti narcdnccsvofocdilni borbi, pa naj bo tudi resetn opomin vsem onim, ki bi hoteli iz katerega koli namena brisati iz naše zgodovine najveličastnejše dni n are borbe in jih razglašati kot sramotno preteklost.
Govoril je še v italijanščini tov. Luxa, ki je poudaril, kako je prebivalstvo s postavitvijo
REPNU
ti. da hoče hoditi po neti, po kateri so šli padli junaki
Težko, da se komu ni orosilo
obstopilo čez sto pionirjev, ki TTT cpnm.inr« \r vri urni tega spomenika hotelo pokaza-so prav to nedeljo imeli svoj JU SPOMENIKA V VELIKEM ,.	v,~m:	—	—o	™
prvi »pohod po sledovih partizanskih borb*. Poleg teh pit>	^	...
nirjev z zastavami so se pesta- partizanov nastopa danes v okch ko"’j e "p ioni rka 'sitaba r Li-vili svojci padlih^ s cvetjem v svojem domačem kraju častno lijana recitirala besede, na. rokah, matere, žene, hčerke, stražo«. je dejal. Govoril jp o slovi jene na padlega cčeta.
EV*	***	tovariših, ki so dali življenje Pred spomenik so potem po-
nhmi hor^ i J^n h Wdiič K^ zato’ * 1,0 "*** zemlja 111 naš 'ožili vence in šopke, medtem si zadonoli zvfkTlnternaciona- narod Y nieJ svoboden- 8OVO' ko je zbor prepeval pesem «Mi le ki io je zai rala sodba sta ril Je ° klesarjih najbolj čast- smo ubežniki«. Za zaključek je i	StatU SkSS Strani naše zgodovine, ki so zbor zapel še «Hej brigade«.
in živo so nam stopila pred oči imena padlih. Pevski zbor je zapel «Žrtvam».
KOLEDAR
(^iedaitice - 'žčino- - 'Radio*
Torek 24. januarja
Timotej, Milislava
Sonce vzide ob 7.36, zatone ob 16.59. Dclžina dneva 9.23. Luna vzide ob 10.20, zatone ob 23.43. Jutri sreda 25. januarja
Trpimir, Kosava
SPOMINSKI DNEVI
1*21 se je rodil geograf in kartograf Blaž Kocen v Ho-tunju pri Ponikvi ob Juž* ni železnici.
1S43 «V Dragi je bilo ujetih in ustreljenih 23 oseb.« (Jz dnevn.ka gen. Fabbrija),
PROSVETNA DRUŠTVA
Burja je j sproti pobirala zvoke žalostin-kif, kakor bi jih hotela raznesti PO vseh gmajnah, ki so jih sinovi našega Krasa y trdem delu stokrat orosili z, znojem in na koncu še z lastno krvjo.
Vam. bratje pa pesem
ljubezni doni in večna zahvala vam bodil Spregovoril je nato tov. Stoka. dCeta 19 repentaborskih
»Množična mobilizacija zdravih sil“
Prosvetni društvi ..Simon Jenko'* in „Vojka Smuč
javljata svojim članom in prijateljem, da bo nocoj 24. t. m. ob 20 v prostorih v Ulici R. Manna 29 predavanje tov, prof. Toneta Penka. Predavanje bo zelo zanimivo in zato pridite vsi!
Prosvetno drušivo v Padrifiati
vabi svoje članstvo na predavanje, ki bo nocoj 24. t. m. ob 20 na novem sedežu. Predavala bo tov. prof. Nada Mrakovči-čeva.
Prosvetno društvo v NairreZinl
Prosvetno društvo v Nabrežini vabi vse člane in prijatelje društva na zdravstveno predavanje, ki bo jutri, v sredo 25. t. m. ob 20 v društvenih prostorih. Predaval bo tov. dr. Daneu.
» o «
Pevski zbor prosvetnega društva v Barkovljah nima danes in v petek pevske vaje, ker je pevovodja bolan.
Za novolelito Ielko so darovali
AKTIVNOST ZAM
PRVI PIONIRSKI POHOD po sledovih partizanskih borb
Včeraj so bila na uradu za delo zaključena pogajanja med vodstvom CRDA ter sindikalnimi predstavniki glede uveljavitve določb sporazuma, ki predvideva prilagoditev pl»č vsem Industrijskim delavcem. Vodstvo CRDA je po dolgih po-gajanjih končno priltalo, da stopijo določbe tega sporazuma, ki Je bil sklenjen pred dnevi, v veljavo tudi za vse delavce zaposlene v ladjedelnicah in tovarnah CRDA. S tem bodo delavci deležni vseh izboljšanj, ki jih predvideva sporazum z dne 12, avgusta 1949,
V nedeljo, ko so praznovali naši partizani dva pomembna dogodka: konferenco Partizan, ske tveze in odkritje spomenika padlim v Velikem Repnu, je Zveza primorskih partizanov organizirala še tretjo nič manj pomembno akcijo. Priredila je skupno s pionirsko komisijo našim najmlajšim, našim pionirjem prvi pohod pod geslom »Po sledovih partizanskih borb«. Takt izleti naj bi imeli namen, da p našem naraščaju ohranjajo živo tradicijo naše borbe, da bodo tudi oni, ki so preživeli leto druge svetovne vojne v nezavestni detinski dobi, spozna, li. da je tsak kraški kamen oškropljen s krvjo naših bcScev in mučenikov, da je zemlja, po kateri usmerjajo .svoj mladi, prožni korak, sveta. Le če bodo poznali našo epopejo najtežjih dni bodo mogli poatati zve. sti nadaljevala borbe za nove. Ca človeka, za pravične in P°* štene odnose med posameznimi ljudmi jn med narodi,
Ze na zbirališču na Opčinah je harmonikar nategnil svoj meh in zaorila je iz mladih grl partizanska in napredna pesem, ki je potem spremljala 120 pionirjev in pionirk v spremstvu skrbnih starejših vodičev ves dan, vso pot.
Najprej so pionirji obiskflli mesto, kjer je žrtvovalo svoje življenje 71 talcev, K0 jim je tovariš iz vodstva pojasnil namen celokupnega izleta in nato podrobno orisal tragedijo talcev, sta dve pionirki položili k six>mentku dva skromna šopka cvetlic. Pri spominski plošči Tomažiča in tovarišev pa so pionirke po tolmačenju tovari. ša in polaganju šopkov spontano zapele žalosšinko »Kol irtve ste Padli«, Nato se je živahna skupina vsula proti Re-pentnboru. Medpotoma so vodi. či pionirjem pojasnjevali dogodke ob borbi ea osvoboditev Trsta, ko sc je nemška posadka držala i« krčevito branila še potem ko je bilo mesto že osvobojeno. Označili so fltn mesta, kjer so se vršili partizan ski napadi na Nemce, na Colu pa Se je skupini priključil tovariš iz Repentabora, ki je pionirjem pokazal mesto in točno opieal prvi partizanski napad na fašistično postojanko, ki ga je s »vojimi tovariši izvršit 2S septembra 1942 narodni heroj Stjenka. — Opisal je nato še vztrajno in nevarno delo min-dih minerjev, ki »o neprestano rušili progo. Pionirji pa so slišali tudi o neustrašnih teren-cih, o kurirkah in obveščeval-kah, ki so dan za dnem prenašali poročila iz Trsta in nazaj.
Ko So pionirčki prispeli v Ve. liki Repen, so se na prostornem travniku popolnoma sprostili, igrali in tekmovali v igri ime d dvema ognjeman, dokler niso bili pozvani na kosilo, ki jim ga je pripravila Partizanska *««*<».
K odkritju spomenika so pri. korakali v štirih četah s petimi prapori, katerim se je pri-družil le šesti, prapor repentn. borske pionirske družine, da so se sklonili v pozdrav in počastitev padlih borcev, ko so odgrnil, spomenik in so zablestela imena številnih žrtev, ki )<h je dala v narodno-osvobodilnl borbi mala repentaborska občina.
Po odkritju spomenika »o se
pionirji z avtobusi vrnili na Opčine in zopot je zaorila partizanska pesem, s katero so tudi začeli svoj prvi pohod «Po sledovih partizanskih borb«.
S tiskovne konference
Trgovec ima vse pravice
Mi Hi
K
V prostorih tržaške prefek-turne palače je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri je nameraval podati nekaj pojasnil v zadevah, ki spadajo v njegovo delovno območje, poveljnik tukajšnje upravne policije. Kakor je bilo pojasnjeno, pa je bil ravno v onih urah Zadržan na VU Zaradi Važnih razgovorov na račun ureditve cestnega prometa, zato je konferenca potekla v običajnem okviru izmenjave misli glede najrazličnejših tržaških problemov in pismenih odgovorov na stavljena vprašanja pri zadnji konferenci.
Med temi vprašanje »Gospodarstva«, nanašajoče se na pretirano obdavčenje napisov nad trgovinami, zaradi česar so se jim zlasti nekateri okoliški trgovci sploh odrekli. Dalje želi vedeti ((Gospodarstvo«, v koliko so ti napisi podvrženi diskriminacijskim ukrepom odločujočih uradov glede jezika, v katerem so sestavljeni.
V odgovoru je poudarjeno,
da v tržaški občini ne obstaja kakršna koli «taksa na napise« V tej zvezi pobira občina le nekakšno «oglasno takso« na večkrat ponovljene napise, ki vidno služijo reklamnim name. nom. Vendar se nad tem davkom ne da pritoževati, ker je baje domaj 15-krat višji od predvojnega in že vedno znosen v primeri z večjimi italijanskimi mesti, kjer je dosegel tudi 40-kratni povišek. Dalje ugotavlja odgovor, da tako občinski tehnični urad kakor policijski urad sice? lahko posredujeta, kar zadeva estetiko in jezikovne nepravilnosti, nikdar pa se ne zatekata k diskriminacijskim ukrepom v pogledu jezika, v katerem sp napisi sestavljeni.
V nadaljevanju konference je bilo šefu tiskovnega urada po. stavljenih več vprašanj gospodarskega značaja, na katera V danem trenutku ni mogel izčrpno odgovoriti in je podrobnejša pojasnila obljubil na prihodnjem sestanku.
Na predlog zastopnika «Cor-riere di Triestč« sO se predstavniki tiska enotno izrekli, naj bi šef tiskovnega urada posredoval v toliko, da bi bila ena aR več tiskovnih konferenc sklicanih za razčiščenje meglenih pojmov, ki jih imata tisk in tržaška javnost o industrijski coni. Pristojne in v tem kompetentne osebnosti naj bi novinarje povabile v 2lavlje in jim na mestu samem dale vse potrebne informacije. Na podoben način naj bi se preko tiska poučilo javnost o gradnji velesejma
Sestanek mladine. Danes ob 18. uri je na sedežu v Ul. Mac-chiavelli 13 sestanek mladine II. okraja.
SEME LUCERNE IN DETELJE
Kmetijsko nadzorništvo obvešča kmetovalce področja, da sprejema naročila za seme detelje po znižani ceni. Kdor se hoče poslužiti te ugodnosti, naj se obrne na Kmetijsko nadzorništvo — tehnična sekcija v Ul. Ghega 6, I. Rok poteče 5. februarja.
TR2ASKA BORZA
Zlati šterling 8150-8200, papirnati šterling 1500-1530, dolar 655-657, telegrafski dolar 667-669,. švicarski frank 155,	100
francoskih frankov 170. avstrijski šiling 22-23, zlato 950-960.
Vasi Ricmanje - Log: Petaros Antonija 100, Petaros Marija 100, Zulijan Vijoia 100, Semenič Štefanija 100, Dobrna Ernesta 200, Hrvatič Anton 100, Zudič Slava 26, Berdon Antonija 100, Kuret Ernr.inija 100, Vouk Emilija 50, Kuret Barbara 100, Čibej Josip 200, Kuret Antonija 100, Komar Marija 100, Turko Emilija 300, Grdina Zofija 100, Kuret Marija 100, Berdon Marija 50, Dr-ganc Josipina 100, Zuljan Cv?.ta 100, Komar Zofija 100, Zuljan Milka 100, Hrvatič Antonija 30, Žafran Marij 100, Kuret Vera 100, Zuljan Marčela 100, Žerjal Josipina 100, Semenič Marija 50, Komar Zofija 100, Hrvatič Marija 60, Kuret Mlika 30. Kuret San-tina 50, Kuret Frančiška 50, Kuret Marija 50, Švara Marija l0o, Kuret Milka 100, Berdon Marija 100, Kraševec Silva 50, Gulič Antonija 100, Fabris Antonija 100, Kuret Amalija 100, Pregare Zofija 50, Kuret Zdenka 50, Luis Milka 50, Pavlič Zina 50, Hrvatič Bazilija 100, Pregare Valerija 100, Pregare Rudolf 100, Zuljan Vida 100, Petaros Marija 200, Hrvatič Nina 200, Petaros Marija 100, 2uljan Srečka 100. Kuret Alojzija 150, Komar Rozalija 100, Berdon Milka 100, Pregare Zora 50. Druž. Pregare 100, Cej Rihard 100, Hrvatič Marija 100, Lovrenčič Karla 100, Tomažič Zofija 100, Zuljan Anton 100.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 22. in 23. januarja 1950 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 17 oseb, poroki pa sta bili 2.
Poročili so se: kmetovalec Josip Kogoj in hišna pomočnica Ida Krajnik, mornariški natakar Leander Valenti in gospodinja Fausta Rusconi.
Umrli so: 77-letna Domenika Lesica. vd. Fantin. 71-letna Helena Gorin. vd. Vianelli. 82-let-na Vincenca Vidmar, vd. Bac-chia. 64-letni Ivan Vojskovič,
82-letni Jožef Erlach, 15-letni Julij Milli, 80-letna Ema Ago-stinis. vd. De ZorzI, 82-letna Rozalija Rossetti, vd. Paoletti, 62-letna Antonija Carasa, por. Viskovič, 80-letna Marija Muz-zacco, 63-letna Marija Pipa, vd. Pernarčič, 73-letna Terezija Fabijani, vd. Geri, 67-letna Regina Gatti, por. Pontanella, 53-letna Lidija Novak, por. Ber-tocchi. 70-letni Venceslav Krd-lička, 51-letni Artur Fomi in
83-ietna Frančiška Furlan, vd. Lombardo.
SI.UVBNSIU)
IV a K (II) NO UI.HD/II.IŠČE
za Tržužko nzcmlje
Danes 24. t. m. ob 18. »h gostovanje v dvorani kin*
na Opčinah
z mladinsko igro Pavla GoW
Sneguljčico
83
Potovalni urad ((AdriHr’ press« priredi 5. februarja , ločena izleta in sicer v STOJNO in OPATIJO. vanje poteče v četrtek 26. t- ^ Prav tako sprejema isti u*?, prijave za ZIMOVANJE ?'\
obe
urad
BLEDU. Interesenti naj se nejo osebno na omenjeni v Ul. F. Severo 5, potrebne > formacije pa lahko dobijo po telefonu št. 29.243.
Predavanje PDT
V soboto 28. t. m. ob 20 PF redi Planinsko društvo v TrS®j predavanje dr. Lojza Bolhah o «Zapadnih Julijskih Alpa® Kanalski dolini«. Izredno ž*®\' mivo predavanje s številni diapozitivi bo zanimalo ne planince, marveč tudi dP)f\ ljubitelje te naše zemlje.
pre
s#*
Za nedeljski kongres partiza. nov so se tud i vidalijevci »dobro pripravili>>. Izvedli So po
celicah agitacijo za mobilizacijo prostovoljcev, ki bi v nedeljo prišli razbijat partizanski kongres. Kako je ta splošna mobilizacija uspela, nam kaže gornja siika. aOgromna množica« ne predstavlja niti kompletnega vidalijevskega prete-paškega glavnega štaba, temveč le nekako delegacijo tega štaba. Kje pa so ostali prostovoljci? Tem najbolj navdušenim razbijačem je pred fotografom skoraj nekako nerodno: nekateri se v zadregi smejejo, nekateri so neprijetno presenečeni, nekateri pa Se skrivajo za drugimi. Pri vsem pa si ie lahko mislijo: «Kaj nam Pa morejo..., raj je policija zraven«, tista policija, ki jo tako radi očitajo poštenim demokratom, a še ie vsakikrat posluiijo, kadar jim tako bolje kaže.
da bi svojim višjim lahko poro. čale, da so le neka j sopravile«,
uporabljale take izraze, tet jih pri še tako vestnem iskanju ne bomo mogli nikoli najti v nobeni marksistično - leninistični razpravi.
Tudi za odkritje spomenika V Velikem Repnu so prihajale grožnje. Mislili smo, da bo pri odkritju vsaj tistih slavnih 41, ki so se s svojim podpisom zavzeli da se odkritje onemogoči. Toda kdo jih je videl? In kje so bili. ko so še Po odkritju tovariši prepevali partizanske pesmi, v katerih so omenjali tu. di Titovo ime? Sele pozneje, ko ni bilo več ljudi in ko je nastal mrak, se je našlo nekaj kominformističnih letakov, ki jih je nekdo odložil na nekem dvorišču. CMogoče ga je skrbelo, da jih ne bi na odprtem burja prehitro odneslaj. Tako je vedno: pogumni so, kadar jih ščiti policija, kadar jih pride deset na enega ali pa, kadar
Zakaj je zani
za njihovo borbo (ako majhno?
Delavska zbornica ponovno dokazala, za čigave koristi se bori
Te cvetke tržaškega komin-formizma so v svojem onemog. I Jih nihče ne vidi. Vse to pa v Prihodnja konferenca bo 6. lem prizadevanju, da b; se ven. duhu «internacionalne revotu-
| dar na kak način uveljavile in eionarfiosti«.
februarja.
Sedanji voditelji sindikalnih organizacij so končno pokazali svoje pravo lice
..Relerendum" naj bi bil m način borbe
ki ga hočejo uvesti ti »sindikalisti**
Kapitulantsko zadržan|e voditeljev ES do stališča DZ glede sk.icanja stavke industrijskih delavcev
Voditelji lokalnih sindikalnih organizacij so res zelo «moder. ni« m «napredni» ljudje; da bi namreč zainteresirali svoje člane za sindikalno borbo, ki je postala v zadnjem času res zelo ((nezanimiva« (glede na Večne neuspehe seveda) bo sl ti «sindikallstl» (tako se namreč sami imenujejo) izmislili nov način ((sindikalne« borbe, ki naj bt pomagal ((utrditi« tisto enotnost delavskega razreda, ki bi bila osnova vsfej nadaljnji borbi delavskega razreda za svoje pravice. Ta nov način borbe je predlagala Delavska zbornica; voditeljlES, kot ubogljivi podložniki, so ga takoj sprejeli. Gre namreč za referendum, g katerim se delavci Izrazijo lahko za ali ’ proti splošni stavki.
Kdo ne Ve za borbo, ki jo vodijo industrijski delavci, da bi dosegli uresničitev vseh »vo. jih upravičenih zahtev? No, po dolgem času so vendarle dosegli uresničitev ene Izmed svojih zahtev, a vse ostale so ostale nerešene. Kako prisiliti delodajalce, da bi ugodili tud) vsem ostalim zahtevam — to je bil problem, katerega so pa Industrijski delavci hoteli rešiti s poostritvijo svoje borbe ter z razglasitvijo splošne stavke, če bi bila ta potrebna.
Voditelji Delavske zbornice se kot vedno s tem predlogom niso strinjali; njim gre seveda v račun le taka borba, v kateri so interesi delodajalcev popolnoma zaščiteni, pa čeprav vse to na škodo delavskega razreda. Jasno je torej, da se s razglasitvijo splošne stavke industrijskih delavcev voditelji D/t nišo mogli Strinjati. Da se tl «sindikalisti» niso strinjali z zaostritvijo borbe, se nam ne zdi nič čudnega, — bolj čudno (oziroma za nas nič več čudno) se nam zdi stališče voditeljev ES, ki sp se v začetku sicer protlvili predlogu DZ, a so ga kasneje sprejeli, izgovarjajoč se, da tako »rešujejo« tisto enotnost, ki jo hočejo za ceno tudi najvcčjlh žrtev doseči.
Tako ao se torej tl »sindikalni« voditelji sporazumeli, da bodo vprašali za «mnenje» industrijske delavce glede raz-glasitve splošne stavke v obrambo interesov. V teku današnjega dne bi moral biti objavljen odgovor te kategorije delavcev, ki naj bi odločil: splošna stavka, ali po samo nadaljevanje sedanje borbe. Ml se popolnoma strinjamo s tem, da so delavci tisti, ki odločajo o načinu borbe, ki na) jih Prl' vede do zaželene zmage. Tako je torej tudi pravilno, da so de.
lavci tisti, ki odločijo, ali naj «e razglasi splošna stavka, ali ne.
Kaj bi bilo če bi na ta «refe. rendum« odgovorilo večje število delavcev z «ne». Ali bi takrat morda sindikalni voditelji prekrižali roke ter rekli -borba se pač ne bo nadaljevala, ker delavci nočejo splošne stavke — naj zmaga stališče delodajalcev? V primeru pa, da bi se večina delavstva izrazila za splošno stavko, ali ne bi imela manjšina popolno pravico nadaljevati nemoteno z delom v prepričanju, da je svojo dolžnost opravila že s tem. da je odgovorila na referendum z negativnim odgovorom? Kakšen uspeh bi imela potem splošna stavka, če bi smatral del industrijskih delavcev, da ima pravico nadaljevati z delom, medtem ko bi drugi del stavkal? Kakšno bi bilo tudi stališče delodajalcev do takšne borbe svojih uslužbencev? Prav gotovo ne takšno, da bi koristilo interesom delavskega razreda.
Do sedaj »mo bili vedno pre. pričani, da Je dolžnost sindikalnih voditeljev voditi borbo delavstva ter mu prikazati celoten položaj. Tk «referendum» pa nam Je dokaz, da Je položaj popolnoma drugačen, bolje,
da bi ga hoteli sedanji sindikalni voditelji v napačni luči prikazati. Ce si hočejo ((sindikalisti« a la Radich s tem zagotoviti čim večje prijateljstvo s voditelji DZ ter s tem v zvezi čim bolj lahek vstop v njtho-Vp sindikalno organizacijo, potem naj to odkrito povedo tudi svojim članom. Tržaški delavci, včlanjeni v ES, se namreč popolnoma strinjajo s tem, da se končno doseže enotnost vsega delavskega razreda — nikakor pa niso za to, da se skle. ne le enotnost med voditelji, ki »o povrhu vsega najbolj vneti zagovorniki interesov delodajalcev, temveč zahtevajo resnič. no enotnost vseh delavskih množic, ki bo lahko postala podlaga vsej nadaljnji borbi v obrambo pravic delavskega razreda. Zato odločno zahtevajo, da se v njihovo sindikalno organizacijo uvede ponovno razredna borba, ki takih načinov ne bo poznala, pač pa bo imela pred seboj en sam clli: .uresničitev vseh tistih zahtev, ki bi lahko izboljšale življenjske in delovne razmere delavskega razreda.
Avtomobil CP io je povozil
Včeraj malo po 12. url je 40-letna Žnidaršič Ana iz Ulice della Guardla 11 izstopila iz filobusa, ko Je privozil na postajališče v Ulici Hermet. V trenutku, ko je hotela prekoračiti cesto, da bi prišla na pločnik, po je privozil neki avtomobil civilne policije »Morris« In se v njo zaletel. Pri nesreči je dobila le lažje poškodbe po levi roki ln po desni strani čela,
V zadnjem času je stopilo ponovno na površje vprašanje brezposelnih delavcev, ki že toliko mesecev zaman čakajo, da bi odgovorne oblasti ukrenile kaj v njihovo korist. Kljub temu, da objavljajo razni časopisi slavospeve Marshallovi pomoči ter govorijo o nekem »izboljšanju« gospodarskega položaja na Tržaškem ozemlju, vemo vsi dobro, kakšen je v resnici ta položaj in kakšne so razmere, v katerih je prisiljen živeti tržaški delavec. Toda če je položaj 2a delavca zelo težak, Je tem težji za vse tisoče in tisoče brezposelnih, ki zaman čakajo na zaposlitev, katero so jim preroki Marshallovih dobrot vedno le obljubljali.
Ker so je položaj teh 17.000 brezposelnih delavcev y zadnjem času še zaostril, je bilo sklenjeno, da bosta obe sindikalni organizaciji pričeli s poostreno borbo za rešitev tega vprašanja. Predstavniki obeh sindikalnih organizacij so se tudi sestali ter izvolili parite-tični odbor, ki naj bi borbo brezposelnih delavcev vodil.
Glede na večna zatrjevanja obeh sindikalnih organizacij, češ da vse delavstvo popolno' ma odobrava njuno sindikalno linijo ter ji tudi sledi, bi bilo logično sklepati, da se bo skupščin brezposelnih delavcev, ki sta jih sindikalni organizaciji sklicali, udeležilo če že ne vseh 17.000 brezposelnih, pa vsaj ne. koliko tisoč teh delavcev. Toda kako klavrno so uspele te skupščine, nam bodo jasno pokazale številke o udeležbi na teh skupščinah; prve skupščine, ki sta Jo sklicali obe organizaciji, se Je udeležilo nič več kot 58 delavcev; druge skupšči ne so bile obiskane še mnogo manj. 2e to bi bil zadosten raz. log, da bi pričeli misliti Bindl kalni voditelji na to, kako bi Vključili v borbo za rešitev tako važnega vprašanja čim večje število brezposelnih delavcev, Id so bili do sedaj pasivni.
Sedanji sindikalni voditelji DZ pa. ki jim je skrb za interese delavskega razreda res deveta briga, so se no svojo dolžnost požvižgali ter so si v tem trenutku izmislili, da bi bilo prav za prav dobro nekoliko zavreti to borbo ter so z izgovorom, da se s nekaterimi točkami ne strinjajo, prekinili pogajanja za določitev smernic nadaljnji borbi brezposelnih delavcev. Tako se seveda ni vršil že napovedani sestanek parltetlčnega odbora za brezposelne, ki je bil sklican za preteklo soboto. Kdaj se bo tp
odbor sestal, ostaja seveda še Uganka.
Naj le čakajo brezposelni delavci — si mislijo odgovorne oblasti. Istega mnenja so sedaj tudi sindikalni voditelji. Žalostno pri vsem tem je le to, da ostanejo žrtve vedno brezposelni delavci, ki bodo zaman čakali na uresničitev svojih zahtev ter na rešitev svojega položaja.
davanje bo na stadionu maj«.
Nočna služba lehatf
v mesecu januarju
Barbo-Carniel, Garibaldija trg 5, tel 90-015; Benussi, £ Cavana 11, tel. 52-72; Raval«* Trg Liberta 6, tel. 89-81;	,
Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95^’ Zanetti, Ul. Mazzini 43, 78-16; Harabaglia v Barkovll , in Nicoli v Skednju imata s1*' n nočno službo.	a
Lekarne z nočno službo
zapirajo ob 21, dodatne
pri-
------------ jJ,
stojbine pa se pričnejo P° rati po 22. uri.
BI RADIO
J0S0SL. CONE TBSfl
(Ouaaja na sredujih 241) m ali 1250 kc) TOREK 24. 1. 1950 6.30: Jutranja glasba;
ročila v ital. in objava - r l.l5'
7.00: Napoved časa - porot'1*,'*
Trije primeri avtomobilskih trčenj
Včeraj so se v razdobju ene ure dogodila v Trstu tri avtomobilska trčenja, ki k sreči niso zahtevala človeških žrtev. Prvo tako trčenje se je primerilo ob 11.30 dopoldne na vo-oalu Ulic Roma in Machiavelli. Tam sta se zaletela avtomobila šoferjev Pucerja Antona i* Ulice Ugo Foscolo 18 in Gran-dija Renata iz Ulice Valdirivo 22. Kakor smo že dejali zgoraj, človeških žrtev ni bilo, temveč sta bila samo precej poškodovana avtomobila.
« * *
Ob isti uri je pred hišo št. 38 v Ulici Plccardl parkiral moto-cikel »Lambretta«, ki je last Gomivinlka Ervina iz Ulica Co-stalunga 128. Za njo pa je parkiral avto znamke »Dodge«, ki je last nekega ameriškega narednika. Zaradi strmine je avtomobil nenadoma prešel v tek in se tako naletel v «Lam-bretto«. Dočim je ostal avtomobil nepoškodovan, je ((Lambretta« precej razbita.
• « •
Tretja avtomobilska nesreča pa se je dogodila eno uro kasneje na vogalu Ulic Vecellio in Ugo Foscolo. Ko je privozil ameriški državljan Walkone Julius, ki stanuje v Ulici Gat-teri 58, s svojim avtomobilom «Ford» do zgoraj omenjenega vogala, se je zaletel v avto-kamionček nFiat 1100», ki je v istem trenutku privozil z nasprotne strani. Trčenje pa je bilo le rahlo, ker Jo povzročena škoda neznatna.
slov. in objava sporeda; Jutranja glasba.	k0«.
12.00: Lahek opoldanski » e cert; 12.30: Italijanske n*r, pesmi; 12.45: Poročila v n* ■,jd objava sporeda; 13.00: časa - poročila v slov. in va sporeda; 13.15: Klavirski cert raznih pianistov; 13.40: turni pregled v ital.; 14.00: Fj orkester Radia Ljubljane, vodstvom Filipa Bernarda; ‘Ajj Pregled tiska in poročila v J»jU 14.45: Pregled tiska in P°r v slov.	..f
17.30: Aktualna polit. vpraš»“L,; ital.; 17.45:	Ritmična
18.00: Iz knjige narave v w 18.15: Iz baletnih suit; 18.45 -j-ročila v hrvaščini; 19.00: Gl™, na medigra; 19.45: Poročil) «• ital.: 19.30: Napoved časa ‘m\ ročila v slov.; 19.45: Simfo« ples;; 20.00:	HumperdlnK:	C>	,
ljična opera .»Ja»«0„ j”.
lisi;
2;h05: Zadnja'poročila v 23.15: Glasba za lahko nbč; ** Zaključek oddaje.
v I slikah; 22J0: Lahka gU* 23.00:	Zadnja	poročila	V
KINO
Hossetti. 21.00:	Nastopi sKUP"
Tognazzi Cortese.	„»
Ezcelsior. 16.00: «plamen, ki ugasne«, Glno Cervi.	»o
Fenice, 1600: »Moje telo te segrelo«, Jean Russtl. .»ni Fllodrammatico. 16.00: »Trag1'' Odiseja«, Mac Mahon.
Alabarda. 16.00: »Totd le Garibaldi 15.00: «Stara Kalno Ja«, Ray Milland.
Ideale. 15.30: «Giannl in *1 proti gangsterjem«. , iBer Itnpero. 16.00: «Moja hči« L tad Lamard.
Italla 16.00: «Tot6 le Moko«- f Vlaie' 14.30:	»Sneguljčica n
škratov«, Walt Disneyev fn',,r Vittorlo Veneto. 16.00: «Ziata tlnjica«, Philips Galnert.
Adua. 15.00: »Primer FosterjaJ .; Armonla. 14,15: »Kastiljski tan«, T. Povver.
Azzurro. 16.00: «Cudežen 2*° Danny Kaye.	gfU
Belvedere. 16.00: »Tarzan 1,1 lovci«.	-	((ol
Kino ob morju. 15.30: «Dolr vrnitve«, John Kord.	M.\1‘
Marconi. 15.30:	((Ujetnik
nosti«.
Masslmo. 16.00: »Gospa Iz ja«, Rita IIayworth.	. H1
Novo Cine 15.00: «SneguUclc
7 škratov«.
advvaf1
0»
Sosisnovalec oa le okradel
V nedeljo popoldne je prLšel na policijo KobaU Henrik iz Ul. delVAsilo 4 ln službujočemu osebju prijavil sostanovalca Hafnerja Bruna, češ da mu je ukradel Jopič. Rolicistt so se takoj lotili dela in čez dve uri že aretirali nepoštenega Bruna. Pridržali so ga y zaporu ter pričeli a poizvedbami, da bi ugotovili resničnost prijave.
Odeon. 16.00: »Noč v Bros«
Aliče Faye.
Radio. 15.30: ((Komedije * nec«, D. Durbln.	,g I*
Savona. 15.00: «Smrt prm»> tttr Scotland Yarda», Sldney 1,1 stret.	nicF
Venezla. «Kobra», Marij« tez. John Hall, Sabu.	\
Vittoria. «Glas grlice«, K Reagan.	_	8
Kino v Skednju. »CarovM*, v Oza«, barvani film. Jutri četrtek ob 17.30: «Več»r P poroko«.
MALI
OGLAj!
  -—----------------------
VEČJO OPREMLJENO S°tU(|i
ki bi vanjo postavil itfi klavir, Iščem. Na željo t* brezplačno na raznolago *> bo. Ponudbe: M. Pertot, o* lje, Ul. Panzera 2.
h2u	’
iznuduivost im vestnost
skladiščnika, preprečila milijonsko škodo
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATT1STI 301a ■ 1.1 - TEL. 70
PROSLAVA LENINOVE SMRTI
V ISTRSKEM OKROŽJU
Konferenca! ^ovesna proslava 3. obletnice ustanovitve obdelovalne zadruge v Pučah
VI STE DALI POBUDO
da so se pričele ustanavljati zadruge po vsem okrožju, katerih število je danes doseglo 24
partizanov
IflsSftesa ozemlja
_ Zatajevanje s 1. strani)
Iti tako učvrstila organizacij-7anit>0'lezavo svoj iti članov. [
šifoumrtse niora' da bod<’ na-l dJau’ vd°ve in sirote res ct>trihi?ri naii organizaciji vso niihm iv,0	Pr.	reševanju
njihovih zadev, v kolikor bo
‘n V naših močeh.
Vsi
naši člani morajo delati
liiVJIUJU UCIUVi
nuinS?’ du ponovno prikažejo ve org*nizacijiike poveza* oh ,tTira, WU|n, ki so danes še zn-ini ^®r so zašli, zaraai “ne resolucije v pasivnost i..
Pretoin02?0111 vso svojo »lavno M i}1?1- Kot corci antuaši-dou*. “Sledni demokrati smo jemo1*' aa naso PorDo nadalju--1*1 s tem doprinesemo fftfele* v borm L ooram OodčSn? ln, demokracije. Med cju . “Plom nase organiza-_ • kaj se upošteva potreba naiih v. Pogostejšem srečanju vkriuK Cev 2 drugimi borci k« tnd ’ kjer so se vršile tež-borKTO *Hvne in zmagovite bodo Prc^ nacilašizmu. Zato ganOji “džnji bodočnosti or-zanov 5j masovni izieii parti-stih	tako bomo uevr-
boy medsebojno povezavo čla-
kuhn?anl2irati se mnTOjo tudi up , toe in fizkultume skupi-kuitni Se bedo udejstvovale na Milen rira in športnem poiju. to ®ern. da je mogoče vse £*«*ničlti. Ne bi smele oo-
anaji	‘ttV€ za Dorce, ki so
težav..PreiPaeati mnogo večje V casu borbe, čuv-	CZL' mora biti zvesti
na^.^tlih tradicij, ki so jili ^reji Tomažič, inani m až in mnogi drugi Tni »^Poznani junaki, koval? J*016® teh padlih juna-živiim , er°jev imamo tudi med
doilesfcib t|oiP°ŽrtVOValn-h in
»vimi mnog, ^
n«,,., n‘ti borcev. Med borci 600 tov- ?zemUa imamo preko odlikovanih z razlikovanji, posebno z BRATSTVA IN EDIN-
nim, “ti*ev odlikovanih z r; REDOm l?J,0Vanii. Posebno STVa tBRATSTVA IN EUI proti . ii,®? ie skovalo v borbi zakletemu sovražniku.#
diskusija in sklepi
varhwizacijske»iu poročilu to-sija “a mpovca ie sledila disku. Ofsšni.. ■ te govoril v imenu Tr&*ClJe Zve*e partizanov VOUjr g,a- ozemlja cone B tov.
'telovam, £ podal Poročilo o
okrožtu DV?ze v Istrskem ■hed -Li ,°Mdar‘l Je razliko borr. Potošajem partizanskih
angloampruro1 A• kjer v'ao£jo imperialisti in «r i2ane P°stavljajo pred ®arti?^nin I?ed 00,10 B' Irjer lobitve uCi UŽivvajo Pri"
aktivn ? krvave buroe in k^ibd rU3,ejo Pri grsaitvi ter-, i?.? ■ llddske oblasti, ka-
®°čacst 1 V|J v boljšo bo-
‘hvvru ,ie govoril partizanski MojStfov. PE.CAK SERGEJ a VhOu i partizanskih Invalidov je/c.?1 sirot iz NOB, Orisal
soeiafffe ie to vPt-tanje rešila jbvaltrti a Jugoslavija, kjer iidžlfj t ue uživajo samo lnve-»iziftemveč so zanje orga-tčjjjT11 razni strokovni tečaji nbst rt 3e mvalidem dana mož-koh' ,,se izučijo katerega Pa nhi?? ca; mnogo invalidov flistrati uie vižie Sole in admi-°rgani^. tečaje. Invalidska
vi vse h-nfu, inia v 3v°j‘ UPra* stilne -	razne hotele, go.
tbožnošt P jr.t.W, kjer je dana bjenim n 1)03 vb v PrVi vrsti ali je invalid™ n® gled° nt to
frve svem, 12 NOij ali Pa <in ima?!? P« V°inc Na ta na-Vlji »ein mvalidi v Jugcsla-
UsUč«em „? no vlogo v socta* Puioo a g03P°df.rstvu in so že ht. ?£,, ?pnnesli za uresniče-trtnega piana.
IVan°. 1 ngovo.‘‘1l tov ŽAGAR jam niz Bazovice. id je v svo* *ti4nni?vo,u jbsodil kleroiaši-h)o hi.,.? kom i nform i st iin o uo. tt* bnPk sia narodno-osvohodil-P*ttizan,,vln n^cn*d prvoborcev
Jšl^Je tov. UKMAR preči-^ti00 t°.v: BIRSE, k! ie tež-??S tn invalid brez obeh urt i1' ie b)l tudi navzoč la# ®*eženel konference. Skj.lrs? ie v svojem govo.
Zadrugarji v Pučab so v nedeljo doživeli svoj zgodovinski dan. Praznovali so tretjo obletnico ustanovitve svoje obdelovalne zadruge, ali kot jo lepo po domače imenujejo, »skupščina#.
Ta njihov izraz je lep in domač. Težko jim je razumeti obdelovalna zadruga, ker ie fašizem predolgo dušil govorico v domačem jeziku, zato kar lepo na kratko povedo «rkupščir,a». Kako pa naj bi drugače povedali. Združili so se, da skupno obdelujejo zemljo, Skupno rešujejo vsa vprašanja dviga in izboljšanja gospodarstva, torej ne jnore biti drugače, da je podlaga vsemu temu ((skupščine#.
No, mi smo bili povabila, ki so nam ga poslali, veseli, in smo se za nekaj ur pomešali med člane tc velike (eskupšči-ne». Nismo bili sami. Prišlo je polno ljudi P«š in na kamionih iz okoliških vasi. Celo iz Trste je pripeljal avtobus polno ljudi. Prišli so člani obdelovalnih zadrug iz Babičev, Šmarij, Kroga in drugih krajev, prišla je skupina oficirjev JA iz Kopra, prišel je pevski zbor tečajnikov pevovo-dskega tečaja iz Portoroža in godba iz Sv. Antona. Toliko ljudi se je zbralo, da je 'amo majhen del od vseh dobil prostora v šoli, kjer je bila kulturna prireditev.
Puče so zi' ta dan dobile praznično slovesno zunanjost. Velik slavolok }e pozdravljal goste že ob vhodu v vas. Prvič se je tudi oglasil zvočnik na dveh krajih vasi, da so vsi ljudje lahko slišali potek kulturne, ga sporeda. Prav tako je bilo preskrbljeno za električno raz-ivetljavo, četudi v vasi še ni elektrike. Za to je skrbel majhen motor, ki so ga namestili v ta najnen v shrambi za stroje. Poleg tega je vasi dajalo pečat prazničnega slavja tudi več velikih zastav, ki 8o vihrale na visokih drogovih.
Ob 15. uri Je tov. Benčič, predsednik zadruge, otvoril proslavo £ pomenljivimi besedami: ((Pozdravljam vse navzoče v" Imenu 61 družin in 308 članov obdelovalne zadruge Puče-Koštabona, ki praznujejo danes tretjo obletnico ustanovitve.« Nato je spregovoril tov. Colja, ki je v krajšem' govoru poudaril med drugim, da je bil začetek zadruge težak, ker so se morali boriti ti pionirji v zadrti garstvu tudi proti zastarelim predsodkom in nadaljeval; «Vi stopate danes v četrto leto zadružnega življenja, ali dTUgo leto načrtnega gospodarstva. Vi veste, da je pred dnevi okrožna skupščina »prejela plan investicij, ki predvideva za. dvig zadružništva in kmetijstva 54,3 odst. celotnih investicij.« Nada. lje je tov. omenil, kako so odgovorili iz Tovarne strojev i* Trsta na povabilo zadružnikov iz Buj. Tisti, ki so zmožni tako odgovarjati, niso delavci, ampak odpadniki delavskega razreda.
«Danes je za vas, puški za- Tudi skupina' oficirjev JA si je
družniki, in za vse okrožje zgo dovinski dan. Vi sle bili tisti, ki ste dali pobudo, da s0 se v okrožju ustanovile če druge za. druge, ki jih je danes 24 in se snujejo še druge. Naj živijo pučkj zadrugarji#, je med sploš. nim plcskanjejn zaključil govornik.
V imenu vojske iz Kopra je spregovoril kapitan JA, kj se je najprej zahvalil za povabilo in nato čestital zadrugarjem k tretji obletnici njihove zadruge in poudaril, da so vojaki JA gotovi, da bodo zadrugarji še naprej kazali, kako se gradi socializem ha vasi.
Sledil je obširen kulturni spored, ki je obsegal 15 točk, pesmi, recitacije, enodejanko «Punt» in dve kratki burki. Do. bro so nastopili tečajniki pevo. vodskega tečaja iz Portoroža, s pevskimi točkami. Med odmorom je ig1-ala godba iz Sv. Antona.
Organizacija AF2 je med sporedom poklonila prvim 8 zadrugarjem lep šopek cvetlic, kar je vzbudilo navdušeno ploskanje pri gledalcih. Prinašamo imeng teh osmih pionirjev v zadružništvu: Benčič Jože in njegova sinova Valerij in Jože, Hrvatin Stanko. H. vatin Anton, Ražman Jože. Pribac Jože In sin Florjan. Od teh prvih zadružnikov je danes eden pred. sednik drugi pa upravnik zadruge. Oba sta če mlada, in zelo delavna tovariša.
Srečali smo na tej proslavi tudi najstarejšega zadružnika, 77-letnega tovariša Bonaca Andreja. Ves zadovoljen nam je pripovedoval, da tudi on še vedno pomaga pri vseh delih-Prav včeraj je reza! mladike, ki bodo služile za napravo pod-iag novim vinogradom, ki jih bodo zadružniki posadili letos
»Lepo nam gre delo od rok sedaj, ko imamo polno strojev«, je z roko pokazal na shrambo ob cesti poleg uradov zadruge. Takoj se je čutil dolžnega, da spregovori nekaj besed tudi tovariš Benčič Jože. «Vidii, koliko strojev imamo danes, in tudi modernih plugov. Pa še niso vsi tu, ker jih imajo nekaj tudi v Koštaboni, Kjer še nimajo zadruge, se pritožujejo, da-'ne morejo do modernega orodja. Jasno, ker posameznik ne zjnore tolikih stroškov. Oni dVe krožni brani za razrezova nje večjih grud zemlje smo že pred nvems letoma dobili g C e. škega. Popravilo traktorja nas je stalo nad pol milijona lir Te stroške smo zmogli le vsi skupaj. Tudi za druga izboljša nja skrbi zadruga. Tako so zidarji prav te dni pregledali v>a stanovanja, da bodo popravili, kar je potrebno. Sedaj poprav, ijajo na Planjavah, nato na bo. do prišli V Puče, Breči in Ko-štabono.«
Razgovor je prekinil tov. Pu-čer, ki je povabil oba tovariša, da gresta razkazovat gostem njun; kleti in druge naprave.
ogledala klet in drugo. Zadrugarji so nato povabili svoje goste na pogostitev.
Po proslavi se je razvila Prijetna prosta zabeva v dvorani nad zadružno gostilno Zvečer ob 18 pa je radio Jugoslovanske cone STO-ja oddajal «Iz življenja zadružnikov v Pučah«.
Tako so puški zadrugarji stopili v četrto leto svojega zadružnega življenja. Vsi številni udeleženci proslave III. cb-letnlce ustanovitve zadruge so odnesli s seboj najboljše vtise o njihovi skupnosti. Nf. kultur, ni prireditvi so pokazali, da bodo tudi tu v tejn letu lahko napravili če več. Njihov mešani pevski zbor bo pod dobrim vodstvom mladega pevovodje lahko dobr0 napredoval, ker ima vse možnosti.
Začetna pot puških zadru-garjev ni bila lahka. Po treh letih so premostili že polno ovir. Tudi za naprej jih vidijo še precej. To pa so razvojne ovire, ki jih bodo kot do sedaj z odločno in dobro voljo premostili.
Poleg komemoracij, ki so bile po obalnih mestih, je ljudstvo v 25 vaseh na podeželju proslavilo 26. obletnico smrti Lenina s kulturnimi prireditvami,, ki so imele spored posvečen življenju in delu velikega voditelja revolucije delavskega razreda. V Piranu je bilo na komemoraciji navzočih nad 600 oseb. V Kopru je bila komemoracija v obnovljenem gledališču. Tu je bilo navzočih 800 oseb. Koprska godba je o-tvorila proslavo z ((Internacionalo«, nakar je imel spominski govor tov. Gino, sekretar okrožnega komiteja, ki je orisal delo in pomen tov. Lenina za svetovno delavsko gibanje. V imenu vojske ie govoril kapitan JA. Končno je sledilo
več pevskih -n vecitacijskih
točk v slovenščini in italijanščini.
Pri Sv. Antonu je bila proslava v Ljudskem domu. Tu je bilo navzočih veliko število ljudi. Pionirčki so podali krajši kulturni spored.
V Dekanih je bilo na proslavi prisotnih 300 ljudi. Sodelovala je domača godba in pionirji, ki so podali kulturni det proslave.
Tudi V ostalih vaseh so bile komemoracije združene s kulturnim sporedom- Povsod je bilo navzočih veliko število ljudi, ki so s svojo prisotnostjo želeli počastiti spomin največ-jega voditelja delavskih mno žic.
Ob peti obletnici ES Jugoslavije
Okrožni odbor Enotnih sindikatov v Kopru je poslal centralnemu odboru ES Jugoslavije v Beogradu sledečo brzojavko:
«Ob peti obletnici ustanovitve slavnih Enotnih sindikatov Jugoslavije pošilja okrožni odbor ES za Istro (cona B) iskrene izraze solidarnosti z jugoslovanskim delavskim razredom, ki nadaljuje borbo za dosego petletnega plana in ki ne glede na grožnje imperializma ter Informbiroja koraka v socializem.
Smrt fašizma — svoboda narodu!«.
Podjetje »Preradm v Kopru ima v Umiou'skladišče žita, ki ga vedi tov. Pelegrino Grassi. Imenovani je že v juliju 194H pokarat soojo sposobnost s tem, da je tedanje skladišče v najkrajšem času tako usposobil, aa se je mogel vršiti redni odkup žita brez vsake motnje.
Konec leta 1948 je imel silos v Umagu okoli 40 valionov zelo vlažne koruze. Obstajala je netarnest, ria s-° bo koruza pokvarila. Toda tov. Grassi je z lastno iniciativo tako uspzino organiziral sušilnico, da je pri enomesečnem dnevnem in nočnem delu s svojimi delavci pre-sušil vseh 400.000 kg koruze, da se ni pokvarila niti najmanj, ša količin«.
Svojo iznajdljiv st in prlvrie. nost za delo pa je doka-al v še težjem vprašanju. V skladišču «Ampelee« v Izoli in v skladišču vNcvomgradu je bilo zaradi pomanjkanja prostorov shranjenih 70 vagonov pokvarjene pšenice. Zaradi mokrega leta 1948 je bila letina pšenice zelo snetljiva. Tov. Grassi je prišel na rešilno misel. Najpreje so prepeljali žito iz obeh Imeno-vanih skladišč v umaški silos. Tam je izločil iz pšenice vso snetljlvost in prah, nato pa je s posebno napravo, ki jo ima silos v UmagU, pšenico opral. Tako je tov. Grassiju uspelo izločiti nezdrava zrna, s čimer je rešil vseh 70 vagonov P šeni. ce, ki bi jo bilo treba v nasprotnem primeru izročiti industriji, kjer bi jo predelali v škrob. S tem je tov. Grassi prihranil naši ljudski oblasti tudi velike
stroške, ki bi jih imelg s prevozom pokvarjene pšenice. Kaše splošno gospodarstvo pa
je na podlagi sposobnosti P. Grassija ohranilo ravno v enem
najbolj kritičnih let tako veliko količino žita zg ljudsko prehrano. Podjetje »Prerad» je
glede na naravnost novatorske
zator delovnega ljudstva«. Temu vzkliku se je spontano odzvalo vse zbrano ljudstvo.
Šolski otroci so po končanem govoru tov. učitelja nastopili s
tremi recitacijami, nakar je intonirala godba himno «Hej Slovani!#
Tako je imela tudi nača vas
sposobnosti, najmanje pa zara- . dostejno p.o iavo tega zgodo-di izredne iznajdljivosti in vest- ! vinskega dne. nosti predlagalo Pelegrino Na vzpodbudne besede tov. Grassija ljudski oblasti, naj bi Zmaga, naj se odzove udarnima priznala primerno nagrado. Sitemu delu v korist dela prt
 -	gradnji zadružnega doma m
I popravilu ceste, je domače pre-Dekani	I bivalstvo pokazalo tudi v tem
Proslava 28. obletnice
I Tako je bilo v "nedeljo 22. ja-
smrti Velikega Lenina
nuarja pri prostovoljnem delu prisotnih 46 oseb, ki so doprinesle 163 ur, pri čemer so nanesle ha gradiliški prostor , 7 mgtrov kamna, zvozile 16 metrov zemlje ter popravile 50 metrov ceste. Vrednost vsega tega dela se ocenjuje na okoli 3.260 dinarjev.
Našim prostovoljcem gre vsekakor vse priznanje za njihovo požrtvovalnost!
Na dan 21. januarja zvečer ono proslavili v Dekanih na najbolj svečan način 26. obletnico smrti Velikega Lenina Prisotnih je bilo nad 300 ljudi.
Najprej je domača godba zaigrala Internacionalo, nakar je po nastopu pionirke tov. učitelj Plišič Josip v lepem in globoko zasnovanem govoru ori sal delo in vlogo Lenina, kot najvačjega delavskega voditelja, zlasti njegovo dosledno in neizprosno borbo za osvoboditev izpod jarma izkoriščevalcev. Predavatelj je poudaril, da je bil Lenin učitelj in genij. ki je zmagovito izpeljal eno največjih svetovnih revolucij ir ustvaril največjo socialistično državo. Njegov nauk širita in se ga držita zlasti KPJ in KP STO. Ti dve ne poznata ne oportunizma ne revizionizma njegovega nauka. Slavnostni govornik je končal z vzklikom:	«Naj	živi	veliki
zgraditelj socializma in organi-
Oddelek za notranje zadeve IOLO obvešča vse lastnike iu šoferje motornih vozil, da poteče rok za plačilo prvega obro. ka letne takse za motorna vozila dne 25, januarja 1950.
Rok za pregled šoferskih izkaznic, izdanih od IOLO, oddelka za notranje zadeve pa poteče dne 20. februarja 195Q-Plačevanje taks in vidimira-nje šoferskih izkaznic se vrši pri okrajnem LO, odseku za notranje zadeve.	,
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN BPBAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II. i TEL. 11-32
Uspehi goriške oblasti v prvem letu obstoja
Preiikonpresra delavnost pil mladine
Predkongresni sestanki so se vršili že v vaseh Doberdob, Poljane, Št. Maver, Pevma in Jamlje - Tudi beneška slovenska mladina bo poslala na kongres svoje delegate - Pričakovanje delegacije Ljudske mladine Slovenije in delegacije koroške mladine
S? &>, Prl3cg.arao'. da. nc
sss&sr™11
nje
rOd;
M*h faif5? obrekovalcem, no-sl0rn bt °ni in kominjormi-
da bi kdor koli .naš0 slavno borbo, v ^darovali svoje žlvlje
haur Varovan svojo Zivue-v,(	•	Vj	*>,w>vi	našega	na-
nhrrknvnlrpm no-
* t)*! ^	1	KUlIllU«^'! 'in*
n°sni 2 Wvemo, dn smo' po* *‘8vn« d* sm0 sp udeležili te a°ve j„„ rbe skujmo z narodi *»Pj i-. i Revije pod vodžtvum
Je
£ anhJf^riJa Tita ->
tov. MEDICE, ki
V Imenu hrvaških
Ul‘1a
cone B. je bila di*
Dopoiv
ULNlTEV glavnega
Na n °DBORA
h ato ncv?lcHi tov. Lipovca so « Slavni 3 soglasno izvolili 3°v Trias# 1)01 Zvezo partiza-°“mu' ” “e;
CaharUp ;	f°. Beltram Juli)
LwlaniA n°P°ld. Černe j.jubn t-Urjan	Gržančii Josip
„ s<p iL", *z Trsta. Sancin
N Krlžrd? ,urica <>■ Ert-iNnt Briinl' L«0Ua Emil, Mu. fcnarč;- au Medicn Erminio
mn Jbže snZPiar 3ePij Mario’w*n iin Joze ‘S'an-S Stoica^ Sort'1 0ior-tif. TinelU vit-00' rencc Bl>
v^lo in Vnii lftori° Tomasin „N<»to h> hnenta blesti™
feresolucnL8 k?r?3etn zakU«f. UV' LAURENTI
n 'bo na m,n« kl i° nbjav črvl stran	">*»!“	na
K	dan“snjega	dnevni.
*#dblk 7v«Co «je zakUtičIl pred.
T«! tev®'SS“"»
oi?,	m ("••‘■M«
b°“ "»
S33S
MiučiiH' nr??, *tonf»renco za-Su‘b ln i?ai(??vu,n,em Slovencih pesm| ]??J’sklh partizan.
u Arn^cionS«,® Mlgra'
O POMENU
zaidi) za dospidinnje guspodarslva
v Istrskem okrožju
Kot smo že v eni izmed zadnjih številki pisali, bo imela slovenska mladina pod Italijo svoj II. kongres. V ta namen prireja v vseh slovenskih vaseh množične mladinske sestan. ke, da bj čimbolj dostojno proslavila ta veliki dan. predkongresni sestanki so se vršili že v Doberdobu, Poljanah, St-h-vru, revmi in Jamljab.
Mladina se je priprav za kongres lotila z naj večjo resnostjo, ker ve, da si bo lahko samo s svojo lastno močjo zagotovila priznanje svojih pravic. Zaradi tega so tudi na vseh dosedanjih sestankih, ki so jih že imeli, zbrali iz svojih vrst take delegate za sedanji kongres, ki se zavedajo resnosti časov, ki jih preživlja slovenska manjšina pod Italijo in ki se bodo prav zaradi tega znali postaviti odločno po robu vsakemu, ki skuša kratiti naše pravice. Cim bolj se naši sovražniki zaganjajo v nas, toliko bolj je potrebna strnjenost
mladinskih not za Zinili OfS^iO IKIV8 »VlOlM P0St8|B
Zavod za pospeševanje go* | darske namene, ga Zavod . o spodarstva v Istrskem okrožju, jiredhodnem odobrenju Izvršil-ki ima svoj sedež v Kopru, se nega odbora IOLO primora, dn
je ustanovil lani junija meseca z odlokom izvršilnega odbora IOLO. Nastanek tega zavoda je drugače tesno povezan z velikim gospodarskim razmahom zlasti v zadnjih dveh letih.
Razčlenitev doseženih uspehov je pokazala, da je bil gospodarski načrt, ki sl ga je zadala ljudska oblast v letu 1940, dosežen na vseh proizvajalnih področjih razen v poljedelstvu, ki j- bilo lani zaradi suše občutno prizadeto. Doseženi uspehi pokazujejo, da je smer gospodarskega razvoja, ki jo določa ljudska oblast, najboljše jamstvo za dosego še večjega blagostanja. Ljudska oblast je pometla za vselej s staro kapi. talistično gospodarrko anarhijo, pop dnoma odpravila brczposel. nost ter izločila vse elemente, ki povzročajo gospodarsko krizo. Za razvoj v tej smeri gre posebna zasluga FLRJ, ki je Istrsko okrožje oskrbela z vsem potrebnim.
Ljudska oblast, ki zastopa interese delovnega ljudstva, ne more dopuščati, da bi gospodarsko važni objekti počivali, ležali neizkoriščeni ter razpadali. Tu mislimo na vse važnejše objekte 1* vseh gosjiodarskih področij (proizvodnja, turizem, promet itd.).
Naloga Zavoda za pospeševa. nje gospodarstva je najprej v tem, da intervenira pri lastniku objekta, ki se gospodarsko ne izkorišča. Od tega trenutka dela Zavod Za pospeševanje gospodarstva na tem, da se omogoči gospodarsko izkoriščanje objekta. Ce je lastnik objekt i nesposoben, da ga obnavlja ter uporablja y gospo.
ga proda ali pa da v najem. Ce pokaže lastnik objekta dobro voljo, seveda ne pride niti do najema in niti do prodaje. Spo. štovanje zasebne lastnine jc zajamčeno, Za dosego cilja sc poslužuje Zavod zakonitih sredstev.
Da bi se spravilo vprašanle
neizkoriščenih go pcdarsvih ob. jektov s tira. Je dolžnost vsakega delovnega eloveka in zla* sti krajevnih LO, da neizkoriščene objekte prijavljajo nadrejenim okrajnim in okrožnim oblastvenim organom. Neizkoriščene objekte se lahko prijavi tudi naravnost Zavodu za pospeševanje gospodarstva.
Ta vsestranski način obveščanja je potreben zlasti zaradi tega, da pride Zavod do točnih podatkov in tudi zaradi tega, da ljudstvo lahko tudi samo ugotavlja, kako je z neizkoriščenimi objekti, da daje svoje predloge in pripombe ter tako aktivno sodeluje pri gospodarski izgradnji. Prijave se vršijo po sektorjih. Ce gre za turistični objekt, mora biti o tem najprej obveščena nadrejena oblastvena ustanova lz tega področja.
Da bo Zavod lahko dosegel naloge, kt si jih je zadal, je po. trebno najširše sodelovanje delovnega ljudstva. Naloga množičnih organizacij pa je, du vsem delovnim ljudem pravično pojasnijo, zakaj je tak zavod potreben in kakšnega pomena je delovanje tega zaveda za gospodarsko dviganje Istrskega okrožja. Prvi koraki tega Zavoda so sicer še zeln skromni, vendar pa so tu vsi pogoji, da uspein'- izpelje svoje naloge.
sti izdaia potrebna potna dovoljenja. bomo v naši sredi pozdravili tudi delegate mladine Slovenske Koroške, ki se v prav tako težkih pogojih bori za svoj nacionalni obstanek in proti ponemčevanju, ki ga avstrijske oblaetl izvajajo že toliko let.
Naj večja čast in važen dogodek pa bo za vse, predvsem pa za slovensko mladino, ki ječi pod italijanskim jarmom, prisotnost delegatov iz Slovenije, katerih najljubši pozdrav nam bo prikaz velikih uspehov, kii jih je svobodna mladina dosegla pri izgradnji socialistične domovine jugoslovanskih ftarodov.
Ne samo na Goriškem ampak tudi v Beneški Sloveniji »e mladina z veliko vnemo pripravlja na kongres in j« Že obljubila, da bo tudi ona zastopana na kongresu z lepim
PfiWn!i mesec pncelek del
resnice in pravice.
Da bo kongres čim bolje uspel in seznanil poleg tega tudi mladino drugih dežel in mest z resno in težko borbo, ki jo bojujemo, je bilo sklenjeno, da bodo na ta kongres povabili tudi predstavnike napredne italijanske mladine, s katerimi je bila goriška slovenska mladina vedno pripravljena sodelovati, seveda sanr' pod pogojem, da tudi ona odkrito prizna naše pravice ln jih ne smatra za nobeno nacionalistično zahtevo kot se to pri njih predvsem pa pri njthovih starejžeh tovariših epaža. Jasno je, da če je njim ljubše gojiti napram nam ln našim zahtevam sovražno in nacionalistično zadržanje, da bi se ne zamerili lastni, to je italijan-iki izkoriščevalski buržoazijt. potem ne moremo, niti ni naša dolžnost, da jim ponujamo prijateljsko roko na račun mladinskih in nacionalnih interesov Slovencev v Italiji.
Ce bodo za to dan« možnosti, predvsem pa če bodo obla-
Preteikli petek se je sestala v Gorici gradbena komisija in je končno odobrila predlog za gradnjo modeme avtomobilske garaže na Travniku, in sicer na vogalu med Travnikom in Ul. Roma. Za to gradnjo je dal pobudo goriškl industrijec Col. lenzinl, lastnik avtomobilske garaže v Ul. Crispi. To poslop. je, ki bo kakorjepredvideno po načrtu visoko 18 metrov, ne bo služilo samo za avtomobilsko garažo In avtobusno postajo, ampak bodo v njej tudi trgovina z avtomobilskimi nadomestnimi deli. najmoderneje opremljena delavnica za po pravilo in snaženje avtomobilov. Na pročelju, ki bo gledat na ul. Roma, bo v poslopju tudi bar in Še dva prostor« za druga dva lokala. Nad avtobusno postajo, c^avnico in dru strni pritličnimi prostori, bodo zeradili še tri nadstropja s šestimi najmodernejšimi stanovanji. Z gradnjo lepe jn moderna avtobusne postaje bodo pri čeli že prihodnji mesec.
Roparski nočni napad
Preteklo soboto zvečer je zakrinkani neznanec vdrl v sta-novanje 72-letne babice Leti* zie Cosolo, ki biva sama v svoji hiH v Beljanu. Bilo je okrog 17.30, in je žena ravno povečerjala in pospravljala mizo. Neznanec, ki je baje zahteval denar, ki mu ga Cosoln ni hotela dati, je pričel streljati. Oddal je štiri strele in štirikrat ranil ženo v glavo. Streli so v babičino hišo priklicali sosede, ki so jo našli v kuhinji ležečo v mlaki krvi. Odpeljali so jo tskoj v tržiško bolnico, kjer *° jo zdravniki podvrgli nevarni operaciji. Na kraj zločina s° nemudoma prišli tudi orožniki ln sedne oblasti. 12 tega, kar je težko ranjena žen.:ka lahko povedala, je domnevati, ds je bil napadelec zakrinkani mladenič star od 25 do 26 let, ki je takoj
po zločinu zapustil hišo. Polt cija je že pričela s preiskavo in zdi se, da je že na dobri sledi zločinca.
Vesti za trgovce
iiveza trgovcev v Goriol' obvešča vse včlanjene tvrdke, da
si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta II-I lahko ogledajo sledeče okrožnice:
1) Dodatne Izmenjave trgovskega sporazuma med Italijo in Francijo z dne 8. Junija 1949.
2) IzvOz Danske.
3) Izvoz lesenih deščic v Anglijo za Izdelavo okvirov in
umetniških lesenih izdelkov po sistemu LEGI.
4) Razne vesti o trgovini z inozemstvom.
5) Vestnik Marshallovega pla na žt. 68.
številom svojih delegatov. Slovenska mladina v Benečiji se je namreč v zadnjem času pričet« aktivno zanimati za svoja življenjska vprašanj« in se prebujati iz dolgoletnega narodnega mrtvila.vkater- ga jo je pahnil fašizem in jo še bolj tlači 1 današnja Italija.
Kakor vidimo jz dosedanjih poročil o delu in pripravah mladine z« syoj drugi kongres, so te zavzele že precejšen razmah. Toda to še ni dovolj, če hoče mladina aktivno poseči v borbo za rešitev svojih težkih življenjskih vprašanj. Se malo dfii nas loči od kongresa, in v tem kratkem času nas čakajo če težke naloge, ki' jih je treba rešiti. Pri tem si vzemimo za vzgled mladino Zgoraj omenjenih vasi, predvsem pa slovensko mladino v Benečiji, ki Je v tako težkih pogojih borbe pokazala že vidne uspehe. Vendar naj ona s pripravami na kongres še bolj pohiti,da bobo vsi zastopniki res temeljito pripravljeni, kajti le na ta način bo kongres dosegel svoj pravi namen.
Investicije za leto 1950 predvidevajo zgraditev upravno-političnega centra oblasti Nova Gorica in odpravo posledic, ki jih je krivična meja povzročila, ter dvig primorskega ljudstva iz zaostalosti, v katero ga je pahnil fašizem s svojo protislovensko raznarodovalno inuničevalnogonjo
Na zasedanju ljudske skupščine ljudske republike Slovenije je v proračunski razpravi imel podpredsednik goriakega oblastnega ljudskega odbora tov. Danilo Petrinja govor, v katerem je podal podatke prvega leta obstoja goriške oblasti, ki kažejo, d« so osvobojeni deli Primorske dosegli v novi Jugoslaviji neverjeten razmah.
Uspehi letošnjega leta
Tov. Danilo Petrinja se je najprej dotaknil plana industrije in obrtniške proizvodne lokalne industrije, ki k bil izvršen s 116 odstotki. V lesni industriji je bil plan presežen za 27.5 odst. v kovinarski industriji pa za 32 odst.
Plan gozdarske proizvodnje je bil dosežen s 104 odst., plan pogozdovanja krasa z 996 odst., čiščenja gozdov S 156 odst. Velika zasluga pri izpolnjevanju planskih nalog v gozdarstvu gre frontnim brigadam,. v katerih je samo v me-
I Z J A M E L J
MPF.L.TAVA VODOVODA
ostaja aaiittt pri obljubah
Minulo je že skoraj leto dni, odkar je delegacija gospodarstvenikov iz Jamelj prišla v Gorico in g. prefektu obrazložila stanje te vasi. G prefektu so Jameljčani takrat stvarno prikazali, kako je njihova vas potrebna vodovoda, ki h&j bi ljudi in živino preskrboval z vodo tudi v časih suše, ko se čestokrat Jameljčani morajo zateči P° vodc? V va*I Pd-dalje-nc nekaj kilometrov ali pa se posluževati one, ki ostane na dnu kakinjega vodnjaka, v katerem zlasti ob poletnem času mrgoli žuželk in je zato zelo nezdrava. Poleg problema za vzpostavitev vodovoda, ki je nujen ih najbolj potreben rešitve, ie delegacija obrazložila prefektu tudi potrebo po zgraditvi poljskih cest, po katerih naj bi kmetje šlt lahko z vozovi in živino na delo, ne da bi pri tem oškodovali pridelkov. G. prefekt je delega cijo sprejel z običajno vljudnostjo in obljubil, da bo v Jam-ijah čimprej urejeno. Zdelo se je, da so mu težke razmere _v tej vasi segle prav do srca in delegacija je zapustila glavarstvo s prepričevanjem, da se bo še tisti mesec v svoji vasi lahko napila zdrave pitne vode in da bodo ie tistega leta vaščani lahko svoj pridelek pobrali ln naložili na vozove, ne da bi ga pri tern polovico uničili. Prišli so domov in vsak dan so s« zvečer po delu pomenkovali, kako jim bo napeljava vode olajšala življenje. Toda minuli so tedni, meseci ln že skoraj leto, izgubili »o že upanje in n« ustnicah gospodinj se je napravil mesto živahnih pomen-
kov o tekoči vodi, razočaran nasmeh. Tudi tokrat je ostalo
vse pri obljubah, kakor v preteklih petindvajsetih letih.
Zdrsnila je s kolosa in sl zvila nogo
Včeraj popoldne se je 23-letna Jožica lz Podgore, kakor običajno proti večeru pripeljala b svojim kolesom domov. Toda njena pot dGmov se včeraj ni zaključila kakor vse druge večere, kajti Jožica je premočno prijela za zavore in zdrsnila lz sedla. Hotela se je ustaviti na levi nogi in obdržati kolo še pokonci, pa je bil sunek tako močan, da »i je pri tem zvila nogo. Na pomoj ji je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v mestno bolnišnico.
Vozni redna goriskem kolodvoru
Odhodi:
V Trst: 6.18, 7.33, 9.53, 10.50,
14.11, 15.43, 16.20 (delavski Skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah), 10.18, 22.15, 23.29.
V Videm: 5.14, 5.59, 8.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14, 22.16.
Prihodi:
Iz Trsfa: 9.51, 6.55, 8.11, 8.27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14.
Iz Vidma: 5.06,	6.15	7.31,
9.51, 1046, 14.09, 15.41, 19.16,
22.11, 23.27.
secu gozdarstva sodelovalo 450 članov.
V letu 1949 je bilo v celoti obnovljenih 130 stanovanjskih hiš, kar pomeni, da je bil plan obnove podeželja izvršen s 89 odst. Obnova asfaltiranih cest je bil« izvršena 100 odsrt. Obnovljene so bile ceste Postojna-Reka, Reka - Trst, Trenta -Vršič, Sv. Lucija * Tolmin, Planina - Razdrto, prebit je bil predor Panovec, zgrajenih osem manjših in večjih gozdov itd.
Elektrificiranih je bilo 66 vasi, zgrajenih 35 cistern in napajališč. Za vsa ta dela je bilo porabljenih okoli 46 milijonov in pol dinarjev. Ta vsota ne obsega porabe denarja za obnovo kmečkega podeželja.
Gradnja Nove Gorice napreduje
V Novi Gorici, ki je naj večje gradbiliščp oblasti, so se dela pospešila zlasti v drugem polletju, ko so pričeli izvajati dodatni plan. Konec t. m. bosta v Novi Gorici dograjena dva velika stanovanjsku bloka, meseca februarja še dva, do konec meseca p« bo pod streho še nadaljnjih šest blokov in upravna ZRradba oblastnega ljudskega odbora.
V prihodnjem mesecu bo pričela obratovati tovarna pohištva, tovarna pletenin y Sežani, pa je pričela z delom že meseca novembra.
V Mirnu je pričela z delom tovarna čevljev, v Brdih mehanična delavnica; manjši obrati in delavnice pa so pričele z delom ali jih šele gradijo v vseh drugih večjih in manjših krajih.
Od predvidenih 402.049.000 dinarjev investicij za leto 1950 odpade za nadaljnja dela Nove Goricg 214.120000 din ali 53 odst. S temi investicijami so predvidene vse gradnje za vzpostavitev Nove Gorite verjetno do konca julija t. 1. Tako, da sp bo oblastni odbor preselil'iz Postojne v N0V0 Gorico iji s t m bo Primorska še v letošnjem letu dobila svoj upravno politični center — nadomestilo stare Gorice, ki je zaslugi »štirih velikih#” od trgana od svojega naravnega zaledja ih priključena Italiji. Delež Investicij, ki odpade za gradnjo Nove Gorice, je velik toda brezpogojno nujen, čeprav gre trenutno na škodo drugih objektov, zlasti gradnji lokalne industrije komunalnih naprav in dviga družbenega standarda.
Nadallnjih 34 milijonov in pol dinarjev je predvidenih za zgraditev vodovoda v Brdih. S tem bodo Brda. to je okoli 5.000 prebivalcev, že z letošnjim letom imeli stalno in pitno vo-
KIIMO
VERDI. 17: «Srnic6», G. Pečk in J. Wyman.
VITTORIA. 17:	((Patricija	in
diktator#, V. Leigh.
CENTRALE. 17: «Baron Carlo Mazza#, N. Taranto.
MODERNO. 17: »Doverske bele čeri#, I. Donne.
EDEN. 17: »Pogled, ki ubija#, E. von Stroheim,
do. Da se odpravijo posledice krivične meje v obmejnih vaseh, je predvidenih 32.000.00Q din za zgraditev lokalnih cest, komunalnih in lokalnih naprav.
Za odpravo zaostalosti in posledic krivične meje
Ves preostali denar investicij za leto 1950 odpade na promet, turizem, lokalno gospodarstvo, prosveto, socialno skrbstvo in obnovo kmečkega podeželja. To se pravi, da bodo investicije usmerili na tiste objekte in panoge, ki bodo največ prispevale za odpravo zaostalosti, zlasti posledic, ki Jih je napravila krivična meja. «Ce hočemo naloge, ki stoje pred nami, izvršiti z lastnimi silami« je dejal tov. Danilo Petrinja, »moramo mobilizirati vsa razpoložljiva sredstva, zlasti delovno silo rn izkoristiti vse kapacitete strojev. Vsi objektivni in subjektivni pogoji so, da lahko z lastnimi silami izvršimo vse naloge, ki stoje pred nami in Primorsko dvignemo iz pasivnosti in zaostalosti Težišče okonomske moči v naši oblasti Je na srednjem in velikem kmetu, čeprav predstavljala ta dva komaj tretjino kmečkega prebivalstva v oblasti, dečim imamo na drugi strani veliko število malih kmetov, drobnih proizvajalcev, ki predstavljajo sicer dve tretjini vsega kmečkega prebivalstva, posedujejo pa le 40 cdst. od celotne kmečke površine. To pomeni, da imamo na eni strani tretjino kmečkega prebivalstva, ki je sposobna akumulirati potrebna življenjska sredstva, na drugi strani pa ostali dve tretjini kmečkega prebivalstva, ki ne proizvaja niti za lastne potrebe. To ogromno število bajtarjev in malih kmetov predstavlja osnovno delovno silo, ki v sedanjih pogojih ni dovolj izkoriščena in zaradi tega povzroča pasivnost naših krajev«.
Ko je govoril o obnovi podeželja v Slovenskem Primorju je dejal, da bo obnova, za katero je previdenih 27 milijonov din, predvidoma zaključena do konca meseca aprila. Ta denar ni bil namenjen toliko za gradnjo stanovanjskih hiš na vasi, temveč bo služil za odpravo krivic, ki so se delale vojnim Pogorelcem, ziasti v partizanskih krajih, najbolj zaslužnim ljudem.
Problem obnove Primorske je politični problem, za katerega se morajo zavzeti vse partijske In množične organizacije.
Doseženi uspehi - plod pravilne linije državnega vodstva
Govornik j« svoj govor zaključil z ugotovitvijo, da so vse dosedanje izkušnje in dosedanji uspehi pri graditvi njihove nove domovine, ki so jih dosegli prd vodstvom centralnega komiteja in tov. Tita, plod pravilnega razumevanja in pravilne linije doslednega vodstva KPJ, obenem pa so vse te izkušnje In uspehi tudi jamstvo, da bodo pod tako mrdrim vodstvom izvršili tudi najbolj težke naloge.
IZ GOVORA TOV. EUGENIA LAURENTIJfl, KOMANDANTA TRŽAŠKE PARTIZANSKE BRIGADE, NA NEDELJSKI KONFERENCI ZVEZE PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Naša sedanja in bodoča borba mora biti dostojno nadaljevanje pretekle
Zakaj kominformisti zanikajo našo slamo narodno osvobodilno borbo ? - Boriti se moramo9 da preprečimo barantanje za našim hrbtom, barantanje z našimi težnjami9 z našimi pridobitvami in z našim ozemljemf
Vsem nam'je jasno, da naša borba ni bila samo odpor proti fašizmu. Ce bi ji dali tak značaj — kar delajo one komunistične partije, ki nas hočejo danes sramotiti in očrniti in ki y svojem slepem besu celo ustvarjajo nove besede in fraze, da bi to lahko bolje storile, — bi dejansko pomenilo ohromiti oboroženo' borbo.
Dejanško revolucionarno in napredno borbo je treba voditi do konca, brezkompromisno, proti tujim fašističnim zatiralcem in proti domači izdajalski reakciji, za zmago delovnega ljudstva in za uvedbo demokratične ljudske oblasti. Z drugimi besedami narodno osvobodilna borba proti fašističnim in tujim okupatorjem je bila sestavni del borbe za demokratično ljudsko oblast proti domači buržoazni reakciji. Izgubiti bitko za demokratično ljudsko oblast je torej pomenilo de. jansk.o izgubiti narodno neodvisnost.
Da bi uresničili to nalogo t. j., da bi si delavci priborili oblast, je bilo potrebno ustvariti čim številnejšo in izkušenejša oboroženo silo: oboroženo’silo.ljudstva, ki bi-znala tudi braniti njegove pridobitve.
Ne torej odpor proti fašizmu, kot je priporočal radio London — t. j. angl-cameriški imperializem v pričakovanju prihoda zavezniških čet, ki naj bi nam prinesle tako zvano o-svoboditev. Ta osvoboditev dejansko ne pomeni nič drugega kot postati ponovno sužnji buržoazije, ki je rodila fašizme, in pa novega, tujega imperializma. Odpor proti fašizmu ni zadostoval, potrebna je bila brezkompromisna borba ne le proti tujemu okupatorju, temveč tudi proti obstoječemu državnemu aparatu domače izdajalske buržoazije, ki se je v celoti postavila v službo okupa-. torja in mu dala na razpolago ves svoj upravni aparat. Poleg tega je bilo in je tudi danes
jasno, da se angloameriški imperializem ni boril, da bi prinesel delovnemu ljudstvu zasedenih in nazadenih dežel pravo realno svobodo, temveč sa-
stopnih pridobitev in obenem sredstvo za nove pridobitve.
Ljudsko vojsko so na našem ozemlju predstavljale oborožene formacije IX. korpusa, ki
DELEGACIJA PARTIZANOV IZ ITALIJE NA NEDELJSKI KONFERENCI ZVEZE PARTIZANOV STO-JA
mo zato, da bi dosegel lastne cilje, t. j. v lastnem interesu, ki je logično v nasprotju z interesi delovnega'ljudstva. Zaradi tega je bil cilj angloameri-škega'imperializma res tudi poraz italijanskega in nemškega imperializma, ki je predstavljal požrešnega in brezobzirnega tekmeca, ni bil pa njegi.v cilj uničiti buržcazijo, ki ?e ta imperializem rodila. Nasprotno hoteli so ohraniti oblast buržo-aziji raznih dežel, kajti preko njih je lahko manevrirati in ji poveriti funkcijo, psa čuvaja proti zahtevam »irokih demokratičnih ljudskih mnoz.c.
Omejiti oboroženo borbo na funkcijo odpora proti fašizmu bi torej pomenili skrha'j revolucionarno ost„ ki sc jo Vieco-vale zahteve same borbe in delovnega ljudstva, ki se ;c borilo za svojo dokončno in dejansko osvoboditev. Te zahteve so streznile k popolni osamosvojitvi vseh delavcev in k ljudski demokraciji.
le z osvobojenih ozemelj, kjer so že organi ljudske oblasti u-prrvljali civilno prebivalstvo, nenehno napadal sovražne postojanke. S .temi napadi je svobodno ozemlje stalno raslo in dobivalo vedno bolj stalen i borbo in značaj. Poleg tega je naša voj-1 borbo.
Partizani so častno izvršili svojo nalogo
Na osnovi dejstev si bomo zdaj ogledali, kako so partizani Julijske krajine izpolnili »voj o nalogo.
Naravno je, da je naša borba zaradi zemljepisnih in političnih razlogov, predvsem zaradi obstoja treh narodnostnih skupin, italijanske, slovenske in hrvatske, črpala svoj revoluei-
način se je na eni strani razkrajal buržoazni državni aparat pod udarci partizanskih . d-
delkov, na drugi strani pa se je'krepila in uveljavljala oblast demokratičnega delovnega ljudstva. Postopoma, toda gotovo so se na ta način uresničevale zahteve osvobodilne borbe v njenem pravem smislu.
ska dajala vse večjo pomoč zavezniškim silam in vezala vse večje število sovražnih enot.
Ne samo te; naša vojska, ki je bila sestavni del jugoslovanske armade, ge je vedno bolj oboroževala in izpopolnjevala in se pripravljala ne končni o-bračun z Nemci in z morebitnimi poskusi buržoazije, ki si je poskušala preko C. L. N. ustvarjati pred ljudskimi, množicami videz nedolžnosti, da bi tako lahko ostal nedotaknjen njen državni aparat tudi po nemškem porazu.
Pravilna in dosledna politična linija, ki jo je začrtala naša Komunistična partija in ki so jo sprejeli in usvojili borci in ljudske politične organizacije, poleg tega pa brezkompromisna borba proti sovražniku, sta dosegli zaslužen uspeh s popolno osvoboditvijo vse pokrajine in Trsta ob pomoči IV. jugoslovanske armade. S tem je stari državni aparat dobil končni udarec, nova ljudska oblast, ki je nadomestila staro buržoazno državno oblast, je odražala novo socialno strukturo, ki se je pripravljala med oboroženo uveljavila prav z
Ne „resistenza", temveč osvobodilna borba
Ro vsem. je terej očitno, da je naziv «resistenza», ki ga dajejo kominformisti naši slavni in nesmrtni osvobodilni borbi, žalitev za borbo samo in' za nas, ki smo v njej sodelovali. To pomeni pa še nekaj: kemin-formisti niso razumeli bistva in pravega pomena oborožene borbe delovnega ljudstva. - To pa pomeni, da so politični diletanti, ki ne bodo nikoli znali voditi delavce V borbj za njihovo osvoboditev. Ce pa so morda razumeli bistvo ln pomen te borbe, pomeni to, ■ da so politični zločinci, ki zaradi svojih ozkih klikaških interesov izdajajo in varajo delovno ljudstvo in njegove najdosledneje sinove, partizane.
Treba je pogledati še eno, najvažnejšo pridobitev naše boibe. Govorim o vprašanju narodnosti, ki žive na tem ozemlju. To vprašanje je rešila oborožena borba z italijan-ako-slovamkim bratstvom, ki predstavlja podlagozadružbeno preosnovo, za katero smo se borili in se borimo še danes.
BHL.
POGLED NA DVORANO NA STADIONU «PRVI MAJ» OB KOMEMORACIJI 26. OBLETNICE SMRTI V, I, LENINA MED SLAVNOSTNIM GOVOROM TOV, BORISA MRAKA
©narni in napredni značaj iz oborožene borbe v Jugoslaviji. Ze zaradi tega, ker sta bili dve od treh narodnostnih skupin, slovenska in hrvatska, neposredno povezani z življenjem jugoslovanskih narodov, katerih del so, se je oborožena borba v Julijski krajini začela že pred kapitulacijo fašistične Italije. Ta borba je ustvarila osnove za prvo splošno ljudsko vstajo takoj po italijanski kapitulaciji 8.9.1943. Te vstaje se je plebiscitarno udeležilo vse delovno ljudstvo ne glede na narodnost in osvobodilo vso pokrajino razen večjih mest Trsta, Reke in Pulja. Obstoječi buržoazni državni aparat je o-stal brez oblasti, namesto njega pa so v vsakem naselju nastali organi ljudske oblasti.
Kljub nemškemu vdoru, ki je bil izveden z ogromno silo in velikimi sredstvi, so organi ljudske oblasti ostali, čeprav so morali sledili partizanskim oddelkom v gozdovih. Ko se je ' sovražni naval polegel, so ti organi ljudske oblasti sporedno z osvobajanjem posameznih krajev prevzemali oblast in nadomeščali meščansko državno oblast. Ne samo to, temveč tudi v ilegalnosti so se pripravljali na prevzem oblasti. Na ta
Ni pa bilo to storjeno samo v naši pokrajini, kajti eno je bilo narazdruženo od drugega: sporedno z oblastjo . je rasla ljudska vojska, neobhodno po-
Jasno je, da je na jezikovno mešanem ozemlju, kjer živi več narodnosti, kot je lo pri nas imel fašizem oziroma, njegov prednik-iredentizem lažje delo
trebno sredstvo za obrambo po- pri opravljanju svoje funkcije
sovražnika in zatiralca delovnega ljudstva. Desetletja peklenskega prizadevanja, da bi ustvarili nepremostljiv prepad med raznimi narodnostmi, je osvobodilna borca enostavno zbrisala. Vsakdo med nami. ki pozna karakteristike našega o-zemlja, ker na njem živi, ve dobro, da je samo trda in neizprosna borba, kot je bila naša, lahko rešila vprašanje italijan-sko-slovanskega bratstva.
Dve liniji borbe in napake KPI
V naši pokrajini, Trstu, če hočemo biti natančni, sta trčili ena ob drugo dve liniji borbe, dva načina gledanja in razumevanja borbe. Te dv<- liniji bi lahko označili takole:
1.) Linija, ti smo jo zdaj analizirali in ki je ob upoštevanju našega specifičnega položaja črpala iz oborožene borbe jugoslovanskih narodov
2.) Linja odpora proti fašizmu, ki se je uveljavljala v Italiji. To linijo je izčrpno obdelal tov. Babič, ko je govoril o tržaškem demokratičnem gibanju in K. P. Italije.
Linijo odpora, ki se je uveljavila v Italiji je tov. Babič analiziral takole:
«Dejali smo, da KPI ni smatrala parolo narodnoosvobodilne borbe za osnovno parolo in zaradi tega ni mislila na ustvarjanje večje in močnejše oborožene sile * ljudske vojske. V kolikor je organizirala oborožene enote garibaldincev, jih je organizirala kot pomožno oboroženo silo proletariata v mestih in v industrijskih centrih, da bi imel podporo in udarno silo vstaje v ugodnem trenutku. V mestih je politično organizirala in pripravljala na vstajo svoje glavne sile, množice proletariata.
Kakšni so bili nujno rezultati take linije? V prvi vrsti je KPI svoje oborožene sile omejevala, namesto da bi organizirala čim močnejšo narodnoosvobodilno vojsko, ki bi bila ket redna vojska sposobna izvesti največjo operacijo, kot so n. pr. zasedba in čiščenje prostranih ozemlj, zasedba mest in centrov, ki bi znala v vsakem položaju ohraniti osvobojeno ozemlje in voditi borbo
za dokončno osvoboditev yse dežele in jo nato braniti proti Vsakemu, ki bi si jo hotel podrediti«.
In dalje:
«V drugi vrsti je taka linija koncentriranja proletariata v mestih in pripravljanja vstaje imela kot posledico, da so revolucionarne sile proletariata ostale neizrabljene, da proletariat ni krepil svoje borbenosti in svoje zavesti v dnevnem revolucionarnem ognju, temveč se je dejansko pasiviziral pričakovanju končnega trenutka -n oslabil svojo borbenost. Ko pa je prišel ta zadnji trenutek za vstajo, kaj je mogel storiti drugega nego pobiti čim več fašistov, kolikor je bilo mogoče, medtem ko so oblast, v mestih prevzele anglo-ameriške čete. ki so prišle tja istočasno ali takoj nato.
Znano ie, da so bili Angloameničani zelo zaskrbljeni, da bi takoj vzeli oblast partizanom, če bi jo ti slučajno prevzeli pred njihovim prihodom. In kaj je mogla storiti partija V , takem položaju, ko ni imela večjih lastnih oboroženih sil? Malo ali nič. Tako je morala tudi nato dovoliti m zaradi lepšega videza temu ali onemu podeliti medaljo %a hrabrost. Vse to je bilo naravno, saj sq tudj med borbo pokušali preko svojih vojaških misij prepričevati partizane, naj se, v glavnem omeje na sabotažna dejanja in na manjše praske, sicer pa naj čakajo trenutek za zavejevanje mest, ko bedo prišle angloameriške čete in jih bodo skupaj osvobodili-To čakanje je bil0 vedno tudi linija radia London, kajtj 'iz razumljivih razlogov so se An-gloameričani bali vsakega razvoja in okrepitve narodnoosvobodilne vojne. Na to linijo se je objektivno pustilo privesti tudi vodstvo KPI«.
Ta linija je bila torej oportunistična, ker ni reševala vprašanjaizosnove in je dejansko šla na linijo najmanjšega odpora. Ce bi jo rrii sprejeli, bi to v našem specifičnem položaju pomenih), da nočemo upoštevati možnosti, temveč da hočemo sprejeti borbo v manjšem obsegu m za omejene cilje. Ce bi sledil,i to linijo bi to pomenilo, da se ne borimo do konca proti izdajalski bur-žoaziji, temveč da z njo sodelujemo preko njenega proizvoda C.L.N.. ki se je prav pri nas in prav zaradj, naše brezkompromisne borbe vse bolj razkrinkaval kot reakcionarna, konservativna sila s čisto določenimi cilji. Pri tem je zelo značilen skrajni poskus tržaške buržoazije, da bi ostala na oblasti m rešila, kar se je rešiti dalo z rekrutiranjem «Guar-die Cinične«, «X Mas«, in «Bande nere« v svoje tako zva-ne ((brigade«. Jasno je, da jč prav zasluga naše organizirane vojske, če je bila ta tolpa V nekaj urah pometena iz našega mesta. Oportunistična tendenca, ki se je polastila KPI, je večkrat ovirala našo borbo, zlasti pa je zavirala dotok delavskih sil iz tovarn v oborožene forhraeije,
Nato je tov. Laurenti pouda-
ril.. da, se je.takšna. Unija borbe mogla uveljaviti: tudi' v Italiji' in v drugih deželah. To .pa se Tii zgodilo — med drugimi — vzroki — tudi pod negativnim vplivom vodstva VKP(b) Sovjetske zveze, vplivom, ki. je kompromitiral izhod borbe v I-taliji, Franciji, Grčiji itd. Nato' je govornik omenil obrekoval-no gonjo, ki jo vodi Informbiro proti narodnoosvobodilni borbi in dokazuje s tem vso absurdnost zatrjevanja, s katerim fio-
POGLED - NA UDELEŽENCE NEDELJSKE PARTIZANSKE KONFERENCE
išče preko Informbiroja, S-švo- devištva, ki ga dejansko hi®* jo ustrahovalno politiko ptiti- Žalostna stran zadeve p.a je,_“a ska, incidente z Jugoslavijo; s politbiro VKP (b) s tem svoji®
če,pri kazati borbo, v kateri je samo pri nas dalo življenje nad '42.000 partizanov, kot kolosalen «bluff» ■ GESTAP-a in agentov angloameriškega imperializma. Poudaril je nato. da pristanek na Tržaško > ozemlje še nes pomeni: odpovedati se demokratični rešitvi tržaškega vprašanja.
Tov. Laurenti je nato postavil vprašanje, zakaj vodijo kominformisti to kampanjo proti bistvu osvobodilne borbe in nadaljeval:
Vzroki zanikanja narodno - osvobodilne borbe
Ce preidemo na naš konkretni pfimer, se kar samo sproži vprašanje:
Kaj se skriva za neverjetno provokatorsko in klevetniško gonjo proti nam? Cernu zanikujejo osvobodilno borbo?
Ce upoštevamo klevete, metode in dejstva, ki jih opazujemo v delovanju Informbiroja v mednarodnem merilu, je jasno, da spada kampanja zanikanja naših revolucionarnih zaslug v okvir splošne gonje Kcminforma in predstavlja samo njen del. Ta kampanja stremi y bistvu za tem, da bi se v demokratičnem gibanju uveljavila oportunistična pr.litika.ki se popolnoma odpoveduje dosledni borbi, ne le doma, temveč v mednarodnem merilu.
Te kampanja hoče zakrivati oportunizem drugih in ie v nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli pod vplivom sovjetske vlade. Ta linija daje poguma vsakemu šovinizmu in kar je se hujše, skuša omejiti in tudi omejuje, kjer ji to uspe, demokratična ljudska gibanja v privesek vodstva, ki ne upošteva interesov množic. Pri nas konkretno skriva med drugim slabost KPI glede nacionalnega vprašanja, katerega važnosti tudi v preteklosti KPI ni znala razumeti. Se danes dokazuje to njeno nenapredno stališče do
tem žal, dokazuje, da ji ni do miru* ki ga z besedami tako vneto, zagovarja. Z vao svojo protislovno in zares absurdno politično linijo se izpostavlja napadom angloameriške reakcije, ki si tako ustvarja pri manj zavednih množicah videz
stališčem kompromitira mah ksizem-leninizem pred dela v0' vsega sveta. Spričo vseh te“ machiaveliističnih manevrov ® manevrčkov moramo posvetiti vso svojo pozornost položaji* v Trstu in na našem ozemIjui ki nas neposredno zanima.
slovenske manjšine v Italiji, v našem primeru pa dokazuje, da tega vprašanja ne zna rešiti.
V bistvu so naši domači kominformisti zašli v isto vrsto kot italijanska reakcija, od katere so si tudi izposodili iredentistične parole. Ne le enkrat so se izražalli kuj pomemb. no glede Reke, Pulja itd.; vsak dan se pečajo s cono «B» STO-ja in izražajo mnenje, da pomeni cona «B» tatvino na škodo papeške de Gasparijeve Italije, katerega vlada je prav v preteklih dneh ie enkrat pokazala svoje pravo lice v Modeni razbojniškim umorom šestih del lavcev in z desetinami ranjencev, ki niso zakrivili drugega, kot da so zahtevali kruh in delo.
V praksi so kominformisti vstopili v italijanski neofašistični in iredentistični blok, ki sledi stopinjam nesrečnega Mussolinijevega imperija in si ga spet želi Medtem ko postajajo vse bolj uslužni do reakcije, sejejo nezaupanje med delavske množice, klepetajo do sitega o nemožnosti borbe proti zatiralskemu imperializmu in izročajo tako delavce na milost in nemilost delodajalskemu razredu.
Poudariti moramo še nekaj.
Sovjetska vlada pripravlja in
DELEGACIJA JUGOSLOVANSKIH PARTIZANOV NA DELJSKI KONFERENCI
Naloge
lz politike anglo-ameriškega imperializma kot iz novjetske politike jasno izhaja želja po barantanju za našim hrbtom, po barantanju z našimi težnjami, z našimi pridobitvami. Vse to bi uničilo rezultate naše borbe, zaman bi bile žrtve in zaman bi bila prelita kri.
Boriti se moramo, da to preprečimo. Boriti se moramo proti imperialistični rešitvi tržaškega vprašanja.
Ce analiziramo položaj Tržaškega ozemlja — in to smo v zadnjem času napravili večkrat in izčrpno — moramo priti do zaključka, da je v današnjih
specifičnih pogojih mogoče rešiti tržaško vprašanje na način, ki bi bil v sedanjem položaju
partizan oV
kar najbolj demokratičen san® z neposrednim sporazumom ® zainteresiranimi ljudstvi: med »* talijo in jugoslovanskimi nat®’ di. Tak sporazum mora upoš®[ vati želje ljudstva, izključiti najbolj učinkovito vsako ttU* imperialistično vmešavanje.
Se glede nečesa moramo Pv jasniti naš položaj. Mislim n* ideološki spor med CK VKP in KPJ, ki se po krivdi C* VKP(b)izraja na sila nevar*11 način.
Partizani Tržaškega oze®1^ v tem sporu ne moremo stati P strani, ne le zato, ker smo nekaterih vprašanjih, recimo* naši osvobodilni borbi in r borbi za priključitev k Jugo*'* viji, neposredno prizadeti, te®'
več tudi zato, ker zaradi met^ ki so pri sovjetski vladi post* le običajne to vprašanje °Sr® ža mednarodno demokraticn® ljudsko gibanje.
Moramo se za stvar zanimat*1 ker gre za stvar napredka osvoboditve vseh delavcev, W je mogoče doseči le s poraz0® reakcije v vseh deželah. Seda' nje stališče Sovjetske zveze približuje, temveč oddaljuje P resničenje te ljudske težnje,
;V°j®
MATERE IN NAJBLI2JI SORODNIKI, PADLIH. BORCEV V NARODNOOSVOBODILNI BORBI REPENTABORSKE OBČINE MED SLOVESNIM ODKRITJEM SPOMENIKA V VELIKEM REPNU, KI JE BILO V NEDELJO 22. T. M.
SPISAL .■
Levo oko je zapičil vame, z desnim je ošinil Spiridiona. Nič ni vprašal, vedel pa vse.
.Ali je vredna vajina pamet, da bi spela zanko za vrabiča? Sramota! Spiridion, poišči kola in jadrno v Toper! Sporoči po Cirili, jasni dvorjanici, naj bo bolna, dokler ji ne naznaniš: vse je pripravljeno! Napoti se! Hodi in izvrši ter čakaj Nu-mide!’
Evnuh se je prihulil in poizkusil skozi nos ponižno vpra-
šanje: .Gospod, ko bi mi denarja —’
Epafrodit se ni ozrl. S suhim i^	oblečeni, tatovi in razbojni
pal, ali bom izvel ali ne bom, kar mi je naročil gospod.
Pred sončnim vzhodom sem že jezdil iz mesta v deželo barbarov. Kjer koli sem srečal široka pleča, kjer se je pojavila močna roka, stasito telo, povsod sem postal in nagovarjal. Vreča z bizantinci je plahnela; na večer drugega dne sem potrošil zadnji zlat; z njim sem kupil štiridesetega moža. Se-gnal sem jih v gosto šumo in zapalili smo ogenj. Očka, ti o-brazi, ta pleča! Vsi rojeni gladiatorji. Raztrgani, bolj nagi
prstom mu je pokazal proti izhodu. Nato meni:
,Aii sedaj veš, kaj je tvoje delo?’
,Vem, gospod!’
,Pojdi torej v klet do blagajne in misli, da so zlati bizantinci — suho listje!’ Epafrodit se je zavil tesneje v filozofski plašč, se okrenil in šel. Se pomisliti si nisem u-
ki po poklicu, brez doma, brez svojcev! Ko bi nas zagledala kohorta hoplitov iz Belizarjeve vojske, na Jupitra, ostrmela bi in bi ne potegnila mečev. Kakor bi se razpočila zemlja in bi jih izbruhnil Had, tako je-bila moja ceta. Skoraj da niso znali govoriti. Hripavo so grgrali, povedali več z, licem, z očmi z groznimi pestmi, z vsem trup-
lom, kakor so znali povedati z besedo. Med seboj brez ljubezni, ? sad divje sm 'kve so se zbili. Obupal bi bil. Ali eno jih je vezalo, zlato in peklensko sovraštvo do Bizanca. Ko sem jim povedal, da bodo, če mi pomorejo oteti nesrečnemu očetu hčerko, udarili s tem v obraz samega Upravdo, da pljunejo na despojno, so se stisnili kakor veriga. Plamen maščevanja je zagorel, njegova luč je pou-žila vse druge strasti in kleče ob ognju so mi prisegli na Krista in vse bogove, da so mi pokorni do zadnje kaplje krvi in da jim segnije jezik, preden bi kdo bleknil izdajalsko besedo.
Drugi dan sem vtihotapil v šumo orožje: nekaj mečev, sekir in sulic Pripravil sem jim brašna in obljubil vsem deseti dan po zmagi na tem mestu plačilo v zlatu. Nato sem jih poslal posamič razkropljene po gozdih za Toper. Sam sem pred
njimi dirjal na konju v'Toper iskat Spiridiona.
,Kako?’ sem nagovoril skopljenca. Z žarečimi očmi in tresočimi se rokami je prešteval skupiček v prodajalni in računal dobiček, ki ga Je nagrabil s trgovino.u «Slepar!ii je zamrmral Radovan. »Sedaj šteje denar! Vsi skopljenci so sleparjih »,Kako?’ sem ponovil. Zakaj prvič ni čul. S sključenimi prsti je pokril denar in se naslonil s prsi na mizico.
.Jutri jo odpeljejo! Rustik ne odneha!’«
»Smrdljivec! Ali si ga po čeljustih?«
«Nisem. Ali drugo jutro je moral poiskati Cirilo in jo privesti predme. Podkupoval Je v pretoriju tako, da se je razjokal zaradi denarja, ko se je vrnil. Toda opravil je dobro. Cirila je prišla iz pretorija z izgovorom, da gre nakupovat za
pot, in se je prikradla k Spi-ridionu.
,Kako je z jasno dvorjanico?
Ali’odpotuje?’
Sužnja je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam.
,Numida, oj, Numida, otmi prejasno, reši angela!’
.Otmem jo! Toda dva dni ne sme, še zdoma.’
,Mora, danes popoldne jo odpeljejo. Pomagaj, tako ti Krista, pomagaj! Despojna jo uniči!’
Cirila je ihtela v obupnem, brezsolznem piaču. Iz pordelih oči ni bilo solze na bledo, upadlo lice.
.O, poglej me! Duša beži od mene od same bridkosti. In jasna gospodarica, morje žalosti, grenke kakor mira, je razlito po njenem srcu. Vse noči sva prebedeli pred ikono Bo-gorodice, kadilo sva zažigali Kristu, o, in ni rešitve, ni pomoči. Numida, če naju ne re-
vjetska zveza ne more in
sme skrbeti izključno za s’ državne interese kot to da"* dela v škodo razvoja n»predB ga gibanja. To je zelo nevat” napaka, ki lahko pripelje v * čaran krog, iz katerega bi ’ če to dolgo traja, kaj težko o**
šiš, ubij naju! Spokoriš se za greh in medve poletiva kakor golobici od tod.’
,Ne blodi, sirota! Dva dni ne sme še prejasna na pot. Potem sta oteti, vse je pripravljeno.’
,Dva dni,’ je ponovila Cirila in se sesedla kakor odseče-na bilka na tla.
Tedaj se je nenadoma zasvetilo v Spiridionovi glavi.
,Pomoč! Jaz vem za pomoč,’ je vzkliknil. Obupana Cirila se je ozrla vanj s prosečimi očmi.
Poiskal ie v šatulji drobna zrnca.
.Dvorna skrivnost! Naj pou-žije eno zrno in zagrnil jo bo spanec kakor omedlevica. Koliko sem zaslužil v Bizancu od dvorjanic za ta čudoviti lek! Omedlele ne bo tiral Rustik na pot.’
,Ce je strup —’ je segla z drhtečimi prsti po zrnih Cirila.
(N adal je vanje sledi)
ti izhod. To napako je treba praviti. Jasno pa nam mora n ti, da se napaka ne bo odpraV.tf la sama od sebe, temveč da > je mogoče odpraviti sam° skupno borbo vseh resnično ® roljubnih in svobodoljubnih 0
mokratov. To mora biti b°r } za ideološko dviganje, vztraR in neuklonljiva borba za ob** bo resnice, za zmago demo111. , tičnih svoboščin, za uničenj* , koriščanja ljudstev in za fer> nično socialistične, enakoPr*' ne odnose med njimi.
Naše mesto ne more B1 drugje!
Borili smo se že trdo >B .j,
vseh prilikah. Borbe se ne .
.d p
i*
mo, če je v interesu napreduj
dokazali smo že,,da znamo • tako borbo žrtvovati vse, če potrebno tudi življenje. V P teklosti smo si z našo dosl*d . borbo priborili simpatije vsee, naprednega gibanja. Naša 5ra danja in bodoča borba biti dostojno nadaljevanje Pr tekle; če bo res taka, smo ko prepričani, da ne bo °st' brez odmeva.
UREDNIŠTVO: ULILA MONTECCHI. St. b, 111. nad. - Telefon štev. »3-808. - UPRAVA: ULICA S. FKANOESCO «. 301 -
OGLASI' od 8 30-12 In od 19-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širin, 1 stolpca: trgovski 60, flnanCno-upravni 100, osmrtnice 90 lir.
-7. O.. 'r- ...-I.----------------i -t/ilnr:, za vse vrste ovlasov oo 10 din.
NAROČNINA' Cona A' mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: Izvod 4.50, mesečno 10° d' _ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana Tyrševa 34 - tel 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. - TR* ,
urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruz.: uorica, ul. s. Penico z-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301 a-I, Tel. 70.