Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
1/

" . ' i" V L


List slovenskih delavcev v cAmeriki
&
The first Slovenic Daily in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.
	Bmtered » Second-Claez Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, H. Y„ under Act of Oontreee of March 3. 187«.		---
NO. 227. — STEV. 227.	NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 27, 1905. — V SREDO, 27. SEPTEMBRA, 1905.		LETNIK XH. — VOL. XIL
Washingtonske novosti. Za sprejem predsednika.
PRENOVITEV BELE HIŠE JE DO-GOTOVLJENA — PREDSEDNIK PRIDE Z RODBINO V SOBOTO V WASHINGTON.
Panamska komisija se je napotila v Panamo, da si ogleda pre-kopovo ozemlje.
POMOŽNI MORNARIČNI TAJNIK.
Washington, 27. sept. Bela hiša bode te dni docela prenovljena in pripravljena za predsednikov sprejem. Predsednik pride s svojo rodbino v soboto v Washington.
Kljub temu, da so Se le pred par leti izdali pol milijona dolarjev za prenovitev Bele hiše, je še vedno popravljajo. Ved.no je treba nov n dekoracij, pohištva itd. V "zelenem parlorju" treba je <stare svilene ta-nete nadomestiti z novimi, ker so stare, ktere so služile" le dve leti, nekoliko obelele. Ves souterrain je na novo preslikan. Največ je pa bilo dela v kuhinji, kjer je radi mnogih gostov vedno obilo dela.
• • •
Inozemski Člani jjosvetujoeih in že-nerjev panamskega prekopa so danes odpotovali v Boston, da pregledajo ljvmošnji nasip. (M tam potujejo Ev New York in dalje na panamski 1st-
mus, da ogledajo prekopovo ozemlje. • • •
Pomožni mwTwwfli tnjnit'c Darling
odpotorval je v Bennington, Vt., na kar v četrtek pridruži v New Yor-ku panamske j komisiji in odpotuje
v Panamo.
DELODAJALCI IN PREMOGARJI.
Konference za "Lockout" premogar-jev, se ne bodo vdeležili vsi lastniki premogovih rovov.
Pittsburg, Pa., 26. sept. Poročilo o nameravanej odslovitvi vseh premoga rj<'v je tukaj obbudilo veliko senzaciji . Nekoliko lastnikov premogovih rovov je pa brez ovir izjavilo, da ne bodo odšli, k konvenciji lasnikov ro vov ktera se b« de vršila v Cbieagu, Oni so že dobili tozadevna povabila in dobro vedo o čemu se bode sklepalo. J< hn Jones, drugi največji lastnik premogovih rovov v Pittsburgn, izjavlja, da ne odobrava boja proti organiziranim delavcem in da je uver-jen da lastniki rove v ne bodo pridobili svojih tovarišev od mehkega premoga za boj proti organizaciji premogar-jev.
The pace that kills.
V New Yorkn s<. umrli trije premožni trgovci za srčno hibo, ker v svojem poslu niso imeli nikdar miru. Voz ulične želcznice za kterim tečemo d( čim mu drutri voz neposredno sledi; lunch ali kosilo, ktero povžijemo v saloonu stoje, business, business, business po dnevu — in frak zvečer, — to je "the pace that kills."
Električne lokomotive.
Pittsburg, Pa., 26. sept. New York, New Ha wen & Hartford Railroad Co. je narof-iia pri Westinghouse Electric Co., 25 električnih lok. motiv, kterih vsaka bode tehtala 78 ton. Lokomotive bodo rabili za lokalni pn met. Vozile bodo po 200 ton težke vlake po 26 milj daleč vsako uro. Ker pa b< do vlaki le majhni vozile bod<- z hitrostjo po 60— 70 milj na uro. Vsaka lok< motiva bode imela po štiri motorje, vsaki po 400 konjskih sil.
V blaznico mesto k poroki.
Utica, N. Y., 26. sept. Tnlia Green, ktera je še pred par dnevi služila pri nekej rodbini v Carthagu, postala je na potu v pravoslavno cerkev v Svra-cusi, kjer bi se morala vršiti njena porr ka, — blazna in je v hotelu, kamor so jo potem odvedli, razbila okna in pohištvo. Kasneje so je prepeljali v bolnico. Njeni prijatelji trdijo, da je bila v poroko prisiljena, in da je svojega bo4očega soproga nepopisno čr-tila.
Taifun v Manili.
V razvalinah.
GLAVNO MESTO FILIPINSKEGA OTOČJA JE DELOMA RAZDEJANO. — OGROMNA ŠKODA.
Na stotine hiš je deloma popolnoma deloma le nekoliko razdejanih.
8000 LJUDI BREZ STREHE.
Manila, 27. sept. Grozni taifun, kakoršnjega že ni bilo od leta 18S2, je včeraj tukajšnje mesto obiskal. Na stotine hiš, med temi tudi dve cerkvi in jeden hotel, je razdejanih. Vihar je mnogim drugim hišam odnesel strehe in jih razdejal. Mestni del, v ikterem bivajo domačini, je popolnoma opuetošen. Mnogo cest je preplavljenih in veter je izruval največja drevesa. Vihar je bil tako jak da je prevrnil najtežje tovorne vozove. Tudi brzojavne in telefonske naprave so razdejane.
Železniški promet je ustavljen in vse ceste so prazne. Vsi tirovi uličnih železnic so pokvarjeni in zvečer je vladala v mestu popolna tema.
Na policijskih postajah stanuje 5000 in v cerkvah 3000 ljudi, kterim je vihar uničil vse jkar so imeli. Hrano dobivajo sedaj od mesta. Pet Fi-lipincev, jned njimi dva policaja, je bilo inmirtenih in nad 200 osob je ranjenih. Vihar je razsajal do 71,-* ure zvečer in še le potem so pričeli odstranjevati razvaline iz ulic. Trgovina in delo popolnoma počivata.
Mnogo so prestala vsi cd taifun-a »redtnestja Bcnendo, Tondo in San M iguel.
So-li ladije v luki izdatno poško-lovane, ni znano, kajti vsled groznega leževja ni 'bilo ničesar videti.
Banka bankerot.
Kansas City, Mo., 26. sept. Kansas City State banka je prostovoljno naznanila bankerot in prenehala z poslovanjem. Imenovana banka je posodila $168.000 pnpalej banki tvrdke Salmon v Clintonu, Mo.
Z Bogom Komura!
Baron Komura je < zdravel in odpotuje danes na Japonsko. Zahvali naj se os- di, da je bil bolan in da je New York tako daleč od Japonske, da ima-ji, njegovi rojaki dovolj časa mirno premišljava t i o — Portsmouthu.
"La mano nera."
Rev. Giuseppe de Monte, rektor katoliške cerkve v Dunmore, Pa., dobil je iz Brooklyn«, N. Y., pismo od tajne organizacije "T,a mano nera," ktera mu ukazuje' naj pripravi $ 600 ako se hoče rešiti smrti. De Monte je izročil pismo policiji
O požaru v Butte, Mont.
Požar, kteri je razsajal v Butte, Mont., minolo nedeljo .napravil je za $600,000 škode. Le $550,000 škode se pokrije s zavarovalnino. Največjo, toda s zavarovalnino popolnoma pokrito škode ima Symons Dry Goods Co., namreč $300,000.
Filipinski dijaki.
Tz Washingtona dospelo je v Chicago, HI., 50 mladih Filipincev, kteri nameravajo študirati na raznih ameriških vseučiliščih.
Sveti Elija se hvali.
Znani prorok sv. Elija Dowie je čeraj naznanil, da je meti njegovimi •'spreobrnjenci" tudi angiežki kralj 2d ward.
65 konj zgorelo.
V	Wilmingtonu, Del., zgorel jr lev tvrdke McDaniel. Zgorelo je 6." onj in 150 vozov ter kočij in mnog ena ter ovsa. Škoda znaša 50 tisoT
tolarjev.
Umor in samomor.
V	Harpersfieldu, Ohio, ustrelil jc "71etni William Harvey ,kteri je še! 7. blaznice v Clevelandu, Ohio, svoj* '•progo in samega sebe.
MILIJONE
goldinarjev je bilo le po Slovencih in Hrvatih poslanih po
Fr. 3akterju, 109 Ureenwich St., New York, t »taro domovino, a nijeden cent se ni tgubil. To priporoCa to trrdko bolj nego debela knjiga.
Proč od Avstrije!
Gibanje za neodvisnost Ogrske, oziroma na popolno ločitev od Avstrije hitro narašča. Ljudstvo zahteva splošno volilno pravico. — Cesar Fran Josip se bode končno vendarle vdal. Do revolucije še ne pride.
IZGREDI V BUDIMPEŠTI. — MNOGO POLICAJEV SO PRINESLI RANJENIH V BOLNICO. — VSE POLNO IZGRED NIKOV AR ETOVANIH.
Demonstracija proti avstrijskemu ministerskemu predsedniku b. Gautschu.
Budimpešta, 26. sept. Tukaj je vse narobe in izgredi so se že pričeli. Ker Fran Josip ni hotel privoliti v zahteve Madjarov, nastala je vsled tega kriza ,kakoršnje na Ogrskem že dolgo vrsto let ni bilo, tako da čas ni več daleč, ko se prične med Mongolci splošna revolucija. Sedaj so se jeli strani.d neodvisnosti pridruževati celo zmerni elementi, tako da nihče ne ve, kaj se zarnore zgoditi, ako pomislimo, kako hitro se Madjari razburijo.
Prva kri sedanje krize je že pro-lita. V minolej noči je v Budimpešti le malokedo spal in na vseh ulicah so vršili nemiri. Množice ljudstva so ikorakale po ulicah, prepevaje narodne pesmi. Pred spomeniki slovaških renegatov vršile so se velike demonstracije. Kjerkoli se je pojavil kak Nemec, so ga nepopisno pretepli iti policija je le s skrajnim naporom zamogla vzdrževati red. Mnogo policajev je bilo ranjenih in so jih morali odvesti v 'bolnico. Dasirav.no so policijo izdatno pomnožili, ni zaimogla vzdrževati redu. Veliko število iz-grednikpv so zaprli.
Vse kaže na to, da je revolucija pred -vratini. V kavarnah in drugih javnih prostorih se ne govori o drugem, nego "kedaj se prične revolucija". Časopisje jednoglasno agitira za vstajo.
V Tiszaloku zbralo se je mnogo mož pred cerkvijo, kjer so na to prisegli, da se bodo borili za svobodo do zadnje kapljice krvi.
Budimpešta, 27. sept. Splošna razburjenost neprestano ra^te. Stranlka neodvisnosti je tekom zadnjih dni hrezdvomno pridobila mnogo novih pristašev, in sicer na račun liberalne stranke. Na ljudskih shodih se zboro-valei odkrito izjavljajo za popolno ločitev od Avstrije in v istem smislu piše tudi vse madjarsko časopisje. Mnogi časniki so mnenja, oziraje se na Fran Josipov© namera vanje raz-
pustiti državni zbor, da so bile januarske volitve zadnje pod vlado Pran Josipa. List "Fiiggetlen Magyar-orszag", kteri je objavil revolucionarno pesem "Fran Josipova pest", je bil zaplenjen. Enaika osoda priča kuje tudi razne druge časopise. ; Ako vpoštevamo vzrujane govore prebivalstva, pridemo do prepričanja, da se ločitvi Ogrske od Avstrije ni mogoče več izogniti.
Po mestu se aned drugim širi govo j riea, da namerava Fran Josip kot ogrski kralj odstopiti v slučaju, da pri prihodnjih volitvah strauka neodvisnosti zopet zmaga. Kot autokrat mu bode sledil nadvojvoda Fran Ferdinand. Da pride pred 30. oktobrom do revolucije, 111 misliti, kajti zadeva še ni dosegla odločilne kritične točke.
Fran Košut izjavlja, da je prepričan, da cesar Fran Josip še ni govoril zadnje besede. Apponyi in Banffy sta izrazila željo", da si ne želita revolucije, ker se baje bojita poraza.
Dunaj, 27. sept. Ko so včeraj zopet odprli avstrijski državni zbor, so razni poslanci priredili buino demonstracijo proti ministerskemu predsedniku baronu Gautschu. On je namreč svetoval cesarju Fran Josipu, naj na Ogrskem ne uvede splošne volilne pravice. Kaikor hitro je prišel Gautseh v zbornico, so mu poslanci klicali: 4' Odstopi!" " Resigniraj !''
Ko se je vihar polegel ,naznanil je Gautseh, da se hoče avstrijska vlada poštem) držati z Ogrsko sklenjenih dogovorov. Ako pa Ogrska v to ne privoli ,potem bode vlada storila vse potrebne korake, da čuva avstrijske koristi.
Bivši ogrski ministerski predsednik baron Fejervary dospel je danes semkaj, da se posvetuje s Fran Josipi m o koraliih, ktere je treba sedaj ukreniti na Ogrskem. Sedaj se tu sro-vori, da namerava Fran Josip imenovati za Ogrsko povsem — klerikalni kabinet.
VARANI SCHULTZ.
Njegova nevesta je dospela semkaj kot — soproga druzega.
Pre«l kakimi tremi leti je ostavil Fred Schnltz svojo rojstno vasico bli-zo Hamburga in se izselil v Ameriko. Ku se je doma poslovil je dejal svoji dragi, imenom Frida, da mora priti za njim, kakor hitro se mu bode posrečilo vstanoviti tukaj svoj dom. Schnltz je nedavno, plačal zadnji rok svojega dolga na zemljišče, ktero je kupil v Metuchemu, N. J., na kar je poslal Fridi obljubljeni vožni listek za pot preko oceana.
Minoli ponedeljek d< spela je semkaj z parnikom "Graf Waldersee" in včeraj se je izkrcala na Elis Islandu. Schultz je tudi prišel na otok toda 1 na ga ni videla. On je pa opazil d se je držala za roko druzega, imenom Gustav Wagnerja, kteri je bil v Nemčiji Scbultzov tekmec. Iz Hamburga je dospela kot Wagnerjeva soproga — sj tako je bilo vknjiženo v parniko-vem imeniku.
Schultz se je žalostno vrnil v Me-tuchen, kjer upa, da bode srečni soprog saj toliko p<.žten, da mu bode vrnil denar, kterega jej je poslal za pot v Ameriko.
Vsekako se je pa Scbnltzova afera zaključka srečnejši^ nego ona necega drnzega Nemca, čegar izvoljenka in zarc čenka, od ktere se je pred dvemi leti poslovil in odšel v Ameriko, je dospela včeraj semkaj s zdravimi in čvrstimi dvojčki....."Moji niso," dejal je ženin in zginol. Mater in potomstvo bodo poslali v Nemčijo.
Naša vojvodinja.
"Naša vojvodinja" oziroma z vojvodom Marlborough poročena Consu-elo Vanderbilt, je zb< lela ža vratobo-'om, radi česar je morajo newyor§ki zdravniki zdraviti O njene j "bolezni" bode natančno in točno poročalo newyorško dvorno časopisje.
FRANCIJA IN VENEZUELA.
Konferenca med Zjed. državami in Francijo o Venezueli.
Paris, 26. sept. Ministerstvu ino stranih del se poroča, da se je včeraj francoski poslanik v Venezueli M Tarigny posvetoval z posebnim odposlancem Zjed. držav. Calhounom, c zadevi francoske brzojavne družbe kterej je, kakor znano, predsednik Castro zabranil nadaljnu poslovanjt v Venezueli. Tukajšnja vlada bode ča kala, da vidi kako izpade posvetovanje med zastopnikoma Francije in Zjed držav predno nastopi proti Venezueli,
Washington, 26. sept. Položaj radi Venezuele je še nespremenjen. Kakor se poroča o zadevi državnemu oddelku je francoska vlada pozvala Venezuelo naj prekliče noto, z kteru je prekinila vse diplomatične odnošaje z francoskim poslanikom. Dosedaj se venezu-elska vlada še ni zmenila za ta poziv in tukaj so zelu radovedni, kaj bode vkrenila Francija proti Venezueli.
Zvezini komisar je včeraj zaslišal Venezuelca Vincent« Perez Leona, ▼ zadevi nastopa venezuelske vlade pxo-, ti newyorskej asfaltnej družbi. Imenovano družbo je veaezuelska vlada tožila za $11,000.000 odškodnine, ker je leta 1901 podpirala vstajo generala j Matosa proti predsedniku Castru. ! Leon kteri je bil v službi asfaltne : družbe izjavlja, da je Matos zahteval j za revolucijo $ 10.000, kterih pa ni dobil. Alsfaltna družba ga je odslovila, ker je sočustvoval z revolucijo. Predsednika Castra je imenoval tiranom in izjavil: "Jaz sem nasprotnik vseh tiranov in radi tega ne morem podpirati predsednika Castra.
Rumena mrzlica
V NEW ORLEANSU IN DRUGIH JUŽNIH MESTIH SO NOVI SLUČAJI BOLEZNI ŠE VEDNO NA DNEVNEM REDU.
Bolezen se v Hamburgu, Miss., vedno bolj razširja.
V MISSISSIPPIJU. -o-
New Orleans, La., 26. septembra. Tekom zadnjih 24 ur zbolelo je v tukajšnjem mestu 37 nadaljnih osob za rumeno mrzlico, tako da znaša skupno šterilo dosedanjih 'bolnikov 286S. Včeraj so le tri osobe umrle za rumeno mrzlico, dočim je 282 bolnikov v zdravniŠkej oskrbi.
Sedaj se tudi zatrjuje, da še ni za gotovo določeno, bode-li orišel predsednik Roosevelt dne 24. oktobra v New Orleans.
V Pensacoli, Fla., se rurena mrzlica vedno bolj razširja. Danes sta umrli dve osob i za rumeno mrzQico, tako da se je od sobote nadalje pripetilo že 9 novih slučajev; 32 bolni-ikov je v zdravniškej oskrbi. Država Arkansas je odredila karanteno proti oranžam, ki prihajajo iz Floride.
VNew Orleansu so včeraj odprli dva gledišča ,ktera dobro poslujeta Prihodnji teden bodo odprli še dve nadaljni gledišči. Število potnikov, ki prihajajo po železnici v Louisiano, postaja vsaki dan večje.
Jackson, Miss., ?6. sept. V Hamburgu se rumena mrzlica izredno hitro razširja. Danes je zbolelo 9 osob, od .kterih je jedna umrla. V Natohezu so zbolele danes tri osobe; iz Vicks-burga se poroča o jednem, iz Golf-porta o štirih, iz Roxico o jednem slučaju rumene mrzlice.
Rusija in Anglija. Ob indijskej meji.
\NGLIJA SE BOJI, DA JEJ RUSIJA NE VZAME INDUO IN UTRJUJE MEJE.
Ruski vpliv v Perziji neprestano raste. — Nova železnica.
PARALELA: PERZIJA — MAN-DŽUR.
London, 27. sept. Semkaj se že dalj Jasa redno poroča, da je liusija svojo agitacijo v Perziji v novejšem času jXKlvojila, radi česar je njen vpliv tamkaj tolik ,da se sedaj za Anglijo nihče več ne zmeni, dasiravno je še nedavno imela Anglija tamikaj glavno besedo. Ker se na ta način Rusija vedno bolj bliža indijskej, oziroma angležkej meji, je sedaj Indija kupila pri Pešavarju, 10 milj daleč od zgodovinskega prelaza Kibera, tri štiri-jaške milje veliko zemljišče, kjer bo ustanovila eentralo velike vojaške posadke. Vrhu tega namerava Anglija graditi tudi železnico skozi imenovani prelaz, tako da bode v vsakem slučaju lahko poslala poljubno število vojaštva na mejo, in da se pripravi na vojno z Rusijo.
Ruska vlada igra sedaj v Perziji isto vlogo, kaikor svojeeasno v Man-džuru.
.?,":' ■-' i! -LV-" »i.

GROZOTE V CONGU.
Francoska in nemška grozodejstva v Afriki.
Paris, 26. sept. Tukajšnji "Matin" poroča, da je pokojni potnik po Afriki v svojem p« Tfcčilu obtožil razne francoske častnike in generalnega go-vernerja francoske Congo Emile Gen-tila, kteri vsi so kar na debelo morili zamorce. Governer je večkrat ukazal ženske obesiti za noge, nakar so morale tako viseti, dokler niso umrle. Več zamorcev je ukazal toliko časa bičati, da so uinrii. Časopisje jednoglasno zahteva, da se governer nemudoma pozove domov.
Capetown, 20. sept. Tukajšnji list "Argus' objavlja poročila o barbarskemu obnašanju nemških vojakov v jujrozapadnej nemškej Afriki. Barbarski Nemci obešajo ženske in otroke, na kar streljajo nanje. Tudi ranjene običajno pomore.
Komura ozdravel.
Japonski mirovni pooblaščenec baron Komura je v tc liko okreval, da zamore sedaj New York ostaviti. Odpotoval bode danes popoludne z tajnikom Sato v Vancouver, kjer se vkrca na parnik Empress of India in odpotuje v Yokohamo.
IZMUČEN ŽELODEC.
Tako se je nek dobro znani zdravnik izrazil, ko so ga pozvali k nekem bogatem bolniku. Neprestano in trajno vzrujanje v poslu družabnem in zasebnim življenju je tako vpljivalo nanj, da je postal njegov želodec izmučen, in za kako delo nesposoben. Vrhu tega je bilo pa tudi zdravljenje nepopolno, kajti bolnik je rabil mesto zdravil — strup. Alkohol in jako al-koholižne pijače so strup in največji vdarec. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino zdravilo, jedin počitek, in jedino ozdravljenje želodca. Ono koristi vsakemu želodcu, ono ojači prebavljanje vsake hrane in poveča okus. Kakor hitro opazite, da vaš tek ni več v redu, oziroma, da je manjši, da VaSe meči pojemajo in da vaš sestav ni več v redu, ter da izgubljate težo, rabite Trinerjevo grenko vino in tako se bodete gotovo izognili vsem nevarnim boleznim. V lekarnah Joe. Triner 799. So. Ashland Ave. Chicago
m	*£Sfl
Otrok se je hotel vsmrtiti.
Štirinajstletna Marija Lognadra, 331, istočna 14. ulica v New Yorku se je včeraj prepirala z svojo sestro in se je pri tem tako razburila, da je jm»-tein bila laudanum. Otroka so prepeljali v bolnico Columbus in ko se je zopet zavedla, hotela je skočiti skozi okno, kar so jej pa jvav« časno preprečili in jo kasneje premestili v bolnic*. Bellevue.
Štrajk črkostavcev.
Rochester, N. Y„ 26. sept. Črkostav-ci tukajšnjega dnevnika "Post Express" so pričeli včeraj p. noči štraj-kati, ker jim je to unija vkazala. Čr-kostavci štrajkajo za vpeljavo osem-urnega dela in povišanje plače. Časopis je že dobil druge stavce iz New Yorka in list izhaja kakor preje. Premogarji v Ohio ne bodo štrajkali.
Columbus, u.. 26. sept. Tukajšnji lastniki premogovih rovov izjavljajo, da premogarji mehkeira premojra v O. ne bodo Štrajkali za < semurno dnevno delo, kakor trdijo njihovi tovariši od trdega premoga.
Hiša se je podrla.
Buffalo, N. Y., 26. sept. Včeraj popoludne se je na Ferry St., blizo Herkimer St., podrlo novo, še ne dodelano poslopje. Zidovje je pokopalo deset delavcev. Osem ponesrečencev so kmalu odkopali, dočim sta dva usmrtena še pod razvalinami. Sedem ranjencev je tako težko poškodovanih da so jih morali prepeljati v bolnico. Poslopje je bilo last T. Crowleva. Bilo je pet nadstrr pij visoko.
Kitajski bojkot končan.
"Washington, 26. sept. Naš generalni konzul v Shanghaju poroča, da tamkaj in v okolici o bojk« tu proti ameriškem blagu ni več duha ne sluha. Trgovina se sedaj vrši tako, kakor preje. Položaj je ugoden.
Sneg v New Hampshire.
Mount Washington, N. H., 26. sep. Bližnje gričevje je pokril 6 čevljev visok sneg, kteri sega navzdolj vse do Half Way House. Toplomer kaže le 26 stopinj toplote.
Vesti iz Rusije. Zemstva in duma.
ZEMSTVA IN KONGRES RUSKIH
MEST PRIPOROČA VELIKO UDELEŽIT EV PRI GO-SUDARSTVENI DUMI.
Samo dva delegata sta bila za bojkot. Govori poljsko-litvinskih delegatov.
ŽELJE SIBIRCEV. -o--
Moskva 26. sept. V hi2i kneza Čer-batova pričel se je včeraj vseruski kongres zerastev in mest iz vse Rusije, ikakor tudi poljsko litvinskih pokrajin. Kongresu prisostvuje tudi zastopnik moskovskega generalnega gu-bernatorja, generala Durnovo, da skrbi za red.
Zborovanja bi ne bila javna, ako bi govorniki govorili kaj tacega, kar bi vznemirjalo posamezne narodnosti. Zastopnici časopisja smejo zborovanju prisostvovati, toda poročila v časnikih so podvržena cenzuri.
Kongres je sprejel resolucijo, s katero se zahteva ustanovitev splošnega urada zemstev in da se zastopniki zeimstev v mestih udeležijo poslovanja gosudarstvene dume ter delujejo v prid svobode.
Le dva govornika sta priporočala, da se gosudarstveunaja duma bojkotu je, -dočim so se vsi ostali delegat je izjavili za to, da se potom dume nadaljuje boj proti birokratom in v imenu ljudstva zahteva svoboda in jednakost.
Več poljsko-litinskih delegatov je govorilo strastne govore. Oni so izjavili, da bi same ruske dežele ob meji morale nadaljevati z bojem za svobodo, ako bi v dumi ne bili zastopani tudi inteligentni krogi ruskega naroda.
Sibirski delegatje so naprosili, <la se volilna pravica, kakor hitro mogoče razširi tudi na Sibir.
Kongresu prisostvuje 113 delegatov zeanstev in 66 mestnih delegatov.
Petrograd, 26. sept. Iz Kovna s^ poroča, da je neikdo vrgel boru bo in ranil policijskega komisarja Ivanova, tri policaje in tri ženske. Napadalec je ušel.
Baku, 26. sept. Semkaj je doapeln
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za f 20 65 ............ 100 kron,
z* $ 41.00 ............ 200 kroo.
ca f 204.40............ 1000 kron,
sa 11021.75 ............ 5000 kron.
Poštarina Je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarn« pošiljatve izplačuj« c. k. poštni hranilni urad ▼ 11 do 12 dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-nrje do $25 ▼ gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje xsaske nc Domestic Postal Money Order aH pa New York Bank Draft
FRANK BAKSER, 109 Greenwich Street, New York 177$ it Olair St., Cleveland Ohio.
11,000 mož vojaštva. Gubernator je vojakom ukaza! ,d ane smejo streljati na hiše, v kterih so ikouzuli.
KRjSTANJli P AR NIKOV. Dospeli so:
Grosser Kurfuerst 25. sept. iz Bremena 1894 pot. Ryndam 25. sept. iz Rotterdama s 1341 pot.
Astoria 25. sept. iz Glasgowa s 5S4 potniki.
Finland 25. sept. iz Antwerpena s 1S81 pot.
Kaiser Wilhelm der Grosse 26. sept.
iz Bremena s 1379 pot. Gerty 26. sept. iz Trsta z 207 potniki.
Caronia 26. sept. iz Liverpoola. Bovic 26. sept. iz Liverpoola. La Savoie 26. sept. iz Newport News, Va.
Dospeti imajo:
Oceanic iz Liverpoola. Batavia iz Hamburga. Cartaginian iz Glasgowa. La Lorraine iz Havre. New Yor kiz Southainptona. I'rinz Oscar iz Genove. Columbia iz Glasgowa. Bluecher iz Hamburga. Georgia iz Trsta. Vaderland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Friderica iz Trsta. Rotterdam iz Rotterdama.
Oapluli eo:
Kronprinz Wilhelm 26. sept-. v Bremen.
Cretic 26. sept. v Genovo. Teutonic 27. sept. v Liverpool. Stateindam 27. čept. v Rotterdam.
Od pluli bodo: La Savoie 28. sept. v Havre. Hamburg 28. sept. v Genovo. Friedrich der Grosse 28. sept. v Bremen.
Ultonia 2S. sept. v Liverpool. Celtic 29. sept. v Liverpool. Umbria 30. sept. v Liverpool.
St. Paul 30, sept. v Southampton, Astoria 30. sept. v QJasgow. La Gascogne 30. eept^r Havre. Finland 30. sept. v AHfcyerpen. Graf Waldersee 30. aej^v Hamburg. Bordeaux 30, sept. v fifrre. Gerty 30. sept. v
"GLAS NARODA*
>" slovenskih d'-Iavcev ▼ Ameriki.
^ "■•ednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC 'neti' it-	Publish«:
FRANK S/iuKSEH, 209 Greenwich Street, New York City
►Ja leto velja list ta Ameriko
** pol 1-ta..........
Za Evropo, za vse leto * . • . " 44 pol leta . . . 44 41 četrt leta . . .
. . $3.0o . . 1.50 . . 4.50 . . 2.50 . . 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
Hi J-AS NARODA" izhija v^aki dan iz-vzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
(•'Voice >f the People")
Issued evtuy day, except Sundays and
Holiday-,
Subscription yearly $.1001 g Advertisement on agreement.
Za oglasa do de»et vrstic se pl«ča 30 •en to v.
Dopisi brez podpira in of«bncsti se *e natisnejo.
Denar naj sc blagovoli pc šil jati po Mor.ry Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nai*l tudi prejšnje bivališče na mani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopiso:n in pošiljatvam naiedite
V^or,
"Ofas IN« rod a**
«09 Greenwic.t Street, New York City. ?«k)lont 3998 Cortlana.
Otroci bogatinov in siromakov.
Nauik nagega predsednika proti ljudskem samo-moru, za kterega se je predsednik pred leti tako zanimal, na.šel je sedaj svoje zagrizene nasprotnike. Povsem mirno lahko trdimo, da se gre pri tem nauku pred »som za teorijo, tiajti na tem polju, oziroma pri poronoževanju ali pomanjševanja človeštva se nihče ne more upirati naravnim zakonom.
Sklioevaje se na statistične podatke urada za ljudsko štetje, kteri dokazujejo, da postaja število otrok od leta 1850 do 1900 vedno manjše, sku-£a newyorski list "Times" to dejstvo proslavljati kot napredek civili-awu-ije. Medtem, ko je preje prišlo na vsako rodbino po šest otrok, pride jih eedaj le po pet, in to smatra 'Times' zelo ugodnim znakom ter povdarja, da se on j, (kar se izgubi pri količini, nadomesti pri kakovosti in piše do-•lov.no:
"Dva sina premožnega newyorske-ga trgovca, ktera zamore rediti z najboljšimi komadi mesa, ktera zamore dobro vzgojiti ter ju tako pripraviti za kak koristen poklic, bodeta telesno in duševno nadkrilila eeli ducat otrok kacega italijanskega delavca, kteri so vzgojeni v kakej tenementnej hiši."
Da smo iskreni, moramo povdar-
jati, da se nam zdi zelo čudno, kako je mogoče pri nas, v svobodne j deželi, brez sramote zagovarjati stali-' šče starega evropskega plemstva in vrhu tega še v listu, kteri nima niti malo povoda priti na dan s takim aristokratičnim principom.
I" rodni kom cenjenih 'i Times'' je gotovo poznanih mnogo slučajev, v (kterih so se sinovi premožnih newyor-i&kih trgovcev dobro razvijali, toda oni vedo tudi, da pride na vsak tak slučaj po sto slučajev, v kterih je sin siromaka nadkriiil otroka bogatina, fa&o z ozirorn na telesni, kakor tudi na duševni razvoj. Oni, kteri so ustanovili našo republiko, niso bili mehko-kužni otroci bogatih starišev, temveč dcc,a iz ljudstva, krepke volje in zdrave pameti.
Prava sreča je, da so ljudje, kterih glasilo so v tem slučaju newyonske "Times", zelo maloštevilni in da so po du.ši zelo malenkostni ter neznatni, ker inače bi se morali vsled arogance in brutalnosti, kteri sta vedni zaveznici aristokracije — bati za obstanek na. yra ljudstva.
grška pred revolucijo.
Pod tem zaglavjem smo poročali v včerajšnjem izdanju "Glasa Naroda" o dogodkih na Ogrskem, kteri meje na revolucijo in kteri so nastali vsled tega, ker cesar Fran Josip na nikak način noče privoliti v zahteve ogrskih Mongolov, oziroma Madjarov, kteri zahtevajo, da bi v nemadjarekej Ogrski vladala barbarska mongolščina sedaj tudi pri vojaštvo, dasiravno večina vojakov in prebivalcev o madjarfiini ve le toliko, d & je to takozvani jezik malenkostne »peščice potomcev onih divjakov, Ika-teri so bili nekdaj le malo slabži, nego so danes.
Z dogodki na Ogrskem, oziroma z mongolskimi pritepenci ima pa naj-v®8 opraviti avstrijski cesar Fran Josip, kteri hoče eedaj ob koncu svojega dokaj žalostnega življenja svojemu nasledniku, Se manj priljubljene-tom Pran Ferdinandu pripraviti monarhijo tako, da ne bode tako razko-
sana, kakor je bila za ča«a njegovega nemško-pristranskega vladanja. Toda tudi ta zadnja želja starega ce-
' sarja se prav gotovo ne bode iapol-nila, (kajti — kakor se sedaj poroča j — zadobila je ogrska kriza tako lice, da je mirnim potom sploh ni mogoče več poravnati. Doba brezposelnosti in zapravljanja ljudskega denarja je minola in ako nas vsa znamenja n? varajo, je doba odločilnega boja tako-rekoč že pred vratmi.
Avdijenca vodij opozicijonelnih strank na Ogrskem pri Fran Josipu je provzročila baš nasprotno od onega, kar je bilo pričakovati. Mesto, da bi se "vladar" nekoliko vdal, sprejel je zastopnike opozicije (Košuta, Andrassyja, Ziehyja, Ba-nffvja in Ap-ponyija) skrajno hladno in nekalko prezirljivo. Madjari kaj tacega niso pričakovali, toda Fran Josip je ravnal pravilno in tako dokazal, da zna ceniti Mongolee. Cesar jih je odslovil s kratko, toda trdno izjavo, da od strani vladarja nimajo ničesar priča Ikovati. Cesarjev ultimatum, kterega je sporočil odposlancem opozicije v cesarjevem imenu, Madjarom nepriljubljeni grof Cziraky, je bil tak, da so ga morali zavrniti.
Madjari so sedaj opravičeni, ko mislijo, da je Fran Josip za trdno sklenil, da se ne bode vdal, tudi ako pride do katastrofe. Opozicija je za sedaj cesarju odgovorila zgrajo, toda do popolne ločitve Ogrske od Avstrije manjka sedaj le še jeden korak, kateri se bode izvršil brezdvxxmno po norveškem vzoru. Kakor stoje stvari lanes na Ogrskem, pričakovati je, da se to zgodi vsaki trenotek Toda brez prolivanja krvi se Ogrska ne bode ločila od Avstrije. Vsekako bi bil pa pravi čudež, ako ostane Avstro-Ogr-<ka jedina še toliko časa, da Fran Josip za vedno zatisne o<y»
Izvirna poročila i z Ljubljane.
V Ljubljani, dne 10. sept,
ODKRITJE PREŠERNOVEGA SPOMENIKA V LJUBLJANI DNE 10. SEPTEMBRA 1905.
Pred slavnostjo.
Ko se je raznesla po Slovenskem vest že pred dvoma mesecema, da se meseca septembra odkrije v Ljubljani Prešernov spomenik, začela so se pripravljati na pot razna druživa. Kdor je le mogel, sklenil je priti dne 10. septembra v Ljubljano, kajti vsak je ht tel sam videti in se udeležiti slavnosti. Družtva se niso koj javno oglašala in še le zadnje dni smo videli da bode udeležba ogromna. In res je bilo tako. Na dan slavnosti bilo je v Ljubljani 200 raznih družtev in korporacij s 40 zastavami !
Že v soboto je bila vsa Ljubljana v slovenskih zastavah. Zgodilo se je tudi, da so Nemci razobesili zastave, sicer ne slovenske, ali zato cesarske in mestne. Tako mogočno je vplival Prešernove slavnosti duh na Nemce. A ne samo Ljubljana je bila v praznični obleki. Poroča se nam namreč, la so po vsej Sloveniji vihrale nase zastave, osobito pa tam ob železnici, koder so.se vozili k nam Cehi, Hrvati 'n Srbi. Že v soboto dne 9. septembra ■»o prihajali gostje s Češkega in Srb--Jiega, a tudi iz Rusije. To vam je bilo nemirno življenje po vsej Ljubljani. Jedva da smo dobili tolikj stanovanj, la smo m<gli sprejeti vse odlične oste.
Ni nam mogoče našteti vseh odposlanstev, zato navedimo le najvažnejše.
Rus'd narod je zastopal Peter pl. Zabolotskij, profesor na vseučilišču v Petrogradu; Leonid L j ah t in, rektor moskovskega vseučilišča, izrazil nam je brzojavno svoje simpatije. Mestno občino zlate Prage je prišel zastopat praški župan dr. Vladimir Srb z mno-oštevilnim spremstvom občinskih svetovalcev. Češko vseučilišče je zastopal profesor Hlava; dr. Josip Heroic! je došel v imenu mladočeškega xluba. A poleg teh zastopstev češkega naroda udeležil se je Prešernove slavnosti najslavnejši češki pesnik Vrehlieky in slavna češka pisateljica Gabrijela Preisova.
Mnogobrojno in sijajno je bilo zastopstvo srbskega naroda ,ki se je zdaj prvič oflcijalno napotil v Ljubljano. Do 100 Srbov je dospelo v Ljubljano, kar je jako mnogo, ako pomislimo, da so istega dne imeli Srbi v Belem gradu veliko narodno slavnost. Njihov prestolonaslednik Gjorgje postal je namreč polnoleten. Navzlic temu je vendar prišlo k nam mnogo Srbov. Prišel pa je saim bel-gradski župan g. GlaviniČ in mnogo zastopnikov, to je članov narodne skupščine z Belega grada, Kragujevca in Sabca. Prišlo je dalje mnogo dru žtev, učenih in umetnislkih, in celo srbsko pevsko druitvo s skladateljem Mokranjeean.
Častno je bil tudi zastopan beli Zagreb po svojem županu dr. Milanu Amrušu in desetih svetovalcev. Akademijo znanosti in umestnosti je zastopal profesor Tade Smičiklas; prišla so tudi književna družtva in slavni hrvatski pisatelj Šandor Gjalski.
Da so bili SLovenci mnogobrojno zastopani, ume j o se samo ob sebi. Posebno mnogo je prišlo Slovencev s po-I sobnim vlakom iz Trsta. V Ljubljani
se je govorilo, da dne 10. septembra ni ostal nobeden Slovenec doma v Trstu. Slavnosti se je udeležilo mnogo preprostega naroda slovenskega. Videli smo mnogo kmetov in deklet z Gorenjskega v narodni noši. S po nosom to raj pravimo, da tako sijajne ga zastopstva ni se bilo v Ljubljani in da je Prešernova slavnost bil naj sijajnejši narodni praznik, kar smo jih do zdaj imeli v Ljubljani.
In tu se vidi, kako smo silno napredovali. Nekaj čez petdeset let je kar je irmrl Prešeren. Pred 50. leti bil je še naš jezik zaničevan; bil je to jezik, ki so ga govorili takrat le kmetje in posli. In danes! Danes je ta jezik gospodar v deželi, dane s ima ta jezik bogato slovstvo. Lepo napreduje in priborili mu bodemo vseučilišče v Ljubljani.
Pred odkritjem spomenika.
Vsi naši listi so izšli v svečani obliki. Dva naša slavna pesnika sta zložila Prešernu v slavo pesmi. Anton Ašlkerc je priobčil svojo pesem v listu ''Slovenski Narod"; Josip Stritar je dal posebe natisniti pesem; Anton Funtek je zložil in priobčil nemško pesem v "Laibacher Zeitungu", in potem je še v drugih listih bilo pri-občenih mnogo pesmi, v kterih se poveličuje pesnik France Prešeren, kateri nam je prvi ustvaril pesniški jezik. Jaiko umestno bi bilo, da Ašker-covo pesem ponatisnete.
V nedeljo zjutraj je že bila vsa Ljubljana po koncu. Nebo je bilo jasno in vedro; bil je toraj krasen dan, da si ne moreš lepšega želeti za tako slavnost.
Že pred deseto uro so se zbirala družtva pred "Narodnim Domom", da se razvrste v dolgo vrsto. A to ni bil lahek posel. Vendar je bilo vse tako lepo aranžovano, da je bilo vse v vrsto postavljeno v pol ure. Točno ob 10^2. smo odkorakali od "Narodnega Doma". Od "Narodnega Doma" pa do spomenika na Marijinem trgu, toraj do prostora, kamor dospeš v petih minutah, potrebovala je vsa vrsta dobre tri četrte ure! Vse ulice so bile natlačene občinstva, ktero nas je obsipavalo s cvetjem. Tri godbe so nas spremljevalc in igrale; to vam je bilo velikansko navdušenje! Na Čehi prevoda so jahali ljubljanski Sokoli, potem pa so korakali najodličnejši zastopniki češkega, ruskega, srbskega in hrvatskega naroda. Posebno veličastno je »bilo videti, kako je v prvi vrsti korakal praški župan, potem zagrebški župan, ki sta oba imela oikolu vratu krasne zlate verižice. Tu je tudi korakal ves osiveli srbski cerkveni dostojanstvenik Prota Petrovič iz Belega grada. Potem pa so korakala družtva in se razvršeevala na slavnostnem prostoru, to je na Marijinem trgu, kjer je bil Prešernov spomenik še zagrnjen.
Slavnostni prostor je bil zaprt za občinstvo, vendar se nas je zbralo tu pred spomenikom kakih 20,000 Slovenk in Slovencev, ki smo prišli sl.*-vit odkritje Prešernovega spomenika.
(Daljo prihodnjič.)
RAZNOTEROSTI.
Češka radodarnost. Listi poročajo, kako visoke svote darujejo Čehi za narodne namene. Nedavno umrla vdova prvega češkega župana v Prosni-eah je darovala vse svoje premoženje (G00,000 kron!) v redoljubne namene, prej že je daroi%la v ta namen 32,000 kron. Češka mesta na Morav-kem so nabrala v nekaj mesecih za češko narodno gledališče v Brnu 600 tisoč kron. Češtka pivovarna v Budje-jovaeih daruje vsako leto 5000, vSmi-hovu pa 2000 kron Češki "ŠoLski Matici", Gospodarska družtva ob češki jezikovni meji na severnem Češkem in v Šumavi so razdelila za božična darila 60,000 kron. Proračun češke šolske družbe leto 1005 izkazuje S66,592 kron, lani je izkazoval 714 tisoč 700 kron.
Koliko -dobička donaša perutnin-stvo. Ta stroka se goji posebno na Ogrskem. Leta 1S97 so izvozili od tamkaj: žive perutnine za 8,934,000 kron, zaklane perutnine za 13,412,000 kron, jajec za JI,550,000 kron, perja za 11,422,000 kron. Sikupno za 36 milijonov 224 tisoč kron. To število se je v zadnjih letih pomnožilo, tako
da je leta 1902 doseglo ogromno svoto 69,569,163 kron. Samo jajec je bilo leta 1900 iz Ogrske dovoženih v Avstrijo za 17 milijonov kron.
Dante — Žid? Češki list "Roz-voj", ki izhaja v Pardubicah, z veli-\kim veseljem naznanja, da je profesor Češke univerze v Pragi in znani češki pesnik dr. Jaroslav Vrehlieky pri nekem predavanju izrazil misel, da Dante je bil — Žid. Dantejev židovski rod dokazuje: 1. njegov tipičen nos, 2. njegovo posebno izredno življensko stališče, 3. tista o&olnost, da Dante niti vrstice ni napisal zoper Žide V Dantejevem "Peklu" so cesarji, kralji, cerkveni dostojanstveniki — toda niti jeden Žid. Dante je bojda pseudonim židovskega zdravnika, ki se je pisal Chasdaj Caochia.
Alkoholizem na Praškem Zaradi
kroniškega alkoholizma in pijanske blaznosti je v pruskih bolnicah po
statistiškem izvestju za leto 1904. sprejetih 13,377 osob, med temi 801 žensk. V norišnicah pa je bolnih 1418 mož in 111 £en& na pijanski blaznost L Poleg1 tega pa je mnogo slučajev akutnih alkohoiskih bolezni in bolnih pijancev, ki ne leže po bolnišnieah,
Vsegaskup so na Pruskem po bolnicah imeli 20,000 hudih alkoholcev.
Skrajna predrznost. Bogat pariški trgovec po imenu Falot je poslal svojo ženo v morsko kopališče. Čez netkaj dni je dobil anonimno pismo sledeče vsebine: "Vaša žena Vam je nezvesta in Vas je nalagala, da gre iz Pariza. Pojdite danes popoludne ob 5. uri s policijskim komisarjem na Rue Rivoli Nr.... in tam jo boste zalotili. Ne dajte se pa premotiti ,kaj ti Vaša žena ima obleko, ki je ne poznate." Nad vse razurjen se je podal Falot s policijskim tkomisarjem na določen kraj, kjer je res našel neko damo in nekega gospoda, ki sta pa bila popolnoma ptuja čloa-eka. Tudi ta dama je dobila anonimno pismo, v kterem ji je neikdo grozil, da jo hoče izdati njenemu soprogu, ako ne založi takoj pet tisoč frankov v določeni poštni pisarni. Ko je policijski komisar to zvedel, je šel na kemisarijat, da izda potrebne ukaze ,da se najde anonimen pisec. Tu pride Falot d.-ugič na komi-sarijat in naznani, da so mu neznani tatovi ta čas, Iko je hotel svojo ženo zalotiti pri njeni nezvestobi, izpraznili blagajno in mu odnesli 10,000 frankov. Detektivi so obkolili poštno poslopje in niso dolgo čakali, ko je prišel mlad mož po 5000 frankov. Ko so ga prijeli, so našli pri njem ukradeni denar. Falot se je ves* srečen odpeljal k svoji ženi in ji pravil o hudih srčnih mulkah.
Nemška sodba o ponemčevanju poznanj skih Poljakov. Neki stari po-znanjski Neanec priobčuje v nemških centrovih glasilih sledeče: "Vsak Po-znanjec,"ki se spominja starih časov, ve, da so preje Poljaiki in Nemci živeli v veliko večjem sporazumi ju kot sedaj. Uzrok je bil ta, da smo nemški in poljski, katoliški in protestantski otroci posečali sikupno iste šole, kjer so poučevali nemščino in poljščino, bodisi na ljudskih šolah, bodisi na poljski katoliški gimnaziji, posvečeni Mariji Devici. Tega so pohajali tudi protestantski Nemci. Nemški stariši se niso bali, da bi se tu njihovi sino-»vi poslavjanili. Na Marijini gimnaziji se berejo v izvestjih nemška imena: Annus, Treppinacher, Schmedi-cke, Grossmann, Graerz, Fehlan, Bi-lefeld itd. Ta imena so še sedaj znana in vsalkdo ve, da so to bili in ostali pošteni, a trdi Nemei. Če bi bilo ostalo pri tem, bi bilo rasrmerje med Poljaki in Nemci toliko boljše, kot je v naših dneh. Ko je prišel leta 1840 kralj Friderik Viljem IV. v Kujavien, je pozdravil ondotne kmete po poljski: "Vitam vas, moje dzieci". (Zdravo, deca moja.)* Poljaki so bili tega veseli." — Razumnejši izmed poznanjsikih Nemcev povdarjajo, da vse nemško naseljevanje prav nič ne pomaga. Tudi Friderik Veliki je naselil na Poljsko Bamberžane, pa so postali katoličani in so sedaj najbolj bojeviti in vztrajni Poljaki.
DAROVI
za nove orgije pri farni cerkvi v Pre-mu na Notranjskem.
Darovali so sledeči rojaki v Pittsburgh Pa., in okolici v roke Alojzija Dekleva:
Po $5: Alojzij Dekleva, Ivan Dekleva, Josip Perenič, Ivan Dekleva in Jakob Deikleva.
Po $2: Jakob Frak, Fran Barbiš, Ivan Dekleva, Fran Boštjančič, Fran Čaudek, Josip Volenik, Jakob Vičič, Ivam Frank, Tvan Gašperšič, Anton Deikleva, Jakob Kirn in Fran To-mažič.
Po $1: Neimenovani, Marija Aut-logo, Fran Peem«\n, Fran Čaudek, Fran Valenčič, Anton Fabee, Fran Frank, Anton Marineič, Anton Kra-šovec, Josip Basa, Ljudevit Bibrovic, Anton Šajn, Anton Škrlj, Josip Valenčič, Anton Kirn, Fran Kirn, Josip Frank, Ivan Gašperšič, Anton Grag-hor, Ivan Kovačič, Josip Maslo, Fr. Gril, Antonija Penko in Ivan Seles.
Po 50c.: Fran Fabec, Anton Zidar, Tomaž Valenčič, Fran Dovgan, Blaž Valenčič, Alojzija Skok, Josip Skeck, Josip Marinč, Mihael Babič, Jernej Fatur, Anton Čeligoj, Fr. Be-žan, Fran Valenčič, Josip Šajn in Ivan Skok.
40c.: Ivan Vičič. 30c.: Anton Jenko. Po 25c.: Marija Peiko, Josip Kina, Anton Mežn-ar, Josip Jato vie, Jurij Posevo, Jurij Aucin, Anton Škrlj, Anton Kirn, Ivan Dolenc, Ivan Škrlj, Josip Skrlj, Martin Komar, Lovrenc Kokelj, Fran Alih, Anton Pint ar, Jakob Bogataj, Martin Premic, Ivan Dimšar, Matija Primožič, Mihael Vadnjal, Ivan Matko, Jakob Zabuko-vec in Ignac Magister.
Po 20c.j Marija Debevc, Valentin KaČin, IV an Jereb, Ivan Kornec, Andrej Bogataj, Jurij Precmiš in Fran Nežnar.
Po 15c.: Josip Robič, Fran Jelov-čan in Andrej Oražem.
Skupaj nabrana svota je $02.80. Živeli darovalci, Bog vam povrni!
Alojzij Dekleva. Opomba upravništva. Potrjujemo resničen sprejem, evote $92.80, ktero smo nakazali na županski urad občine Prem, Notr^hjsko.
Kje je? MATIJA KAPLJ (vnlgo Komarjev do ma is Staresnttce it 9. okraj Postojna. Kar ga neobhodno potrebujem sedaj doma pri fospo-darstru prodni idjndno c. rojake da bi iralili nanapiti naslor njocoro-mn očetu ali pa na "Glas Naroda." MIHA KAPLJ. posestnik Btarttn-«ca It 9. P. Mas Koiana 91! 8t
Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice,
Vouovi za turiste ali izletnike v«a» torek, ietrtek in soboto s izbomin vlakom
"OONTDrEHTAL LIMITED",
kteri oatavi Boston, Masa., ob 1. ar popoludne in je v zvezi istega dn* popoludne v Rotterdam Junction "Continental Limited" is New Yor ka.
Vozovi s komotniml etvarjajočiaa m stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA PALLS
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kinase City u> Omaha. Direktna zveza • Texaeom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Taeoina in vse mi točkami onstran srednj«ga polu-dnevnika.
Informacije glede voinjih een, oskrbljenja Pu 11 mano rib in turisti dkih vagonov dobiti je pri
H. B. McOLELLAH. G. K. A. 387 Broadway,	New Tork
J. B. BARB.Y, agent sa turiste, 176 Washington St. Boston. Mass
• Ml W WW'W WW W W WW •(
POZOR!
tajskem Slovencem is bratosi hi 7atom as priporočam najtopleje ts naznanjam, da prodajam raznovrstna parobrodns Ustks, menjavam neves ter odpošiljaš denarje « art ve dem*-fine.
Postrežb* solidna in pslteaa. 2 veleeooitovanjeM
BOŽO G0JZ0VIC
£3» Ohestnnt St. JOJUflTOWJ* pa
SLOVENSKA BABICA
2 lOletno prakso, ki je dovršila skušnjo pred ljubljanskimi zdravniki, se priporoča domačemu občinstvu.
Ana Braidich,
41S W. Elm, St. Leadvitle, Colo.
Francoski brzoparnik
LA SAVOIE, kteri je na potn v New York zlomil vijak, je sedaj popolnoma v redu in odpluje iz New Torka v Havre dne 28. septembra oh 10. uri dopoludne.
Slovensko katoliško
Q:
podp. društvo

svete Barbare
Za Zjedlnjene države Severne Amerike*
Sedež: Forest City, Pa.
Mrarporlrsno dne 31. januarja 1903 -v državi Penn«ylvanlJL
-o-o-
ODBORNIXI:
Predsednik: JOSIP ZAJLAR, mL, Box 647, Forest Oity, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Bo* 3. Moon Run, P». L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Ps. D. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Foreat Oity, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forest Oity, Ps
NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest Oity, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryas, Ps. ANDREJ SUDER, Box 108, Tliomas, W Va. FRANK SUNK, P. O., Lrterne. Ps.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JC N SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaJjajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Bo* «•?, T* Oity, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
CUNARD LINE
F>ARINiKI F>L^JUJ£vJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNI KI IMAJO J1X0 OBSEŽEN POKRIT PROSTOR TOO V (J ZA ŠETANJE P0TNIK0T TRETJEGA RAZREDA
odpluje le New Yorka dne 17. ofct. ob 10. dop.
odpluje iz New Yorxa dne 1. nov. opoludne.
odpluje iz New Yorka dne 21. nov. opoludne.
ULTONTA, SLAV ONI A m PANNONIA so parniki na dva vi taka Ti paniijri so napravljen* po najnovejšem kroju in zelo prikladn? sa tretji razred JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri nisi poetrežena.
Vočnje listke prodajajo pooblaščeni agentja in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway New York,	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago.
SUM P
CARPATHIA
KRIVDA JE VASA ČE STE ŠE BOLNI.
VI LAHKO OZDRAVITE OD VAŠIH BOLEČIN,
UNIVERSAL - MEDICAL - INSTITUTE IEEZEE
ko.ji zavod Vam jamči za popolno izdravljenje.
1000 i-i 1000 jivnih zahval Vam lahko proglasimo ter dokažemo daje resnica^ Ozdravi-mu V;ts o<i vsake vrste bolezni kakor na primer od:
tajnih molkih kakor ženskih bolezni, reomatisma, SRČNE
BOLEZNI, OTEKLO KOZO, BOLEZNI NA OČEH, USESIH, NOSU, VRATU
PRSIH, PLUČAH, ŽELODCU, nadalje ako imate izpadanje LAS, ako ste
nezmožni občevati, ako imate hemeroide, nepravilno PREBAVLJANJE,
ASTMO, ako trpite ženske NA MATERNICI i. t. d.
Nekaj si bode kira si koče vrsta bolezni. Vas ozdravimo popolnoma, ter Vam jamčimo tudi pismeno da Vas ozdravimo.
Ne pustite od drugih zdravnikov in zapeljivih zavodov golfati kajti marsikateri gleda našim rojakom kožo iztegniti, radi česar Vas upozarjamo ter Vam svetujemo da se na nas obrnite, da Vam pošteno pamagamo.
berite mm mn na roje se l\hko pismeno i\ resnico povprašate.
1&-9—6-10 T pon. * pet
Ozdravil od tajne bolezni.
Dragi gospod profesor Bral in slišal sem velikokrat od Vaeega
zavoda ter ae v moji jadni bolezni na kate-roj sem že 4 leta trpel in od več kakor 20 zdravnikov zdra\ljen brez uBpeha bil, na Vas obrnil ter se sam
sebi začudim kako da je to. da sem ravno tako srečno na Vas naletel koder sem v teku 3 mescev tako pc-polnoma ozdravel kakor riba v vedi. — Bolezen katero sem imel je bila tajna ter mi-filil sem da nikdar več ne bodem zdrav postal Zahvaljujem ae Vam gospod Univeraalnl profesor za veliki trud kn-tereea ste Vi zmauo imeli dokler ste me po mojoj volji ozdravili.— Nimam besedi da Vam bi moger h*alo izreči vendar Vam dovolim da proglas te to moje pismo javno v časopisih da se lahko ljudi resnice prepričajo
Bodite prepričani da bodem vedno Vas zavod vsim kateri pomoč potrebujejo toplo priporočal, ter bilježim s »	spoštovanj em Vaš udani
JOSIP KALABKE8, May Brock — New York.
Ozdravil od želodčne in prsne bolezni.
mrm^	Cenjeni zavod
Pri&el je prečni dan
v kater« mu Vi.m lahko sporočana z \eee-Ijem da sem od moje bolezni okrt \ ai in da mi ti o Vale irdra* la tako dol>r<> stori «, tia
nisem verjet v t«ko kratkemu časa b>ilra-\iti —^Zelodrt*, kbkt r pr^i me popolnoma
nič ver ne lulfi jn
glava nuje sedaj tako lahka kakor dn bi vedno veter po njej pihal liop Vam iegnaj tiste tolarje katere sem za zdravila dal, ker bile so one m-veMko več vredne, kajti kroz one sem pridobil to; kar mi je falilo.
Na kakšen način Vam bi ja^ izkazal mojo hvaležnost sam ne vem. pač sem pak pripravljen objavo v slovenskemu listu plačati ter mi blagovolite zato račun deposlati E Se enkrat se Vam izkreno zahvaljujem ter Vas pozdravim
Vas sluga ponižen
VINCENC KEItAZ 108 Wright St.. Manavunk, Pa.
RADI
zanemarite
se popolnoma izaravite. — ue ete v Diizmi an v aaijavi uu nas; pišite m popm: B&htevajbe takoj zdravila ter natančno bolezen popišite v slovenskemu jeziku, da naši gospodi zdravniki se znajo potem ravnati in zdravila sestaviti.
ako hočete toraj OZDRAVITI OBERNITE SE JEDINO NA:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, 30 West 29 St, New York8S)
URADNE URE: od 10 do IS zjutraj In od 8 do 6 popoldan — ob nedliab od 10 ao l ur« popoldan.
Jugoslovanska
'akorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota*. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKA:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal Fa. I. tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN OOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley. Pittsbur*, *>a JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: GEORGE L. BROZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE. P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je; "GLAS NARODA".
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 10. sept. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubi jasi v Ameriko 70 Hrvatov.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem vLjubljani. Andrej Hvastja zidar iz Za vel j. je bil že zaradi znane "affaire" o priliki velike nočne pro-eisije na Jezici, ko je segel po drogu cerkvenega bandera je suval druge nosilce prve ter glasno v cerkvi upil, da bo on nosil bandero. Obsojen je bil na 1 mesec str« gega zapora.
Brzosod pred sodiščem. 14 let stari Janez Medved in 16 let stari Janez Božič, oba pastirja pri posestniku Janezu Gantarju v Ivanji dolini, sta se kopala v nekem ribniku pri Godoviču. Kmalu na to so se prišli tja kopati tudi štirje fant je, in sicer: hlapec Jakob Leskovec, brata France in Pavel Likar ter France Gruden, posestnikovi sinovi vsi v Godoviču, in so hoteli prva dva « dpoditi iz ribnika, da bi se sami kopali, ta dva se pa nista hotela vma-kniti. Zato so ju ulovili, in potom izrečene sodbe kaznovali. Sestavili so naglo si dbo, ki ji je presedoval hlapec Leskove«, vlogo državnega pravdnika je prevzel Pavel Likar. Tako sestavljeni brzosod je sklenil oba fantiča obesiti, in sicer se je morala ta sodba taki j izvršiti. Prvi je bil na vrsti Janez Božič; zvezali so mu noge in rabe! j Fran Likar ga je obesil za noge z glavo navzdol na bližnji kolec. Tako visečega so ga pustili viseti kakih 10 minut. Nato je prišel na vrsto fantič Janez Medved. France Likar ga je postavil na glavo, nato so mu nataknili kolec za štebale ter ga pustili v tem mučnem položaju viseti. Sodišče je vse štiri fante spoznalo krivim in obsodilo: Franceta Likarja na 6, Leskovca na 4, Pavla Likarja na 3 tedne in Grudna na 2 tedna ječe.
Nezgoda se je zgodila dne 11. sept. ▼ Ljubljani. Kn je stalo na odru v II. nadstropju, kjer je bila naložena tudi , 5 delavcev in ko je stopil nanj ti, se nakrat zlomijo tramovi in je vseh sest na tla, kjer so se /ko teh'-no poškodovali. Poskoči so: Mihael Rurnik zidar, roj. na fikaručni v kamniškem okraju, Jožef Vi-dopivec, zidar, roj. 1SS6. t. t Retu nh pri < lorit-i, Ivan Zadnikar
« n j«-n zidar, roj. 1. 1R73. v Topolah pri Kamniku. Martin Stanke, zid. roj. 1877. v Lazah pri Tuhinju in Marija Koprivčeva, delavka, roj. 1S82. na Črnučah, Na lice mesta je prišel takoj g. dr. Illner, ki je dal p. nesrečeneera ;>rvo pomoč, potem pa so jih pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je Vodi pivec že umrl. Kakor se je dognalo, so poškodbe smrtno nevarne, le Koprivčeva ima zlomljeno desni. nogo.
Velikanski požar. Dne 6. sept. popoldne ob 1. uri je začelo goreti v kupu slame zraven poda posestnice Marije Štrbenk v Dečji vasi pri Trebnjem. Ker so bili vsi vaščani po travnikih, kjer so mrvo sušili, se je ogenj hipoma razširil na 8 hiš z gospodarskimi poslopji. Požarni brambi iz Trebnjega in Mirne peči sti prihiteli takoj z vso silo na pom< č inpreprečili, da ni zgorela vsa vas s cerkvijo vred. Škode pa imajo: Marija Štrbenk več tisoč kron, Ana Slak več tisoč kn n, Anton Zupančič 9000 kron (zgorelo mu je tudi 800 kron gotovega denarja) Josip Makše nad 6000 kmn, Marija Kopač nima dosti škode, ker so ji večinoma vse rešili, Ivan Rodič ima škode nad 8000 kron, Anton Strajnar pa še več. Skupna škoda znaša nad 60.-000 kn n, zavarovalnina pa le 9400 kron. Zažgali so otrocL
PRIMORSKE NOVICE.
Velika tatvina poštnih znamk ▼ Tr-«tn. Tržaška policija neumorno išče tatov, ki so v noči od 30. aprila na 1. maja pokradli za čez 30.000 kron poštnih znamk v poštni filijalki "Ter-gesteum" v Trstu. Zdaj je zaprla klo-bučarja Josipa Doplicherja in njegovega brata Franca, ter jima zaprla njuni trgovini, zaprli so tudi z nova Franca Tragherja, ki so ga pred par dnevi izpustili iz preiskovalnega zapora. Kakor se vidi, si tržaška policija ni dosti na čistem, kdo je pravi tat
< pe Ki
padi« vsi t dova
1070
1 Laška brutalnost. "Sole" poroča: STeka žena v Trstu je hitela na mestno zdravniško postajo, da pridejo na i pomoč njenemu možu Francu C., delavcu, stanuje.čemu v ulici S. Francesco št. 4. Ko je judovski zdravnik dr. Meth izvedel, da je mož član nekega slovenskega društva, je ženo ozmerjal in psoval in ni hotel iti k možu, katerega je napadla huda bolezen. Žena se je trn rala podati k zasebnemu zdravniku dr. Martinisu, ki je takoj hitel k bolniku in mu podelil prvo pomoč.
Vzdignjena torpedovka. Torpedov-ka št. 36, ki se je poti pila pri ponoč-nih vajah blizu Pulja, so vzdignili in spravili v puljski arzenal. Ladja je ležala več nego 20 metrov pod morsko gladino.
Maščevanje ljubimčevo. 21. letni
Humbert. Pahor iz Renč pri Gorici je tip tržaškega lumra in p< stopača, da trni ga ni para. Nima nobenega stalnega stanovanja, ampak je živel v lju-bavnem razmerju s postrežnieo Terezijo Ronzel, ki je omožena in mati že štirih otrok. Ronzel se je pa napi sled naveličala Pahorja, ki je bil samo zato, da se je pri njej preživel, zato ga je v petek dne S. sep,t. zapodila in mu povedala, da ga ne mara več videti. Dne 9. sept. zjutraj, ko je šla Ronzel na sv« je delo, pričakoval jo je na ulici in ustrelil šestkrat s samokresom nanjo, a jo k sreči samo enkrat zadel v ramo. Ko so ga aretovali, rekel je pri zaslišanju, da ni imel namena u-smrtiti svoje nezveste ljubice, ampak jo samo raniti, da bi jo prisilil k na-daljnemu občevanju z njim. Oddali so ga deželnemu sodišču, rana Ronzlove pa ni nevarna.
STAJERSKE NOVICE.
Tepež pri nemški veselici. Mariborski Nemci in nemčnrji so priredili nedavno takozvani "Sedan Feier", da proslavljajo zmago pruske armade nad francosko 1. 1870. Da se slavna zmaga toliko bolj proslavi, je bilo treba tepeža. Nemeurski komiji, katerih matere ne znajo niti pet nemških besedi. so se začeli z dvema vojakoma prepirati. Ker sta vojaka poznala divjo nrav teh ljudi, sta odšla z veselice, na katero seveda nista spadala, ker je bil njen značaj vsenemski, torej protiavstrijski. Vročekrvni nemški hajlovei so ji pa udri za njima, na kar je pričel krvavi boj. Vojaka sta udarila s sabljami na napadalce, ti so pa streljali s samokresi na nju. Haj-lovci so pa imeli nesrečo, da je strel i/, samokresa zadel nekega hajlovca, ne pa v« jaka, kateremu je bil namenjen ! Tako se nemške veselice krvavo praznujejo.
Daje nasvete na intor macije posreduje brezplačno službe ter deli v potrebnih slučajih podpore
t*! sam* odprte 3d fc sm -,>utra do 5 are popc-aan. **emfe "ledel i n praznika«
Kat. slov. pod p. družtvo Marija Pomagaj št. 6, spadajoče k J. S. K. J., v South Lorainu, Ohio, priredi o priliki 71efcnega družtvenega obstanka
VELIKO VESELICO ▼ soboto dne 30. septembra 1905
v prostorih g. Josipa Fertalja, 404 10. Avenue, vogal Vine St. — Vstopnina 25c., dame proste. — Začetek ob zvečer.
Tem povodom so najvljudneje vabljeni vsi rojaki in rojakinje, kakor tudi slavna bližnja družtva. Odbor. (21-25-27—9)
KOROŠKE NOVTCE.
Cirkus Lipot okraden. V Telovcu je bi! cirkus Lipot okraden. Iz zaprte omare je bilo ravnatelju Lipotu ukradenih 5000 kron. Pri nekem aretiranem uslužbencu cirkusa so našli samo 300 kron. Tat je imel gotovo zaveznike. Cirkus Lipot pa je imel v Celovcu Še drugo smolo. Neki ki.nj se mu je na cesti splašil in se znatno ranil.
HRVATSKE NOVICE.
O skrivnostnem umoru Ane Rančigaj v Polenšaku so se poizvedeli še sledeči detaljli: Nekaj dni pred umorom je dala pisati Ana Rančigaj svr>-jemu sorodniku na Štajersko pismo, proseč ga, naj li poskrbi stanovanje, ker se želi v kratkem preseliti tja. Tu ii namreč ni več prestati, ker župnik Tomaševič vedno več denarja zahteva od nje, zelr, grdo ž njo ravna in onih dveh na duši in na tel asu grdih, škr-binastih devojk, s katerima živi v nreintimnem razmerju, nikakor ne pusti. Denar — seveda — da bode prinesla seboj itd. itd. Tega pisma pa sorodnik niti ni prejel. — Župnik je bil obenem odpravitelj pošte in iz neprevidnosti, < Ki roma vsled prevelikega zaupanja v poštenost župnikovo, je o-seba, ki je v imenu Ane Rančigaj pisala, oddala pismo v Polenšaku in ne kje drugje. Skoraj gotovo je župnik Tomaševič prestregel pismo, je bral ter uničil. I« pisma je rarvidel, da se njegovi upi na bogato dedščino (okoli
50.000 kron) bližajo zatonu.--In
zgodilo se je, kakor smo že poročali Ana Rančigaj je bila ubita v kuhinji s kladivom. Vlekli so jo potem ▼ sr-bo, tam pristavili stol k omari in ubito telo zraven položili na tla, češ, da je
Rev. mL Martinček,
padla s stola in se ubila. Župnika ni bilo doma, ko se je zgodil grozen umor Zaprt je župnik, hlapec in ena ljubica, pa tudi druga pride najbrž na vrsto. Ana Rančigaj je bila duhovniška kuharica na Štajerskem kjer je po svojem župniku podedovala vse imetje. Govori se celo, da sta župnik Tomaševič in hlapec Kovačevič brata in da je ume rjena Ana Rančigaj njuna mati, kajti ona se je baje večkrat s Štajerskega prav obilna podajala v Dalmacijo in se zopet tanka vračala k svojemu župniku. Vendar je ta vest sprejeti z vso rezervo. One zli glasne grde frajle pa so sorodnice nekega dekana,
BALKANSKE NOVlCfi.
Obleka za 300.000 kron. Kneginja Cartoriska v Parizu si je dala napraviti obleko, na kateri bode njen knežji grb iz samih dijamantov. Ker je treba v ta namen dijamante prelukna-ti, izgube seveda precej svoje vrednosti, vendar pa bo obleka ž njimi še vedno vredna 300.000 kron. Samo za delo je plačala 50.000 kron.
Matematična znanost pri Japoncih. Na Japonskem je bila matematična znanost že v 17 stoletju na isti stopnji kot v Evropi. Nadaljni razvoj te znanosti pa na Japonskem ni več enako korakal z Evropo. V zadnjih stoletjih ni imela Japonska takih matematičnih genijev kot Evropa, a to zategadelj, ker so se rezultati matematike varovali kot tajnosti ter niso prišli v širše sloje. Slušatelji višje matematike so se namreč morali zakleti «la bodo varovali priučeno za tajnost.
RAZNOTEROSTI.
Svoji 7 letni hčerki je v Badenu prerezala z britvijo vrat soproga računskega oficijala Sehweidela v trgovskem ministrstvu. Otrok je bil takoj mrtev. M« rilka je na to še sebe težko ranila z britvijo. Storila je to v hipni blaznosti.
Dinamitno patrono so neznani lopovi užgali in vrgli v klet župnišča v Sv. Lovrencu d' Arsa pri Albini. Eksplozija je povzročila obilno škode na zidovih.
Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu firme Guttmann je Frank v Zagrebu se je razpočila mina. Mnogo delavcev je bilo zasutih. Dva sta bila takoj mrtva in 26 težko ranjenih.
Milijonar jeva hči ubežala. V Bero-inu je zbežala hči večkratnega milijonarja. Zaljubila se je v 27 letnega Chauffeurja in se z automobilom od-pljala pri.ti Hamburgu.
Časnikarska šola na Ruskem. V Moskvi je poseben tečaj za izobrazbo časnikarjev. Predavanje imajo večinoma vseučiliščni profesorji o raznih otroka znanosti, potrebnim časnikarjem. Jesenski semester se je začel 1. eptembra ter obsega: ennciklopedijo prava, politično ekonomijo in statistiko, zgodf.vino ruskega prava, zgodovino državnih uredb, državljansko pravo, socijalno ekonomijo, ustavno pra^ vo in §pecijalni tečaj državnega prava. Pripravlja se pa tudi program o književnosti in o mestnem gospodarstvu.
Nežnočutni Evropejci. V Kantonu na Kitajskem so pretečem teden u-smrtili sedem mož, ki so prodajali v-stašem orožje. Najprej so jih po lepi navadi z vrvmi privezali na križe. K tej zabavi se je zbralo mnogo ljudstva posebno veliko Evropejcev obojega spola. In Evropejci so bili, ki so se posebno rinili blizu. Neki Evropejec se je takoj po usmrčenju začel pogajati s krvnikom za vrvi, neka evropska "dama" je obešenje fotografovala, neki evropski turist je pa celo krvnika podkupil, da je držal par minut meč nad glavo obsojenca, preden je zamahnil, da je vdobil Evropejec čim 'lepšo" sliko. Potem je odkupil meč za lep denar, toda z pogojem, da ga krvnik poprej ne obriše, temuč mu krvavega izroči. In to so morda- Evto pejci, ki so doma člani društva za varstvo živali ter si ušesa mašijo, ako kje svinjo koljejo.
Spoznavanje človeškega značaja po hoji. Neki učenjak je dognal po večletnem opazovanju, da se človeški zna čaj da spoznati po hoji. Učenjak razločuje štiri načine hoje. Kdor dela male in nagle korake, ta je po njegovi sodbi pesimist ali pa posebno nadarjen človek, dočim pri ženskah taka hoja pomeni, da je dotična oseba fri-volne nravi. Počasni in majhni koraki so znamenje preprostih in čistih navad. Vsi tisti, ki hodijo počasi velikih korakov, razmišljajo o vseh življen-skih vprašanjih natanko in trezno. Kdor pa hodi velikih korakov naglo, je razdražljivega in bojevitega temperamenta. Podjetni ljudje, ki imajo mnoge volje in odločnosti, delajo »vrnjene korake. Molčjivi ljudje, diplomat je in tajinstvene osebe delajo z no go majhen lok na levo. Melanholični-in plažljivi ljudje se vlažijo potuhnje-nojjsprej. Energični ljudje hodijo izbočenih kolen.
rim. - katol* Ij mm IIHUWiVf duhovnik o-pravlja' službo Boijo North 6th Street, Williamsburg, Brooklyn, N. Y. Stanuje 163 Bedford ave., Brooklyn, (sj. Y.
Kje je ANTON JERT, doma iz Pre-žganje pri Litiji? Pred tremi let', je prišel iz starega kraja v Cleveland, Ohio. Za njegov sedanji naslov bi rad zvedel njegov bratranec: JOSIP KASTELIC, P. O. Box 47, Ely, Minn.	(27-28—9)
NAZNANILO*
-v:. 3
Vsem slovenskim rojakom na znanje, da sta se "narodni družtvi: slovensko pevsko družtvo "Sava" ter " Slovensko dramatično družtvo'' v Clevelandu, Ohio, spojili v jedno družtvo s skupno blagajno, in sicer pod imenom: ''Slovensko pevsko družtvo Sava", ktero bode odslej gojilo petje, prirejalo igre, plese itd.
Imenovana združitev je bila pri posebni seji dne 20. avgusta t. L jedno-glasno sklenjena in potrjena.
V odbor so bili izvoljeni sledeči udje: Predsednik Fran Črne; podpredsednik Fran Kočevar; L tajnik Ivan Pirnat; II. tajnik Anton Tiseh-ler; blagajnik Fran Korče. — V gospodarski odsek: Makso Popek, Josip Ludviger, Ferdinand Gorenčič in Ve-koslav Nachtigal. — Pevo- in igro-vodja: Primož Kogoj; namestnik igrovodje: Fran Črne; namestnik pe-vovodje: Peter Srnovršnik.
Odbor slov. pev. družtva "Sava". (26-28—9)
Važno za iste,
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovine.
Francoski brzop-arnik LA SAVOIE odpluje dne 28. sept. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Avstrijski parnik
GERTY
odpluje 30. septembra ob L uri pop. iz New Yorka v Trst in Reko.
Krasni poštni parnik FINLAND odpluje 30 septembra ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Francoski poštni parnik LA GASCOGNE odpluje dne 30. sept. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik
KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 3. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni parnik RYNDAM odpluje dne 4. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francosiki brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 5. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
VADERLAND odpluje dne 7. oktobra ob 10:30 dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM II. odpluje dne 10. oktobra ob L uri pop. iz New Yorka v Bremen.
Poštni parnik
ROTTERDAM odpluje dne 10. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje 12. oktobra ob 10. uri dop. iz New Yocka v Havre.
Krasni postni parnik KROONLAND odpluje 14. oktobra ob 10:30 dop. iz New Yorika v Antwerpen.
Kdor nemani evoj prihod, 90 kteri ielesatri in kdaj dospe ▼ Hew York, pričakuje ga nai vaiaibetiee aa postaji, dovede k nam v pastfro in mi na parnik bresplačno. Afer pa do-spete v New York, ne da bi nam Val prihod w—namili, nam lahfco iz pestsje (Depot) telefonirate po iter. STO Oortlaadt in takoj po obvestilu poflje-mo naloga vsluibenea pa Vas.
Le na ta nafia se je mofao rojakom, kteri stso audhn aagleikega jssfta, ssofaki ederobo. m ilepirjit v Saw T
CITUTE NOVO IZŠLO KNJIGO
Katero je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali deto pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi CloveSkega telesa kakor tudi o posameznih orjanih, za tem
0	čutili h, o Človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točiio opisuje vzroke, razvitek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni mož ki h ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bo'ezni. kak") se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnost« in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista na hajala v stauevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga Ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tuSu in baivah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
Ste li zdravi »li l>olvxi pilite po to knjigo ! Ako ste
bolni, to na v£^.k način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, Dišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite.
> Zato Brno dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLXINSTJ ker je to koristno knjigo napisal in to tem več ker je tudi preskrbel da S©:
SO tisoo knjig zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih SSO.OOO. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk. Kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga posije zastonj
Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno ?n koristno knjigo, ker je p*, bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temel jito znana.
Berite knjigo pazliivo in bodete sprevideli J^alio zamorete v slueaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knj'go jo dobi precej In zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL INSTITUTE,
j 140 W. 34th Street.	NEW YORK V
POZOR! Rojake, kateri so knjige ze naročili, tem potom prosimo, da nuni oprosHjo
1	da s<> mogli toliko časa Aakali ra nje, kajii nam ni bilo mogoče poprej postreČi, ker so knjige I »e sedaj goto*74*.
1
gar; ja naznaniti slavnemu r r Chicagi, 111., kakor
____po 2^ied- državah,
da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 S. Center Ave., Chicago, m.,
blizu 19. ulic«
kjer točim pristno uit lano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol j a vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu tiarazpolago dobro urejeno keglUie in igt^hm miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodočH! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
• Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam *"ojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO URtNKO VINO
po naiboljšem navodilut iz aajboQ> gib roz in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, *er iz finega, naravnega vina.
Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje capad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča
JOSIP RUSS. 324 South Saata Fe Ave„ PuebU" U ;«o
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA JED INI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI "GLAS NARODA"!
Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: JtO milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
700.000.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni za^it vrste po vsem slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%.
Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranftnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen 'bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo* Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nigdar imeti nobene izgube To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so-dičča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilniei, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pnpilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
M
v ZMtd MitiI je ie več let nai rojak
FT? ANK* SAKSER.
1778 Saint Cialr St., CLEVELAND, O.



ii
« 'v .
1».....
Janez Solnce.
Zgodovinska novela.
in.
To pa ti pravim, dra.fi moj Ari capa, nasitil sem se že tesra navadnega žens&va, ki sili za mano, kakor sili vcšra za plamenom! Zaspal sem ter imel preeudne sanje. Obkrožale so me Itmginkrog puste megle. Kamor sem hotel pogledati, jvovsod 30 se valili «vi oblaki, sive megle. Tesnost se mi je polastila trpečega srca in od gro«e mi je koprnela duša. Kar se razklenejo sivi oblaki in megla se razvleče! Tedaj pa se mi je prikazala s svetlim žarom obkrožena njena podoba! In jaz sem menil, da je boginja Nagnila j'; glavico kakor roža, lis jo poljubi prvi solnčni žarek; razprostrla je trepalnice rn lue svojih pogledov razlila name in vse 'oheufcke in vse misli mi je pretopila zavest, da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno mil istni Kog, da zu I re pregrešne strasti v razuzdanem mojem sr-eu, da me prekrsti in prerodi v novo eiovesko bitje. Ker o tem, kar sedaj počenjamo, Aricaga, vendar ne bodeš trdil- da je pametno življenje!
"Ne bodr ti kazalo drugega, ljubi mvj Luiovice, nego samostan!" se je smejal polkovnik. "Ko vedno na ženske misliš, ni Čuda, da se ti se celo v sanjah prikazujejo! To so otročarije, pijan si bil in v pijanosti si zaspal, pijani prihodnji redovnik moj!"
"Tudi sem mislil, da je tako. A!j poslušaj, kako je bilo potem! Oni dan, ko je pri očetih jezuitih pridigal pater Teobaldus, sem bil v cerkvi ter vestno poslušal jjorečo božjo besedo. Ka&or žareče oglje je pa dni a v mojo d uho, in povsod me je peklo in skelelo, ker globoko tičim v pregrehah! Pri vratih ob steni sein «lonel in kes mi je rojil po duši. Tedaj, Aricaga, pa je stopila ženska v božji hram. ženska, ki je živi a v mojem >]K>minu od tiste noči! Kai'cor boginja je vstopila in obstala na cerkvenem pragu. Otrpnila je pred svetlimi mojimi pogledi. Obkrožala jo je sveiloba jasne-pa dneva, ki se je pri širokih vratih vsiljeval v cerkveni mrak. Bila je kakor tedaj v sanjah, bila je kakor pomlad sama, ki je najkrasnejša med letnimi časi! Ogenj večne sreče je zaplapola! v meni, in v presladki nadi sem dejal svojemu duhu: Usmiljeni Ros", ti jo pošiljaš, da postanem boljši in pravičnejši Stopala je mirno ter sramežljivo zrla k tlom. Da, Aricaga, bila je ona, ki sem jo gledal v sanjah! Vsaka črtica njenega obraza se je bila vsekala v moje srce! Nikakor se ne motim, bila je ona; to bodem trdil do tistega trenutka, ko me pogoltne bleda simrt!''
' rnollj;i:l i . Ali naš Aricaga je bil sedaj far »vednejži, nego prej.
"1 1 potem?" je vprašal. "Vraga, Inku se to vendar ni končalo!"
'Čakal sem, da je minila služba božja. V hvaležnosti sem molil Boga ter mu dnja! čast, da mi je ta cvet stresel na pusto stezo moje«*a življe-Ko je bilo malone že vse od-prišla iz bližjega hrama. Dvig po?!ed ter takoj opazila, da nanjo. Km ji je zakipela v o in kakor plaha sni a je odhite-*>«-iedala mc ni, dasi sem se
nja.
niia j Čakan brazel la. Še
ponižno, srlobcko j> klonil." "In kdo je!"
"Kdo je! Se nikdar je nisem videl poprej. Po obleki pa sem sodil, d
nlerrtcin).« jet Naj je •i patra,
ua
Ali kar č<
je že j
seda
je
j posiusaj
do
oliko ti povem. A-aj prikovano moje sree na njeno in da bum naj»el vse, vse moči, da si jo prisvojim. Pretaka se mi Turjačanov kri po žilah in Tur-jaV-ani so v tt-j deželi te oblasti, da dosežejo, kar hočejo!"
"Povej vendar sedaj, kdo je?"
"Poslušaj torej! Obtičal sem na mestu ter zrl za njo. Tik mene je .stala tolpa mladih učencev. Ti so tudi gledali za njo, ir. nefcdo je izpregovo-nl: krasna je. kakor večerna zarja! Drugi pa je vprašal: kdo je, ker je ne poznam? Kaj, ti ne poznaš najkras-■nejše /,en<ke tega mesta T so vpili vsi ti ne poznaš krasne hčerke mestnega ranarja. ki je sedaj viteza Solnca gospa? Aricaga, hotela mi je kri zastati! Da, ranarj<<va hči je in sedaj žena tega plesnivega viteza, ki ga hočemo dane* z meči tnalo pretipati!"
"Ranarjeva hči!" je zakričal Ari-caira, "prijatelji ondi v ^redi. prijatelji sem!"
čjo fra je pograbil Juri Ljude-lomc.lec: ** Aricaga, če izpre^o-eno besedo, ti sunem meč v in to 1 ako gotovo, kakor se aka turjaška kri po žilah!" * ga je izpre videl, da se mu ni šaliti. Prihrumeli so tovariši, povprašujoč radovedno, kaj hoče. Polkovnik je iskal izgovora, in je zašel v »ti^rko, da. ni prijezdil v jezdarnioo tisti, o katerem se je takrat po ljubljanskem mestu sukalo največ govorice. Vitez Janez Solnce, ki je prav v tistem hipu prijezdaril v jezdarnico ter skokoma ustavil konja sredi nje, se je ozrl 'kakor sokol po zbrani družbi. V pozdrav je snel široki svoj klobuk z glave ter ga nagnil proti tlom, kakor daleč je sezal z rofeo. Kdor je mogei sneti svo-ie pokrivalo, fra je tudi snel. Umolk-
Z m< vit za voriš š trebuh, mi pre A rie;
Janez Solnce tiste dni v cve-mladosti. Kakor oglje črni c mu vsipali po vratu na ra-jemali obraz, poln mo-a obrazu se mu je zarije spuščal oko po zbra-nelo je vse, nekoliko*?,« z Solnce ni bil ni-boj. Razun meča

in ostrog ni bilo videti železja na njem; ni nosil niti čelade, niti oklepa, kakor drugi, ki so ga klicali v dvoboj. Nekaj časa Tiiso vedeli plemiči, ikaj naj bi počeli.	<
"Kaj vraga", se je oglasil končoo Aricaga, "ali se bode s cvetjem bojeval/"
V resnici je imel Janez Solnce rdečo tožo v svoji roki ter jo časih pritisnil na svoja usta.
"In ča nimam drugega, nego to cvetje, pa bi se še ne bal polkovnika, Hrokoustnika Aricaga!*' je odgovoril vitez zamčljivo.
"Hudiča!" je zatulil Aricaga nato, "name se obeša!" In polkovnik je izvlekel svoj meč in takoj zasadil »stroge konju v trebuh, da se je spel. Ali Juri Lj ude vit anu je pograbil po uzdi ter potisnil živinče k sebi, govoreč :
"Pusti, Aricnga' Danes ni tvoj dan! Drugi smo na vrsti!"
"Kaj da ni moj dan in ali misliš, da bom požiral v želodec, kar mi bode Janez Solnce v pičo pokladal!"
Hotel je udariti na Solnca. Ali preden j so se p< stavili v vrsto Juri Ljudevik, baro Vajkard in še dva druga v želez je zavita plemiča, da se razklju-čeni polkovnik ni mogel niti geniti z mesta. Z grozno kletvijo je potisnil svoj meč v nožnici, ter-se rotil na vse kri pije. tako da so ga prijatelji le s težav in počasi vtolažili.
Potem se j< postavil Juri Ljudevik sredi jezdarniee te* pričel, obrnivši se proti Janezu S« Lncu, razkladati z resnim in slovesnim glasom nekak manifest, s katerim se je vitez Janez Soln-ee klical v boj, ker je omadežpval grb svojega viteštva. govoril je v cvetočih prenapetih fra-ah. kakor je bih. obi-čajr.-> nekdaj na viteških turnirjih, ko so se prenapeti vitezi z prenapetimi besedami klicali v boj!
"Poklicali so te," je dejal zavestno štirje čisti, neomadeževani, plemeniti in hrabri vitezi na boj. da s svoji krvjo opereš madež, ki si ga vtisnil na jasni grb! Tvoji predniki, Janez Solnce, so si izvolili leva v grb, in kakor levi so branili pred vsem svoju čast. Tudi zvezde nosiš na dvojnem polju v svojem grbu, v znamenje, da so tvoji predniki eenili svojo Čast tako jako, kakor so visoko zvezde na nebu! Ali ti si, Janez Solnce, postal kakor bojazljiv zajec, ki zapušča sveje mladiče ob preteči nevarnosti! In zvezde si strgal s svojega grba ter ji pomešal v blato! In mi smo tvojim prednikom na ljubo poprijeli za meč, da te v pravičnim boju ponižamo, kakor bi te ponižal tvoj oče, ko bi bil doživel sramoto tega časa!" — Končal je z dostavkom da se ima boj vršiti štiri dni in da ima Janez Si lnee po svoji volji določiti, po kaki vrsti se hoče bojevati s hrabrimi, čistimi plemenitimi vitezi, ki so ga poklicali na to bojišče.
Z veliko potrpežljivostjo je p< slu-ša 1 vitez Solnce tirade, s katerimi ga je oblival Juri Ljudevik. ' To, kar si govoril o pJašljivem zajcu, to le sam pogoltni, Juri Ljudevik! je dejal mirno. "Vas vseh, in kakor ste zaviti v železje, se ne bojim!"
Pognal je konja v kot ter ondi nekje na steni pripel rdeči cvet, da se je videl iz dalje kakor kaplja rdeče krvi.
"To cvetje branim s svojo srčno krvjo", je vskliknil ponosno, in vas vse, plemeniti gospodje, če imate toliko poguma, kolikor besed, kličem na boj! Cvet, ki tra je poljubila najkra--snejša vsega ženstva v beli Ljubljani, vam vržem v zobe z za smehom in zaničevanjem. Vivat Solnce."
Z navdušenim tem vzklikom je zavihtel meč iz nožnice ter se postavil s konjem pred cvet ki ga je In tel braniti s svojem življenjem.
Silni nemir je razburil družbo. Vse je prevpil polkovnik Aricaga! V hipu je bilo golih mečev o belem dnevi kaki r bliskov o nevihti. Z veliko težavo je pomiril Juri Ljudevik razkačene duhove.
Prijatelj je izpregovoril ponosno, vsi vendar ne bodete pali ob enem! Mi smo v oklepih, oni pa v mehki obleki kakor ženska, ki nosi otroka na rokah ! Vse naj se izvrši v redu, kakor se je di govorilo. In brez hrupa, prijatelji, da nam vrag ne privede gospoda glavarja ali vicedoma na vrat. Potem je tako vse izgubljeno Pomirite se prijatelji in ti. Aricaga, ne tuli, kakor bi se s svojim polkom drvil za Turki!"
Neradi so utihnili plemiči. Stopili so nato v stran ter se srpo in temno ozirali po onem, ki jih je bil javno zasmehoval.
"Tako ne bomo končali stvari gospod Solnce!" je ogovoril Juri Lju-levik viteza v kotu, eden za drugim! Danes smo tu štirje, kakor vidite. Izvolite si tistega, s katerim se hočete ta dan boriti! Jaz bi se za svojo osebo štel v veliko srečo, če izvolite mene. Med nama rečeno, koprni m< j meč po trenutku, ko vam bode kresnil po za-bavljajočih ustih, iz katerih mečete sedaj pene, kakor razgočen konj, ki se brez vspeha upira ostrogam, ostr< gam tičečim mu v trebuhu !''
"Izvolite si torej Vas, vitežič brez domovine in brez imena!" odgovori Tanez Solnce porogljivo, da si ni posebna čast, boriti se s človekom, ki so ra izbrali morda v koprivah za plotom in ki ne zna, kdo so mu bili roditelji!'
Pri groznem tem napadu je nastala taka tišina med zbranimi, da se ni culo drugega nego tu in tam brskanje konjskega kopita. Juriju Ljudeviku, ošabnemu temu plemiču, je zalila kri obraz, da se mu je svetil kakor skrlat. Ali takoj je postal bledejši od stene in vsa kri mu je zakipela k razburjenem srcu. Pograbil je za uzdni povodec, da se je konj pod njim spel kvi-
šku. Bledi obraz pa je obrnil sedaj k okamneli družbi, sedaj k vitezu Soln-
i cu, ki je mirno sedel v sedlu. Končno mu je obstal na roži ob steni, in je preteklo nekaj časa, da ni izpregovo-ril ničesar. Prijatelji so pričakovali, da se bode Juri Ljudevik razbesnil kakor ranjen lev. Ali v njihovo str-menje je ostal vsaj na videz miren in skoraj tiho je izpreovoril:
Dalje prihodnjič.
SIDRO
Pain Expeller
kot najboljši Tek zoper
REUMATIZEM, POZOSTNICO, PODAGHO itd.
in razne revmatične uepritike.
SAHO: 25ct. in 5Oct. v vseh lekarnah —ail pri

Naznanilo*
Slovensko, katoliško, podporno dru itve SV. JOŽEFA, it. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima svoje redne seje vsako drago nedeljo v mesecu. — Društveni-kom se naznanja. da b* se istih v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na katerega izmed izvršu-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. .Predsednik: Muško Jos., 264 Spring garden Ave., Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 844 Vista St., Allegheny: L tajnik: Povse Nik, 28 Tell St., Allegheny; II. tajnik: Strniša Fran, 254 Spring Garden Av., Allegheny; blagajnik: Volk Vincenc, 28 Tell St., Allegheny; delegat: Volk Ferdinand, 122-42 Pittsburg. Odbor: Krese Franc, 4820 Plum Alley, Pittsburg, Šercelj John, 918 Main St., Allegheny, Laurie J., Plum Alley 4820 Butler St., P'burg, Borštnar J., 105 High St., Allegheny, Drailer A., 1126 Maple Alley, Braddock, Golob Franc, 1019 Higkot Ave., Braddock.
Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo IL tajniku Francu Strnišu, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Pa. (26. feb '(>6)	Odbor.
Kdo ve, kje se nahajata brata FRAN in ALOJZIJ BARAGA, po domače Žnidarjevi iz Hriba pri Loškem potoku na Kranjskem? Mlajši je pre-naredil svoj priimek v Alojzij Levstika pri družbi, kjer smo delali. Nas je bilo 9 mož in se 2 druge 0-sobe, ko smo prevzeli neko delo in delali trdo skozi 2 meseca. Ta dva ničvrerineža sta vzela od družbe $800.00 na naš račun ter neznano, kam pobegnila z denarjem. Mi smo toraj zelo ogoljufani in prevarani ter brez denarja. Vse naše delo je bilo zastonj. Poleg tega mogli bomo še plačati okoli $70.00 boarda sa ■Mizz* tatovoma. Skupaj imamo škode okoli $900.00, to j« za nas 0-gromna svota. Tukaj podajemo c rojakom sliko od prvega ali starejšega Franja. V imenu človekoljubja prosimo toraj vse rojake, da nam naznanijo brez odlašanja njih naslove, da jih izročimo v roke pravice, za kar plačamo $5.00 nagrade. ALOJZIJ BABTOL, F. O. Box 99, Cross Fork, Potter Oo^ Pa.
ZASTONJ I
Da naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, sme pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas aam nI treha ničesar po* siljuti, ker to je darilo-
Keaar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupliivi, s1abotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey* električnega pasa" ozdravljeni.
Dooro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va5 električni pas je toraj vse ufiinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. Fran JeniiC, 30 Brvon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vat elektriCni paa za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 £. 152nd St., N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:
* Jersey Specialty Co>«
125 Cedar St.,	New York, N. Y.
in tisoči liudi boW* n obistib dediča h> in o tij bolezni prav nič mvido.
Slabe in bolne obiati eu varok naj-
raxiiinejSih bolezni in noueu organ človeškega telesa nima toliko in tako napornega dela, kakor ravno obisti, zato je putreba, da se posebno nanje pazi. Da ate na obistib bolni, »poznate najlažja na ta način: Svojo vodo pustit« skozi 24 ur v časi ali steklenici mirno stati in če se po preteka tega časa najde na dnu nsedek, podoben gristi, ali ako je vata voda meglena in dimasta, je to znak vaše bolezni na obistib in vam so zdravila neobhodno potrebna. Za vse bolezni na obistib, jetrah, "mehurju, za vrtoglavico, slabo preh^vo, nervoznost, vzburjenost, rennalizem, za vse kožne bolezni proti slabosti in hujšanju itd. so Dr. Thompsona zdravila za obisti in jetra NAJBOLJŠE SREDSTVO; v dokaz mno^a priznanja: ZšimeL geHM in. J. 3L TWt>»* a:
Sprejmite Di mmm in moje ftere CT&en potbiY ii T-tm itaao s tira aa zaaoijc, i m p«^ afcib afin
a M"	__
«5 .vuino jn7jxnuvuil> UilimvllB iu SP
Vam prav ?epo zahvaljujeva.
Josip Mance,
Coal Basin, Colo.
Da se o dobroti zdravil za ledice prepričate, pišite na: 6lovensko>Hrvat«iko zdravlšče
Dr. J. E. THOMPSON
334 W. 29th St.	New York City,
in dobili bodete jedno bočico teh zdravil brezplačno, samo priložite vašemu pismu znamke (marke) zh pofcnino.
NAZNANILO. *
Društvo sv. Ivana Krstnika it 37 J. S. K. J. v ClevelandtL Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Fran Spelko, 1130 St. Glair 81; ooapredsednik: Ivan Po . 36 Diemer St.; L tajnik: Ivan Avsec, 12C4 St. Clair St.; IL tajnik: RudoJ Poi 4 Kilftyl St; blagajnik: Fer-. nand Tifold. 86 Munich St.; zastop nik: Josip Perko, 1796 St Olair 8* Odborniki: L Fran BLraiovec. IL Ka rol J arc, HL Ivan Anzelc. Pre<ledo valci knjig in račnnov: Ivan Brodnik Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran W lavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: IvaL Lniar in Josl Zupančič. Društveni zdravnik- E T Kehres, St. Clair St., Cor. Wilson Avenue.
Družtvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Union, 1696 St. Clair St.
Naslov za pistna je: Ivan Avsec. 1234 St. Clair St., Cleveland. Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino po starosti, in sicer: od lft. do 25. leta $1.'K), od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00 od 35. do40. leta $3.00, od40. do 45. leta $4.00. Pristop k jftdnoti znaša $1 7.a vsako starost
Kje je IVAN TOMEC, doma iz Pod-doža št. 2, ofkraj Logatec na Kranjskem? Star je 52 let. V Ameriko je šel leta 1892 ter ostavil doma ženo in 5 otrok. Meseca februarja 1899 je bival v Denverju, Colo. Pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N. Y.
(25-27—9)
Bdlna
slovenska unijska brivnica
ktero priporočam Slo venet m in Hrvatom. V brivnici so vedno trije briv ci. Rojaki, toraj "svoji k svojim"1
JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Clevelap^, Obio
(13-6—\3-9 tor čet sob)
Kje je ALOJZIJ MALNERlC, doma iz samiške fare na Dolenjskem? Pred 4 leti je bival v Jolietu, 111., in nekje v Minnesoti. Za naslov bi rad zvedel njegov brat: STEFAN MALNERIČ, care of "Glas Naroda", 109 Greenwich St., New York, N Y.
Compapie Generale Transailantique,
ftraniiivka oarohrodna dražba.)
DIREKTNA cru UO um, PAAIZA. sm jnomcsiA \r. UUSLJA^
"Las Save' c: "La Toi- ^n-^L Avju U iie ' -vLf\ Birtagn*1' ^L*. C.aan.pagT" IrKWaagn^'
HAWNIK' 80
.u *	„
_ V'i.OLt) "on \2 00C . .aotju JU.OU. 8,000 * . 3,000
« ooc
?5,OOC' >2,000 6,000 aooc
3-OUC
mm agencila i? BROADWAY NEW *0Rf
HmNte	ot xoai aaptt) *edm» on ce'rtkib od 10c art copontf*'
it i? rtt	Mortob St« «or»
•L'AQU1TAINE	23. sept. 1905 La Gascogne
•LA SAVOIE	28. sept. 1905. *LA LORRAINE
•LA LORRAINE 5. oktobra 1905. La Rreta-ne 12. okt. 1905. *LA SAVOIE 19. okt. 1905. •I^A TOURAINE
Ižvaiiredni parnik "LA GASCOGNE'' otlphije iz New Yorka d»e 30 Bepteuibra in vozi &anio potnike tretjega razreda.
Parmika i sveado aaaaaaiovaai imajo po dva vijaka.
M. VV. Kozmitiski, generalni agent za za]>ad,
71 Dearborn St.. Chicago, 111.
La Bretagne •LA TOURAINE
26. oikt. 1905 2. no v. 1905 9 nov. 1905 16. nov. 1905 2A. nov. 1905.
AOSTRO-AMERICAN LIKE
Regularni potni parnlkl
"FRANCESCA" odplnje n. septembra 4<OERTYM odplnje 30. septembra vozijo med New Yorkom, Trstom In Reko.
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta t Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le 150 centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Črta Trst New Orleans
Austro-Ameriska črta odpočije parnik „Giulia" dne 29. septembra, parnik „Gerty" 30. oktobra iz Tr*ta naravnost v New Orleans. Izvanredno ngodna in cena vožnja v južne in južno zapadne dele Zjed. držav-
Zclezniške cene iz New Orleansa so zelo nizke na vse strani.
Cuy. Phone Cent. 1619
Bell Phone: South 143 fc '
THE STANDARD BREWING GO.
izdeluje najboljšo vrsto piv2.
137 Twain St,
Cleveland, O,
Cenik knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAK8ER-JA, lOt GREEK WI0H STREET. NEW YORK.
MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v sagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, iagTin, $150. Zlata sola, z zlato obrezo, $1.00. Kajaki glasovi, platno, Jata obreza,
fmieen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, rude ča obreza $—.25 Vrtec nebeški, platjo, zlata obreza,	Zriajskt 20e.
60 centov. Nebeike iskrice, platno, zlata obreza, 60 centov
Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata dom, L do i V. zezek, po 20e.
obreza, $1.20.	Naselnikova hče. 20c.
Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, Narodne pripovedke, L in TL dt^
$1.20.	vsak 20c.
Sv. Rožni venec, platno, zlata obreza, Oče naš, povest, 50c.
$1.20.	01) 20ri. (Cankar), 50c.
Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, Ob tihih večerih, (Meško), povesti, $1.00. 70c-Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, Opomba. Naročilom je pridejati d»-$1.50.	nar- Knjige pošiljamo poatni*
Skrbi za duio, fino vezane zJata obre- pro«te.
Poduk rojakom Slovencem, 30c.
Nezgoda na Palavanu, 20c Narodna biblioteka, posamezno, 20«. Nedolžnost, prekanjena, 20«. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spisovanje raznih piatu.
80 centov. Nemščina brez naltelja, 4Qc. Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c.
Najdenček, 20c. Na indijskih otokih, 30c.
za, $2.00. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Angleščina brez učitelja, 40c. Abecednik, slovenski, 20c. Alinov, angiežko-nemški slovar oOc. Aladin a čarobno avetilnico, »likano, j^a nemška vadniča,~35a. 10 centov.
Primož Trubar, (Alkerc), lirična p«-
sem, 5Uc. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohikanec, 20e.
Andrej Hofar, 20c. Avstrijski junaki, 90c Admiral Tegeuuo: Ave Marija, .m. *>aron Trenk, •• oelgrajski bis«' u. ur>r Berač, 15c.
Bojtek, v drevo jtreieni vitez, orav-
ljica, 10«. Benetska vedeševa ^ <iOe-nurska vojaka, 30«. Božični darovi. 20c Bleiweias, Slovanska uiharica. Ovetke, pesmice in p« ^^t , 30«. Cesarica Elizabeta, i 'jej^i^ois. WV Črni bratje, 20c. Cerkvica na skali, pravi- » Ciganova osveta. 20c. Cvetina borograjska, 30c Cesar Maksimilijan L, eaaa' mahikiu
ski, 20«. Cas je zlato, 30c.
oetrto berilo za dovenak« icle. 50«. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c Dimnik, sloven^ko-nemaki besednjak
vezan, 90c. Druga nemška alovnicu, rezana, 50o. Darinka, 20«. Doma in na tujem, 20«. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Bvstahija, 15c. Evangelij, 50e. Erazem Predi amskl 15e. General Landon, 30c. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50.
Golobček in kanarček, 15c.
George Stefenson, oče železnic, oOc.
Gozuovnik, 1. iti II. del, vsak 70c.
GodčevAki katAkizem, 15c.
Hedvika, banditova nevesta, 15«.
Hirlarda,
HUdegarda, 20c.
Hitri računar, 40c.
Hubad, pripovedke, L in IL dei, vsak
po Jflf. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let. 40<\ Izanami, mlada Japooka, 20c. Lsidor. pobožni kmet, 25c. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil, 20c.
Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11.
skupaj $8.00 — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman.
(novo), 50c. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. Knez črni Jurij, 20c. Kako ja zginil gozd, 20c. Krvna osveta, 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30«. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljukec, 20c. Lnrske podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. L, IIM UI. del. $2J>0. Mladi samotar, 15c. Mati Božja s Bled«, 15«. Mali katekizem, 15c. Marija, hči polkova, 20«, Marjetica, 50c-Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Poštenjakovič 20«. Miklova Zala, 30«. Mrtvi gostač. 20c. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janes, 40c.
Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. Tri Vrbovčevem Grogi, 20« --td turškim jarmom, 20«. Princ Evgen, 20c. Piešernove poezij«, broširane, 50«. Pravljice, 20«. Pted nevihto, novela, 20«. Potovanj« v Liliput, 20e. P-ivliLa, 20e. Pravila lostojnosti. 20«. Bočni slo9-nemški slovar, bn*,., 40c. .Hočni si'v angles'1 besednjak novi, 30 : -i Vn
! Rodbin/, //jv.neških. Siencifc* cz, 1-3
93.00 H-LIČev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20«. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 20«. Roparsko življenje, 20«. Razglednice, newyorške, 3«.
„ narodna noša, 3c, n	ljubljanske, 3c
! Rusko japonska vojska, 5 zvezkov, 5« Robinzon, 50 c.
centov.
Spisovnik ljubavnih In ženitovan.,skih
pisem, 30e. Sanjske knjige, velike, 30«. Sanjske knjige, m a I*, 15c. Spretna kuharica, »nTirana. 80e. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski šaljivcc. L m ll. nUJUf^
vsaka 20c. Stric Tomova koca, 50c. Stanley vAfriki. Srečoiovec, JOc.
enilja, 15c. Spis je loc.
Stoletna pratika. 60,.
Spominski listi, 25/.
Sv. Notburga, 2<V.
Sita. mala Hind ostanka, 20r.
S prestola na morišče, 2<>e.
Stezosledec, 20c.
Spisi v ljudskih šolah, 30c
Strelec,
šaljivi Jaka, 1. m n. del, jedn« k nji
ea.
btiri povesti. 20c.
Timotej in FUoraena, 20e
Tisoč in ena noc, 51 zvezkov. $6.50.
Tinn Ling, 20e.
Vošoflna knjižica za vse priliko. 20«.
V	gorskem zakotju, 20c. Vcnček pripovesti, 20e. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c.
V	delu je rešitev, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c.
V	zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20ft.
Zemljevid Združenih držav, 25«. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30«, Z ognjem in mečem, it. 41 do 56 vmm
skupaj $2.50.	'
Zbirka domačih sdravil, 60c Zlata vas, 20«.
Zgodovinske povesti, (Vrhovee), T n.
m., vsak zvezek, 40«. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 60a. Zirovnik, narodne pesmi z naperi, L
in II., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 25«. 60 malih povesti, 20«.
HAROČUJTB SE NA "GLAS b ARO DA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK ZA VSB LETO VELJA $3. ZA POL LETA Si 50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — ' GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE SKRBI TUDI ZA KRATEK C