AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 268
/Ulllu
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 14TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
■"tvr
Republikanci želijo, da se vrne stari Coolidge v predsedniški urad
Washington, 12. novembra. Komaj je bil Franklin Roosevelt.
Izvolitev Roosevelta do-brodejno upljiva na voditelje obrti in trgovine
Washington, 12. novembra. Industrijskih krogov se je polotila
izvoljen in Hoover poražen in je nekako dobrodejna zaupnost se-•še štiri mesece, predno pride de- daj, ko je dolga doba kampanj-mokrat Roosevelt v predsedniški i ske borbe za nami in je bil urad, pa so republikanci že na Roosevelt izvoljen s tako po-špekulativni poti, koga bodo kan- membno večino. Da bi bil Roose-didirali v letu 192C za predsed- velt izvoljen le z neznatno veči-nika. In oči skoro vse stare re- i no, bi bil položaj drugačen, tako publikanske garde se ozirajo na pa so industrijski voditelji pre-
Hoover povabil Roosevelta v kritičnem trenotku
starega Coolidga, o katerem so prepričani, da doseže zmago. Stara garda republikancev najbrž niti čakala ne bo, da se Herbert Hoover preseli iz Bele hiše, pač pa bo takoj začela s
pričani, da ima narod zaupanje v novo vlado. Alexander Legge. predsednik International Harvester Co., bivši načelnik vladne farmarske komisije, je povedal splošno kakšnega mnenja je in-
propagando Coolidga. že na dustrija, rekoč: "Politična nego-predsedniški konvenciji v polet- jtovost je sedaj predmet preteklo-ju so nameravali stari republi- sti, in industriji bo zelo pomaga-kanci predlagati Coolidga, toda ! no, da se je znebila te negotovo-so dognali, da to absolutno ne isti. Brez dvoma je, da bo sploš-gre, če nečejo hudega, razkola v no zaupanje naroda pomagalo stranki. Seveda ni lepo ponašati [industriji, in sprememba v vladi se s Coolidgom, ko Hoover še ni ina vsak način pomaga trgovini, Popolnoma mrtev, toda čimprej j ker se je vlada spremenila tako, seznanijo javnost, da je Coolidge kot je večini naroda po volji, edini rešenik republikanske'Prepričan sem, da se v kratkem stranke, toliko boljše bo za stran- i obrne na bolje." ko, mislijo stari gardisti, ki vsi skupaj ne dolžijo sebe in svojih | starih idej za propast, pač pa le Hooverja. Ni mogoče natisniti, piše znani časnikar Stewart, kako grdo danes govorijo stari gar disti o Hooverju.
-o--
Kotliček mora biti na vsaki farmi v Ameriki
Kenosha, Wis., 14. novembra. Mestni sodnik Calvin Stewart, je pisal novo izvoljenemu predsedniku Rooseveltu, da če hoče i • i	i i v resnici prosperiteto za ame-
Ponovljen koncert riške farmarje, da bi moral do-
V pondeljek večer, 1.4. no^ voliti, da se na vsaki farmi do-Vembra, se ponovi koncert z org-! voli kotel za kuhanje žganja. Ijami v novi cerkvi sv. Vida.! Na ta način bi se vporabilo mi-Pričetek koncerta je ob 7. uri lijone bušljev žita, cena žitu bi zvečer. Vstopnina je vsakomur 1 poskočila, farmarji bi dobili več Prosta, daruje pa lahko vsak, če za svoj produkt, in splošna pro-tako želi in če more. Prosi se! speriteta bi sledila. Pa, da otrokom vstop h koncertu Jimmie Walker gre zopet ni dovoljen.	k Mussoliniju
-0--! New York, 12. novembra. Biv-
Socijalisti zahtevajo pro- ši newyorški župan je včeraj od-hibicijo V Argentini potoval na laškem parniku Con-Buenos Aires, Argentina, 12. te Grande v Italijo, odkoder se novembra. Tekom sedanjega za- je vrnil šele pred dobrim mese-sedanja argentinskega kongresa ;cem. Walker je namenjen v In-bo vložen prvi predlog za prohi- dijo.
bici.jo v Argentini. Predlog bo :	-
vložil poslanec Giminez, socija-1 Prohibicija list. Toda kot se poroča, prohi bicija nima prilike v
Washington, 13. novembra. Največji dolžnici Zedinjenih držav, Anglija in Francija, sta sporočili ameriški vladi, da nikakor ne moreta plačati obroka na dolg in obresti, kar zapade prihodnji mesec. Obenem je dobila ameriška vlada poziv, da začne na novo obravnavati vse vprašanje vojnega dolga.
Kakor hitro se je to razglasilo v uradu državnega tajnika, je predsednik Hoover, ki hiti iz Californije proti Washingtonu, pozval brzojavno novo izvoljenega predsednika Roosevelta, da pride k njemu v Washington in se posvetuje z njim glede dolgov in glede drugih važnih zadev. Ne ve se, kaj bo Roosevelt naredil, toda iz njegovih prejšnih izjav je razvideti, da je pripravljen sodelovati.
Kaj mislita Anglija in Fran-cija, se še gotovo ne ve, le toliko je gotovo, da zahtevajo v Evropi, da se moratorij, ki je bil razpisan 1. julija, 1931, zopet podaljša vsaj toliko, da bo pokril obrok, ki zapade 15. decembra. Predsednik Hoover kaj takega sam ne more ukreniti brez dovoljenja kongresa. Gotovo je, da bo o vojnih dolgovih razpravljalo prvo zasedanje kongresa, ki se snide prvi pondeljek v decembru.
To vprašanje je tako važno,
zbrisali nemški vojni dolg in sedaj pričakujeti enako tudi od Amerike.
Predsednik Ho'over je bil obveščen v Californiji, kaj zahteva Francija in Anglija. Nemudoma je odredil ,da se pripravi njegov vlak in se odpelje v Washington. Obenem je tudi takoj poslal brzojavko v Albany, New York, kjer se nahaja governer Roosevelt. Izjavil je, da mu skoro ni mogoče prej poslati kongresu kako priporočilo, ne da bi sc naj prvo posvetoval z Roose-veltom.
V brzojavu je nasvetoval Hoover, da bo 7j veseljem pričakoval Rccsevelta, in. misli se, da ga bo videl v Beli hiši že v nekaj dneh. Roosevelta se ni moglo 'še dobiti, da bi povedal, kaj misli narediti na Hooverjevo povabilo. Hoover je poslal Rooseveltu tudi vsebino note, katero je poslala angleška vlada ameriški vladi, in v kateri se trdi, da je stanje mednarodnih financ tako, da je na vsak način potrebno, da se revidirajo mednarodne finance in tozadevni dogovori.
I-Ioover je tudi namignil, da bodo enake note, kakor sta jih poslali Francija in Anglija, poslane tudi od ostalih narodov Evrope, ki dolgujejo Ameriki večje svote, in da je tako nastal resen mednarodni problem, ki zasluži
^a odtehta .vsa (Iruga vprašaja, v.so pozornost i» sicer takoj.
glede pive in ostalih gospodar skih problemov. Nastop Francije in Anglije se splošno smatra, da je le začetek zahteve Anglije in Francije, da Amerika sploh pozabi na vsa posojila, ki jih je dala Evropi. Francija in Anglija imata izgovor,'češ, da sta oni
Hoover je tudi opomnil Roosevelta na neko resolucijo sprejeto v kongresu, v kateri se govori, da se ne more noben dolg kake evropske države črtati ali odpustiti, ne da bi kongres prej kaj tozadevno ukrenil.
Pričakuje se, da bo novoizvo-
ljeni predsednik Roosevelt pristal na povabilo predsednika Hoover j a in se bo v kratkem z njim sestal. Roosevelt se je nahajal v bolniški postelji zadnjih par dni in ga časnikarski poročevalci niso mogli dobiti, toda takoj prvi dan po volitvi se je izjavil, da bo pripravljen sodelovati v narodnih in mednarodnih zadevah, kakor hitro je o njih obveščen in pozvan na sodelovanje. Roosevelt je to zadevo že tedaj odgovoril, ko je dobil od Hooverja častitko k izvolitvi. Obljubil je tedaj takojšno sodelovanje.
Rabuka, ki jo je povzročila Evropa radi mednarodnih dolgov ,je dalekosežnega pomena in zna svet vreči v še večjo krizo, kot jo imamo danes, ali pa bo rešila ugodno zamotani svetovni finančni položaj, ko se svet' otrese dolgov in negotovosti. Treba je torej skrajne fi-nese pri reševanju tega vprašanja, in vseh državniških moči spretnih diplomatov. Roosevelt je bil izvoljen na podlagi demokratske platforme, ki pravi, da je nemogoče, da se Evropi odpustijo njeni dolgov»i, toda možje kot Smith, Baker, Young in drugi, ki imajo prvo besedo v demokratski stranki, so pripravljeni pod gotovimi pogoji črtati evropski dolg.
Predsednik Hoover sam je že letos namignil, da bi se Amerika posvetovala z Evropo glede črtanja dolgov, ako se Evropa zaveže, da bo prenehala z oboroževanjem. Dokler pa ima Evropa dovolj denarja, da ga troši za oboroževanje, toliko časa Amerika nikakor ne more slišati o črtanju vojnih dolgov.
Suhači se pod vodstvom se- Novi governer bo oprostil natorja Boraha priprav- vse kaznence, obso-Ijajo za hud boj	jene radi suše
Washington, 12. novembra. Lansing, Michigan, 12. novem-Suhači se ne bodo brez najhujše- j bra. Novo izvoljeni governer dr-ga boja podali mokrim, četudi žave Michigan, Comstock, demo- • so nasprotniki prohibicije dobili krat, je danes izjavil, da kakor pri zadnjih volitvah tako ogrom-j hitro pride v governerski urad, no večino. Dva velika nasprot- bo oprostil vse ljudi, ki se naha-nika bodo imeli mokri v kongresu jjajo v zaporih države Michigan in pri vladi. Prvi je predsednik in ki so bili. obsojeni radi prohi-Hoover, ki se nikakor ne strinja jbicije. Država Michigan je pri z idejo, da bi se takoj upeljala j zadnjih volitvah tudi uničila vse opojna pijača. Hoover se tekom prohibicijske postave. Kot zna-kampanje ni niti enkrat izrazil no so imeli v Michiganu postavo, glede pive in lahkih pijač, pač pa ; glasom katere je bila oseba, obso-je previdno molčal, iz česar se j jena, tretjič radi prohibicije, po-sklepa, da je nasproten upeljavi; slana v dosmrtni zapor. Vse to pive. Drugi velik nasprotnik je | so volivci sedaj ovrgli, in tudi pa republikanski senator Borah,: jetniki bodo oproščeni, ki se je še pred dvema letoma iz-; Devet držav je pri zadnjih vo-ja vil, da predno bo prohibicija j H Ivah zavrglo prohibicijsko po-odpravljena v Ameriki, da bomo!stavo, dočim jih je bilo že štiri-
gazili v potokih krvi. In senator Borah se baš sedaj pripravlja na obupen boj proti nasprotnikom prohibicije. Kot znano, je suha-ška stranka v juliju mesecu ponudila senatorju Borah kandida-
najst prej brez nje. Tri države so glasovale, da odredijo splošno glasovanje glede prohibicije.
Chicago, 12. novembra, župan mesta Chicago, Cermak, je dal navodilo pivovarnarjem, naj se
Sijajna mednarodna razstava prihodnji teden v Clevelandu
Dne 19. novembra se otvori v mestnem avditoriju v Clevelandu ogromna razstava, katere se udeležijo in pri kateri sodelujejo vse narodnosti v Clevelandu. Tozadevne predpriprave se vršijo Trajala bo od 19. no-
12 socijalistov ubitih v
Genevi, Švica
Geneva, 12. novembra. Ko so socijalisti v četrtek napadli neko drugo skupino državljanov, je nastopilo vojaštvo, ki je streljalo s strojnimi puškami v socija-Hste. Na mestu je obležalo 12 Mrtvih in mnogo ranjenih. V
v mestu
Kot se doznava iz zanesljivih Argentini. | virov mestna policija ne bo do-i že mesece
sti več nadlegovala kršilcev pro- membra pa do 27. novembra. Raz-hibicije. To je odmev zadnjih j stava se vrši pod avspicijami volitev, ko so ljudje jasno dali; koncila narodnostnih skupin v razumeti, da jim ni za sedanjo | Clevelandu, katerega načelnik je prohibicijsko postavo. Seveda j0hn H. Gourley. očitni in surovi slučaji kršenja Razgtava se vrši v dveh dvora. bodo se naprej predmet aretaci- oziroma y dyeh nadstropjih je. Toda zvezna vlada nazna-njačv da bo zalezovala kršilce prohibicije tudi še zanaprej rav-
ogled navadnemu občinstvu. Nad ska oprema kot se je rabila v 10,000 različnih predmetov bo srednjem veku, žlahtno kamenje,, razstavljenih. j kovinska dela, ogrinjače in man-Na razstavi boste videli dra-' tile iz raznih dežel, najfinejše, goceno pletenje in čipke, umetni- |doma delano platno, predmeti iz ška dela vsake vrste, pohištvo, i ebenovine, iz slonove kosti, dra-staro po 500 ali več let, kuhinj- jgocene preproge in tisoče drugih _! predmetov.
NOVO POSLOPJE
Protest proti temu je bil progla- j no tako kot dosedaj. šen štrajk radičesar je švicarska vlada mobilizirala dva regimenta vojakov v tem mestu.
Tragičen slučaj
William Eck, 39 let star, 18729 Abey Road, je bil dve leti brez dela, in zadnji petek se mu je posrečilo dobiti delo pri Cleveland Electric Illuminating Co. Krna-lu potem, ko je začel delati, je Padla nanj 600 funtov težka cev, ki je siromaka ubila. Eck je oče dveh malih otrok.
Dr. švegelj odpotoval
Koncem oktobra meseca je odpotoval iz Buenos Aires, Argentina, bivši jugoslovanski poslanik v Argentini, dr. Švegelj. Odpeljal se je z zrakoplovom Buenos Aires v Rio de Janei-Brazilija, potem pa proti Ev-r°pi. Tozadevno obvestilo je do-te dni' Mr. J. B. Mihaljevich, 6201 St. Clair Ave.
* Republika Honduras je odredila, da se vse ure pomaknejo eno uro naprej.
Lov na zajce
Jutri je otvoritveni dan lovske sezone na zajce v državi Ohio. Kakih 1200 lovskih dovoljenj je bilo te dni izdanih v uradu okrajnega elerka. V sredo pa pazite na časopis, koliko — jagrov bo padlo!
Smrtna kosa
Danes zjutraj ob 3. uri je umrla dobro poznana rojakinja Mary Jerše, rojena Merkunv stanujoča na 6220 Carl Ave. Podrobnosti poročamo jutri. Pogreb oskrbuje Frank Zakrajšek.
Pulaski Square
Pretekli petek so uradno spremenili ime trgu, ki se nahaja na Superior Ave. in E. 12th St. Trg se bo odslej nazival "Pulaski Sua re," po znamenitem poljskem junaku, ki se je boril za ameriško svobodo.
Odmevi volitev
Gov. Roosevelt je zmagal v državi Ohio z 67,139 glasovi. Končno štetje glasov je: Roose
ogromnega mestnega avditorija. Dnevno bo lahko razstavo ogledati od 11. ure dopoldne do 11. ure zvečer. Vsako popoldne bodo izvajani posebni programi v razvedrilo občinstva. Glavni program pa bo na vrstj ob 10. uri zvečer, in sicer vsak dan, dokler razstava traja.
Vsake pol ure tekom časa, ko bodo odprti razstavni prostori se bo proizvajalo nekaj novega. Trideset različnih narod nostnih skupin je udeleženih na tej razstavi. Tu boste lahko videli nizozemske mline, stare cerkve, gradove, stare barke, vile, prizore iz narave skoro vseh dežel, med tem tudi pristno staro-kraj-sko gostilno iz naše rodne domovine. 75,000 kvadratnih čevljev prostora bo obsegal razstavni prostor.
Nad 4,000 zastopnikov posameznih narodnosti bo sodelovalo na tej razstavi. Ti zastopniki re-prezentirajo najmanj 670,000 ljudi v Clevelandu in okolici. Vrednosti razstavljenih predmetov se ceni nad en milijon dolar-
Razstava sama je veljala $75,-j 000, da se je uprizorila. Sedem Poslopje, v katerem se nahaja 1 mesecev predpriprav je vzelo, da urad "Ameriške Domovine" in je razstava, omogočila. Na odru uredniški prostori "Glasila K. S. (bo nastopilo v raznih pevskih in K. Jednote" ter "Nove Dobe," ; drugih točkah nad 3,000 ljudi, glasila J. S. K. Jednote, je po-j In računa se, da bo najmanj pol
turo za predsednika, katero je j nikar .ne bojijo policijskega po-Borah odklonil, ker je dobro ve- j sredovanja ali pogona. Ljudje del, da je vse skupaj farsa. Na-'lahko kuhajo pivo. Obenem se padel je tudi Hooverja, ker se je poroča, da upa Chicago od pive izjavil, da je rekel preveč, ker je dobiti dovolj denarja, da plača obljubil, da bo deloval na to, da!svoje najbolj nujne dolgove, se o 18. amendmentu voli. Su- j 1» Oaklanda, California, se po-hači zro na senatorja Borah kot! roča, da je tem policija nazna-svojega prvega bojevnika. Do- nila, da ne bo več preganjala čim je vodja demokratov v sena- kršilcev prohibicije. Medtem pa tu, senator Byrnes, izjavil, da bo J naznanjajo zvezni prohibicijski pivo dovoljeno že ob Božiču, je agenti, da bodo še zanaprej ena-Bcrah izjavil, da je to prazna I ko pazili na kršilce prohibicije obljuba, dokler bo on v senatu, kot so doslej.
-o----j	-o-
Farmer ji v Wisconsin« Ker je demokrat, bo mo-so za štrajk	ral jesti peteline
Appleton, Wisconsin, 12. no- Charlestown, West Virginia, vembra. Državna ko-operativa , 12. novembra. Farmar J. L. Gol. farmarjev v Wisconsinu je gla-jden ima šest mladih petelinov, sovala za mlekarski štrajk, ker [starih po 6 mesecev. In ti pete-farmarji ne" dobivajo toliko za linčki niso kar nič hoteli kikiri-mleko kot jih velja.	i Rati. Na volivnj dan pa so glas-
I no prepevali. "To pomeni, da bo-16 ubitih v silni nevihti v|do demokrati zmagali!" se je Italiji	j oglasil farmer Golden, ki je de-
Rim, 12. novembra. V okolici mokrat, "Če bodo zmagali," se Reggio di Calabria je divjal vče-jje oglasila boljša polovica, ki je raj silovit vihar, ki je povzročil! republikanka, "tedaj pobijem smrt šestnajstih oseb. O ogrom- j vsak dan enega, dokler ne bodo ni škodi radi nevihte se poroča "ubiti vsi demokrati." In zgodi-tudi iz drugih krajev Italije. lo se je. Farmer Golden mora --| vsak dan gostiti se s petelini.
700 delavcev brez plače Governer Roosevelt je
Skoro 700 delavcev, ki so usluž- j nenadoma zbolel beni pri mestnem oddelku za ce- Albany, 12. novembra. Go-
stalo staro in betežno. Doživelo je svoje dni, in ker se popraviti ne da, se je sklenilo poslopje podreti popolnoma in zgraditi novo stavbo iz opeke in kamena, ki bo kras okolici. Te dni enkrat se bo poslopje začelo podirati. Urad "Ameriške Domovine" bo
milijona ljudi si ogledalo to ogromno razstavo. Zvenela bo tamburica, citre, balajka, ciganski orkester, godbe in orkestre vseh dežel, telovadne vaje, športi, narodni plesi, vse bo na vrsti. Na razstavi boste lahko poskusili hrano, kot je navadna pri pet-
ste, je ostalo brez. plače pretekli; verner Franklin Roosevelt mora petek, ker- v dotični blagajni ni v Postelj za najmanj tri dni in denarja. Kje bodo vzeli denar,
da plačajo ljudi, nihče ne ve.
vesna otvoritev vsake razstavne
si vzeti popolen počitek, ker je dobil močan prehlad. Roosevelt se je prehladil še zadnji pondeljek, ko se je vozil v odprtem
S tem prisiljen seliti se začasno v jindvajsetih različnih narodno-
velt 1,296,328, 189.
Hoover 1.229,- jjev, kajti razstavljene bodo dragocenosti, ki sicer niso nikdar na
druge prostore, in sicer takoj poleg sedanjih na 6113 St. Clair Ave., kjer se je nahajala pred Slapnikova cvetličarna. Kdaj bomo v novih prostorih, boste zvedeli iz časopisa te dni. Podrlo se bo samo poslopje, v katerem se nahajajo uradi, dočim ostane tiskarna, ki je primeroma še nova, kot je bila doslej. Malo nerodno bo v začasnih prostorih, toda računamo le na kakih 12 tednov, pa bo zopet vse v starem, toda boljšem tiru. Pričakujemo, da bomo v soboto že v začasnih prostorih na 6113 St. Clair Ave., takoj zraven sedanjih. Naše prijatelje prosimo potrplenja, ako kaj ne bo v redu, zagotavljamo vas pa, da boste enako postreže-ni kot dosedaj. Pazite na nadalj-na pojasnila.
stih. Ako vam ne bo ugajala "kranjska rihta," se boste lahko preselili k sosedu Mehikancu ali pa mrzlemu Škotu in njegovemu Nmaj0 slavni tempel. Amerikan
skupine posameznih narodnosti, avtomobilu v pfecej mrzlem vre-Zastopniki se zberejo na svojem menu po ulicah, kjer so ga po-razstavnem prostoru, in po splo- zdravljali ljudje.
šni otvoritvi se vrši še posebej1	_
otvoritev prostorov posameznih ;	Število glasov
narodnostnih skupin.	j . Kolikor je doslej mogoče do-
Zanimivo je, kaj vse bodo raz- gnatij stojj število oddanih gla-stavile posamezne narodnosti. sov za razne predsedniške kan-Poslušajmo! Armenci razstavi- kidate sledeče: Roosevelt 20,220,-jo citadelo cerkve v Ani. Kitajci ;375; Hoover 13,350,593, Thomas
ričetu.
Sledeče narodnosti bodo zastopane na razstavi: Armenci, Kitajci, Hrvati, Čehi, Danci, Nemci, Indijci, Nizozemci, Ogri, Grki, Irci, Italijani, Mehikanci, Litvinci, Poljaki, Romunci, Srbi, Slovaki, Slovenci, Španci, Švedi, Švicarji, Sirci, Tirolci, Ukrajinci, Norvegi. Sodelovala bo javna knjižnica v Clevelandu, Federacija ženskih klubov, Citizens Bureau in International Institute. Nastop vsake narodnosti bo naznanjen po konzulu dotične države na posebnem Mt. Vernon odru.
V soboto, 19. novembra bo slo-
ci — indijansko šotorišče. Čehi razstavijo češko vasico, Hrvati "Stari Grad Sisak." Tirolci bo- j do imeli planinsko kočo. Sirci sijajno mošejo, Grki razstavijo znameniti Ividor samostan, Ita-
483,762. tovo.
Uradno štetje še ni go-
lijani se bodo postavili« z bene škimi gondolirji, židje razstavi-
šole in voda
Apelatna sodni ja v 5. okraju države Ohio je odredila, da morajo šole plačati mestom za upo-1 rabo, vode.
Prohibicija v mestu
,	. . . o-u; i Na prihodnji seji mestne
jo posebne svoje umetnine, brbi	i
. , ,. .v , c, ,zbornice bo predlagano, da se samostan kraljeviča Marka, Slo-	.	• ■ ,
. . , ... v |M .odpravi mestna prohibicijska po-venci starokrajsko kremo, Ukra-	.	'. , ,
.. . . v • u-o- jc	i stava, m pričakuje se, da bo eno-
jmci pokažejo "Biser črnega	J '
. „ x,..... .___ glasno sprejeto.
morja, Švicarji imajo svojega!"
Viljem Telia, itd. itd. itd. Sloven- ! * 5 zrakoplovcev je bilo ubitih ci imajo svoj poseben dan, in to pri poskusni vožnji v Kempville, je, v soboto 26. novembra. Te-;Tenn.
kom tedna bomo o tej ogromni j * Indijanci v Michiganu so ubi-razstavi še natančneje omenili, li v gozdovih nekega lovca.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 14TH, 1932
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 268, Mon., Nov. 14th, 1932
Pogovor z naročniki
Meseci poletja, julij, avgust in september, so bili že od nekdaj najslabši meseci za časopisje. Vsaj tak je položaj pri našem časopisju in najbrž je tako tudi drugod.
Naročnine pride v teh mesecih mnogo manj kot navadno, dočim se tudi oglaševalci nekako porazgubijo in čakajo, da se odjemalci vrnejo s počitnic, in začnejo zopet kupovati gotove potrebščine in predmete.
Tak je bil položaj v preteklih letih, ko se je povsod še nekaj delalo in se tudi nekaj zaslužilo. Kako je danes, odkar se ne kadi več iz tovarniških dimnikov in odkar so trgovine skoro prazne, to veste sami ravno tako dobro kot mi.
Ni dosti danes naših ljudi, ki bi zaslužili toliko, da bi lahko živeli brez strahu za juteršnji dan. Delajo nekateri, a ti so zelo redki, točno in tudi dobro zaslužijo, dočim so zopet drugi, ki delajo dan, dva v tednu, in ti prinesejo komaj za elektriko in plin, da ne govorimo o drugih izdatkih. Da je zlo še gorje, so stoteri, ki so si kaj prihranili, imeli vložke v zavodih, ki so zaprli vrata, in sedaj ne morejo do denarja.
In tako imamo stotine in stotine naših starih naročnikov, ki tekom dolge vrste let niso nikdar zakasnili plačati pravočasno naročnine. Ti nas prosijo, da jih počakamo sedaj s plačilom. Zopet drugi plačujejo za en mesec, za dva ali tri, rekoč, da nimajo več, ker redno ne delajo.
Vse to so težke posledice dolgotrajne krize, ki prevladuje po Ameriki, ki je prizadela vse trgovine in podjetja, zlasti pa tudi časopisje. Le z največjo varčnostjo in z osebnimi žrtvami od strani osobja in uprave, se morejo pokrivati danes silni stroški, ki so združeni z upravo, uredništvom, tiskarno in z vsem drugim, kar pride v vez s časopisom.
Največji ameriški časopisi ,so bili prisiljeni znižati število svojih strani in znižati vse druge stroške, znižati število osobja v tiskarni. In če gre tem časopisom trda, tedaj si morate misliti, kako slaba prede našemu časopisju, ki nima ogromnih naklad in drago plačanih oglasov. Težko je, v resnici težko.
Ne pišemo teh vrstic, da bi iz kateregakoli s silo izvlekli par dolarjev naročnine ali pa kakšnih "dobrovoljnih prispevkov," pač pa pišemo te vrstice edino iz vzroka, da z dejstvi in z istinim, prikazan jem položaja, v katerem se nahaja časopisje, prijazno spomnimo naše prijatelje, da izpolnijo svojo dolžnost napram časopisu, kakor pač najbolje vedo in znajo, ko vedo, da časopis, v teh težkih časih točno spolnuje dolžnost napram naročnikom.
V prvi vrsti prosimo naročnike, da pravočasno plačujejo svojo naročnino, kajti neprestano tirjanje nam vzame dosti časa, pa tudi stroškov. Zopet drugi pa, ki pridejo v doti-ko s prijatelji in poznanci, ki niso še naročeni, pa bi radi či-rali časopis, so prošeni, da slednje na to opomnijo in preskrbijo novega naročnika, da se vsaj deloma nadopolni to, kar smo zgubili pri stoterih drugih naročnikih, ki nikakor ne morejo plačati naročnine. ,
In tu bi spregovorili še eno besedo, ki se tiče poedincev in društev. Je veliko število društev in posameznikov, ki imajo še denar, pa pričakujejo in celo zahtevajo, da se jim brezplačno delajo usluge, za katere se sicer pri vsakem drugem časopisu plača. Omenimo naj le mnoge in številne "party," ki se priredijo enemu ali drugemu, in po taki "party" se opiše, kako so se "dobro imeli pozno v noč," nadalje "kako je bil izvrsten ohajčan, kako dobre piške in druge dobrote," potem pa spišejo dolgo vrsto imen-udeležencev take party in pričakujejo, da bo časopis vse to zastonj na svoje stroške priobčil.
Takih "dopisov" je danes več kot jih je bilo kdaj prej, pa nam jih pošiljajo po pošti, po telefonu, prinašajo osebno, zahtevajo celo dan, kdaj morajo biti priobčeni, pa tudi dvakrat, trikrat, toda se nikdar ne spomnijo, da bi plačali vsaj toliko, kot velja tiskarno, da plača stavcu, ki je dotično nastavil na stroj. Da bi bil eden ali dva, bi potrpeli, toda število takih se nabere v mesecih na stotine, in če povemo, da je treba nekaj plačati, pa rečejo: "Oh, sem mislil, da tako zastonj naredite, saj sem naročnik!"
Za naročnino se dobiva list tekom leta, in je dovolj majhna tako, da nikdar ne krije stroškov lista, a za drugo se mora posebej delali, in ker časopis nima kapitala, tudi ne more zakladati. Dajte vendar časopisom vsaj toliko priznanja, da so tu, da spolnujejo svojo nalogo napram narodu v vseh važnih ozirih, ki se tičejo naroda in napredka, in da to časopisje v teh resnih časih ne more živeti od zraka. Treba je od časa do časa odkrito povedati mišljenje. Kdor le more, naj stori svojo dolžnost, kot jo vsak dan spolnuje tudi časopis napram njemu.
servirale nam bodo tudi okrep-čila.
Zaradi tega se bo pričela seja že ob pol osmih zvečer, tako da bodemo lahko kmalu začele z igranjem.
Pripeljite lahko tudi svoje prijateljice, ker bi rade videle lepo udeležbo. Vstopnina bo prosta za vse. Dekleta bodo imela veliko večje veselje do prihodnjih sej, ako bodo videle, da se zanimate za zabave, katere Vam nameravajo prirejati po sejah.
Naše društvo je eno v naselbini, kjer prevladuje vsestranska zadovoljnost v društvenem in družabnem smislu, tako da so
vse članiec popolnoma vesele, da spadajo k takemu društvu.
Mogoče bi tudi Vi radi pristopili k nam? Rade Vas sprejmemo. Kar seznanite se s katero našo članico ali tajnico društva, ki Vam bo radevolje razložila vse o naši organizaciji.
V današnjih časih ni nobeden človek preveč zavarovan, zato ne odlašajte, ker nihče ne ve kje ga čaka nesreča.
Vabimo Vas, da pridete na našo zabavo v pondeljek večer, ki se bo začela takoj po naši seji v sobi št. 3, v starem poslopju S. N. Doma.
Vas pozdravlja Odbor društva
St. Clair Grove, št. 98 WC.
NEVARNOSTI PRI ISKANJU BISEROV
DRUŠTVO ST. CLAIR GROVE ŠT. 98 W. C.
Mogoče ne vedo še vse članice in cenjeno občinstvo, da imamo sedaj pri našem društvu svoj lastni "team" katerega so ustanovile naša dekleta v počast Mrs. Albini Novak.
K njemu spadajo naša najbolj aktivna dekleta, katera nameravajo pripraviti kako zabavo po vsaki seji in sicer na vsakovrstne načine.
Za v pondeljek večer nam bodo pripravile "Bunco Party" in
Biseri! Kako mamljivo se svetijo na žametovi podlogi, ako se vsuje nanje svetloba električnih luči! Ženske so bile sužnje biserov, kar se je prvi potapljač dvignil iz morske globine, otresajoč raz sebe morsko vodo in loveč zrak, toda v rokah krčevito držeč sivo školjko, ki je skrivala v sebi bogastvo — biser. Biseri so tvorili zgodovino, menjavali dinastije in ustvarjali ljubezen.
Jaz poznam vrednost biserov!
Bilo je v Massovvah, kjer sem imel prvič priliko videti bisere. Neki Grk je sedel pri mizi nasproti mene, srkal po malem vino in govoril, govoril. Kmalu sem zvedel, da je njegov živ-ljenski poklic: kupčija z biseri.
Biseri!
"Ali bi jih radi par videli?" me je vprašal.
Spil sem ostalo vino iz kozarca in pritrdil. Segel je v žep, iz katerega je potegnil več zavitkov iz rdečega sukna. Vrgel jih je na mizo in razvezal enega. Prikazal se je krasen biser, lesketajoč se v belih barvah v solnčnih žarkih.
"Koliko velja?" vprašam.
Njegove zvite oči so neprestano počivale n& bišerui ki sem ga držal med prsti.
"250 dolarjev."
Nasmehnil sem se in zmajal z glavo. Potem je pokazal druge bisere. Črne, rdečkaste, ze-lenobele in čisto bele. Grk je nosil seboj celo bogastvo v svojem umazanem suknjiču. Polagal mi jih je v roko, enega za drugim. Posebno me je zanimal črni biser. Začela sva ba-rantati. Naročil sem še eno steklenico vina. Barantanje je trajalo skoro eno uro. Potem se dvignem.
"Dovolj. Tvoje cene so previsoke. Bisera ne bom kupil."
Grk je vzel biser med prste.
"Nohena cena ni previsoka za ta biser," je rekel mehko. "Stal je tri življenja."
"Tri življenja?" Postal sem radoveden.
Pokimal je. Ko je spravil bisere nazaj v zavitke, mi je povedal zgodbo.
Potapljači so delali ob Dah-laku, otočje, ki se nahaja ob Afriki. Eden potapljačev, neki Somali, je planil raz krov in se potopil h koralnemu skalovju, kjer so se nahajale školjke, ki vsebujejo bisere. Stegnil je roke, da pobere posebno veliko školjko, ko školjka nenadoma zagrabi njegove prste. V istem času so se njegovi prsti dotaknili ogromne školjke. Tudi ta se je trenotno zaprla. Školjki sta ga držali ko v kleščah. Bil je zajet v temni globini.
Drugi potapljači so prišli na vrh. Dihali so globoko, da si zopet nabero svežega zraka. Nihče ni trenotno pogrešal Somalija. Preteklo je nekaj minut, pred no so ga pogrešili. Raz krov potapljaške ladje je jeknil krik. V trenotku se spustita dva potapljača, da ga po-iščeta. S svojimi noži sta razklenila školjke in ju odrezala od morskega dna. Potem sta se dvignila kvišku s truplom.
Ravno takrat priplava mimo ogromen morski volk. Voda se je skalila, pokazal se je za trenotek bel trebuh morske po-
"In ali mnogo zaslužijo?" vprašam Grka.
Zmigne z rameni. "Vedno so dolžni. Zato pa vršijo to službo. Njih očetje so bili zadolženi in sinovi skušajo dolg odslužiti. V resnici se pa njih dolg vedno kopiči za prihodnjo generacijo potapljačev."
Potapljači prodajo najdene bisere največkrat za slepo ceno.
Nato že pazijo trgovci na suhem. $50.00 je že veliko bogastvo za tega reveža, dasi je pozneje tak biser prodan morda za dvajsetkratno ceno ali še več. V oktobru 1929 je neki arabski potapljač prinesel iz morske globine biser, ki je bil vreden 125,000.00. Predno je prispela ladja na suho, je potapljač zblaznel nad tem bogastvom.
ALBERT PAY SON TERHUNE:
NEKAJ ZANIMIVOSTI O PSIH
šasti in eden potapljačev je bil zgrabljen z ostrimi zobmi morskega volka. Drugi potapljač je šinil kvišku in vlekel za seboj truplo. Za potapljača, ki ga je zgrabil morski volk, ni bilo nobene pomoči več. S krova ladje so se stegnile roke in zavlekle na krov potapljača in truplo utopljenega. Na vrhu vode pa so se pokazale rdeče lise, znamenje, da se gosti morski volk s človeško žrtvijo.
Utopljeni potapljač je bil prepeljan na suho in pokopan. Morali so odrezati školjko od njegovih prstov. V školjki pa so našli oni črni biser, ki mi ga je Grk prejle pokazal.
"In kdo je bil tretji, ki je umrl radi tega bisera?" vprašam.
"Ko je zvedela žena potapljača, katerega je zgrabil morski volk, o žalostni novici, je samo pokimala z glavo. Niti ene solze ni bilo v njenih očeh. Samo smrt je imela v srcu. Počasi je odšla v svojo kočo, kjer je preživela samo tri mesece srečnega zakonskega življenja. Mirno je zgrabila za nož in si ga zasadila v srce, v srce, ki je bilo že mrtvo."
Grk je končal povest in je strmel v prazen kozarec. Zahteval je $300.00 za črni biser, biser treh smrti. Sto dolarjev za vsako življenje. Taka je plača potapljačev za biseri v Rdečem morju.
Pozneje me je Grk peljal v arabski oddelek mesta, kjer je imel neki Arabec trgovino z biseri. Ta hiša ni bila samo trgovina z biseri; ampak je bilo tudi nekako shajališče potap-ljačev za bisere.
Na nizki klopici ob steni iz ilovice je sedelo več potapljačev. Kot razvalina življenja so se mi zdeli. Dva izmed njih sta bila slepa. Zrla sta v soln-ce ne da bi trenila s trepalnicami. Trije izmed potapljačev so bili gluhi.
"Koliko časa sta že ta dva reveža slepa?" vprašam.
"Kake tri leta," odgovori Grk.
"In še vedno opravljata potapljaško delo?"
"Seveda. Saj jih slepota ne >vira, ko iščejo po morskem dnu školjke."
In potem mi je Grk vso stvar razložil. Potapljaška služba malo vpliva na posluh potapljača. Potapljaču novincu bobni po ušesih, celo na suhem sliši tisto skrivnostno bobnenje in šumenje. Celo ponoči plane iz spanja, ker to bobnenje tako vpliva na njegove možgane. Potem pa to bobnenje naenkrat prestane. Postal je gluh in na potu je, da postane šele pravi potapljač.
Nekateri potapljači si že takoj v začetku prerežejo mrežico v ušesih. Tako jim je mogoče potapljati se globokeje. Uče se tudi pridrževati dihanje, dokler se ne zdi, da jim bo udarila kri pri očeh iz glave.
Potapljači ostanejo lahko pod vodo kvečjem do dveh minut in pol. Toda že kdor vzdrži dve minuti pod vodo, je priznan kot dober potapljač. Toda malo jih ostane v morski globini dlje kot eno minuto in pol.
Življenje potapljača je kratko. Neprestano potapljanje v neznane globine stisne potapljaču srce ali mu počijo pljuča.
Mnenje ljudi je, da pes, ki ima mrzel in vlažen nos, je zdrav in da je topel in suh nos znamenje bolezni pri psu. Toda najbolj zdrav pes, ki sem ga kdaj imel, je imel vseh 16 let svojega življenja suh in topel nos. Obratno pa sem se prepričal tudi, da so imeli psi, ki so pogin j ali, mrzel in vlažen nos. Iz tega sledi, da se v toploti pasjega nosu ne more ugotoviti njegovega zdravja.
Ako se hočete v resnici prepričati o zdravju vašega psa, dasi tudi to ni popolnoma zanesljivo, mu odprite gobec in si oglejte njegove čeljusti. Ako so blede, je to znamenje, da pes ni zdrav. Zdravi psi imajo navadno čeljusti rožne barve.
Mnenje je tudi, da imajo čistokrvni psi nebo v gobcu črno, dasi sem jaz videl mnogo čisto navadnih psov, ki so imeli črno nebo.
Ravno tako je napačno mnenje onih, ki trdijo, da odpro novorojeni psi oči najkasneje deveti dan. Mnogo finih psov je bilo pobitih, ker deseti ali enajsti dan po rojstvu niso odprli oči in se je mislilo, da so slepi. Povprečno zelo malo psov spregleda natančno deveti dan po rojstvu, največkrat pa po enajstih do štirinajstih dneh.
Najbolj nespametno je pa mnenje nekaterih, ki trdijo, da pes pozna in razločuje slabega od dobrega človeka in da se zaupa ali ne zaupa človeku, ker ga ima vaš pes rad ali ga sovraži. Bog ve, koliko dobrih ljudi se je že po krivem sodilo samo radi tega, ker jih psi niso marali. Naj vam navedem slučaj.
Pred nekaj leti je governer dišave Maine poslal krasnega psa v državno jetnišnico, ki naj bi kratkočasil jetnike in bil mnogim zvest tovariš v njih žalostnem položaju. Jetniki so psa z veseljem sprejeli. Tudi pes se je dobro počutil tam in je imel kmalu stotine jetnikov za dobre prijatelje. Med temi jetniki jih je bilo gotovo mnogo, ki niso bili ravno svetniki, katerim se ni moglo niti zaupati. Toda kljub temu je bil pes prijazen z njimi. Ako bi držal stari nazor, da pes loči dobrega od slabega človeka, bi ta pes gotovo ne bil pogledal nobenega jetnika, pač pa bi jih bil gotovo gledal z jeznim očesom.
Ne, vaš pes nima nadnaravnega daru, da bi ločil dobrega od slabega človeka. Niti vi sami nimate takega instinkta. Kakor imate vi sami do nekaterih ljudi večje nagnenje kot do drugih, tako ga ima tudi pes. In to ne glede na to, če so dobri, ali če so veliki grešniki. Tako je bil zvesto udan pes morilcu Bili Sy-kesu, kot je bila udana doga Doa-na George Washingtonu. Imam prijatelja, ki je jako pošten in pobožen, toda ne spravi k sebi nobenega psa, razen po sili in z renčanjem. Nekoč je pa prišel k meni človek, ki je oropal neko sirotišnico in me prosil, da ga rešim ječe. In dasi je bil človek slab, tat, pa se mu je moj pes na vse načine dobrikal. '
Nekateri pravijo, da imajo psi med seboj svojo govorico. Tega bi jaz ne trdil, toda opazil sem pa, da se nekako sporazumejo s tem, da se eden drugega dotika z gobcem. Večkrat sem že imel priliko opazovati pse, katerih je bilo več v sobi. Eden je vstal z ležišča, šel od enega psa do drugega in se vsakega dotaknil s smrčkom, nakar so mu vsi sledili iz hiše in se začeli igrati na dvorišču. Morda se domenijo med seboj samo z do-
tikljajem, morda s kakim glasom, ki je preveč fin, da bi ga vjelo človeško uho.
Tega ne morem razumeti, kakor ne morem razumeti, zakaj nas je zbudil naš "Wolf" 3. junija 1922, ob 1:30 zjutraj z dolgimi, tuljenju podobnimi glasovi in se ni dal nikakor pomiriti. Drugo jutro sem zvedel, da je umrla moja mati, natančno ob tem času in sicer v kraju, ki je bil 30 milj oddaljen. Vsa moja družina je slišala to pasje tuljenje in lahko priča o tem in tudi lahko priča, da v vseh njegovih desetih letih življenja ni tako tulil.
Nekega zimskega večera, leta 1894, sem slišal enako tuljenje, pri katerem so vneto sodelovali vsi psi v okolišu dveh milj ob našem jezeru. Tistega večera se je utopila neka ženska v jezeru in sicer daleč od kraja.
Toda pri tem ne pripisujem psom nobene čeznaravne moči, ravno tako kot ne vedenje mojih treh psov, ki so v treh raznih slučajih vedeli, da pridem jaz domov, predno je kdo v hiši vedel o mojem prihodu. Obnašali so se kot obnoreli in skakali po verandi, dokler nisem jaz pri spel domov.
Človek si ne more razlagati tega pojava. In če kdo pravi, da pes sledi neki nadnaravni sili, kako je pa potem to, da kakor ljubi pes gorkoto, pa nisem še nikdar čul, da bi pes vzel poleno s skladovnice in ga položil na ogenj, kadar isti pojenjuje. Privežite psa na vrv ali verigo k drevesu, pa bo toliko časa tekal okrog drevesa, da se bo vrv ovila okrog drevesa. Pa se ne bo domislil, da bi začel tekati v nasprotno stran, da bi se tako oprostil. Gotovo pa je, da so psi zelo razumni, zvesti spremljevalci človeka, ki nas s svojo razumnostjo večkrat spravijo v začudenje.
-o-
GLADOVANJE MED ŽIVALMI
Glad, ki zlasti v naših časih pogosto tare ljudi, poseže tu pa tam tudi v kraljestvo živali. Zveri imajo zelo hudo življenje, kajti hrano si pridobivajo z velikim trudom. Včasih se ome-je v prehrani tako, da so zadovoljne tudi s hrano, ki jim nikakor ne ustreza. Levi in tigri morajo često zreti miši, da si vsaj delno potolažijo hudo lakoto. Če ni drugače, žro tudi drevesno skorjo in gosenice. Seveda v takih primerih ni mogoče misliti, da bi se do sitega nažrle. Nekatere živali imajo lastnosti previdnih ljudi in si pravočasno preskrbe zaloge, ki jih skrbno čuvajo za ^slabe čase. Tu sem spadajo v prvi vrv-sti glodavci. Veverica in hrček imata svoji skladišči vedno dobro založeni. Tudi nekatere ptice si pripravljajo zaloge hrane. Druge živali pa nosijo svoje zaloge kar na sebi v obliki masti, ki se z njo hranijo v slabih časih. Nekatere vrste opic spravljajo zaloge hrane v ustne moš-njičke. Zimsko in poletno spanje nekaterih živali je pa najboljše sredstvo proti lakoti. Tem živalim je narava posebno naklonjena. Toda samo redke živali prespe vso zimo ali vse poletje. Nekatere puščavske živali pa prespe po potrebi tudi več Tet. Po cela leta leže nepremično in človek bi mislil, da so mrtve. Polž, ki so ga smatrali za mrtvega in ga zato pred leti podarili naravoslovnemu muzeju v South Kensingtonu, se je kar naenkrat prebudil. Uradniki muzeja so bili seveda
zelo presenečeni, ko so nekega dne opazili njegov kotiček prazen in so po dolgem iskanju našli polža na nasprotnem koncu steklene omare živega. Nekatere žabe in dvoživk" zari-jejo globoko v zemljo,' _ pritisne huda vročina, ali suPa. Angleški naravoslovec Buckland je proučeval odpornost želve, ki po potrebi kar otrpne, in ugotovil je, da lahko živi želva brez hrane tudi celo leto. Buckland trdi, da se nekatere živali sicer zarijejo v zemljo in nepremično obleže, vendar pa morajo imeti z zunanjim svetom nekakšno zvezo. Nekatere žuželke se v svoji neprevidnosti zarijejo v počivališča dvoživk, ki jih seveda s slastjo pohrustajo. Dozdevno smrtno spanje, ki ga vidimo pri ličinkah, tudi ni nič drugega, nego dolgo trajajoči post. Neke vrste kobilica leži nepremično celih sedem let. Tudi nekatere kače so prave mojstrice v gladovanju.
Dnevna vprašanja
1.	Ali se nahajajo ribe v Mrtvem morju?
2.	Kdaj še je kongres prvič zbral v Washingtonu k zasedanju?
3.	Kaj razumemo pod besedo "bašibozuk ?"
4.	Zakaj se imenuje Groenlan-dija "zelena dežela," ko je vendar prevladuje tam večni led?
5.	Kje se nahaja znamenita Yosemite dolina?
6.	Kje se nahaja Grand Canyon?
7.	Kdo so bili clevelandski župani ?
Odgovori na vprašanja
1.	Ne, ker je Mrtvo morje pre-slano, da bi mogle ribe v njem živpti.
2.	10. novembra, 1800.
3.	Turške izredne vojaške čete.
4.	Groenlandiji je dal ime norveški raziskovalec Eric, in sicer nalašč, da bi napeljal ljudi, da bi se tam naseljevali.
5.	V osrednji vzhodni Calif orni j i.
6.	V severni Arizoni.
7.	Clevelandska mestna vlada pod lastnim čarterjem se je začela v letu. 1836. Prvi župan je bil John W. Willey, do leta 1838, in potem so bili zaporedoma sledeči : Joshua Mills do leta 1840, Nicholas Dockstader do 1841, J. W. Allen do 1842, Joshua Mills do 1843, Nelson Hayward 1844, Samuel Starkweather, 1846, George Hoadley, 1847, Josiah Harris, 1848, Lorenzo Kelsey, 1849, Flavel Bingham, 1850., Abner Brownell, 1852, William Castle, 1855, Samuel Starkweather, 1857, George Senter, 1859, Edward Flint, 1861, Herman Chapin, 1865, Stephen Buhr-er, 1867, Frederick Pelton, 1871, Charles A. Otis, 1873, Mathan G. Payne, 1875, William G. Rose, 1877, R. R. Herrick, 1879, John H. Farley, 1883, George W. Gardner, 1885, B. D. Babcock, 1887, George W. Gardner, 1889, Wililam G. Rose, 1891, Robert Blee, 1893, Robert E. McKisson, 1895, John H. Farley, 1899, Tom L. Johnson, 1901, Herman C. Baehr, 1910, Newton D. Baker, 1912, Harry L. Davis, 1916, William S. Fitzgerald, 1920 in Fred Kohler, 1922. V letu 1924 je mesto dobilo manager obliko mestne vlade. Manager je bil Wm. R. Hopkins, potem Daniel Morgan in končno Harold Burton. Letos je pa bil ponovno izvoljen župan — Ray T. Miller.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 14TH, 1932
1932 NOV. 1932
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
19.—Društvo	Comrades št. 566 SNPJ, ples v spodnji dvojni S. N. Doma.
19—Društvo sv. Cirila in Metoda, ples v Slovenskem društvenem Domu, Recher Ave.
20.—Dramsko	društvo "Adri-priredi igro "Pri belem konjičku" v Slovenskem Domu na holmes Ave.
20. —Pevsko društvo Slovenja, koncert v S. N. Domu na cesti.
20.—Ples prirejen za odra-mladino pod pokroviteljstvom direktorija Slovenskega na Holmes Ave. 20.—Dramsko društvo Adri-priredi koncert z igro v Slovenskem Društvenem Domu na Recher Ave.
22—Društvo	Orel, zabavni večer v novi šoli sv. Vida.
23.—Demokratični klub 23. varde priredi veliko plesno veselico v proslavo zmage Roose-velta v Grdinovi dvorani.
23.—Društvo Pioneers HBZ, Pies v avditoriju S. N. Doma.
23—Društvo	sv. Jožefa št. l69 KSKJ, zabava v obeh dvo-1;anah Slovenskega Doma na holmes Ave.
23.-24.—Dvodnevni	bazar v sPodnji šolsk idvorani na Bliss
M.
24—Zarja,	odsek S. S. K. št. koncert in ples, v obeh dvo-
ranah S. N. Doma.
24.—ženski	odsek Slovenskega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo
Hd.
24.—Slovenski Narodni Dom v Maple Heights priredi veseli-Co na 5087 Stanley Ave.
26—Društvo	Slovenski Dom, Zabava v Slovenskem Društve-1)em Domu, Recher Ave.
27__Društvo ameriških časnikov priredi predstavo za slovensko cerkev na Holmes ^ve. v Slovenskem Domu. Popoldne za otroke, zvečer za odrasle.
27—Slovenska	godba Bled, k°ncert v Slovenskem Delavcem Domu.
27. —Ples za odraslo mladi-n°> prirejen po direktoriju Slovanskega Doma na Holmes
27—Klub zapadnih slovan-skih društev ima plesno veselili0 v Sachsenheim dvorani na Denison Ave. DECEMBER 3.-—Slavnostna seja in zaba-^ ob priliki 20-letnice društva št. 8 SDZ v zgornji dvo-^i Slovenskega Doma na
°l*nes Ave . , 3—Društvo Modern Knights, aUoon dance, v Slovenskem l'Uštvenem Domu, Recher Ave. , 4—Jugoslovanski napredni (j zabava v obeh dvoranah N. Doma.
6-—-Slovenska šola Sloven-s?eSa Delavskega Doma prire-1 koncert v Domu. . 10..— Holy Name Juniors, party v korist brezposel-lrn v zgornji dvorani Sloven-
Slfn
^etra Doma na Holmes Ave.
11—Dramski zbor Abraše-Jc> predstava v avditoriju S. N. °ma.
^.—Dramsko društvo Ve-
avskem Domu. U.-—Victory Dance held by
jJ'sek, igra v Slovenskem De
^tem Star, No. 51 SDZ, in ',°venian Home on Holmes
u —Društvo sv. Srca Marije v;. Hl KSKJ, Barberton, O., il'edi
st.
edi igro "Turški križ."
---Društvo Progressives,
SNPJ, ples v Sloven-,'eiti društvenem domu na Re-Ave.

25.
-Društvo Orel, božična
5 v Knausovi dvorani.
25.

-šola Slovenskega Doma
edi božičnico za svoje učen-
ce v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—šolska igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
31.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu.
31—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd.
31.—Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi Silvestrov večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
31.—Slovenski Društveni Dom priredi zabavo v svojih prostorih na Recher Ave.
JANUAR
8.—Pevsko društvo "Soča" priredi koncert v Slovenskem Domu n aHolmes Ave.
15.—Euclid Rifle and Hunting Club priredi jelenovo večerjo v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
15.—Liga ohijskih društev K. S. K. J., dobrodelna prireditev v Grdinovi dvorani.
15.—Društvo	"Soča" priredi koncert v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
FEBRUAR
5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani'.
19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani.
19.—Dramatično društvo "Adrija" priredi igro v Slovenskem Domu r\a Holmes Ave.
26.—Lightning Bugs, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
29.—Slovenska ženska Zveza št. 10 priredi veselico v obeh dvoranah Slovenskega Doma na Holmes Ave.
MARC
4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani.
APRIL
16.—Društvo	Orel, igra v Knausovi dvorani.
29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani.
MAJ
13.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani.
JUNIJ
11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik.
JULIJ
16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice.
-o-
KAJ JE OBSEDENOST
Znani francoski zdravnik za duševne bolezni dr. Logre se peča tudi s tako zvano obsedenostjo in pravi, da navadni ljudje kaj radi zamenjavajo pojem delirija s pojmom obsedenosti. Delirični človek smatra vse svoje bolestne predstave za resničnost, obsedeni človek pa se svojega bolestnega stanja do gotove meje zaveda, toda obse denost obstaja baš v tem, da zavrača krivdo za svoje bolestno stanje na druge: sovražniki so ga izmučili s svojimi zahrt nimi naklepi. Obsedeni ljudje se ne le zavedajo svojega sta^ nja, temveč ga lahko tudi presojajo in skoro vedno napenja jo vse sile, da bi ga premagali. Bolestna je baš neuspešnost tega često nadčloveškega napora.
Tako zvane obsedence lahko spoznamo prav pogosto že v otroških letih. To so boječi otroci, ki jih je takoj groza, če osj;anejo sami ali v temi, plahi otroci, pretirano sramežljivi, zlasti kar se tiče nagote, otroci, ki kažejo nerazumljiv odpor do nekaterih ljudi, ali pa otroci z naravnostnimi nedo-statki. To bolestno pretirano krepost vidimo lahko zlasti pred birmo. Otroka je strah, da je
pozabil Dri spovedi ta ali oni greh, da se pri prvem obhajilu ni postil, ker je pri čiščenju zob nehote požrl nekaj zobne paste.
Pri odraslih so drobne obsedenosti izredno pogost pojav. Če ostane to v gotovih mejah, ni to nič prav posebnega. Nikomur tudi ne pride na misel, smatrati za neprisodnega človeka, ki ne more premagati izkuš-njave, da bi ne brcnil s hodnika kamenčka ali pa ne preštel ljudi v prostoru, kamor je stopil. Če pa doseže- to stanje tako stopnjo, da človek, recimo, ne more prečitati besede, ne da bi preštel njene zloge, gre za resnejše stanje. Dr. Logre omenja stražnika, ki je odgovoril na vsako vprašanje z 78 črkami in ki je bil nekega lepega dne ves srečen, ker je bil "odkril" način, kako se da sestaviti na poljubno vprašanje odgovor, obsegajoč določeno število zlogov. Nesreča je pa hotela, da ga je prijela istočasno s tem važnim "odkritjem" huda živčna bolezen, da so ga morali poslati v bolnišnico.
Druga, tudi močno razširjena vrsta obsedenosti so posebne vrste muke: človeka muči, recimo, potreba, .da hoče točno vedeti za dneve kakih dogodkov. Vsak trenutek mu šine v glavo ime te ali one zgodovinske bitke in nima miru, dokler točno ne Ugotovi dneva, kdaj se je vršila. Dr. Logre je poznal uglednega višjega uradnika, ki se ni izprehajal drugače kakor z žepno izdajo naučnega leksikona, v katerem je neprestano obračal liste. Toda obsedenost je naraščala na vedno brezpo-membnejše podrobnosti, obsegala so vedno nove panoge in kmalu žepna izdaja leksikona ni več zadoščala. Ker pa mož velikega leksikona ni mogel nositi s seboj, si pozneje sploh ni več upal z doma.
Huda obsedenost je dalje, recimo, strah pi-ed. steklimi psi, ki se zlasti rad "pojavi pri že ogrizenih ljudeh ali pri takih, ki so bili priče ogrizenja drugega človeka. Ta strah ima lahko zle posledice. Človek se ne boji samo psov, nego tudi njinovih gospodarjev, pa tudi ljudi brez psov, ki občujejo z gospodarji psov. Groza pred steklino je pa le posebna oblika strahu pred okuženjern sploh. So čudaki, ki bi za vse na svetu ne podali golih rok in ne rabili žlic, vilic in nožev, ne da bi jih obrisali. Dobe se prismojen-ci, ki se tako boje okuženja, da opalijo po povratku z izpre-hoda podplate, da bi ne onesnažili tal v sobi.
Dobe se obsedenci, ki se ne boje z,unanje nevarnosti, temveč samega sebe. Tu sem spada groza pred prekoračenjem velikih prostorov, mostov in podobnega. V nekem mestu je bil med vojno človek, ki bi ga za vse na svetu ne spravili čez most. Pravil je, da ga je obsedla ta groza v vojaških letih. Odšel je z dekletom na iz-prehod in vrniti sta se hotela čez most. Počutil se je dobro, naenkrat je pa obstal in ostr-mel. Zdelo se mu je, da ne bo prišel čez most. Čim bolj se je bližal mostu, tem močnejša je bila ta negotovost, srce mu je vedno močneje utripalo, kolena so se mu šibila, pot ga je oblival in tik pred mostom se je zgrudil na tla.
Čudno pa je, da tak človek svojo obsedenost zelo lahko premaga, če dobi le najmanjše zagotovilo, da ne bo prepuščen samemu sebi. V omenjenem primeru je bil strah uničen z vozom. Peš dotičnik ni mogel čez most, s tramvajem, z vozom ali z avtomobilom je pa šlo Često zadostuje takemu človeku že spremstvo še tako slabotne ga bitja, recimo otročička, da se več ne boji.
Zelo pogoste so naslednje vrste obsedenosti: Mislite si duhovnika, ki daruje mašo, pa s< mora istočasno boriti s hudo iz i Te nepremagljive obsedeno
Paul Keller
CVET NAŠE VASI
"Kaj si pa zagrešil?"
"Nič! Mislil sem si, 'kar se ljubi, se rado puli,' pa sem vteknil Novaku šopek šmarnic v tintnik. Najprej se je malo zasmejal, nato ni mogel pisati, potem je vzel šopek iz tintnika in si popackal mizo, potem je moral tinto izliti in posodico pomiti in iznova napolniti in potem je Novak vprašal, ali je to prav, kar sem naredil. Pa je ves razred navdušeno zatulil: 'Ne!' In v odmoru so mi s petimi debelimi bunkami strojili kožo. Novak se je stran obrnil. Svoj živ dan mu ne po-nesem več šmarnic. Pa je le imeniten človek."
"Kaj bi pa rad pri nas?"
"Veš, zaradi drugega predsednika v društvu pride. S tem morajo mati soglašati. Je res neumno, za vsako reč, ki jo hoče kak fant napraviti ,morejo mati pokimati z glavo. Kakor da ne bi šlo brez tega!"
"Res, res, vam otrokom slaba prede!" je smehljaje se dejala Mina.
"Pa še kako!" je pritrdil Tone. "Le v šoli je prijetno, on-di se nam blesti tako zvana jutranja zarja svobode!"
Popoldne je prišel učitelj Novak. Ko je mati slišala, da prihaja, je naglo odkoračila po stopnicah.
"Ostanite vendar," je zavpil Tone, "saj bo koj tu! Ostanite, no!"
Mati je izginila.
"Zdaj se bodo še enkrat počesali in si opasali drug predpasnik," si je mislil Tone.
Novak, ki je vstopil v sobo, kjer je bila Mina, je bil visok, šestindvajsetleten mož, utrjenih mišic, svežega, čeprav ne vprav lepega obraza in krasnih, bujnih las. Bil je v športni ob-
sti, ki zahtevajo od človeka naj-
hujši duševni boj, so k sreči
nepremagljive le kot čuvstvo;
v dejanjih se skoro nikoli ne izražajo. Tu prav za prav ne gre več za pravo obsedenost, ;emveč bolj za morebitno izkuš-njavo, za enega znakov začasne duševne potrtosti. V to vrsto spada tudi kleptomanija (bolestna želja, da ukradeš kak predmet). Po dr. Logrejevem mnenju obstaja kleptomanija le kot bolestna želja, ki pa je premag-jiva. V resnici se pa taka tatvina ne izvrši.
leki in brez klobuka. Nalahno se je priklonil Mini in vprašal, ali bi za trenutek mogel govoriti z materjo. Namesto Mine s (r je oglasil Tone:
"Ko so vas videli mati prihajati, so odvihrali gori po stopnicah. Zdaj se radi vas še enkrat češejo."
"Ven!" je ogorčeno vzkliknila Mina in s prstom * pokazala na vrata.
"Ven!" je zavpil tudi Novak, a njegov glas je bil bolj veder ko resen.
Tone je odšel, a se skozi okno spet splazil nazaj ir? se prislu-škovaje skril v kot. Mina je velela učitelju sesti, zavzdihnila je in začela: "Oh, tale Tone je strašen fant!"
"Res, prav strašen!" je pritrdil smehljaje Novak.
"Pred včerajšnjim je bil v šoli tepen."
"Aha — ali vam je to povedal ?"
"Vse mi pove. Kar je res, je res, odkritosrčen pa je, nikoli se ne zlaže in mi ničesar ne prikriva."
"To pomeni, gospodična, da je zdrav in nepokvarjen. Prav rad imam fanta."
"Da bi bil le nekoč pošten, zmožen človek!"
"Kaj vse naj bi bil," je mislil Tone v kotu.
"Zakaj pa tie bi bil pošten človek?"
Mina je odvrnila potrto:
"Če očeta ni pri hiši, je s fanti težko. Komaj leto je imel Tone, ko so nam oče umrli. Bernardu pa je bilo tri leta."
"Tone je prav živahen, Bernard pa tih deček, ki gre večkrat h gospodu župniku."
"Župnik in mati bi rada, da bi bil Bernard duhovnik. Drugo leto pojde v gimnazijo, kar v četrto. Za prve razrede ga pripravljajo gospod župnik."
"Bržkone ste bili tudi vi, gospodična, v mestni šoli?"
"Da, tri leta."
Nato je prišla mati. Nerodno in plaho1 je pozdravila učitelja. Novak ji je povedal o Tonetovi soudeležbi pri nameravani mladinski zvezi,- Ne da bi sedla, je odvrnila žena:
"Vprašajte Mino; jaz teh reči nič ne razumem." Potem mu je dejala, če bi popil čašico kave, in brž odšla v kuhinjo.
"Izmikajo se," si je dejal Tone v svojem kotu. "Le zakaj so se šli prej počesat?"
Novak se je začel pogovarjati z Mino o mladinski zvezi. Še enkrat ji je razložil smernice zveze in jo vprašal za mnenje.
Pa mu je smehljaje se dejala:
"Zdaj bi pa jaz rekla: vpra-
zumem teh reči!"
"Tudi ta se izmika," si je mislil Tone v kotu. A Mina se ni 'izmikala:'
"Nikar mi ne zamerite, gospod Novak, marsikaj, kar je v vaši šoli, se mi zdi nenavadno. Seveda sem vse zvedela od Toneta, ta je pa velik bahač in čenča."
Prisluškovalec v kotu je stisnil pesti in prisegel divje maščevanje.
"Toliko svobode je v vaši šoli."
"Ali je svoboda kaj slabega?"
"Ne vem, vendar mislim, da se pri fantih izcimi v nesramnost."
"Žal mi je, da tako rečete, gospodična. Ali je vaš brat Tone nesramen ?"	.
"Je!" je odvrnila Mina.
"Ni!" je zatulilo v kotu.
Oba sta se prestrašila. Tone se je prikazal iz kota.
"Le čakaj, Mina, kaj me tako špecaš! Le čakaj, tistega bahača ti bom že poplačal. Gospod učitelj, nikarte je poslušati! Rajši pojdite v kuhinjo k materi. Pravkar melje kavo in tedaj je zmeraj dobre volje."
Ker je Mina grozeče, vstala, je slutil Tone, da ni varno čakati na nadaljnja razmotriva-nja, marveč je bolje, da se s skokom skozi okno odstrani. Spravil se je v kuhinjo, kjer je mati mlela kavo.
Pritoževal se je radi Mine. Dejal je, da ga je koj, ko je učitelj prišel, izgnala iz sobe. Pa da je nato spet malo prilezel skozi okno in lepo vljudno sedel za* omaro. In da je slišal kako ga je Mina obrekovala in ga učitelju špecala. S psovkami ga je nazivala. In tega ni maral prenašati, pa ga je še enkrat vrgla ven, pa zdaj niti ne, kot se spodobi, skozi vrata, marveč skozi okno. Tega pa on ne dopušča in mati naj se ojunačijo, gredo v sobo in naj s pestjo udarijo po mizi in rečejo: "Strela božja, kdo je gospodar te hiše? Jaz! Mina, prepovem ti, da rečeš o mojem sinu Tonetu, da je neumen! In pristopil bo kot drugi predsednik k mladinski zvezi 'Mi bomo' — pa konec besedi! In kdor črhne še kakšno, mu že posvetim!" Mati je plaho, a ljubeče zrla besnega fanta. Navzlic Mini je bil njen ljubljenec; še pri prsih ga je imela, ko je oče umrl. S pokopališča je morala tedaj naravnost k zibelki, kjer je vekal lačni malček. Tako svetal spomin v nobeni ženski nikoli ne ugasne. Zato je zdaj nežno pogladila
"Ali greste in zaropotate, mati?"
(Dalle prihodnjič.)
DNEVNE VESTI
Kdo ne bi šel rad v te prijetne zapore?
Washington, 12. novembra. Včeraj se je vršila odprtija najfinejše in najboljše ječe na svetu. Nahaja1 se v Lewisburgu, in je pod zvezno kontrolo. Ti zapori bodo samo za one osebe, ki so prvič obsojene. Nihče ne bo poslan v te zapore, ako je bil že drugič obsojen, in tudi večji zločinci se ne bodo nahajali v teh zaporih. Nova ječa je veljala $3,400,000. V zaporih bodo imeli jetniki moderne spalnice, študijske sobe, kapele, posebne dvorane za predavanja, knjižnice, atletična polja za baseball in football, gimnazije, moderne delavnice, gledališče s spremikajo-čimi slikami, bolnišnico, kliniko in kafeterijo. Jera je narejena za 1,500 jetnikov. Zapori so zgrajeni v renesančnem Islbgu in zgledajo kot nekak impozan-ten samostan.
13 komunistov obsojenih v Washingtonu
Washington, 12. novembra. Danes je bilo tu obsojenih 13 komunistov, katere so aretirali, ker so razgrajali pred najvišjo sod-nijo ob priliki, ko je slednja se pečala !s takozvanim Scottsboro slučajem. Vsak komunist je bil obsojen v $100 kazni ali pa mora za 60 dni v zapore. Tudi zamorci imajo zastopnika v kongresu Chicago, 12. novembra. V tu-kajšnem 19. kongresnem okraju je bil izvoljen kot kongresman De Priest, zamorec. Sprva se je mislilo, da ga je porazil demokratični kandidat, toda pozneju poročila so ugotovila zmago zamorca Priesta s 5,000 glasovi. Priest je republikanec. Francija je kupila najmanjšo kneževino Paris, 12. novembra. 000 je francoska republika kupila najmanjšo kneževino na svetu, Monaco, kjer se zbirajo znani gemblarji. Poleg tega bo dobival knez do smrti $150,000 plače.
Demokrati bodo oddali 100,000 uradov
Washington, 12. novembra. Najmanj 100,000 uradov bodo oddali demokrati v Washingtonu in drugod po deželi, ko pride po 4. marcu predsednik Roosevelt na krmilo. Republikanci se bodo morali umakniti.
šajte mater, jaz vendar ne ra- dečka po laseh.
THE OLD HOME TOWN ^^.s.^ntorr.ce By STANLEY
MALI OGLASI
Naznanilo
Članice podružnice št. 25 so p r oš ene, da se polnostevilno udeležijo danes večer seje, ker imamo več važnih reči za rešiti. Obenem bomo obhajale štirilet-nico ustanovitve naše podružnice. Po seji bo seveda malo zabave. Pridite! Pozdrav.
—tajnica.
Mlado dekle
iz višje šole želi dobiti delo v kaki trgovini ali hišna opravila. Pozve se na 1005 E. 63rd St. Pokličite HEnderson 7309 Isto-tam se sprejme perilo ali se hodi na dom prat.	(270)
Zgubil se je
pes, spitz pasme, bel. Sliši na ime "Buddy." Pes nI imel licence. Dobi nagrado, kdor ga pripelje na 1171 E. 58th St.
(269)
Naprodaj
je ali pa se zamenja lepa farma, 260 akrov s poslopji vred, 42 milj vzhodno od Clevelan-da. Se proda ali zamenja za mestno lastnino ali za manjšo farmo. Vprašajte pri M. Epa-vec, 865 E. 185th St. Pokličite po telefonu po 7. uri zvečer KEnmore 0992-W.	(268)
THE FIRE CHIEF CAL-LS "THE BOYS T06ETHER FORTRE REGULAR FALL FIRE DR)LL_

■ © 1932 Lee W. Stanley Central Prew )|
i i r ■■-■-—n-......
-16-32
V najem
se da stanovanje, štiri lepe sobe, jako poceni, na 1238 E. 71st St., zgorej. Kopališče, podstrešje, klet in pralnica ter prostor v kleti za sadje. Vprašajte na 6211 Carl Ave. (Nov. 9. 11.14.)
:
Vaški apostol
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. TJ.
V državi Monaco je največja "industrija" hazardiranje in največja "produkcija" dežele so samomori.
itfitMIW«||i


ALIVESTE?.....J. ^co«
Model A (tudi model B) Maytag-, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
KEnmorc 1282
401 Engineer! Bldg. Mala 4126
Zvečer: 15621 Waterloo Rd.
K en more 1691
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
G411 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu soba št. 10
Tel. HEnderson 0919
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER „14TII, 10Q2
Videli bosti, ta vam bo	bilo, da so postali ljudje, ki so
dopadel! Kakršen je moj To-	se mu sedaj samo smejali, na-
ne — nak, nima ga para na sve-	pram njemu grobi, da so izgu-
tu!" Ure in ure jima je pri-	bili potrpljenje z njim in ho
povedoval o svojem Antonu, ta-	teli imeti mir pred njim, ter so
ko da je pričel že v pravem pomenu besede biti Tone četrti v tej zvezi — ne pa kot enakopraven, pač pa kot častitljiva osebnost, kakor neko viš.j6, od sreče obdano bitje. Petrova ljubezen je obsevala odsotnega s tako glorijo ljubezni, da se je morala Elizabeta češče vpraševati: "Ali je res na svetu tak Človek? Tak, ki je tako skozi in skozi dober? In ki ima vse, vse?" Pa tudi Marijana, ki se je morala razkošni Petrovi hvali češče smehljati, je pričela polagoma razmišljati o Tonetu, tako da je češče dejala: "Tvojega Toneta, tega bi pa že res kaj kmalu rada videla!"
Po vasi — ko so enkrat opazili, da ne pozna Peter Janez zvečer druge poti, nego ono k Marijani — so pričeli kmalu klepetati. Prvi so se smejali, drugi pa so psovali, ker pač niso mogli več za pol boglona-ja dobiti Petra Janeza za delo. Najprej so se vpraševali: "Kaj ga le, norca, vleče tja doli?" Potem so že govorili: "Saj je prav zares zacopran. Morebiti pa so mu kaj dale?" Zaključek pa je bil tak: "Je že lahko mogoče, da zna stara kaj več, kakor pa župo kuhat. Tujci f Človek nikdar ne ve, kakšni so. Od kje pa ste pravzaprav? Kje pa počnete tu pri nas? Najbrž so ju kje drugje nagnali! Zakaj pa — nu, to si lahko vsakdo misli!" Tako so pričele tiste govorice o Marijani. Ko pa je v poletju toča potolkla ves oves — tedaj je šepetanje postalo pravcato kričanje. Ovsu vendar pusti naš ljubi Gospod Bog rasti! Tedaj vendar ne bo Bog svojega lastnega ovsa zopet v zemljo .zabil?! Zato pa je moral peklenšček napraviti neurje — ali pa kaka taka, ki mu pomaga, da dela škodo ljudem! Stara Mahovič-ka — "ta črni" naj jo ima — je bila tudi "taka." In zadnjih pet let, odkar je ona umrla, ni bilo v dolini več hude toče. "Pač mora zopet biti kaka
v naši sredi! Po njenem imenu pa tudi ni treba na dolgo vpraševati! Tujci niso še nikdar nič dobrega prinesli."
ga čedalje bolj poredko vdi-njali. V dnevih, ko ni ničesar zaslužil, in ob katerih je zato delal pri Malarici, "ker ni imel baš slučajno nobenega drugega opravka," je počasi pojedel svoje male prihranke — pa da ni piiišla jesen in z njo mladi Šu-mar domov, tedaj bi se bil pač Peter Janez bil vpridigal v kaj slabo zimo.
Ob prvem srečanju — tri dni po povratku je bilo, in Tone se je resnično veselil svidenja z "dobrim človekom" in njegovo "debelo glavico" — ob prvem srečanju pa se je moral mladi Šumar smejati, kakor se ni še nikdar smejal. V nenadnem napadu občutkov je stal Peter Janez pred njim, kakor konj, ki ne more več vleči težko preobloženega voza. In tako mu je stiskal roko, da bi bil Tone gotovo vpil bolečine, da se ni tako od srca smejal Peter Janez pa ga je le neprestano gledal, debele solze so mu tekle, a iz sebe ni mogel spraviti besedice. — Toneta, da, Toneta je zopet imel! Temu je smel verovati! Ta je bil njegov! V njem je bila ljubezen ! — Tako je čutil Peter Janez. Ko pa je prišel do besede, bi bil pač najraje peljal Toneta takoj k Marijani. Tone pa, svojo mlado ljubezen v srcu in poroko po Veliki noči v glavi, je pač sedaj imel misliti o drugih stvareh, kakor pa o obisku pri Marijani, o kateri je sedaj prvič v svojem življenju čul. Peter Janez pa ga ni izpustil — vsaj' povedati mu mora vse. In kakor sta nekdaj kot šolarčka posedala, tako sta sedaj sedela na plotu.
Zvečer je dejal Tone očetu: "Glejte, oče, storite mi ljubav pa najemite Petra Janeza za drvarja. Saj je dober delavec . . . meni pa se smili!"
Stari Šumar je zategnil obraz, kakor da je vgriznil v kislo jabolko. "Pukljastega apostola v hišo? Da se mi bodo ljudje smejali!"
"Prosim, oče!"
Ko . je Peter Janez izvedel za te govorice, je občutil v svojem mozgu sunek in trepeta-nje, kakor ga občuti v svojem deblu drevo, ko se začne vihar. To pot prvič, odkar ga je evangelij ljubezni bil razsvetlil in prepojil njegove tri stote kakor luč jutro — to pot prvič je po stal v svoji veri v ljudi zmeden. In bolelo ga je to, kakor da mu je kdo stopil z okovanimi čevlji na srce. Pa je tudi to Peter prebolel. In smejal se je lahko in dejal: "I, no, ljudje so pač kakor otroci! Verujejo najneumnejše stvari! Samo povedati jim je treba!" Vsakogar, ki ga je srečal na cesti ali pa na polju, je prijel ter mu na prstih naštel vse dobre lastnosti matere Marijane in pa "ljubkost" Elizabete. In ko se je Marijana pritoževala nad neprijaznostjo sosedov, ko je postajala Elizabeta vedno bolj tiha, ju je tolažil: "Ljudje niso slabi . . . Nak, nak! Malo tako bolj trdo zraščeni so drug k drugemu, pač, to je že res! Pa bo že vse dobro — nikar ne skrbite . . . bom že jaz svoje napravil." In Peter Janez je pridigal na cesti poslanstvo svoje ljubezni, tako da
"Nu, da — radi mene!" • Tako je postal Peter Janez Šumarjev drvar. V svoje veselje — in v svojo žalost obenem. Kajti že takoj clrugi dan — kot župan je bil Šumar dober politikar ter je hotel skriti Petra vsaj za nekaj časa ljudskim očem — že drugi dan je bilo treba odriniti pod hrib, v kočo. Sedaj ni bilo Petra po _ cele tedne v vas. Tudi v hudi zimi ne. Le za prav velike praznike. In na ljubo Marijani in Elizabeti ni minil noben tak praznik, ne da bi Peter Janez govoril vaščanom na dušo, ne da bi čutil na svojem srcu okovanih čevljev.
Tedaj so se neke noči poba-lini bili spravili nad Marijanin dimnik. Zadnjo nedeljo pa je Peter Janez poiskal fante v gostilni, da jim spregovori nekoliko o dobrem razumu ter da jim "v vsej dobroti" spregovori še kako besedo. In tedaj so ga vriskajoč in ukajoč premi-kastili, ne da bi se bil niti najmanj branil — kajti "tisti ki bije, ne more imeti ljubezni, a tisti, ki ima ljubezen, ne sme biti!"
Pukljasti apostol je pričel postajati mučenec svoje lastne ljubezni.
Sedaj pa je prišla še "ta grda" stvar o hudiču, s katerim
mu je bil češče jezik truden, timate Marijana in Elizajbeta Edino, kar je s tem dosegel, je "opraviti" — on sam pa je bil
vendar hudič, ki je krščanski Tonetov seženj zdrobil! "Tako delajo ljudje! Tako govore ! Tako premaličijo dobro v slabo!"
In sedaj je še Tone postal eden onih, ki nimajo "resnične ljubezni"!
Cešče, ko je Peter Janez gori v gozdu podrl kako drevo, se je iz usmiljenja do padlega drevesa vprašal: "Tudi ono mora imeti svoje življenje . . . sicer gotovo ne bi rastlo. In pač mora občutiti dobri dež in gorko solnce! ... Pa bolečino ravnotako? Kako mora biti ubogemu drevesu, kadar se za-seče sekira v njegov zdrav les ?"
Sedaj je vedel tudi to! Saj je čutil to na lastnem telesu!
Obraz v potu, sopečih prs je prišel Peter Janez pred farovž ter potegnil zvonec.
6.
Kakor splašeno kričanje gosi, ki jo je preplašil lovec, tako se je oglasil v veliki farov-ški veži zastareli zvonec. Devica Katra, po mestno oblečena suhljata oseba, kakih šestdesetih let in s trdim obrazom — obraz, kakršnega imajo stare ženske, ki niso postale žene, pač pa so vse svoje življenje in svojo mladost izgubile v delu— Katra je hotela baš nesti gospodu župniku popoldanski "ko-fetek" v pisarno. "Ježeš, Je žeš," je zavpila v strahu in jezi, "kdo pa vleče tako za zvonec?" Potem pa je godrnjala pred se: "Gotovo bo treba koga deti v sveto olje! Gospod pa lahko spet letajo naokoli . . . v nedeljo."
Kmetje pa so trdnega življenja: ne umrejo kar tako na hitro. Kofe pa se omrzne v petih minutah. Zato je tudi najprej nesla kavo v pisarno.
Pisarna je bila precej velika, zelo udobno, po starem načinu opremljena, vse povsod ob stenah omare s knjigami, nasičena tobakovega dima, zakurjena, da se je človek v njej kar pričel potiti, pa tudi nekoliko temna, ker so bila mala obokana okna zastrta s težkimi platnenimi zavesami. Za belopo-grnjeno mizo je v spalni suknji ležal na zofi gospod Felici-jan Vodnik. Medtem ko je vsled temice, ki je vladala v sobi, moral držati časopis, katerega je čital, skoro tik oči, je počivala porcelanasta pipa na tleh. Modrikast siv oblak dima je obdajal časopis in glavo, ki je bila za tem skrita. Ob kuharičinem vstopu je gospod Felicijan pobesil časopis ter pihnil v oblak, da ga nekoliko razžene. "Kdo pa je zvonil, Katra?"
"Najprej bodo spili svojo kavo, prečastiti!" je odvrnila kuharica. Sumnjo, zakaj je nekdo zvonil, je zamolčala, kajti vedela je iz izkušnje, da bi gospod Felicijan pozabil na najboljšo kavo, ako bi ga kak bolnik klical. "In kdo je tisti tepec, ki tako ravna z zvoncem . tega si moram še prej ogledati."
"Katra, Katra! Že zopet mi godrnjaš, kaj? Stopi raje in odpri vrata! Morebiti me kdo želi ... pa še v sili."
"Naj spijejo kofe! Drugo se ne mudi tako!" Sedaj je zvonec zopet pozvonil še močneje nego prej. "No, no, no, no!" je dejal župnik dobrodušno ter se skušal dvigniti. To pa ni bila lahka stvar. Kajti v zofi se je bila tekom let napravila velika udrtina, kjer se je dalo pač lepo ležati in počivati; vstati iz nje pa je bila druga "rih-ta" — za gospoda Felicijana bi bilo treba skoro škripca. Obi čajno mu je pomagala pri tem Katra. Sedaj pa je morala, razdražena vsled ponovnega zvonenja, godrnjaje ven v vežo, da odpre vrata. Ko je ugledala na pragu Petra Janeza, ji je presenečenje najprej kar vzelo besedo. Da bi se ta pre-drznil tako vleči zvonec — tega si ne bi nikdar mogla misli ti. "Kaj ti je treba, da delaš tak šunder . . . ti . . . ti po-
vzročitelj vsega nemira v občini?!"
Tudi Peter Janez je tako so-pel, da ni mogel spraviti besedice iz sebe. Ker pa je Katra še vedno stala na pragu, jo je hotel kratkomalo malo odriniti. Tedaj pa se je Katra stresla, resnici na ljubo povedano: tako malo v strahu vendarle — "Na, ti pa znaš maniro! Tu zunaj boš počakal. Najprej povem gospodu župniku, kdo je .orišel."
Šla je v pisarno. Gospodu Felicijanu se je medtem posrečilo, da se je postavil z lastnimi močmi na noge. "Katra," je karal nekoliko nejevoljno, ker je slišal, kaj je bila zunaj govorila, "kolikokrat ti bom moral še povedati, da ne bodi z ljudmi tako neprijazna! Zato sem pač tu, da se zatečejo k meni, kadar rabijo v sili tolažbe!"
"I, seveda, kadar so veseli, jih ni zraven!"
"Nu, da z veseljem že lahko vsakdo sam opravi, pri tem mu ni treba pomočnika!" Gospod Felicijan je položil blazino na mesto, kjer je bila v zofi vdr-tina, ter zopet sedel. "Kdo pa je zunaj?"
"Tisti nemški nori Peter!" Katra je nalila skodelico.
"Tako? Tako? Dobri Peter Janez! Saj res, tega sem bil pozval k sebi! Le daj, naj vstopi!"
Katra je sladkala kavo. "Sedaj jim pa povem, gospod . . sedaj naj le enkrat pustijo ma tisto svojo dobrohotnost, pa naj opero temu nespametnemu teličku glavo tako, kakor se prišika! Saj jim ne povzroča drugega, kakor škodo!" Katra je namreč smatrala Petrovo razpoloženje za pridiga-nje kot nekako proti njenemu gospo'du naperjeno konkurenco. 'Ako bo vsak tepec na cesti pridigal svetu božjo besedo, za-caj naj bi potem še metali denar stran, da študirajo za gospoda? In kar se tako po cesti kriči, tudi nima več potem nobene veljave v cerkvi! . . . Naj mu le pošteno povedo!"
Gospod Felicijan Vodnik je nagubančil čelo, kakor da ga nekaj boli. Vendar pa je molčal — kajti vedel je, da ne opravi Katri ničesar, kadar se ji je šlo zares — ali pa če si je samo domišljevala tako za koristi farovža. Katra je umaknila oblazinje-
V BLAG SPOMIN
prve obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
Ignac Lijznar
ki je preminul in za vedno za-tisnil svoje trudne oči dne 14 novembra, 1931, še vedno objokovan od svoje neutolažljive soproge in hčere.
Eno leto—dolga doba sedaj potekla je, a solza še nešteta zaliva nam srce.
V	žalosti in v veselju misli nam nazaj hite,
ko skupaj smo živeli srečno. a zdaj počivaš tukaj sam.
V	spominu nam ostaneš vedno, ljubi oče in soprog,
V	upanju, da bo nas združil enkrat skupaj ljubi Bog.
Žalujoči:
Mary Luznar, soproga. Mary, hči. Cleveland, O., 14. nov., 1932
nni
t t
I t
bo popolen uspeh, ako jo \
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
t
ni naslanjač, ki je stal poleg mize, zato pa je prinesla od peči sem trinogo stolico, "kmečki stol," kateremu niso mogle vsake jerhavke škoditi. Nato je stopila k vratom ter dejala v vežo: "Le' pridi, ti!"
Peter Janez se je prikazal pri vratih. Glavo je moral skloniti, predno je vstopil. Ko pa je videl prijazni pogled, s katerim ga je gledal gospod Felicijan, se je pomiril in pričel tudi mirneje dihati. "Hvaljen bodi Jezus Kristus, gospod župnik!" Peter Janez se je prekrižal, kajti njemu je veljal tudi farovž tako za pol cerkve.
Prečastiti je potegnil krepko iz pipe ter mu namignil z roko. "Tako, Peterček! Lepo, da si prišel! Le sedi semkaj k meni ... Ti, Katra, pa stopi in prinesi še eno skodelico, saj bo tudi Peterček rad pil!"
"Na, na . . . na, na," je je-cal Peter. "Samo govoril bi rad . . . samo govoril bi rad malo."
Katra pa je izjavila: "Za dva ne bo zadosti," ter odšla iz izbe.
Zopet je, gospod Felicijan nagubančil čelo. "Pridi, Peterček, sedi semkaj k meni."
Ponižno se je zrinil Peter od strani na stol. Ta otežitev s tremi stoti pa je skočila uboge-
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877
NA TA NAČIN INDIJSKI ČARODEJ SKUŠA IZPROSITI OD BOGOV POTREBNEGA DEŽJA
mu stolu v noge. Krknil je in že je sedel Peter Janez poleg polomljenega stola na tleh. Kar bled je bil, ko se je pobral. "Nikar naj mi ne zamerijo, gospod župnik . . . povsod moram povzročati nesrečo . . ."
Katra, ki je čula ropot, je planila skozi vrata. Najhujši strah jo je vsekakor minil, ko je videla, kako se prečastiti smeje. Ko pa je ugledala, kaj je Peter Janez napravil s stolom, je postala v obraz temno-rdeča. Gospod Felicijan pa ji je ploho takoj zaprl, rekši: "Prav ti stori! Ko bi bila pustila oblazinjenega na svojem mestu — ta bi vzdržal!"
Tiho je odnesla Katra ostanke stola iz izbe. Pri tem pa je
loŠEPH lOGRIN
ODVETNIK
pustila vrata le priprta. Gospod Felicijan je to opazil in se je namuznil. Nato je sam postavil pred Petra "oblazinjenega." "Tako, Peterček, ta se ne bo podal!"
(Dalje prihodnjič.)
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
5353234848485323484802020002004802020000000000020000010101000200020100000602