'y»-
/J22j iCAH IN SWWT
mtmt* M LAHQU&m ONLV
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 4, 1968
SLOVCN1AN
WOUNIN© NCWSPAIN^
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Vojska kroli nemire
v brazilskih mestih
^ ^io de Janeiro. Brazilii in dnunh mastili Brazilije ie Prišlo do tolikšnih nemirov. da jim policija ni bila vcČ kos.
RlO DE JANEIRO, Braz. — V Ponedeljek zvečer je prišlo v Sredi mesta do hudih demonstra-P študentov in drugih z razme-1'arni' nezadovoljnih ljudi. Ko je Policija skušala zborovanje raz-. o >n demonstrante razgnati, ■ie Prišlo, v sredi mesta do prave-£a„boja. Policija ni bila položaju kos in na pomoč ji je prišla v°jska. V sredo mesta so priro-Potali tanki in oklepni avtomp-1 i Polni vojaštva. Poročilo o ^ntvih je še vedno negotovo, rajonih pa naj bi bilo več sto.
Rio de Janeira so izgredi in oinonstracije segli tudi v druga v asta' zlasti v glavno mesto de-^ o Rrazilio, v Belo Horizonte, j,0'ano> Portalezo, Sao Louis, 0r^e Alegro, Racife in drugam. Rovod za demonstracije in iz-^reclo so bile pritožbe študentov razmerah v neki študentovski eteriji v Rio de Janeiro. To Povedlo do protestnega zbo-V v,911 a’ Pa se .le spremenilo
bci' 6 ^ernons^racije> .le P°" R'1'0 P°Se8la vmes. Izgredi v v e Janeiro v ponedeljek zve-j.,^r s° bili tako hudi, da je voj-9 Grabila proti izgrednikom n° orožje. Vsaj 60 oseb je (j l0 Pri tem ranjenih. En štu-vent Je bil ustreljen še pretekli , rtek, ko je policija hotela raz-
I	zborovanje, vsaj eden pa je v.j Ustreljen v ponedeljek. Poro-
a o žrtvah demonstracij in kredov so na splošno negotova.
^ asti naj bi v zvezi z nemiri ']eIe preko 200 oseb. junija živi štiri leta pod vo-hj ° diktaturo, ki se trudi, da
bitrJ-°StaVila rPC* in sPrav’la v
tok zlasti njeno gospo-skr' V°'. ^sPebi so bili doslej hav^V" dožeIa se je izgleda, sed ‘-1. vojaške vlade. Pred-Piad'- rGPubhke upokojeni ar-Siivni.mar®al Artur Da Costa E PPr'V6 iz'iavil> da bosta red in z Vc,^ zP°stavljena in vzdrževana jp ,eiTl' razpoložljivimi sredstvi "a Vsako ceno.
^hnsan skazil račune
II	* tiskarnam in knji-
garnam
Zaj^fHlNGT°N, D.C. — Naše Že do]5’ ^nPSarne in tiskarne se Voiiv Pridno pripravljajo na Pomem kamPan.io, saj kampanja to. m 1 Zanie pravo konjunktu-slile T So vse Politične sile mi-kandi,a ':)0 Johnson čisto gotovo be2avIrab so tiskarne in založ-tprat,L0 ° ^skati propagandno li-
Pova ,r° ^ar na debelo. Johnso-a lzJav
Novi grobovi
Michael Szarafinski
Sinoči je umrl v Veteranski bolnišnici Michael Szarafinski, po domače Sharkey, z 17814 Ncff Ed., star 79 let, rojen v St. Louisu, Missouri. Zena Rose, roj. Kretic, poprej omožena To-fant, je umrla v 1957. Delal je pri White Motor Co. Tukaj zapušča pastorka Lt. Williama To-tanta (pri Cleveland Police Dept.) in pastorko Emmo To-fant, brate Henryja, Anthonyja, Leonarda in Johna. Bil je veteran druge svetovne vojne in član pri John Blaskovic Post 5275 V.F.W. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 9.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo ooloženo na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
John Merse
Na svojem stanovanju na 1089 E. 66 St. je umrl v torek ponoči 67 let stari John Merse, rojen v Zapotoku pri Sodražici na Dolenjskem, od koder je prišel v to deželo, ko mu je bilo 8 let. Bil je sin pok. Johna in pok. Mary.
roj.	Tanko. Zaposlen je bil do upokojitve leta 1966 pri Gabriel Mfg. Co. Zapustil je sina Johna, bolj znanega pod imenom Jack, in vnuka Toma, bil je brat Jennie Hegler in pok. Mary Peru-
sek.	Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kal-
[ varijo.
Washington svari Severno Korejo
WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je opozorilo v o-vtri izjavi Severno Korejo, naj ne podvzema nobenega sodnega orocesa proti 82 članom posadke zasežene a me r i ške izvidniške 'adje Pueblo. Teh ni mogoče po lobenem priznanem načelu mednarodnega prava obdolžiti vohunjenja in jih tako soditi.
Svarilo je bilo izdano, ko je bilo objavljeno pismo enega od oficirjev zajete ladje, v katerem ta piše, da ho Severna Koreja vse moštvo, obtožila vohunjenja n ga pustila obsoditi na težke kazni, če se Združene države ne bodo javno opravičile pri vladi Severne Koreje. Pismo poročnika' R. Harrisa je objavil radio Severne Koreje.
Na Poljskem vre dalje
Poljski komunistični režim je trdo pritisnil na študente na univerzah in na nji-Iiove podpornike, toda ti groze z novimi protesti.
VARŠAVA, Polj. — Komunistični režim Vladislava Gomul-ke hoče končati nemir med poljsko inteligenco s povečanim političnim pritiskom. Tako je dal zapreti osem oddelkov tukajšnje univerze, da bi pri ponovnem vpisu lahko vse vodnike nezadovoljnežev izločil. Vojaška oblast je 200 najbolj znanih vodnikov nezadovoljnih študentov poklicala v vojaško službo. Univerzitetne oblasti v Varšavi so izključile 34 študentov, potem ko je vlada odpustila iz službe 6 univerzitetnih profesorjev.
To je sedaj najobsežnejša čistka vrst poljske inteligence od časa stalinistične diktature. Komunistični režim proglaša javno, da ne bo dovoljeval nobene svebede, ki bi nasprotovala obstoječemu “socialističnemu redu” na Poljskem. Pritožbe študentov proti policijskemu nasilju zavrača režimski list Zycie Warszawy s primero: Kadar sekajo drva, loti iveri na vse strani!
Katoliška cerkev gleda na položaj drugače. Kardinal Wyszin-sky je v pridigi v svoji stolnici nostojanje policije obsodil češ “tega smo imeli preveč v preteklosti”, mislil je na nacistično nasilje v drugi svetovni vojni in na nasilje pod stalinističnim režimom pred letom 1956.
Študentje na yaršavski univerzi so med tem sklenili resolucijo. v kateri zahtevajo vrnitev odstavljenih profesorjev na njihova mesta in odpustitev vpoklicanih študentov iz vojaške službe. Zagrozili so, da bodo pozvali študente po vseh univerzah na Poljskem k skupnemu prosestnemu štrajku, če njihove zahteve ne bodo izpolnjeno do konca velikonočnih počitnic.
Hanoi pristal na predhodne razgovore
Republikanski g$lob: ne marajo R, tfixona!
WASHINGTON, D. C. — Republikanski senator George D. Aiken iz Vermonta je namignil, da utegne voliti v novembru demokrata za predsednika ZDA, če bo republikanski kandidat Nixon vztrajal na svojem sedanjem stališču v vprašanju Vietnama.
Severni Vietnam je na nedeljsko omejitev letalskih napadov na Severni Vietnam kot pripravo na razgovore o končanju vojne v Vietnamu odgovoril, da je pripravljen govoriti z zastopniki ZDA o popolni ustavitvi letalskih napadov in vseh ostalih sovražnosti ZDA proti Severnemu Vietnamu. Združene države so to ponudbo sprejele.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj ob 9.55 je bilo izro-v . v	ceno predsedniku L. B. Johnsonu sporočilo iz Hanoia, da
Ko so ga vprašali, če bo pri se je Severni Vietnam pripravljen razgovarjati z Združe-vohtvah^pcdpiral Nixona. je sta- nimi državami o popolni ustavitvi letalskih napadov ZDA
in ustavitvi vseh ostalih sovražnosti ZDA proti Severnemu Vietnamu, da “se bodo lahko začeli razgovori” o končanju vojne. Ponudba Hanoia je bila na koncu dolge izjave, ki jo je podala severnovietnamska vlada preko radia v Hanoiu. ... v . Izjava napada ameriško napadalnost, ponovno navaja se-Ihyju je dejal, da je značajen, I vernovjetnams]ce pogoje za mir in trdi, da naj bi bila John-bister m pogumen. To pa je vse,! sonova nedeljska omejitev letalskih napadov in ponudbe za Predsedni!^ potrebuje! | razgovore le nova “zvijača”, h kateri je bil predsednik Podobno Stališče kot zdaj sen.;	jh držav prisiljen zaradi poraza na bojišču in veli-
Aiken je zavze ze pred dobrim; kih Vežav doma. Predsednik L. B. Johnson je ponudbo na tednom sem Hathe.d iz Oregona. koncu ta izjave za “predhodne” razgovore sprejel in se za-
On je pove a ar naravnost, da 5eI 0 teh raZgOVOrih takoj posvetovati z vlado Južnega Viet-
b° glasoval za demokrata, ce bo nama in osta]imi zaveZniki.	---------A-—--■%----^
republikanski kandidat vztrajal
ri republikanec odgovoril: “Morda bom dobil med volivnim bojem priložnost iti lovit ribe ali pa sadit jagode!” O demokratskem kandidatu sen. E. McCar-
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—
V soboto ob sedmih zjutraj bo v' cerkvi sv. Vida sv. maša zaduš-j uica za pokojnega Franka Cevka v spomin 4. obletnice njegove smrti.
Skupno sv. obhajilo—
Bratovščina sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu ima v nedeljo pri sedmi sv. maši skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh (po križevem potu) pa sejo v iolski dvorani.
Korotanove vaje—
Pevski zbor Korotan ima jutri, v petek, ob pol osmih vajo na odru za ženski zbor, v soboto ob petih v sobi št. 2 za moški zbor, v nedeljo ob pol dveh v sobi št. 2 pa za mešani zbor.
Darilo Slov. šoli—
Družina Bojana Mršiča je poklonila Slov. šoli pri Sv. Vidu le dar. Odbor staršev se ji lepo zahvaljuje.
na vojskovanju “do zmage” v Vietnamu.
Ali je predsednik L. B. Johnson dobil od vlade v Hanoiu tudi kako posebno sporočilo ali Zgrešili SO poklic oe, ni znano. Predsednik je ob-NEW YORK, N.Y. — Narodna : javil le: “V soglasju s tem bomo zveza za pastoralno obnovo je' vzPostavili stike s predstavniki dognala, da je v preteklih dveh SeverneSa Vietnama. Posvetova-
Komunstično nasilje v Vietnamu se nadaljuje
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so pobili, ranili ali ugrabili v tednu, ki se je zaključil s preteklo soboto, 344 civilistov, ki se upirajo uvedbi komunistične diktature v Južnem Vietnamu.
letih zapustilo duhovniški stan vsaj 711 katoliških duhovnikov. Od tega jih je 108, ki so bili v tem poklicu po 15 I§t, večina o-stalih pa le od 3 do 12 let. Od tistih, ki so se odpovedali svojemu duhovniškemu poklicu, se jih je 322 poročilo.
Vprašanje je po mnenju Narodne zveze za pastoralno obnovo tako pereče, da zahteva podrobno proučitev od strani ameriških škofov.
Preiskava naj pojasni smrt Jana Masaryka
PRAGA, ČSR. — Ugledni filozof Ivan Svitak se je v odprtem pismu obrnil na glavnega i ki naj bi temeljila na komuni-državnega tožilca, naj preišče o-j stičnih “uspehih” na bojiščih po koliščine smrti bivšega zuanje- znani “Tet” rdeči ofenzivi. Po-
nja z vlado Južnega Vietnama in drugimi našimi zavezniki so že v teku.” Kasneje popoldne je predsednik objavil, da bo nocoj odpotoval v Honolulu na Havajih na razgovore z ameriškimi vojaškimi poveljniki na Pacifiku in z ameriškimi zastopniki in vojaškimi vodniki v Južnem Vietnamu. Nič ni bilo sporočeno, ali bodo prišli v Honolulu tudi kaki predstavniki Južnega Vietnama ali ne. Vsekakor to ni izključeno, je celo verjetno.
Hanoi se hoče pokazati trdega
Izjava radia Hanoi je v celoti trda in napadalna, pokazati hoče nepopustljivost vlade v Hanoiu,
ga ministra ČSR Jana Masaryka, ki so ga našli 10. marca 1948 mrtvega pod oknom poslopja zunanjega ministrstva v Pragi.
Oblasti so tedaj “ugotovile”
nudba, ki je priključena koncu te izjave, pa je dejanski odmik od dosedanjega stališča Hanoia. Ta je v preteklih mesecih vedno znova trdil, da ne more priti do
samomor, javnost pa sumi, da je|nobenih razgovorov, dokler ZDA bil to umor.	ne ustavijo “brezpogojno, do-
jim
;a> da ne bo kandidi-
be. *; le grdo pokvarila raču-in j*. 91 volJ 80 prizadeti tedniki tiskanSecndtb H so že zaključili
sprepve Tradiva in m0ra.i° zdai
članko^3^ Vse|Hno in besedilo
■, hlačno
^0zbost ' Ve*;rovno in milo. frb'atun neviht- Naj višja tem-ura okoli 65.
končno vseh letalskih napadov in vseh ostalih sovražnosti” proti Severnemu Vietnamu. Johnson je letalske napade dejansko le omejil, vendar je Hanoi izjavil, da se je voljen razgovarjati.
Vse kaže, da je v Hanoiu prevladala trenutno struja, ki ne vidi možnosti za uspeh vojaške akcije v sedanjih razmerah in je zato odločena zasledovati svoje cilje dalje “po drugi poti”. Rdeči seveda nc bode ustavili vojaških akcij v Južnem Vietnamu, vsaj ne, dokler ne vidijo, kaj jim je mogoče doseč, potom pogajanj.
Upanje na mir porastlo
Sen. Fulbright, eden najbolj vnetih in žolčnih nasprotnikov Johnsonove vietnamske politike, je v torek v senatu trdil, da Johnsonovi nedeljski koraki ne bodo privedli do razgovorov s rlanoiem, ker da ZDA niso izpolnile zahteve po popolni ustavitvi letalskih napadov. Včeraj je priznal da je “preveč govoril” in zrazil svoje veselje nad tem, da je Hanoi na ponudbo predsednika L. B. Johnsona le odgovoril pozitivno.
Upanje na končanje vojne je porastlo tako v Združenih državah kot po vsem ostalem svetu, ne manjka pa tudi svaril, naj ne pričakujemo naglo preveč. Tako svarilo je prišlo celo iz Hanoia, <o je tamkajšnji vladni list opozoril Washington, naj “ne pričakuje nič” od popolne ustavitve letalskih napadov, čemur bodo posvečeni predhodni razgovori.

GLAVNA NALOGA OSTANE PEHOTI — Helikopter ji in vsa druga prometna sredstva pripeljejo lahko vojake do bližine bojišča, toda glavni del opravila pada še vedno na vojaka samega. Slika kaže oddelek ameriške pehote v vietnamski džungli na pohodu proti sovra žniku.
Belgijske volitve ne pomenijo spremembe političnih sil
BRUXELLES, Belg. — Kot so vsi pričakovali, so volivci ostali v glavnem zvesti svojim strankam. Notoena med strankami ni dosti pridobila ali zgubila. Velike stranke (krščanski socijalisti, liberalci in socijalisti) so izgubili po par mandatov, zato sta jih pa mali nacionalistični stranki pridobili.
Ker so se velike stranke cepile na flamske in valonske frakcije, je belgijski parlament z 212 poslanci postal pravi politični mozaik. Nihče ne ve, kako bo mogoče sestaviti koalicijsko vlado, zato bo vladna kriza trajala verjetno dalj kot je bilo to v navadi ipri zadnjih krizah. Kralj še ni nikomur dal mandata za sestavo nove vlade.
Kaj vse ne štejejo
Preskušeni kravarji trdijo, da je potrebno pri molži 340 do 350 curkov mleka za en galon.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Ameriške in južnovietnamske vladne čete niso bile danes zjutraj niti eno miljo od Khe Sanka v okviru svoje velike ofenzive, ki naj razbije rdeči obroč okoli te postojanke, obkoljene od preteklega januarja. Ofen-, živa se je začela pretekli ponedeljek in je potekala doslej brez posebno trdovratnega rdečega odpora. Njeno vodstvo trdi, da bo še pred današnjim večečom vzpostavljena zveza s Khe Sanhom po cesti.
SAIGON, J. Viet. — Po danes objavljenem poročilu so imelo ameriške čete v vojskovanju v Vietnamu pretekli teden 33<l mrtvih in 3886 ranjenih. Vojaško poveljstvo ni dalo nobenega pojasnila k izredno velikemu številu ranjencev.
PARIZ, Fr. — Predsednik De Gaulle je po seji vlade v zvezi z Johnsonovimi ukrepi, objavljenimi preteklo nedeljo, izjavil, da so bili ti “pametni in pogumni”.
TOKIO, Jap. — Pripravljenost Hanoia za razgovore o končanju vojskovanja je po sodbi tukajšnjih političnih komentatorjev in poznavalcev politike rdeče Kitajske hud poraz za Peiping. Ta hoče vojno nadaljevati “do zmagovitega konca”, kar naj bi dokazalo pravilnost Maovega nauka. V Peipingu se boje, da bo s končanjem vojskovanja narastel v Hanoiu ruski vpliv, kar jim bi bilo seveda skrajno neljubo.
PRAGA, CSR,— Vlada je včeraj objavila, da preiskuje okoliščine “samomora” bivšega zunanjega ministra Jana Masaryka 10. marca 1948. — Odstopila sta iz vlade njen podpredsednik Otakar Simunek in vojni minister B. Lomsky. Oba sta bila preje podpornika A. Novotnyja.
CHEYENNE, Wyo. — Guv. Stan Hathaway je poklical včeraj Narodno gardo, da pomaga reševati avtomobiliste iz snežnih zametov in črede živine v predelih, kjer je novo zapadli sneg te odrezal od oskrbe. Padlo je od 8 do 12 palcev snega in so morali dober del šol zapreti, med njimi tudi University of Wyoming.

mmmm
«117 St. Clair Ave. — HKnderson 1-OflS« — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
v'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
£g Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 meaeca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
t nited States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months i anada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 ior one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
_	_ No. 68 Thursday, April 4, 1968
83
li?
Cilji v Vietnamu nespremenjeni
“Vojna je nadaljevanje politike z drugimi sredstvi,” je ugotovli nekdaj pruski general Klausewitz in s tem za- ^ črtal oboroženim silam v moderni državi njihovo nalogo. Mrzla vojna je postavila načelo; “Politika je nadaljevanje
vojskovanja z drugimi sredstvi!
Združene države so v okviru mrzle vojne postavile trdno ograjo proti širjenju komunizma v Evropi in jo skušajo postaviti tudi v Aziji. Afriki in Latinski Ameriki V Evropi so dosegle ta cilj brez vojnih spopadov, ker se komunizem z izjemo Grčije ni nikjer poslužil oborožene sile.
V Aziji so morale komunistični napad zavrniti s silo na^K.0-reji, med tem ko so načrt komunistične Kitajske razširiti svojo oblast nad otočji Quemoy in Matsu ter seveda nad Eormozo ustavile brez oboroženega spopada, pač pa z o-boroženo grožnjo sedme flote.
Južni Vietnam so Združene 'države upale najprej z gospodarsko pomočjo in z vojaškimi svetovalci postaviti trdno na noge in ga usposobiti za lastno življenje. Načrt je bil izveden komaj na pol, ko so komunisti začeli proti tamkajšnji vladi upor, da bi izvedbo načrta preprečili in spravili lužni Vietnam čim preje pod svojo oblast. Združene države so povečale Južnemu Vietnamu gospodarsko in vojaško pomoč, toda komunistični upor, ki ga je Severni Vietnam spretno organiziral in vodil, je rastel in prišlo je tako daleč, da je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo končno prevladal.)
Združene države so pričle do zaključka, da jim je osta-J la samo še ena pot za rešitev Južnega Vietnama, neposreden vojaški poseg. Saigon je zaprosil za vojaško pomoč, ki so jo mu Združene države obljubile za obrambo neodvisnosti še v času Einsenhowerja v okviru SEA'10. Predsednik L. B. Johnson in njegovi svetovalci so se prošnji odzvali; Združene države so posegle neposredno v boj, ki ga domače južnovietnamske vladne čete niso več zmogle. Nihče v naši deželi, ne v javnosti ne v Kongresu ni kaj prida protestiral, saj je bilo to le “nadaljevanje stare politike” ZDA v jugovzhodni Aziji “z drugimi sredstvi”. Cilji so bili že vsaj eno desetletje znani in priznani.
Ko je postajal komunistični vojaški napor večji in večji, boji vedno bolj in bolj krvavi, število človeških in materialnih žrtev ZDA pa je rastlo, so se oglasili kritiki tako v Kongresu kot v javnosti. Postavljeno je bilo vprašanje, ali so cilji vredni naših naporov in žrtev ali ne?
Predsednik L. B. Johnson in njegovi svetovalci so izjavljali in izjavljajo še sedaj, da so cilji tega vredni in se jim ne smemo odpovedati, če se hočemo izogniti novi, večji vojni v nekaj letih. Del Kongresa in javnosti je postopno prišel do prepričanja, da Vietnam ni vreden našega napora, da je cena za ohranitev njegove neodvisnosti previsoka. Do tega zaključka je prišlo delno pod močno levičarsko in načrtno komunistično propagando doma in po vsem svetu. Nasprotniki vietnamskega vojskovanja vedno znova trdijo, da nam je ta vojna uničila ugled in vpliv po vsem svetu, tudi med našimi najbolj trdnimi zavezniki.
Propaganda proti vojni v Vietnamu je postala tako močna in tako zagrizena, da je nastopila že huda nevarnost, da razkolje našo deželo v dva tabora. Pri takem položaju je predsednik L. B. Johnson preteklo nedeljo objavil, da je u-stavil letalske napade na Severni Vietnam in da ho zmanjšal vojni napor, kot to že nekaj mesecev vztrajno zahtevajo nasprotniki vojskovanja in pri tem zatrjujejo, da bo to privedlo do razgovorov o končanju vojskovanja. Pristal je tudi na drugo zahtevo nasprotnikov svoje vietnamske politike; na razgovore s predstavniki Osvobodilne fronte in njihovo udeležbo v vladi v Saigonu, če pride do končanja vojskovanja.
Da izloči vojskovanje v Vietnamu iz volivne borbe, je predsednik L. B. Johnson objavil, da ne bo iskal imenovanja za predsedniškega kandidata in da tega tudi ne bo sprejel, če bi mu bilo ponudeno. S to objavo je dejansko odbil sporu ostrino in združil za seboj deželo, ki mu želi, da bi v svojem naporu za končanje vojskovanja v Vietnamu uspel. Nasprotniki Johnsonove vietnamske politike so pozdravili njegove korake in začasno utihnili. Nihče ne dvomi v iskreni predsednikov napor ne doma ne v svobodnem svetu. London, Rim in Pariz so pokazali pripravljenost pomagati pri iskanju miru. Moskva, na katero se je predsednik L. B. Johnson uradno obrnil, trdi, da mora biti ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam popolna, brezizjemna in brezpogojna.
L. B. Johnson je sprejel zahteve nasprotnikov v poglej-du ustavitve letalskih napadov in’v pogledu razgoVorov z Osvobodilno fronto, kar naj bi odprlo pot k uspešnim razr govorom o končanju vojne, poudaril je pri tem, da ne mara nobenega miru “za vsako ceno”, ni pripravljen opustiti cilja ameriškega vojaškega napora, hoče še vedno ohraniti neodvisni Južni Vietnam ter mu omogočiti miren razvoj in svobodno izbiro načina družabnega in državnega reda. Juž-
ni Vietnam mora ostati neodvisen, ostati del svobodnega sveta. Komunistični osvajalni napad ne sme usp'eti. L. B. Johnson je pripravljen vojskovanje ustaviti, če more ta cilj doseči brez novega vojnega napora. Če do tega cilja ne bo mogel po mirni, politični poti, bo vojna tekla dalje in predsednik upa, da bo ameriška javnost voljna v takem slučaju nov vojni napor podpreti.
Na približno enakem stališču kot L. B. Johnson stoji R. Nixon, verjetno tudi Rockefeller, med tem ko je Reagan za trši nastop proti komunističnim osvajalcem. Od demokratičnih predsedniških kandidatov je R. F. Kennedy za Spoznanje popustljivejši od L. B. Johnsona in ni izključeno, da bi prepustil Južni Vietnam “Osvobodilni fronti”, če ne bi bilo mogoče tega ohraniti neodvisnega s političnimi sredstvi in le z manjšim vojaškim naporom. McCharty zagovarja postopni “častni” umik ZDA iz Južnega Vietnama in tudi omejitev ameriških ciljev v jugovzhodni Aziji na sploh.
L. B. Johnson ni pripravljen opustiti ameriške cilje v Južnem Vietnamu in v jugovzhodni Aziji na sploh, s svojim umikom iz volivnega boja jim hoče dati še poudarek, združiti za njimi vso deželo in te cilje čim preje mogoče uresničiti. Ali bodo Združene države to pot v jugovzhodni Aziji nadaljevale ali ne, o tem bodo odločile novembrske volitve. V jugovzhodni Aziji, kjer so v zadnjih letih ameriško politiko v Vietnamu tako vztrajno in včasih naravnost žolčno kritizirali, preudarjajo v zaskrbljenosti, kaj če se Amerika res preneha zanimati za Vietnam in za — nje.
• A-A—A • A.’

A A A A ■
~A~A ' A~ A*-A

M iltvauški zapiski
Milwaukee, Wis. — FRANC ROZINA — 60-letnik. Zadnjo soboto, 30. marca, je preteklo 60 let, odkar se je rodil v Šmartnem pri Litiji Franc Rozina. Kakor večina naših ljudi je tudi on hodil trdo pot življenja. Kot zdrav kmečki fant in vzgojen v
da je bil zraven, vedno je aktivno posegal v društveno življenje. Pri društvu je skoraj vedno imel razne odgovorne službe. Bil je duša in je še. ko se je začelo slovensko društvo Triglav. Dal je celo prvo pobudo za nakup parka, kjer bi se Slovenci zbira-
dobri krščanski družini, je vselli v poletnih mesecih, se med se-težave življenja sprejel s krepko boj spoznavali in navduševali za
voljo nekaj napraviti iz samega sebe. Življenjska pot je bila zelo krivuljasta. Toda fant ni nikoli odstcpil od idealov, ki sta mu jih v srce vsadila njegova mati in njegov oče. Bil je znan po svojem katoliškem gledanju tudi pri gostih, katerim je na Bledu stregel v poletnih mesecih. Svojo službo natakarja v hotelu Molnar je zelo vestno vršil. Ta stik z raznimi sloji in izobraženci mu je prinesel uglajenost, ki se mu pozna še danes. Pomagal pa mu je tudi, da je dobil širši pogled v življenje in vsa nova odkritja obrnil v svoj dobrobit. Druga svetovna vojna tudi njemu ni prizanesla. Po vojni vihri, ki je napravila toliko gorja po naši deželi, se je znašel v begunskem taborišču Eboli v Italiji. Nič ne ubija duha bolj kakor taboriščno življenje. Da bi se temu izognil in mladino potegnil iz brezdelja, je organiziral telovadne nastope, ki so bila prava rešitev za mladi rod. še danes slišimo o tem govoriti.
Ker pa mlad fant ne more vzdržati dolgo na enem mestu, se je tudi on odločil, da se razgleda po svetu, si poišče zaposlitev in si ustvari svoje gnezdo. Obrnil se je proti Ameriki. Tu je imel strica v Pennsylvaniji. Njega je zaprosil, če bi ga sprejel in mu pomagal, dokler se ne ustali. Stric je to napravil. Tu pa so se začele nove težave. Dosegel je cilj, o katerem je dolgo sanjal, a sedaj je obsedel. Dela ni bilo, jezika ni obvladal. Kaj sedaj? Stricu ni mogel biti v nadlego. Zvedel je, da je v Mil-waukeeju možno dobiti delo. Podal se je sem in tu pognal korenine.
Manjkalo mu je še življenjske družice. Na misel mu je prišlo dekle, ki ga je že preje srečal. Slišal je, da se nahaja v Kanadi. Mislil si je, grem pogledat, kako zadeva stoji in predno se je zavedel, je bil že v zakonskem jarmu. Za svojo družico si je izbral Marico Jan. Poročila sta se v Torontu. Po poroki se je s svojo družico podal nazaj v Milwaukee in si ustvaril svoj dom. V zakonu so se mu rodili štirje otroci, trije fantje in eno dekle.
S tem, ko si je Franpel svojo družino ustvaril, ni nehala njegova delavnost. Navajen društvenega življenja,' se je tudi; tu razgledal in razmišljal, kaj bi se dalo napraviti. Kakor hitro se je ponudila priložnost za društvo, ki bi zbiralo Slovence podobne v mišljenju in čustvovanju, je bil že zraven. Ne samo,
svojo stvar.
Predvsem je bilo pri srcu Francu Rozini kulturno delovanje društva. Zelo je priporočal razna predavanja, igre, akademije, spominske proslave in se jih sam tudi udeleževal in pri njih nastopal. Pri tem delu se ves razživi in si samo želi, da bi se to delo nadaljevalo in da bi Slovenci in njihova beseda čim-dalj živeli.
Zadnjo soboto se je zbralo nekaj prijateljev in so v prijetni druščini preživeli ta večer, ki je oznanil njegovo 60-letnico. Mi se pridružujemo njihovim čestitkam in mu kličemo: Francelj, še na mnoga leta! Korajža velja!
ganizaciji, prav tako zamisel nadaljevati pot, ki so jo začrtali starejši. Da se pa moremo svobodno pogovoriti brez pomišljanja, kaj bodo starejši rekli, so bili starejši ljudje naprošeni, da se podajo v posdbno sobo, tako da bo mladina lahko sama zase odločala. Da se zadeva pospeši, so takoj prišli na volitve. Ivanka Modic je vodila volitve, da so se lahko v redu izvršile. Volili so tajno po predlogih za vsakega posameznika. Izvoljeni so bili sledeči: Karl Strmšek, predsednik; Frani Jakos, podpredsednik; Reika Smolič, tajnica, in Wiljem Majhenich, blagajnik. Po volitvah je še bilo kratko posvetovanje o kulturnem in športnem delu mladine. Tozadevno so sklenili, da se posebej sestanejo in pogovorijo kako in kaj. Za sedaj so sklenili, da se sestanejo vsako drugo nedeljo v mesecu in pa da bodo društvo postavili na širšo podlago. To se pravi: V društvo naj spadajo vsi mladi Slovenci. Ker je itak premalo mlajših Slovencev, je prav, da združimo vse, kjerkoli kdo je. Morda starejši tega ne bodo radi videli, a odločitev pomeni veliko pridobitev za Slovence v Mil-waukeeju. Je že čas, da se povežejo med seboj. Menda niso nikjer tako razklani kakor ravno tukaj. Govorimo, koliko nas je, a ko pride do tega, da bi skupnost pokazali, jo nikjer ni. Vse drugo nam je prej, kot pa slovenska skupnost. Naša stara lastnost.
Mladini čestitamo na njeni zrelosti in ji želimo vse dobro za bodočnost!
Belokianjsiki kiub vab;
MLADI SLOVENCI. — Zadnjo soboto, 30. marca, je bil pomemben dan za našo slovensko mladino v Milwaukee. Na pobudo staršev in članov društva Triglav so se mladi ljudje obrali, da se pomenijo o bodočnosti. Čas je prišel, ko bo treba stopiti na mesta staršev in prevzeti delo in vodstvo pri društvu Triglav, nadaljevati začrtano pot in iskati nove smeri, da slovenski duh živi naprej in da doseženi uspehi rode nove.
Sestanek sta pripravila gospa Marica Rozina in Ivan Jakos, ki sta športna zastopnika za mladino. Zbralo se je 26 fantov in deklet, ki so se odzvala pozivu društva in prišla na pobudo svojih staršev. Mladino je pozdravila ga. Marica Rozina. Takole jih je nagovorila: Draga slovenska mladina! Na lanskem občnem zboru društva Triglav sva z gospodom Jakošem sprejela nalogo organizirati našo mladino. Vsa stvar se je zavlekla do rane pomladi. Pa se mi zdi, da je kar prav tako. S prebujeno naravo bo z današnjim dnem zaživelo tudi novo slovensko življenje med nami. O važnosti organizacije in naše slovenske povezanosti nam bo govoril naš duhovni vodja p. Klavdij Okorn.
Duhovni volja je potem v o-beh jezikih, najprej slovensko, potem pa še angleško, orisal pomen mladih za bodočnost slovenskega življenja v Milwau-keeju. Starejši se ozirajo na mladino in od nje ,zavisi, kakšna bo slov e nska bodočnost. Starejši imajo veliko gaupanje vanje. Da se pa slovenska misel in zavest more; riadal.ievaR v pravem pomenu besede in načrtno, je potrebna organizacija mladine.
Po uvodnih besedah se je počasi začela razgibanost med mladino. Odobrila je potrebo po or-
Pomladansko prebujenje kliče srenjo za vslajenjsko nedeljo
NEW YORK, N.Y. — Letošnja pomlad je bila čudovita. Tudi New Yorku si jo lahko pogledal in obči|til ob prvem utripu. Prišla je, ne vem, ali je tudi njo tehnika premotila in zmešala, da se je letos prikazala, čisto, kot da jo je nekdo iz komputorja pognal po sistemu “push button”
Na grmičih ob hiši, v kateri stanujem, me je že zjutraj pozdravila — vprav na prvi pomla danski dan. Ko sem zjutraj pri šel na svetlo z mislijo prvega pomladanskega dne, sem se ozrl po teh grmeh, ki so toliko mese cev tajili vsako življenje v svojih skritih ožiljih. In ta dan, na pravcati ta pomladanski dan, ki mu pratika izstavi rojstni list, je že zjutraj nekaj dihnilo v pepje teh grmičev. Opazil sem njihovo nabreklost. Dan je bil sončen in topel.
In predno ga je mrak prekril, sem spet pogledal po tem popju. Zapazil sem njih prva lička, še zmeraj brez tistih smejočih se zelenih oči. Videl pa sem njih prvi “make-up”.
Pomlad je tako prišla v naše mesto vprav za svoj rojstni dan. Koliko od mojih sester in bratov iz domače srenje jo je pozdravilo in jo v duši ter srcu sprejelo za svojo, tega zares ne vem — in tudi vedeti ne morem.
To je Tvoja in moja tajna. Jaz pa svoje skrivnosti vse prerad izpričujem.
Vprav zategadelj toliko govorim in pišem o svoji skriti želji, da bi rad doživel pomladni utrip domače — njujorške srenje. In kako lepo hi bilo, če bi takšno pomlad doživljali v vseh srenjah po tujem svetu. Če bi bilo tako, potem bi zmeraj beli zvonček med nami cingljal; potem bi rumena trobentica klicala nas vse. Kam? V našo domačnost ... v našo skupnost.
Tudi njujorški Slovenci smo na Jožefovo nedeljo, ki ni bila sončna, dajala pa nam je mokroto, imeli prvi pomladanski utrip. Društvo sv. Jožefa je imelo obhajilno nddeljo: 50 se jih je zbralo. Na kor sta šla člana Louis in Stanley Rupnik. Njima se je pridružila še Stanleyjeva žena Rozi Kovac-Rupnik. Zakaj je Jožefovo samo enkrat v letu? Zakaj se Louis in Stanley ne pridružita Charliju Gradiju, ki je bil tudi
Sekstet
EUCLID, O. — Belokranjc' pripravljajo za soboto, 4. maja 1968, nekaj posebnega in veselega. Sekstet “Pastirček” iz Toronta, ki je lani odnesel prvo nagrado na svetovni razstavi v Montrealu, bo prvič nastopil v Clevelandu.
Lanskega oktobra je Belokranjski klub gostoval v Chicagu na prireditvi Slovensko-ame-riškega radio kluba, katerega vodita Mr. in Mrs. L. Leskovar. Na tej prireditvi so nastopili tudi “Pastirčki” iz Toronta. Njihove pesmi, valčki in polke so nam tako ugajale, da smo se dogovorili z g. Matijem Lebarjem, ki ta slovenski sekstet vodi, da pridejo “Pastirčki” letos v Cleveland, v našo naj večjo slovensko naselbino.
V začetku svežega meseca maja, ko se bo vsa priroda oblekla v najlepšo pomladno obleko, ko bo polno belo-rumenega in pla-
cvetene pomladi!
Kdor se torej želi naužiti že slovenske glasbe, slovens^ oesmi, valčkov in polk, kdor želi predati našim čustvenim ^: lodijam, naj ne zamudi te pleS prireditve Belokranjskega klu , v soboto, 4. maja 1968, ob P osmih zvečer v Slovenskem J* rodnem domu na St. Clairju.
udeleženec bo videl, ‘Pastirček’ ni bil zasW11 tavi’
herni sekstet nagrajen na svetovni razs
Vstopnice so na razpolago P^ članih Belokranjskega Wubagt v Starčevi cvetličarni na 6131 ^ Clair Avenue. Lahko pa jih ^ zervirate tudi telefonično, če P kličete številko 481-3308.	..
Slovenec, Slovenka, mlade11' mladenka, ki živiš v Clevela*11
ne zamudi tega našega ve
Čer5'
zamudi nastop “Pastirčko'
,1']
Ti bodo igrali po kratkem
pro-
gramu ves večer ples!
za zabavo
vega cvetja, je najprimernejši i Pridite, dragi rojaki in ro]a^_ čas za našo prireditev' in za na- nje, Belokranjci Vas vljudno ^ stop teh mladih slovenskih glas-' bimo in težko pričakujem0-benikov, ki so prava podoba raz-!	_________
na koru, ki se je pridružil “Fantom z Osme”, da bo poglobil veličastnost letošnjega Velikega petka na “Osmi”. “Fantje” bode pri velikoipetkovem obredu ob 8. zvečer zapeli Gallusov čudovit spev: “Glejte, kako umira . ..”
Po tej maši so člani imeli skupen zajtrk, na katerem so s petjem “Happy Birthday” počastili 84-letnico življenja člana in še zmeraj aktivnega cerkvenega moža Jožeta Skrabeta. 84 let — pa še zmeraj aktiven v društvu in fari! Fantje mladi, pušeljc de-nite dol s klobuka, ker stari Jože vas poseka.
Danes, na Tiho nedeljo, sem stopil v dvorano, kjer so bili zbrani člani društva Sv. Ana. Prišel sem k deseti maši. V dvorani jih je biio pri zajtrku —na hitro presojeno — okoli 30. Malo sem postal v ozadju. K meni urno pride Veronika Rupe.
Vpraša me, če bi hotel prisesti in popiti malo kofetka. Pa sem ji povedal, da jaz nisem ko-fetkar, ampak knajpovec. Malce pokramljava in mi pravi, da veliko članov ni prišlo, in da so nekateri že stari, in da težko hodijo ... Ko pa mi to poreče, ji odvrnem: Tega vi ne smete reči, ker to pri moji veri ne drži. Vem, da jih ima Veronika že 80, ne vem pa, koliko jih ima morda že čez. Pa ona hodi na “Osmo” vsako nedeljo, iz Ridgewooda pride, niti dež in ne sneg ji te poti ne moreta zapreti. Ona si jo je že priposestvovala z menda več kot 50-letno uporabo.
Kakor 7 je bilo pri osmi maši pomladansko, tako je bilo pri deseti tihonedeljsko razpoloženje.
Župnik Father Richard pa nas je v tej tihoti z oznanilom presadil v bujnost prihodnje nedelje, dejal je;
“Prihodnja nedelja bo Cv"c , nedelja. Palme bomo blagos^M li pri osmi maši, toda sloveS,.j blagoslovitev bo pri deseti A1 I Pri tej maši — kot je treba j bo procesija, v kateri bodo ci v narodnih nošah in bodo ( sili butarice. Pridite v cerke^ i Tako naša cerkvica sv. ^ na “Osmi” zmeraj bolj
domačnosti !
hrb‘5'
.ris0*':
oostaja. Tej
srenj čani — ne obračaj mo Srce in duša ter osebna P nost naj nas z njo vežejo, 116	|
samo sli poštnega urada. A Narava v pomladi nam P0^; da tisto nevidno z življenje111^, rastjo vidno postaja. Če M rava samo zimsko spanje, A :elota ne smemo poznati d \ Kajti za nas je zima prenir in poletje prevroče!
Cvetna nedelja bo cve^nasl1)i! posebno, če bo sončna. Prl ° ^ maši bodo zbrane članice .j stva Marija Pomagaj, pri j pa mladina in z njimi bo ostali srenjčani in s klici s& mo Gospoda ter hvalimo Sa .e, življenje naše in življenje 113 ga naroda.	„ jji
“Beseda je meso postala naše življenje bogatila, še ^
tem, ko nam ga je dala. In s'1’ ji so njujorški “Savani” nam ^ večer slovenske besede in misli. O tem bom verjetno ^ lu spregovoril, morda v ku ! rubriki AD. Bil pa je to v ^ začetka morda — zares n°v. ^ življenja, ki bo ojačevalo lltl1 ^
slovens
nje osnovnega žit j a srenje v New Yorku.
b°
Če bo cenkev dala svoje, ^
šola'uspešno k temu dodaja
bo “Sava” resnost mladosti šala, bodo “Fantje” zavrisl<ae p0' zapeli — srenja pa bo iz fne ? mladi v drugo prihajajočo , raj pomladujočo pomlad zl živela; živela ... Tone Os0

lH—iii' ■! iii m c • mi
fi0GOMIR MAGAJNA:
m&mmsmmsm
GRANIČARJI
PWilpiMIIIIIMIMIIIIII Mi IIIIWI I Will Ul ■
Rojaki so se čudili, ko jim je povedal, da gre domov do mo-kia. “Toda, mali, to je daleč — noč in dan je daleč,” so rekli ^ pomilovalno gledali dečka.
Otti pa so šli še bolj daleč, za neskončne dni in noči daleč. On le vse to dobro vedel. Pa ker ni knel kaj jesti, so mu vojaki dali kruha, mu želeli srečno pot in se P°lem molče vlekli za topovi po kdi klančastih ovinkih, ki se dvi-§ajo kot dolga kača navzgor. On Pa je stopil takrat mimo sivega st°lpa, da bi ogledal mogočno Votlino. Iz nje se je izlival Unec njegove vode so se porajale v bližini njegovega doma iz pokra-Pn pod Nanosom. Vremščico in lzP°d Snežnika — na drugi stra-leh pokrajin pa je tudi tekla rt;ka, toda tista je potovala pod krasom v samo morje, izpod Krasa mimo mogočne skale v 5’’nje morje in na koncu je že lj'la pobarvana s krvjo. Ko je Prišel iz jame, je neko dekletce, drobno in bledo, pralo ob vodi. dekletce se je preplašilo in je hotelo ubežati — toda on jo je Prijel za roko in solze so bile ^jngovih očeh. Saj do doma je bilo še tako daleč po tisti sto kilometrov dolgi cesti. Dekletce je peljalo k materi. Tisti ma-leri je že padel sin v vojski in 3e zelo zajokala, ko je zagledala golega dečka. Skuhala mu je ‘ave, on je jedel in se igral z dekletcem. Njej je bilo ime Kenka. Potem so spali vsi trije v eni sobi — tista žena, Lenka *n on. Pred spanjem pa so še d°lgo molili za Lenkinega brat-ca> kakor je rekla njena mati.
Krngi dan ga je Lenka spremila d° vrha ovinkov in se jokala, ko fce Je poslovil. Stopal je dalje po ^°lgi, dolgi beli cesti v deželo
^Popisnih grozot, v pokrajino ___________________ . __________ ____
.nega ljudstva, in čim dalje je|nah sobe ni bilo nikakih okra-®el> tem večja je bila beda, tem strašnejša strahota, dokler ni Prišel domov in omahnil truden niateri v naročje. Toda takrat ni bh več otrok in njegove oči so sbale prečudno. Drugi dan pa je sPoznal, da noben otrok ni bil Več otrok in da so vsi trdo sto-PaK po cestah in poljih, kakor bi be imeli deset, ampak že dvajset trideset let. Potem je videl 'Vojaka, ki so ga obesili na češ-bj°, da je visel tam kakor strašen
grozotnih stvari. Otroci vojske— tovariši in tovarišice — ni jim oilo dano, kar je bilo nekoč dano drugim. Skoraj po rojstvu so morali biti otroci možje in žene niso poznali radosti, zato ne poznajo strahu — poznajo le borbo in prezir do sreče. — Po Gor-tanovi smrti so nastali zelo težki časi — toda otroci vojske dreve za njo in če dreve v pogin — dreve z vriskom in z upornimi klici za novimi dnevi, po novem času, dreve četudi v smrt in njihove duše so kakor čarobne podzemeljske reke, na svojem iztoku pobarvane z rdečo mučeni-ško krvjo.
Vid Volarič je strmel v sivi stolp, v jamo, v silno pečino, v temotni gozd nad njo. Stolp, jama, pečina in gozd so strmeli iz teme nazaj proti njemu. Vse je bilo pogreznjeno v mračno misel. Visoko zgoraj nad njegovo glavo sta v vetru frfotali na dro-gih dve zastavi in se zaganjali druga proti drugi. Pod svetilkami na cesti so stale črne postave. Cigarete so kadile, kakor da bi bilo na svetu vse samo po sebi umevno.
Vid Volarič se je zdrznil. Ob njem je tisti hip stal orjaški Aleksej Milič in ga povlekel za rokav, graničar Aleksej Milič, tovariš Luke Kazenskega, ki pa je živel sedaj bolj daleč tam gori v črnih gozdovih. Iz dobrih plavih oči Alekseja Miliča je sijala boječa prošnja.
“Kaj bi rad, Aleksej? Ali si bolan?”
“Ne zameri mi, doktor, rad bi, da bi mi napisal pismo. Pisal boš moji ženi Desanki, zakaj ti znaš lepo pisati. Prosil bi kaplarja, toda on bi se mi zopet smejal.”
Odšla sta v karavlo. Na ste-
Edvard Gregorin: V času obiskanja
Za lep zaključek misijona so na Tiho nedeljo igralci Slovenskega odra skupno z igralci Lilije postavili na oder v dvorani pri Sv. Vidu pasijonsko igro V času obiskanja. Zdaj so že leta vmes, kar smo jo zadnjič videli. Večina igralcev je bila vendar še starih, le nekaj jih je bilo, ki so v pasijonski igri prvič nastopili.
Dejansko je krivično oceno igralcev v pasijonski igri sploh pisati, mislim namreč na tiste igralce, ki naj predstavljajo svete osebe, kakor so bili apostoli, Marija in predvsem Jezus. Čeprav igralec poskuša skromno u-podobiti le človeško stran, vendar gledalec in posebno igralec čutita, da je globok prepad med resnično zgodbo in med tem spominom, s katerim želimo obuditi čas elb smrti Boga-človeka.
S tega stališča pišem tudi te-le vrstice, ki niso toliko ocena kolikor bolj osebne misli gledalca. Človeški prikaz Kristusa, ki ga je skušal podoživeti Jože Likozar, je bil dober, le občutek sem imel, da je bil igralec glasovno šibkejši kakor pred leti v isti vlogi. Dobra sta bila prizora Zadnja večerja in Križanje. Lepi sta bili obe ženski vlogi: Marija in Žena iz Magdale. Prvo je upodobila z vso iskrenostjo Milka Novakova, drugo Rotija Mauser-jeva. Tudi Mirjam, ki jo je igrala Dana Lobetova, je bila dobra.
sih igra opešala. Tudi obema u-čiteljema postave Jodi, ki ga je igral Franček Kolarč, in Sado-ku, ki ga je igral Pavle Intihar, ni kaj reči. Bila sta glasovno dobra in v gibanju spretna.
Manj zadovoljiv je bil Poncij Pilat Pavleta Borštnika. V nastopu bi bilo treba bolj prikazati moč rimskega cesarskega namestnika. V govorjenju je bil za sodnika preležeren. V vojaški o-strosti je bil dober stotnik Pe-tronij, ki ga je igral Ivan Jakomin. Dobra sta bila iz kapice drugih še menjalec Ivana Martinca in prodajalec v templju Avgust Dragar. Mogočen, morda v govorjenju včasih malo prehiter, je bil Kaifa Staneta Gerdi-na.
Kakor sem že rekel, vseh igralcev ne morem omenjati. Na splošno rečeno so posamezniki skoraj brez izjeme storili največ kar so mogli, slaba točka so bili včasih skupinski prizori, kjer se posamezniki niso zlili v celoto. To se je posebej pokazalo pri Jezusovem prihodu v Jeruzalem, pa tudi pred Jezusovo obsodbo. Veselje v prvem prizoru in sovraštvo v drugem bi v vpitju množice moralo priti bolj do izraza.
Posebej bi omejiil dve stvari. Mislim, da bi bilo boljše ostati pri starem in ne z zatemnitvijo odra spremeniti pozorišče na kraj Kristusovega potenja krvi ker se Judežev prihod in njegove besede logično ne skladata.
Pesem pri odhodu od zadnje večerje je bila sicer zelo lepo zapeta in je našim srcem bližja kakor petje psalma, toda zdi se mi, da bi igra ostala bližje svetemu pismu, če bi peli psalme. Ni dobro uhajati iz časa, če je zgodba tako omejena kakor je ravno
pol vaje, je velika muka. Zasluži vso pohvalo, da se je velikega dela lotil.
Dodal bi še tole: Prav bi bilo, ko bi pasijonska igra še kdaj prišla na oder. In zelo prav bi bilo, ko bi eden od duhovnikov v dveh ali treh predavanjih igralcem orisal čas in prostor, razmere, navade in ljudi tistega časa. Tako bi bilo besedilo, ki je včasih težko, igralcem bližje in bolj razumljiivo. Pasijonska igra ni navadna igra, mora biti čudovito obujanje tega, kar v srcih krščanskih ljudi živi. Zakaj ne porabiti vseh možnosti, da bi to življenje prišlo tudi na odru res do naj večje moči?
Režiserju, igralcem in vsem, ki sodelovali, gre vsa naša zahvala. Marsikomu bo velika noč letos zavoljo pasijonske igre lepša kakor bi sicer bila.
Karel Mauser
Gotovo je, da vseh igralcev ni pasijonska.
skov. Postelj njaki so stali v ravni vrsti ob steni; pred njimi pa sirova miza, h kateri je sedel Volarič. Aleksej je sedel na kov-čeg, uprl brado v pesti in zastrmel v zdravnika.
“Narekuj Aleksej!”
Graničar je narekoval počasi, resno, kakor da bi bila vsaka beseda neprecenljive vrednosti. Krog petrolejke je krožila vešča.
(Dalje prihodnjič)
mrtev sad, in sto drugih1 Oglašajte v “Arncr. Domovini”
želimo vsem našim odjemalcem, prijateljem
IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
STANDARD EAGL
»54 E. 185 St.
IV 1-5686
mogoče omenjati,, rad bi .se ustavil le pri tistih, ki so najbolj izstopili. Od apostolov je bil zelo dober Peter Jerneja Slaka in Janez Mirota Odarja. Juda iz Kanje, ki ga je oblikoval Božo Pust, je bil na nekaterih mestih malce pretiran, premogočen. Iz svetega pisma sodeč je bil Judež potuhnjen, zvit in ne toliko vehementen kakor je bil na odru. Pohvale vredno igro je tudi pokazal Slepi iz Betsaide, ki ga je igral Mirko Vombergar. Isto velja za Jožefa iz Arimateje, ki ga je igral Janez Hauptman. Zelo dober je bil tudi Aminadab, ki ga je lepo prikazal dr. Mate Resman, zlasti v zadnjem delu igre.
| Jožeta Dovjaka rabi Gamaliel je dobro držal igro v prizorih, kjer je nastopal. Z dobrim glasom je držal celo skupino, zakaj prav pri skupinskih nastopih je vča-
priporoča, da že sedaj naročite Za VELIKONOČNE PRAZNIKE naše domače MESENE
Klobase, šunke, želodce in prekajeno meso:
°PO Z AR J AM O, DA IMAMO NOVO AVTOMATIČNO PREKAJEVALNICO S HIKORI LESOM!
K^zep tega imamo na prodaji KAŠO, domače zelje in repo, KOKSER fižol, domačo koruzno moko, orehe v zrnih, JEŠPRENJ in tudi KAMILICE!
beveda tudi vse vrste groccrijo, zelenjavo, sadje in vse vrste pijače: tuja in slovenska vina ter mehke pijače.
EDWARD PLANIŠEK — lastnik
........m—— ^*4
EUROPA TRAVEL SERVICE
751) East 185. Street, Cleveland, Ohio 4411!)
potovanja v domovino in prihod svojcev v
AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih
Sem in tja je bilg malce premočna tudi spremna glasba, ki je spremljala lektorja dr. Milana Pavlovčiča. Marsikdaj je uduši la njegove besede. Sicer bi pa morda bilo pametno, da bi lektor nastopil samo na začetku prvega prizora in na začetku petega prizora.
Šepetalka je bila Dragica Koritnik, masker dr. Milan Pavlovčič, glasbo je imel na skrbi Jože Leben in petje inž. Franček Gorenšek. Za luči je lepo skrbel B. Mils. Za scenerijo, ki je bila zelo lepa, so skrbeli Milan Dolinar, Stane Gerdin, Božo Pust in Lojze Petelin mlajši. Inspicijent je bil Milko Pust.
Gotovo je veliko težo nosil režiser Milan Dolinar. Urediti igralce, ki po tovarnah in pisarnah opravljajo različne šihte in so zavoljo tega vaje vedno le na
Koncert Glasbene Matice
Preteklo nedeljo ob štirih popoldne je pevski zbor Glasbene Matice priredil svoj redni pomladanski koncert pod vodstvom Mrs. Valentine PTlingerje-ve v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Udeležba je bila preje skromna kot dobra, razpoloženje občinstva pa zato kar izvrstno.
Koncertni program napravlja vtis, da se je Matica po nekate-tem tipanju, kako preusmeriti prepevanje, vrnila na stara pota, zato pa dala več poudarka interpretaciji posameznih programskih točk. To ni slab izhod iz zagate, ki se v njej nahaja zborovsko petje po vsem svetu, tudi v starem kraju. Zagata je tem večja pri ljubiteljskih zborih, ker imajo težave tako s pevci kot s poslušalci. Idealnih pevcev, ki se žrtvujejo za pevsko kulturo, je zmeraj manj; kar jih je, jih rada premoti skušnjava in odrinejo v poklicne zbore. Še bolj primanjkuje vernih poslušalcev. Kar jih je, jih priteguje poklic-prepevanje v vseh mogočih
no _
oblikah. To so težave, ki se z njimi more boriti vsak ljubiteljski pevski zbor, tudi zbor naše Glasbene Matice ne dela izjeme. Priznati ji pa moramo, da se junaško bori ne samo za svoj obstoj, ampak tudi za svoje mesto v slovenski zamejski glasbeni kulturi. Pri nas v Ameriki je celo na vodilnem mestu. Žal se tega naša javnost zaveda vse premalo.
Koncertnemu programu se je videlo, da hoče biti privlačen. To se mu je posrečilo posebno v prvem delu, ki nam je predvajal lepo nabrane umetne in narodne pesmi v mešanem in moškem zboru ter v moškem kvartetu. Težko je reči, za kaj so se poslušalci bolj vnemali. V vseh' toč-
kah smo čutili željo po novi interpretaciji. To je za Matične koncerte nov pojav, vreden vse pohvale. Veseli nas, da lahko pritrdimo, da je prepevanje v novi interpretaciji praviloma doseglo zmeraj svoj cilj. Kjer ga ni, naj to služi za pobudo, da bo cilj dosežen prihodnjič. Posebno bi pohvalili interpretacijo “Vsi so prihajali” in “Venite rož’ce moje”. Tu se je najbolje čutilo, kam stremi nova interpertacija. Da bi bila slika popolna: tudi so-listinja Budan in solist Bradach sta se dobro znašla v svojem novem odnosu do zbora, za kar jima gre posebna hvala.
Drugi del programa se je odlikoval s pestrostjo. Od ženskega kvarteta (Hochdorfer, Majer, Stwan in Urbančič) do dueta (Mihelich, Perencevič) je res velik skok iz enega glasbenega sveta v drugi, ravno tako pa od Smetane (ženski zbor) do Gersh-vina (mešani zbor), ali pa od solista Kenika do solistinje Price. Prehod je bil ravno pri solistih jasno izražen: dočim se je Kern,k držal v glavnem standardne interpretacije, je June Price večkrat poskušala z uspehom vnesti nekaj novega v svoje prepevanje. Oba sta odlično izvršila svojo nalogo.
Pravi podvig v novi interpretaciji je bil seveda venček slovenskih narodnih pesmi. Tu se je najbolj čutilo, kako hitro se lahko posreči nova interpretacija pri eni pesmi, pri drugi pa ne.
Zanimivo pa je, da je občinstvo kar dobro razumelo novo tehniko zborovskega prepevanja Glasbene Matice.
Seveda ima pa vsaka stvar svojo mejo. Nova interpretacija stoji povsod na svetu pod vplivom moderne poklicne pevske kulture. Da bi bila pa ta kultura že na prvi mah zmeraj razumljiva, tega ne trdijo niti optimisti. Zato je pri posnemanju modernega interpretiranja potrebna previdnost. Ako gre predaleč, lahko izprazni dvorane, ki so že itak le izjemoma polne.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Moški dobijo delo
Iščemo delavca
Starejši moški dobi delno ali polno zaposlitev za pospravljanje in urejevanje v trgovini. Lahko delo. Kličite 881-0089.
(68)
MALI OGLASI
V najem
Starejši ženi se odda trisobno stanovanje s kopalnico, na 1060 E. 61 St.	—(69)
Iščejo stanovanje
Zaposlena dvojica išče 8 ali 4 sobe v Collinvvoodu, ali v Grove-wood okolici. Kličite 681-6506.
(69)
Ženitna ponudba
Slovenka srednjih let, dobro situirana in izobražena, ki je na obisku v Ameriki, želi spoznati nevezanega moškega srednjih let. Interesenti naj pošljejo ponudbo na Ameriško Domovino pod značko “Pomlad”. Slika zaželjena.	(69)
Lastnik prodaja
večjo enodružinsko hišo s praznim trgovskim prostorom. Zaradi zapuščine. Oglasite se osebno na 6315 Glass Avenue, po 5. uri popoldne.	(69)
Blizu cerkve sv. Vida
Na E. 66 Pl., modernizirana 6-sobna enodružinska hiša, nova kopalnica, moderni lijak, plinski f u r n e z , na novo dekorirana. Kličite:
Jack Lorenz MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8182	AC 1-9381
(2,4,5 apr)
evropskih jezikih.
JEROME A. BRENTAH
EUCLID POULTRY
_ .Zabs!i Imamo vedno očiščene piščanec, na kose zrezane, poboma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite )n si izberite)
HOWARD BAKER
JU* KAST 185 STREET, EUCblB
KE 1-8187
PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE IN SREČNE PRAZNIKE!
A. BROFMAN DEPT. STORE
6SGS St, Glair Dve,	Phone: EN 1-0150
N0VGD0M ZALOGA SP0MLADNIH IH VELIKONOČNIH OBLAČIL
Matica bo to gotovo vpoštevala.
Pa še malo pripombo tehničnega značaja. Matični koncerti niso več “enojezični”, so angleški in slovenski. Temu primerno so sestavljeni programi, kar je prav. Dobro bi pa bilo uvesti še tole novotorjio:	obesiti na vid-
nem mestu številko točke v programu, kadar pride na vrsto. Kdor se zgubi v programu — to pa ni ravno tako težko, kot bi človek mislil, — bi samo pogledal na številko in bi vedel, kje je. Ta navada obstoja v marsikateri evropski državi, ne bo škodovalo, ako se vpelje tudi pri nas. Saj je med občinstvom vse polno takih, ki primerno dobro obvladajo samo en jezik.
Pevskemu zboru Glasbena Matica pa tudi dirigentinji in vsem drugim, ki so požrtvovalno sode-! ovali, pa naša hvaležnost do dna srca. Smo bili zopet par ur kulturnem življenju.
I. A.
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA I ZDELOVADNICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15**5 Waterloo TM	IV 1-ZŽ31
Naprodaj v Grovewood okolici
V fari Marije Vnebovzete, velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, velike shrambe, na novo prenovljena kuhinja, vgrajene peči, poploščena klet. Več udobnosti. Morate ogledati. Kličite KE 1-8399.	—(72)
ŽENSKE BOLJŠE OBLEKE
Najnovejši vzorci, kroji in barve Za dekleta: mere 10-20 Za žene od št. 14J/a do 80'/2
po $5.98 do $10.98
ŽENSKI KOSTUMI-GARNITURE IZ PO DVEH-TREH KOSOV
mere pd 8 - 20 polovične od 14Va do 24'/a
od $4.95 do $12.98
ŽENSKE POLETNE KIKLJE, BLUZE, SVITERJI, HLAČE, OSEBNO PERILO
za deklice mere od 7 do 14, za dekleta od 10 do 18, za žene od 32 do 38
l>o $2.98 do $5.98 Velika izbira v krojih in barvah
ZA DEČKE IN DEKLICE IZBIRA OBLAČIL VSEH VRST
Deške obleke v merah od št. 2 do 16
po $5.98 do $16.98
Deške hlačke in deške srajce, velika izbira, nizke cene.
Dekliške velikonočne oblckcc in garniture v cenah do $7.98.
Vsakovrstna poletna športna oblačila.
MOŠKE HLAČE IN ŠPORTNI JOPIČI PO ZADNJI MODI
Bele in športne srajce v vseh merah in krojih.
Dajemo in sprejemamo zelene EAGLE znamke. Trgovina odprta od 9. zjutraj do 8. zvečer.
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
Help Wanted — Female
WANTED
FOR OFFICE WORK
for afternoon hours experienced English shorthand—typist in travel office. Call 531-1082.
Ženske dobijo delo
Delo za žensko
Iščemo žensko za lahko hišno čiščenje na vzhodni strani. Kličite 881-0089.
(69)
Naprodaj
v Colonial Heights, Dvodružin-ska — lesena 5. sob spodaj—5. zgoraj, v odličnem stanju, avtomatična plinska furneza; A.U.I.-H.W. garaža za dva avta, nobenih popravil ali pleskanja. Eno stanovanje se oddaja za najmanj $100 mesečno.
V Mentor
Enodružinska, 3 spalnice, stanovanjska soba 14x27; ognjišče za drva, jedilna soba, vgrajene peči, mramornata polica, vetrna okna in mreže, ena in pol kopalnica, soba za pranje in drugo, 21/z garaža, velik lot. V nizkih dvajsetih.	-
J. P. MULL, BROKER 881-2345
(72)
Blizu E. 185 St.
Dobro zidan veneer bungalow, 4 spalne sobe, dve poploščene kopalnice, velika kuhinja, vdelana peč, sončna soba, rekreacijska soba z kamenitim ognjiščem (fireplace), zidana garaža za 2 avta.
E. 76 St.
Blizu St. Clair Avc. hiša šest lepih sob, garaža, se sprejme pametna ponudba.
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
Iščemo snažilko
Moderno poslopje v mestu išče snažilko uradov. Oglasite se pri Frances Gross, 666 Euclid Bldg. Lobby, ob 4.15 pop,, od pone-jdeljka do petka.	(71)
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno.
— (4,5,10,18,19 apr)
Stanovanje oddajo
Lepo, čisto stanovanje eni ali dvema ženskama oddajo v neposredni bližini sv. Vida po zmerni i ceni. Kličite 361-1879.
I	(69),
IVAN TAVČAR:
V ZALI
_ _ _ ____________
“Stopi zopet na planico pred hišo in poglej, ali že prihajajo! Dozdevalo so mi je, da sem enkrat ali dvakrat že cul pasje lajanje!”
Stopita je pred hišo. Sonce je sijalo na visokem nebu in iz bližnjega loga so se radostno oglašale ptice pevke. V nje duši pa je bila tema in srce ji je omahovalo pod težo tega trenutka. Oni so prihajali po zeleni tratini vkreber. Živahno so se razgo-varjali ter smejoč se in s surovimi kletvami, gonili pse s seboj. Bili so to belo pisani lovski psi kanonika Amanda.
Katarina ni učakala njih prihoda. Splašila se je surovih hlapcev in je zato pobegnila k bolniku. Tik vrat obstane, rekoč:
“Že prihajajo in tudi pse imajo s sabo.”
“Je li kaj rose po travi?” vpraša Amand z živim zanimanjem.
“V kapljah visi po zelenju, da sc vse lesketa od sonca.”
“Sveta nebesa, ali bi bila to gonja danes! Pa kaj hočem, ko sem vendar sam v gonji in se bleda smrt kakor razljučen pes podi za menoj!”
CHICAGO, ILL
MALE HELP
CHIEF
INDUSTRIAL ENGINEER
MINIMUM OF 5 YEARS EXPERIENCE DEGREE NOT NEEDED.
Good opportunity for right man. Good starting salary with a 90 day pay review. — Excellent advancement opportunity for good man.. Paid Blue Cross - Blue Shield, holidays and vacations.
Apply to Personnel Dept, or I phone for appointment.
CHICAGO HARDWARE FOUNDRY CO.
2500 VV. Commonwealth Ave.
No. Chicago, HI.
Phone C89-3770.
(09)
FEMALE HELP
DISHWASHER & KITCHEN HELPER in Nursing Home, Geneva, 111. Salary, room & board. Phone collect. Roy Baum. 232-4071.
(68)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER
Clean and cook for 2 in 4 room apartment. Monday-Friday, 9-5; $60 week. Southwest side.
GA 5-0403
____________________ (70)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAILORING, CLEANING, REPAIRING — MEN’S SHOP By owner. Well established 25 yrs. Low overhead. Northwest location. Air conditioned. Call after Weds.
IR 8-4858
___________________ (68)
TAVERN BY OWNER Upstairs living quarters. Well established business. 1 acre of land. 426-5907
_______________________ (70)
TAVERN FOR SALE By owner. 4868 Broadway 275-3566
(72)
Tedaj vstopi stari Konrad, kanonikov sluga.
“Na vse svetnike, Conrade!” zaječi bolnik, “kje vendar tičiš toliko dni? Kdaj sem te že pričakoval, pa te ni bilo, kakor da si docela pozabil svojega gospodarja, sluga nezvesti!”
“Prej nisem utegil priti,” odgovori Konrad ponižno. “Loški ranar, ki vam je prvi obvezal rano, je govoril čudno, da smo se vsi prestrašili in da se je prestrašil tudi gospod oskrbnik. Poslal me je v Ljubljano po boljšega zdravnika, ki se ne napije vina vsak dan, kakor se ga na-lija loški ranocelnik. In danes sem vam pripeljal ranarja, ki slovi po vsej Ljubljani in je že lečil gospoda deželnega glavarja in gospoda vicedoma!”
“Ce mi Bog ne pomaga, tedaj me ne ozdravi tudi tvoj ljubljanski ranar, Conrade!”
Zdajci stopi v hišo nekdo izmed došlih hlapcev. Bil je mlad človek lepega obraza. Prišel je bržkone po ukaze gospoda kanonika. Pri vratih v sosednji izbi opazi lepo domačo hčer in takoj se mu razvname mlado srce. Ker pa je bilo v bolnikovi sobi precej temačno, ni opazil niti sluge pred ležiščem. Videl je samo dekleta in kakor strela je bil pri njej, rekoč:
“Duša zlata, na tvojem obrazu vse cvete, in tako si govorim, da bode nekaj tega cvetja tudi zame!”
Dal si je opraviti z roko okrog nje lica, dasi je takoj vsa zbegana vzkliknila: “Pusti me! Pusti me!” Pa bi je ne bil pustil, da ji ni pomagal kanonik Amandus. Ko je zapazil grešno in drzno početje svojega hlapca, ga je pretresel srd, da takoj niti ni mogel izpregovoriti. Kakor živo oglje se mu je zažarilo oko, potem pa je zakričal: “Roko z obraza, umazani hlapec!”
V tistem hipu je odskočil prestrašeni birič in si neutegoma poiskal izhoda iz hiše.
“Ko bodemo v Loki, Conrade, me spomni te zverjadi! Dvanajst ui naj stoji na sramotnem odru, ta zverina! Ta zverina!”
Ko se umiri, zapove slugi, naj pokliče ranocelnika. Skoraj nato vstopi precej telesnat možiček in se globoko pokloni pred bolnikovo posteljo. Niti ni čakal, da bi ga kdo nagovoril, kar sam je pričel govoriti in govoril je neprestano, tako da nihče v sobi skoraj ni mogel črhniti besedice.
“Kako je kaj, revendissime?” je pričel. “No, to rečem, takega pota nečejo več prevzeti moje kosti in naj se na lovu ponesreči nečak samega rimskega papeža!” Ne da bi čakal odgovora, je
nadaljeval takoj: “Torej, poglejmo nekoliko, kje tiči tista rana! In po teh potih, amice, ste lazili in se plazili za divjo živaljo in po življenju ste ji stregli? Pa vas je usekala — ali bi storil človek drugače, če mu hočejo vzeti življenje? Vse na svetu se brani, pa bi se medved ne!”
“Ali ste prinesli moje orodje?” se obrne b Konradu. “Morda bode treba kaj žgati, kar bi se moralo storiti že iz pričetka! Jaz, Paulus Secundus, sem vedno za to, revendissime, da se vsaka rana najprej nekoliko izžgi, da ne požene tisto nevarno divje meso in da ne pritisne prisad. Prijatelj, prisad! Kako nas je učil v Padovi preslavni Hieronymus Mercurialis? ‘Prisad, to je smrt, prisad je gotova smrt,’ tako nam je govoril in jaz, Paulus Secundus, potrdim mu te besede do pičice!”
Ko mu prineso orodje, stopi bliže in odvezuje rano. Pri tem nabere deželni fizik Paulus Secundus okrogli svoj obraz v resne gube in se dela, kakor bi iz svojega rokava zdajci lahko iztresel ali smrt ali življenje.
“Kdo pa je najprej obvezal to rano?”
Tukaj se je kahoniku prvič ponudila prilika, da je izprego-voril besedo.
“Najprej”— in tu se je nesrečni kanonik plašno ozrl po tistem zdravniškem “orodju”, ki ga je bil Paulus Secundus razložil tik postelje na stolu — “najprej mi je pomagala stara ženica, bivajoča v tej hiši. Spozna se nekoliko na rane in dobro me je obvezala.”
“Dobro vas je obvezala, baha! Povem vam, roverende, če obvežete ranjenega vola tako, pa vam pogine kakor muha pozimi! Dobro vas je obvezala! Tako govorite vsi, ki se vam niti ne sanja, kako se v Padovi, ki je vendar mati vseh zdravniških šol, obvezujejo rane! Pa je že kaka stara čarovnica, ki bi najbolje dognala svoje življenje, če bi jo vrgli na grmado, nato pa zapalili ogenj pod njo! Sedaj pa kličete mene, da bi pomagal, ko je vendar hudobna starka že vse pokvarila. Ali takšen je svet povsod, v mestu kakor na kmetih! Zakaj me niste precej poklicali?”
“Samo prvi trenutek mi je pomagala dobra ta ženska,” odgovori kanonik, “in Bog ji povrni nje trud. Takoj drugi dan je prišel grajski ranocelnik iz mesta in mi obvezal rano, vidite.”
“Saj sem si mislil,” zakriči Paulus Secundus, “da je to delo mazačevo, ki ne umeje drugega kakor rožičke staviti, in še to slabo! Prav se vam godi, pa cepajte kakor muhe jeseni, če že nečete, da bi vas zdravili možje, ki so bili po svetu in so se kaj naučili!”
Rekši je drobni mož tako brezčutno odvijal ovoje z rane, da je 1 kanonik Amand včasih nehote zaječal.
“Kdo bi bil tako občutljiv, dia-volo!” se zatogoti Paulus Secundus. Rezali so mi že meso z živega telesa, pa sem dejal: ‘Počasi režite, da bodem vsaj vedel, kak-
šna je ta bolečina.’ Vi, reveren-de, menite, da je bolečina podobna bolečini, kakor je slama podobna slami. Toda temu ni tako in, kdor hoče spoznati prirodo, se priuči tudi tukaj lahko mnogočemu! Santa Maria, santa Maria! Ta rana mi pa ni všeč; in sam vrag vas je vlekel sem gor, da ste prišli medvedu pod šapo!
Doma bi bili ostali, doma na graj du v Loki in tisto dobro vino bi bili pili, ki ga ima vaš gospod stric v grajskih kleteh! O dia-volo!”
“Obvežite mi iznova rano!” odgovori kanonik trdo, “in nikar ne menite, da bodete žgali po meni. Če mi je že umreti, umrem naj v miru. Rano mi hi-
tro obvežite, mudi se mi in, čim prej sem na potu, tem bolje bode!”
“Na kakšnem potu?” vpraša zdravnik.
“Konrad,” se obrne bolnik proti slugi, “ali ste prinesli nosilnico s sabo?” In ko mu le-ta potrdi, da so jo prinesli, dostavi: “Pripravite jo, zakaj precej, ko
gospod fizik opravi svoje defor odrinemo. In po zeleni Zali niZ" | dol me ponesite in pse izpusti po sledovih in ti, Konrad, miza' trobiš na rog, da bode lovsk® veselo odmevalo med hojami1' Tako bodi!”
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovin'
REAL ESTATE FOR SALE
SUMMER HOME ON 1 ACRE By owner. 100’ frontage — Lake Marie — Antioch. High land. No flooding. Beautiful trees, Roomy home. Exc. cond. plus newly remodeled apt. over gar. Priced in upper 20’s. Phone BR 4-5552 for appt. to see!	(70)
JOS. ZELE IN SINOVI
z a v o n
Tel.: ENdlcott 1-0583
gimmillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllimilllllltUMIMHIDIIIIMIIIII' s
POGREBNI = 650* ST. CLAIR AVENUE
COLLIN WOODSKI URAD = 45* E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
s Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
^iMiiiiniiiimmimiiiiiiiiniiuiiiiiiiunnnuiiiijijniiiigiiniiiuniiiiiinnnHmgunn^
¥ciš mesar, pek, zdravnik, mlekar, najljubši nogometni igralec, lekarnar, mehanik, sosedi, vaša hčerka in tašča imago mogoče nekaj skupnega.
r T’
IIP®
lil
Oni lahko lastujejo The Illuminating Company. Nemogoče? Nikakor.
Med Illuminating Company delničarji so milijoni ljudi iz vseh življenjskih poklicev.
Dejstvo je, da tudi vi lahko lastujete Illuminating Compar.y direktno aii indirektno, če imate zavarovalno polico, če ste udeleženi pri pokojninskem • skladu ali če lastujete delnice v vzajemnem .skladu, veste, da taki vlagatelji lastujejo The Illuminating Company.
'J oda to je samo del zgodbe. Ker je
The Illuminating Company lastovana po
vlagateljih, je veliko dolarjev, ki
jih vi plačate za elektriko, porabljenih za
plačilo davkov ... 25(• od vsakega dolarja.
V letu 1967 je to zneslo nad $49-milijon
v federalnih, državnih in mestnih davkih.
Približno $9-milijonov je ostalo prav
tu za boljše šole v naši srenji. Vsakdo ima
koristi, kar imajo milijoni ljudi
svoje vloge v The Illuminating Company.
Zie ILLUMINATING^^
GALEBJA JATA — Jata galebov se je dvignila z morja v pristanišču Bejruta v Libanonu, ko sta tja pritisnila hlad in megla, da poleti na kopno.