Štev. 199. Jzhalo vsak de« tonik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144-— ** pol leta K 72*— V Ljubljani, ponedeljek, 5. septembra 1921. f*eitnlM platan« v gotovini. Leto l. Uredništvo in upravništao t R*. pifarlevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon t= npravništva štev. 328 <= CENE PO POSTI: za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12**— y UPRAVI STANE MESEČNO K10'- ^V!^Ž¥f ¥ FJftT POSAMEZNA ŠTEVILKA SO Za sooboda in pravica iBntistoa. * GOVORA DR. KOROŠCA NA BREZJAH 4. SEPTEMBRA. veličastnem včerajšnjem taboru na vorii ieJy5eraj popoldne dr. Korošec go-nieo ° na^* P°iitiki in naših zahtevah. Iz pV(;Sa, govora, čegar krepka in odkri-dti«pV-an,^a so zborovalci z največjim naviti ®nJefy* sprejeli, navajamo glavne misli, Grajo biti temelj naše sedanje politič- 116 orientacije. fjr> ^r‘ Korošec je izvajal, da vsaka dobra Drav^ ?°^tika mora varovati naravna Svoh^ j vUanov. To se pri nas ne godi. Polica S6' ^®či z denuncianti, detektivi, je„a j1.In žandarji. Mi smo v dobi največ-V8e 1Z8ntizma, najgršega petolizništva. govori - h?čei° predpisovati: mišljenje, JenJe, žalost, veselje in navdušenje. jjjjL Uc'1 plemenom se ne dovoli svobode Spod Ve^a individualnega kulturnega in go-v ena[s«ega razvoja, ampak vse se meče Pito M-nec’ za vse se Podpisuje eno ko-t}aj ‘ “ bomo vztrajali v boju za zakono-(Ven,m llPravne pokrajinske avtonomije, nam * Potrjevanje.) V bližnjem času bo ki i t, . .8 braniti tudi avtonomijo občin, a orM- 6,0 izučiti ocl vlade imenovanim ljudstva plačanim uradnikom. Vlada ima sedaj polne roke dela, da paPre atentatorje po državi in zatre raz-°jništvo. A kdo vzgaja atentatorje in haj-Uke? Oni, ki so začeli boj proti veri, ki stvarjajo kancelparagrafe in ki napovedu-p°> da bodo' vrgli križ in kateheta iz šo-.®’ Arnautski hajduk ne sme ropati goved samVac’ a natu se roPai° v Vojvodini šole, ((Sta? yU imov^ns^e °bcine. davlff v!-«eva. 55 ozirom na suš°> tla se da u i1 0 in dovoljno znižajo. Ne čudi se, Ur_j0(je dr. Kumanudi našim davčnim Ealisu-u™. naPrtiti ulogo madžarskih in /0 v'n Židov in nekdanjih valpetov, 8e |x’enje med zborovalci), ampak čudi prL a naše pošteno davčno uradništvo ne zaht ra pro*i nemoralnim in cincarskim evam finančnega ministra. smo me-naraščajo. ^reba je ljudstvu potrebne zakonodaja .J se izgradi kmetska poklicna orga-rio 'a za kmeta, naj se začne zidati moč-jra Produktivno in konzumno zadružništvo, Heo Vca nai se ustvari pravo enakovred-8 g ,So?dločevanja v obratu ,naj se prične Clalizaci.i° največjih podjetij in z dr-2an° kontrolo nad kapitalom in bankami. &la sloie 3e treba splošnega zavarova-* (Splošno odobravanje in ploskanje.) fetavl^er sedan.ia vladna večina ne predelit ve^ine naroda, bi bilo treba novih ,v* Ljudstvo s sedanjimi vladnimi po-tažn n* zadovoljno, zato se mu naj da ori-Prib ’ .da jih zamenja z drugimi. Mi rirn V^eni, da z vsemi nasprotniki (p svoje moči, ki vsak d£ Strjevanje.) \,0l..Pravijo, da še hočejo vladinovci pred tej: prinesti nov volivni zakon, s ka- ^ bodo manjšinam vzeli njihovo pravo oSOK°razmerno zast0Pstvo. To je nevarno, ^ oito za Hrvate, in zato javno apeliramo njJMe> da pridejo v skupščino (pritrjeva-v>co 1\r Se borijo z nami za poštenie in pra-m0 * ®*i jih bomo zvesto podpirali. Mi bo-yjft,Ve(in° podpirali trpeče in tlačene. V l»i a° *!e Sremo, dokler nismo dovolj moč-odVk izPeljemo svoj program. (Vihamo Kravanje.) POMOČ) RUSIJI. Mrstv ^ Pragaj 4. sept. (Radio Grič.) Mini gjfi p°. za narodno zdravstvo in češkoslova-slovaV^ križ sta sklicala kongres češko-Čjm ®*ih zdravnikov, ki bo izdelal načrt za siji. 5®njo in čim izdatnejšo pomoč Ru- 0 MADŽARSKIH ZLOCINIII. ^ Praga, 4. sept. (Radio Grič.) d0srAer. ^resse« javlja iz Komorna, da je ki j i tja češkoslovaški državljan Belyc:s, ^ mesecev interniran na Madžar-PeSr ‘ Izjavil ie> da ie bil svoj čas v Budim- V h i 8i si*° rekrutiran in da je potem služil ra oo >Britannia« in da je bil priča urnejši romunskih in srbskih trgovcev. Be-'|e Predložil oblastem fotografije o aozarsldh zverstvih, ki so jih vršili pri e“ umorih. 29.000 ljudi tonfesliralo aCeraj za katoliško Uudsko Hi. VelsSasSna katolišika sh@da n& Bredah in v Ribnici. Brezje, 4. septembra. Danes se je tu vršil katoliški shod za Gorenjsko ob najlepšem vremenu in ob navzočnosti 15.000 fjudi. Sv. mašo na trgu pred cerkvijo je služil prevzvišeni knezoškof dr. J e g 1 i č, cerkveni govor je imel dr. Arnejc. Na zbo-, rovanju, ki ga je otvoril g. dekan Lavrič in ki mu je predsedoval posestnik g. J a n , so govorili: urednik Kremžar, preds. Orlov Pirc, posl. Brodar in nadučitelj Iglič. Popoldne so bile na prostem litanije, nato ie govoril dr. Korošec, čegar govor prinašamo v izvlečku na uvodnem mestu. K sklepu je prevzvišeni gesp. knezoškof dr. Jeglič po prisrčnem nagovoru podelil zborovalcem apostolski blagoslov. Po zborovanju so Orli priredili telovadbo, ki je lepo uspela. Pri telovadbi kakor tudi med zborovanjem je igrala jeseniška godba, pri cerkveni slovesnosti pa je pel močan mešani zbor, sestavljen iz naših gorenjskih pevskih zborov. Veličastnost breškega katol. shoda ostane vsem udeležencem v neizbrisnem spominu ter bo shod brez dvoma obrodil obilen sad. Ribnica, 4. septembra. Ribnica je slavila danes zmagoslavje katoliške misli. Nad 10.000 ljudi je privrelo danes v Ribnico, da manifestira za katoliška načela. Sijajnega sprevoda se je udeležilo blizu 10.000 oseb, ki so prišle na shod. Sv. mašo je služil presv. škof dr. Karlin, nakar se je vršilo zborovanje. Govoriil so: dekan Skubic, posl. Škulj, urednik Terseglav in profesor Kovač. Ves okraj stoji pod mogočnim vtisom današnjega zborovanja katoliškega ljudstva. Serci za snojo neodvisnost. irske vfiade LDU London. 4. sept. (Reuter.) Irska vlada izjavlja v svojem odgovoru, ki je bil objavljen nocoj, da irski narod ne priznava nobene prosovoljne unije z Anglijo in da se poslužuje temeljnega naravnega prava, živeti svobodno zase in na ta način udej-stviti svoje narodne težnje. Irci so se a velikansko večino izjavili za neodvisnost irske republike in so ta sklep potrdili več kot enkrat. Anglija nastopa tako, kakor bi bila sklenjena unija z Irsko, vsled česar se Irska ne bi smela odcepiti. Opirajoč se na to svoje naziranje, si angleška vlada in parlament prisvajata pravico vladati v Irski in ji dajati zakone, in sicer v taki meri, da vsakega Irca, ki odklanja podložništvo, usmrtijo ali vržejo v ječo. Irski odgovor naglasa nadalje, da Irci odklanjajo angleške predloge, ki so jim bili stavljeni dne 30. julija. Angleški dominioni niso zavarovani pred gospodstvom Anglije po priznanem ustav- nem pravu, ki jim daje enakopravnost in absolutno svobodo napram angleškemu nadzorstvu, ampak vsled tega, ker jih tisoči milj ločijo od Anglije. Irska ne bo imela ne jamstva razdalje ne jamstva prava. Irsko so umetno razdelili v dve državi, od katerih sicer druga drugi izpodkopuje vpliv, ki sta pa obe podvrženi voj. in gospodar, kontroli Anglije.H koncu veli odgovor, da mora biti •Ircem dovoljeno, da glavna zgodovinska in zemljepisna dejstva presojajo z irskega stališča. Irska vlada se strinja s tem, da nevtralni in nestrankarski razsodnik odloči med Trsko in Anglijo. Irci se hočejo le tedaj upirati, ako preti Anglija, da bo njihovo stališče zatrla s silo. Irci predlagajo zaradi tega vlado, ki naj bi vladala s privoljenjem vladanih. To načelo je edina podlaga za pogajanja med Anglijo in Irsko. Na tej podlagi je Iraka pripravljena takoj imenovati svoje pooblaščence. Kdo no£e onejitue oboroževanja? LDU Ženeva. 3. septembra. (DunKU.) Švicarska brzojavna agentura poroča: Komisija zveze narodov za omejitev oboroževanja je proučevala poročilo podkomisije o odgovorih glede omejitve izdatkov za oboroževanje. Od 27 držav, ki so poslale odgovor, jih 1-5 pristaja na to. Nekatere Boli za zapadno Hinko. Gradec, 4. septembra. Župan iz Fe-hringa dr. Schvvagula je bil aretiran, ker je osumljen, da deluje v sporazumu z ma-žarskimi tolpami. Oblasti so namreč prestregle pismo, naslovljeno na nekega ma-žarskega častnika, v katerem so bili podatki o kretanju avstrijskih finančn. stražnikov ob mažarski meji. Gradec, 4. septembra. Iz Fehringa javljajo: Danes ob štirih se je približno ‘20 mož močna mažarska tolpa približala Hohenbruggu na 300 korakov. Orožniki in vojaki so prepodili te tolpe, zajeli eno strojnico, dve puški in nekaj ročnih granat ter so ujeli težko ranjenega mažarske-ga vojaka. Šopronj, 4. septembra. V Siegersdorfu je prebivalstvo napadlo avstrijske orožnike. Prišlo je do boja, ki je na avstrijski strani zahteval več žrtev. (Opomba Dun. KU: Kakor pri vseh takih vesteh, je tudi pri tej vesti treba namesto besede »pre- Preprečen zločie. Na državni cesti med sv. Ožbaltom in Trojano je odkril orožnik Globočnik napeljavo dinamitnega podkopa in sicer med kilometrom 38 in 39. žica je peljala do nekega kozolca pod cesto, odkoder naj bi se dinamit užgal. Dinamit, ki je bil zakopan na desni strani ceste od Ljubljane računano, so morali zločinci položiti v noči med soboto in nedeljo. Širite JMDU1 tm države so predlog sprejele, nekatere pa si izgovarjajo pridržke. (Katere neki so te države?) Poročilo je prišlo do zaključka, da preiskava ni dovedla do temeljnega uspeha. Velik del odgovorov nosi znak neodločnosti, ki se splošno pojavlja v sedanjem političnem položaju. ! bivalstvo staviti besedo stolpe , da se na ’ ta način ustreže resnici.) Budimpešta. 4. septembra. Pesti Iiir-• lap" javlja, da je grof Apponyi, ki se je odpeljal k otvoritvi kongresa zveze narodov, prišel le do Dunaja in da se je od tam včeraj povrnil v Budimpešto. London, 4. septembra. Po včeraj semkaj dospelih vesteh se položaj v Zapadni Madžarski ni prav nič ^boljšal. Budimpešta se brani umakniti iz zapadno-madžar-skih komitatov svoje neposlušne čete in njene sobojevnike in skuša še vedno Dunaj uplašiti in avstrijsko vlado prisiliti, da sprejme teritorijalen kompromis. Dopisnik >Daily Telographt javlja: Usodne posledice utegne imeti hladnokrvni predlog madžarskega poveljništva, naj mu medzavezniška komisija dovoli, da s svojimi četami zopet zasedejo del ozemlja, ki so ga morali izprazniti. Ententni generali na ta predlog sploh niso odgovorili. MADŽARSKE ZAHTEVE ODBITE. LDIT Praga, 4. sept. (Radio Grič) Slovenskv Dennik objavlja vest, (ja je madžarska vlada predlagala konferenci veleposlanikov v Parizu neko izpremembo meje mod Madžarsko in Češkoslovaško, po katen naj bi se Madžarski odstopil del Slovaške s Kožicami in Bratislavo. Konferenca veleposlanikov je madžarski vladi predlog vrnila, ne da bi ga bila sploh vzela v pretres. Češkoslovaške novine vidijo v tem dobro lekcijo za Madžare, ki jih bo prepričala, da je trianonska mirovna pogodba absolutno neizpremenljiva. politični dogodki. -j-' >Zadeva kraljeve ženitve.« Ljubljansko Jutro., ta najbolje informirani list prinaša iz Belgrada sledečo ’ izvirno*" neumnost: Politika poroča iz Rima, da se v tamkajšnjih političnih krogih živahno komentira prihod uglednega francoskega diplomata v delikatni misiji. Francoski diplomat ima nalog, da izposluje od papeža dovoljenje, da sme neka francoska vojvodinja i z p r e m e n i t i svojo v e r o. Gre za vojvodinjo Izabelo Guise, ki prihaja v poštev kot nevesta kralja Aleksandra Karagjorgjeviča. Vojvodinja Izabela je rojena 1. 1900 in izhaja iz dinastije liourbon-Orleans.1 Šef hiše je vojvoda Filip Robert, pretendent za francoski prestol, ki pa živi v izgnanstvu. — Presneto dobro podkovani morajo Jutrovci biti v katekizmu, da ei upajo tako neumnost priobčiti. Prihod uglednega francoskega diplomata v delikatni misiji. Kako skrivnostno! Ta delikatnost pa obstoji v tem, >da izposluje od papeža dovoljenje, da sme neka francoska vojvodinja izpremeniti svojo vero«. Gospodje bi morali biti pač toliko delikatnega okusa, da bi takih oslarij ne prinašali v zvezi z našim kraljem. Malo več spoštovanja pred kraljem in pametjo! 4-Radič zopet straši. Odkar je Protič imel razgovor z Radičem, je postalo demokratov strah. Velika nevarnost je, če se Protiču posreči spraviti Radiča v Belgrad. Tedaj je, demokrat, moč na večne čase razbita. Demokraii pa so tiči. Včeraj je prineslo Jutro«, izvirno brzojavko, da se je na podlagi izpovedb raznih oseb »vzb.udtl sum , da je Radič soudeležen na atentatu na Aleksandra. ^Preiskava se nadaljuje'.: — pravi :>Jutro \ Jutri utegnejo v . Jutru« citati, da je vrgel bombo na kralja, dr. Korošec; bombo pa je izdelal Protič. Pri teh ljudeh, ki so Pribičevič-Jutro-ve sorte je vse mogoče. Ce se jim na podlagi vseh teh in takih preiskav posreči pozapreti Radiča, Korošca, Protiča — sploh vse pametne ljudi bodo lahko rekli, da so sedaj oni neomejeni gospodarji, ker so vse pametne ljudi spravili na varno v kišto. ČEŠKOSLOVAŠKA ŽIVILA ZA RUSIJO. LDU Praga, 4. sept. (Radio Grič.) Danes odpotuje v Moskvo češkoslovaška trgovska misija 8 članov, ki je vzela s seboj pet vagonov živil za Oehoslovake, ki se imajo vrniti iz Rusije. LioMfanslia porota. Danes je razpravljala porota o sledečem slučaju: Žrtev neopravičene ljubosumnosti. Dne ‘24. junija 1921 ob devetih zvečer so slišali Anton Šink, Franc Bizjak in Stanko Bitežnik strel, ki je padel pri kamniški železnici. Sledil mu je ženski krik in vik in klicanje na pomoč. Ženski glas je kmalu utihnil, slišali so pa na to glas nekega moža, toda videli niso ničesar. Možje so stekli proti kamniški železnici, zagledali nekega invalida, kateri je na vse grlo kričal, da je zabodel svojo ženo, ki je mrtva in je prosil naj hite po zdravnika. travniku je ležala žena in videla se je krvaveča rana na levi strani prs. Žena je bila že mrtva, poleg nje pa je ležal ves okrvavljen velik kuhinjski nož. Usmrtil jo je 25 letni invalid in vratar vojnega arzenala. Svojo ženo Antonijo Tomažinovo, rojeno Drašler je zaklal iz ljubosumnosti, trdil je, da je hotel še sebe zaklati, toda tega svojega namena ni izvedel. Svojo ženo je spoznal spomladi leta 1920, ko je bila natakarica pri gostilničarju Lovro Kolencu v Sp. šiški. Poročil jo je 20. oktobra 1920. Brez najmanjšega povoda ni hotel priznati za svojega dne 11. januarja 1921 rojenega sinčka Lojzeta. Njeno življenje je bilo naravnost pasje. Neosnovano ji je očital nezvestobo, se prepiral ž njo. jo večkrat pre-tepaval, sredi zime jo podil iz stanovanja in z njo nečloveško ravnal. Sam je občeval in dopisoval z drugim dekletom, ženo pa neprestano preganjal in ji očital nezvestobo. Tomažin je sam povedal, da je sklenil ženo in sebe usmrtiti. Dne 24. junija t. I. je ipsal poslovilno pismo, katero kaže, kaj da je nameraval storiti.Ženo je povabil i a sprehod, preje je šel v mesto, kjer si je kupil velik kuhinjski nož in ga skril v Stri—^2 vNovi časi*, dne S. septembra 1921* Stev. 190. notranji žep suknjiča. Z ženo sta šla v več gosti in, se ji jo dobrikal, naročil večerjo in se tako obnašal, kakor da bi ne bil imel najmanjšega sljsbega pamena, v suknjiču je pa nosil mori in i nož. Skoraj celo uro .•e trpjnčii in mučil svojo ženo, zahtevajoč o