SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnim« ln ekspedlelja v ,,katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
7m i i i . . Po požti Ppejeman velja: Z. celo leto predplafian 15 fW., » pol leta 8 „ 2a
mesec 1 gld 40 kr.	' 1
_	v administraciji prejeman velja-	4	-	----
v'® " » Poi 6 «« Mrl leta 3 fld., za jeden mesec 1 *ld f	Rokopisi se n, vraeajo. nefrankovana pisma ne vsprejemajo
v Ljubljani na dom pošiljan velja 1 *ld. 20 kr. ves na leto. '	Vrednistvo je v SemenlSklh ulleah St 2. I 17
Posamne Številke po 7 kr. .. ,	. . .
Izh«ya	dan. izviemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne
Vrednistvo. t«uf»n	n.
Štev. in.
Gabilo na naročbo.
S I. avgustom pričenja se nova naročba na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. | Četrt leta . 3 gld. Pol leta 6 „ | Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto Pol leta
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „
Vpravništvo »Slovenca".
15 gld. 8 ..
Slovenskim učiteljem.
Letos slave avstrijski narodi izredno slavnost: petdesetletnico vladanja presvetlega cesarja. Izra-žujoč zvestobo, udanost, ljubezen in hvaležnost ljubljenemu vladarju tekmujejo vsi narodi, vsi stanovi. In če vsak stan čisla cesarja Franca Jožela I. kot svojega velikega dobrotnika in plemenitega zaščitnika ter z največjim spoštovanjem izreka njegovo ime, gotovo so mu ljudski učitelji največ hvale dolžni. Za vladanja našega presvetlega cesarja se je razvilo ljudsko šolstvo do visoke stopinje, občna omika je prodrla v najširše sloje ljudstva, a ljudsko učiteljstvo je dobilo za svojo strokovno izobrazbo primernih učilišč, natanko določene pravice in urejene službene prejemke. Tako je bilo 1. 1848 v Avstriji 12.700 ljudskih šol, učiteljev in učiteljic 18.980, v šolo je hodilo 1,425.000 otrok. L. 1896 pa je znašalo število
ljudskih šol 19.300, število učiteljev in učiteljic 70.000 in v šolo je hodilo 3,400.000 otrok. V naši ožji domovini Kranjski je bilo I. 1S48 ljudskih šol 105, katere je obiskovalo okoli 20.000 otrok. Leta 1896 pa je bilo po uradnem izvestju na Kranjskem 353 ljudskih šol, na katerih je učilo 567 oseb ; v šolo pa je hodilo 76 034 otrok, torej približno 92%. »Zavednim učiteljem vseh dežel naše države je novi državni šolski zakon paladij, okoli katerega se zbirajo s svetim navdušenjem«! Tako čitamo v slavnostnem govoru pri letošnji okr. učiteljski konferenciji v Ljubljani.
Za ta velikanski napredek na polju ljudskega šolstva so v istini vsi narodi hvaležni svojemu preblagemu vladarju. Ljudska šola jo odprla vire dragocenih darov, povzdignila je občno omiko in ugled učiteljskega osobja. Tega ne moro nihče tajiti, kdor zna ceniti velikanski pomon ljudske šole v dobi vseobčnega napredka in razumeti znani rek, da je nevednost najdražja stvar na svetu.
In ravno zaradi tega velikega pomena je ljudska šola pri vseh kulturnih narodih žo dolga desetletja ona preporna točka, ki provzroča mnogo nesporazumljenj, nasprotij in parlamentarnih bojev. Zavedni narodi zro v bodočnost, delajo si osnovo in načrte za obstanek, a bodočnost in narodni obstanek sta v prvi vrsti odvisna od mladine, od naraščaja. Veliko je resnice v znanem izreku: kdor ima mladino, ima prihodnjost. Komur je torej na srcu naroda svojega srečna bodočnost in sigurni obstanek, ta tudi s pazljivim očesom spremlja razvoj ljudskega šolstva. Dobra šola, ki vzgaja nežno mladino v dobrem duhu, ki jo navaja na pot bogaboječnosti, domoljubja in značajnosti ter odpira narodu gotovo bodočnost, ni nikdar prepla-čana ; a slabe šole bolje da ni.
Letnik XXVI.
Sola je draga, toda pozabiti no smemo, da so ti troški večinoma povračajo v korist prebivalstva v obče. Na drugi strani pa je več ko neumestno, da gotovi »prijatelji« ljudsko šole danes s prstom kažejo na one minolo čase, ko jo rabilo učitelju edino učilo: šolska deska, kreda in — šiba. In naravnost frivolno je, danes podtikati komu objestno namene, da bi učitelj za svoj trud beračil plačo od hiše do hiše, kakor to porogljivo v javnih zastopih v zabavo galerije na-glašajo izvestni gospodje. Mi živimo vendar v dobi napredka, ali je torej čudno, da se razvija tudi ljudsko šolstvo? Pomisliti treba, da v onih »temnih« časih država ni skrbela za vzgojo in višjo omiko učiteljstva samega, in da so si šolske občine pomagale, kakor so vedele in znale. Iz »nič« je Bog svet ustvaril, pravi narodni pregovor. Leta 1848 so troški za ljudsko šolo v Avstriji znašali 1,425.000 gld. in je prišlo na vsacega prebivalca po 15 kr. A leta 1896 so znašali troški 45 milijonov, torej je na prebivalca prišlo 1 gld. 95 kr. troškov. Na Kranjskem n. pr. je znašal proračun normalnošolskega zaklada za 1870. leto 7.401 gld., državni prispevek 10.895 gld. in je bilo toraj prebitka za 1871. leto 3494 gld. In za tekoče leto plača kranjska dežela za ljudsko šolstvo mnogo nad 400.000 gld. Zakaj to navajamo? Nikakor no na naslov gg. učiteljev, ki za svoje pošteno delo imajo vso pravico zahtevati tudi pošteno in razmeram primerno plačilo ; vsak dclavec je vreden svojega plačila.
To povemo le istim krogom, ki nekdanjo šolo merijo z današnjim merilom. Vse, kar je prav! Nekdanja ljudska šolajo bila nepopolna, v povojih, a tudi brez znatnih troškov; današnja pa so bliža vrhuncu glede napredka, a tudi troškov. Zato je smešno, da, brezvestno, pri vsaki priliki metati
Surogati.
Dandanes je žalibog takozvani izobraženi del človeštva v veliki večini s krščanstvom pri kraji. Kakor rak mori vse razjedajoči materijalizem duhove. Vse se mu klanja, vednost, umetnost in tudi javno življenje. Učenjaki skušajo vsakej vedi priti z descendenčno teorijo do dna, kar se jim seveda ne posreči. Človeštvo brez tolažbe in upov, ki nam jih podaje krščanstvo, pa je zabredlo v neznanski fatalizem in pesimizem. Pesimizem in fatalizem vladata umetnost in javno življenje.
Srce človeško pa v tej praznoti ne občuti sreče. Lahko rečemo, da tako vsled duševne praznote nesrečnega rodu, kot je sedanji, ne pozna zgodovina odkar je Kristus s svojim prihodom in naukom storil konec jednakej duševnej praznoti človeštva. Tudi danes je le nauk krščanstva v stanu popolnoma izpolniti človeško srce, toda nihče temu nauku ne zapira skrbneje srca, kakor materijalist. Pač pa materialistična družba išče tolažbe v raznih surogatih za vero, v tistem slav-Ijenem »čistem človekoljubju«, potem, česar bi človek od materijalistov ne pričakoval, v špiri-tizmu in iz vsega tega variti so začeli v zadnjih desetletjih nekak modernizirani budizem.
Na Nemškem živi cela vrsta oznanjevalcev budizma in v Parizu imajo celo svoj tempelj. Dokazati skušajo ti ljudje, da je krščanstvo zajeto iz budizma, nesmisel, katero so razboriti indo-logi, kakor M. Miiller, R. Falke in drugi davno že pokazali v pravej luči kot izrodek domišljije ljudij, kateri ne poznajo krščanstva pa tudi budizma ne.
V nas Slovencih sicer še nimamo javnih Bu-dovih čestilcev, kajti stojimo k sreči malo oddaljeni od glavne ceste in nekaj let je trajalo, da so se pri nas pokazali naturalizem, verizem in dekadenca. Ali prikažejo se le, če prav pozno, tudi pri nas vse moderne »kulturne« bolezni. Za budizem pa so pri nas tla celo izvrstno pripravljena, saj preveva vse naše slovstvo zadnjih desetletij fatalizem in pesimizem.
Budizem prija iz raznih vzrokov materijalistu. V prvi vrsti je popolnoma ateističen, kajti le volja do življenja mu je bog. Ta volja mu jc stvari-tcljna moč, vzrok našega življenja in nje negacija mu je vzrok smrti.
Iti tisti, ki se tako zaničljivo ozirajo na krščanstvo, tisti, katerim jc vse nadnaravno- nesmisel, verujejo trdno to velikansko neumnost, da je namreč naša volja bila že pred nami.
Ker pa je na svetu samo trpljenje, uči nadalje pesimistični nauk Budov, treba, da človek
premaga voljo do življenja, ako hoče, da postane srečen, da se torej pogrezne v nirvano. To pa doseže, po nauku nekaterih, s tem, da se oprosti vseh želj in nagnenj in zaničuje trpljenje, po nauku drugih pa s tem, da si konča bit.
Tak sestav prija materijalistom. Boga ni v njem, duše tudi ne, le neka medla volja, ki jo baje že pred nami se potikala po vesmiru.
To so nauki, ki človeško dušo morda nekaj časa umirijo. V odločilnem trenotku pa, ko sc bliža smrt, tak nauk človeku ne podaja nobene tolažbe.
Junakov, kakoršnih je podalo krščanstvo človeštvu tisoče, ne more roditi budizem s svojo praznoto.
Sebična, vse zanikujoča nirvana ne more navdušiti človeka, da bi žrtvoval življenje za bližnjega. Kako pa krščanstvo navdušuje, pokazali so nam v najnovejšem času oni trije menihi, ki so pred nekaj tedni s parnikom »Bourgogne« potopili sc v morskih valovih. Niso skušali rešiti se, gotovo smrt pred očmi imajoč skrbeli so za dušni blagor bližnjega, lajšali mu zadnje trenutke. To so idealne prikazni, ki morajo navdati z tipom njega, kedor obupavati hoče nad človeštvom. Ti možje pa svojega duha niso tešili s — surogati.
kamenje na gomilo stare šole, kakor bi bilo smešno in brezvestno n. pr. očitati danes kakemu svetniku deželnega sodišča, da je kot mlad pastir in sin kmetiških starišev doma bosonog in s petelinjim perjem na poveznjenem »kastrolcu« tekal za kravami in kozami, ali da so stari zdravniki vsako bolezen zdravili s kamilifnim in lipovim čajem. Mi priznamo veliki pomen dobre šolske vzgoje in lepi razvoj ljudskega šolstva. Veselimo se občne izomike našega naroda, a ravno tako odkrito povemo svoje pomisleke in dobre svete.
Tako se ne bodemo nikdar sprijaznili z vsem bistvom sedaj veljavnega državnega šolskega zakona, ker imamo tehtne pomisleke s cerkvenega, narodnega, političnega, gospodarskega in tudi s pedagogiškega stališča. Mi zahtevamo versko ali konlesijonalno šolo, kakeršno imajo v Nemčiji, na Danskem in Švedskem. Ali hočemo s tem delati ovire napredku in omiki ? Saj so, to vedno čujemo, ravno v imenovanih deželah najboljše šole.
Konfesijonalna ali verska šola je torej prazno strašilo, na katero se že vrabci usedajo. Seveda ta zahteva ne ugaja pristašem lista »Freie Lehrer-stimmen«, ki so na shodu dne 31. maja t. 1. v Svarcenau-u na Niže-Avstrijskem zahtevali »ločitev šole od cerkve«, češ, da vera ne zagotavlja nravnosti, kakor izpričujejo mnogi vzgledi. No, dotični učitelji so bili večinoma soc. demokratje, a takih ne poznamo med Slovenci.
In v narodnem oziru ? Ali moremo biti zadovoljni v tem pogledu z ljudsko šolo? Za božjo voljo, saj skoraj ves naš mnogoletni narodni boj velja v prvi vrsti za ravnopravnost v šoli. Kes se je na Kranjskem v tem oziru obrnilo mnogo na bolje, dasi se še v Ljubljani ponemčuje ali vsaj svojemu rodu odtujuje mnogo slovenske mladine in tudi po deželi ponekodi kmetiški otroci trapijo z: miza — tiseh, riba — lisch.
A poglejte v obmejne pokrajine! Ravno v ljudskih šolah se odgajajo renegatje. Tega seveda ne zarežemo v prvi vrsti na rovaš ljudskih učiteljev, pač pa onih činiteljev, ki imajo po zakonu v rokah vso oblast.
Dalje nima država v rokah samo nadzorstva, katerega nekateri krogi ne morejo prehvaliti, marveč vse pravice, a dežele in občine le dolžnosti. Koliko vpliva pa imajo n. pr. pri nas na šolstvo
v	dež. šol. svetu zastopniki avtonomnih oblastev? To vedo gotovo najbolje gg. učitelji sami. In kaj so krajni šol. sveti ? Organi, ki morajo le za šolske potrebščine skrbeti in molčati.
In šiba V! Ta je nekaka izkopina iz starodobne šole, katero kažejo kot mučilo strmečemu občinstvu. Od ljudske šole ne smemo preveč zahtevati, a to vendar, da se otroci v šoli vadijo reda in pokorščine. Tisti pa, ki je šibo vrgel iz šole, ali ni nikdar vzgajal otrok, ali pa je hotel preprečiti vzgojo. Katero kazen pa ima vesten učitelj za razposajene in razvajene otroke ? Če ga zapre, mora sam sebe zapreti in paglavec se mu posmehuje. Če ga prime za ušesa, ima že drugi dan »pečat« v rokah. Če ga spodi iz šole, naredi mu
Teta.
(Slika. J. Košar.)
Ljudje krščanski, vprašai-n vas, ali imate tudi
vi	kako teto ? Tudi ? E bežite, bežite, ni mogoče! Veste pravo pravcato teto, kakoršnih ... ah moj Bog, že vidim, vi ste na boljem od mene, mnogo na boljem! Vaše tete vas nosijo na rokah, vam božajo lica in gladijo lase, da vas potolažijo, če ste se razsrdili, če ste se razjezili nad sosedom, nad bratom, ki vam dajejo iz svojih zaprašenih omar stare dvajsetice, tolarje, da se ž njimi poigrate in utolažite svojo jezo, svojo žalost, potem jih pa zamenjate za svetle, srebrne desetice najnovejšega avstrijskega kova. Eh, taka teta seveda . . .!
A moja . . .! Ljudje krščanski, to vam je kaj drugega, čisto kaj drugega . . .
Ves teden že ni bilo od nikoder nič . . . Mraz je bilo, da sem se tresel kot pes, če ga vržeš zimsko jutro v mrzlo, pol zledenelo kopelj, mraz jc bilo, a niti polena nisem več imel, da bi ga vrgel v peč in se nekoliko pogrel; polica je bila že zdavnej izpraznjena, niti starih, pol sežganih skorij, katere sem v boljših časih odrezal, meneč, da niso za moje zobe in moj želodec, žo tudi teh ni bilo na nji in jaz sem melanholično gledal in iztikal po kotih, kje bi sc dobilo kaj; toda za-
veselje. Da pa pritožba pri stariših malokedaj pomaga, to vedo gg. učitelji dobro. Da, preostro, prenagljeno ali celo škodljivo kazen mi odločno obsojamo, toda istina ostane, da šiba novo mašo poje.
Dovolj! Našteti smo hoteli le nekaj razlogov v dokaz, da ima drž. šolski zakon svoje hibe, katerih ne bodemo nikdar in proti nikomur prikrivali. Priznati pa moramo, da se slovensko učiteljstvo , v kolikor mu dopuščajo razmere, v ogromni večini zaveda svojega težavnega in vzvišenega poklica. Upamo, da jih ne bode okužila in poparila tuja brezverska in mednarodna burja in da bodo vzgajali slovensko mladino v pravem verskem, narodnem in domoljubnem duhu. To zahtevati imajo pravico dežela, stariši in cerkev, katere hčerka je šola.
V tej nadi in v tem smislu pozdravljamo slovensko učiteljstvo, ki se zbere jutri v beli Ljubljani na X. skupščini zaveze slov. učit. društev v proslavo 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I.
Kmetijska šola na Gorenjskem.
V zadnjem zasedanju deželnega zbora Bprejel se je predlog, da se ustanovi na Gorenjskem kmetijska šola. Poudarjalo se je, da Gorenjcem ni treba toliko poduka iz vinarstva, kakor ga dobe sedaj na Grmu, pač pa več poduka iz živinarstva, sadjarstva in gozdarstva, in da je treba zato posebne šole.
Vprašanje o napravi take šole na Gorenjskem ni novo. Bilo je že večkrat na vrsti, zlasti pri zborovanjih naše kmetijske družbe. Zgodilo se pa v tem pogledu ni še nič. Ker je pa postalo to vprašanje sedaj aktuelno, je treba, da ga nekoliko razmotrimo, če je res tako pereče, kakor se sodi, ali ne.
Načelno se moramo strinjati s tem, da se napravi tudi za Gorenjce kmetijska šola. Taka šola bi na Gorenjskem dobro vspevala in mnogo koristila. Bolj ko sedaj na Dolenjskem bi lahko pripomogla k napredku ondotnega kmetijstva. To pa le zaradi tega, ker delujejo taki zavodi najbolj vspešno takrat, ako so urejeni s posebnim ozirom na gospodarske razmere svojega okraja, ako delujejo tedaj za napredek tistih panog kmetijskih, ki so za dotično pokrajino važne in povzdige potrebne. Kakor je n. pr. za vinorodne kraje na Dolenjskem vinarstvo in kletarstvo velikega pomena in se mora ta stroka nekoliko obširneje in krajevnim razmeram primerno poduče-vati na Grmu, tako je gorenjskim planinarjem treba obširnejšega in njih razmeram primernega poduka iz planinarstva in mlekarstva. Ako krajevnih in gospodarskih razmer ne uvažujemo pri uredbi nižjih kmetijskih šol, in ako ne obdelujemo učne tvarine v strokovnih predmetih tako, kakor to zahtevajo gospodarske potrebe dotične pokrajine, potem bo težko doseči prav dobre vspehe z materijalom, ki obiskuje take šole. Ves poduk bo v tem slučaju presplošen in zaradi tega preteore-
stonj. Nikjer nič, moj Bog, nikjer ... in jaz sem že par dnij stradal, kar sem največ mogel.
In vendar sem bil teti tako lepo, udano pisal, kako je mraz v mestu, kaka mrzla megla in burja se vlači po naših ulicah, in kako je dobro, če more človek kaj gorkega vtakniti med zobe v takih preklicano mrzlih jutrih. Nič . . . Ah, teta, teta, ko bi ti vedela . . .!
In čakal sem in čakal dneve in dneve. Danes mora pisati in mi poslati par okroglih! Danes vsaj menda nima tako trdega srca, da bi je ne omočile moje besede, menda ni tako slepa, da bi ne znala med vrstami brati, kar sem ji tako lepo, sočutno namignil. Eh jej, kako sem zmrzoval in prezebaval ob mrzli peči in praznem želodcu! In zraven še ta preklicana soseda! Bog ve res, od kod ji dohaja toliko pisem, da tiči oni črnogledi, zame skoro vedno dolgočasni poštar v naši hiši. Kakor bi me nalašč hotel dražiti, kot bi vedel, kako nestrpno pričakujem, da se bo nekoč namesto na levi hodnik k sosedi, obrnil najprvo na desno, potrkal na moja vrata in se nekoliko smehljaje priklanjal in mi odštel, kar mi je poslala dobrosrčna, za dragega ji nečaka čuteča teta. Res, menda mu ni neznana moja beznica! Seveda vizitka je že čisto zamazana, da se komaj čita moje ime, a kaj to, saj pribijem lahko drugo,
tičen. Za srednje in visoke šole velja to, ker se ondi pripravljajo mladenči z zadostno predomiko za najrazličnejše gospodarske razmere in potrebe, za nižje kmetijske šole pa ne. Ako le nekoliko presojamo različne kmetijske razmere na Kranjskem in se ravnamo po ravnokar izraženih načelih, vidimo, da je opravičeno, ako dobijo tudi Gorenjci svojo posebno kmetijsko šolo.
Kakor bi bilo tedaj umestno, da se napravi za Gorenjce taka šola, imamo pa vendar le proti temu, da bi se napravila taka šola že v bližnji bodočnosti, nekatere pomisleke, ki so vredni, da jih uvažujemo.
Pet in dvajseto leto nam že poteka, odkar izhajamo na Kranjskem z eno samo kmetijsko šolo. Trinajst let (1373-1886) smo imeli šolo na Slapu, ki je delovala najbolj za Vipavce, ker se je pečala posebno z izboljšavanjem ondotnega vinarstva in sadjarstva. Če le nekoliko pomislimo na one čase, priznati moramo, da je bila takrat še ena splošna kmetijska šola na Kranjskem veliko bolj potrebna, kakor pa od 1. 1886 naprej, ko smo dobili šolo na Grmu in se je razširilo njeno delovanje na vse stroke splošnega kmetij stva. Od 1. 1886 naprej ustrezala je šola na Grmu
—	v kolikor so dopuščala sredstva in razmere— vsem Kranjcem, in obiskujejo jo v istini gojenci od vseh strani naše dežele. S po voljnim vspehom obiskovali so jo tudi Gorenjci, kakor nas uče dosedanje izkušnje, katere imamo z izšolanci grmskega zavoda na Gorenjskem.
Vprašanje nastane zaradi tega, ali bi se ne dalo še naprej izhajati samo s to šolo na kranjskem, saj toliko časa, dokler je na njej dosti prostora za k m e t s k e sinove kranjskih gospodarjev?
Že iz linancijelnih ozirov bi bilo morda gledati na to, da se dežela ne preoblaga z novimi stroški potrebnimi za napravo in vzdrževanje take šole, dokler je še dosti prostora za Kranjce na Grmu, in dokler je še mogoče to šolo glede uredbe popolniti, tako da ne bo zadoščala samo zmernejšim, ampak vsem zahtevam njenih prijateljev.
Posebno pa ne kaže že aedaj delati takega zavoda iz ozirov na dosedanje obiskovanje. Grm-ska šola je opravljena za sprejem 40 učencev. Takega števila pa ni še imela, odkar obstoji, dasi sprejme vsakega, kdor se oglasi. Največ se je sprejelo dosedaj, t. j. v teku 12 let, 38 učencev. Letos jih je 35, a če pogledamo, odkod so prišli, vidimo, da je le 22 Kranjcev, 11 je Primorcev, 1 je .Štajarec in 1 Hrvat. Ker je zavod ustanovljen pred vsem za sinove kranjskih gospodarjev, ostane še dosti prostora za kranjske mladenče. Naj se pa napravi na Gorenjskem nova šola, potem odpadejo izmed Kranjcev gotovo vsi Gorenjci,
—	ki so bili dosedaj zmeraj častno zastopani, — in najbrž tudi tisti Dolenjci in Notranjci, ki so doma iz krajev, kjer ni vinoreje. Število učencev bi se na ta način močno skrčilo in delovanje šole bi v takih okolščinah ne moglo biti tako plodo-
belo, ki mi je preostala še izza boljših časov med staro ropotijo.
čakal sem zopet par dnij in kadar sem slišal stopinje, trde, počasne korake na stopnjicah, vo-dečih v moje nadstropje, vselej sem odprl nalahko vrata in posluškoval, ne gre li k mojim vratom, k meni s toli zažaljenim pismom in — denarjem. Mesto dveh krajcarjev mu bi prav gotovo vrgel desetico za trud, ki ga je imel po razdrtih, temnih stopnjicah do mene. Prav gotovo, samo da bi prišel. Toda . . .
Vsedel sem se in začel s trdimi, od mraza tresočimi prsti pisati zahvalno pismo, da bi je odposlal teti še v tistem hipu, ko bi prejel njen denar.
»Preljuba, presrčno ljubljena teta! Iz dna hvaležnega, sinovsko Vam vdanega srca se Vam zahvaljujem za poslanih — — (tu sem pustil prazen prostor, da bi mogel zapisati pozneje vsoto poslanih) — goldinarjev. Neskončno sem Vam hvaležen in molil bom za Vas vsako jutro, vsak večer, da Vas . . .«
Prenehal sem. Koraki po stopnjicah so se za-čuli. Poštar je, poštar, mora biti, saj poznam njegov korak! Poštar . . . Tiho . . . kam se obrne .. . obstal je . . . morda ne vč kam . . . aha, mojo vi zitko nad vratmi bere . . . počasi odprem vrata,
nosno, kakor je sedaj. Dokler je grmska šola napolnjena s sinovi kranjskih kmetovalcev, toliko časa prav za prav tudi ni prave potrebe, delati novo šolo.
Da bi se pa le zastran obširnejšega poduka iz živinarstva, sadjarstva in gozdarstva napravila nova šola na Gorenjskem, to pa v naših razmerah saj za sedaj ni še neobhodna potreba. Kajti poduk iz živinoreje, sadjarstva in gozdarstva je Dolenjcem ravno tako potreben in važen, kakor za Gorenjce, in prav lahko je mogoče pri tem poduku ozirati se tudi na potrebe gorenjskih kmetovalcev, ako se šoli na Grmu dado potrebna sredstva. Pomisliti moramo, da niso vsi kraji po Dolenjskem vinorodni, in da tudi Gorenjska ne obstoji iz samih planin, ampak da ima veliko ravnega polja, katerega je slično izkoriščati in obdelovati, kakor na Dolenjskem. Pouka iz vinarstva in kletarstva pa bi se Gorenjci lahko oprostili na Grmu, če treba, in lahko bi se v tem slučaju učni red v toliko premenil, da bi se Gorenjci v dotičnih urah podučevali v plani-narstvu in sirarstvu * Vsi drugi učni predmeti, zlasti splošno izobraževalni in prirodoslovni, so pa za Gorenjce ravno tako važni kakor za Dolenjce in Notranjce. Ves potrebni poduk bi se dal na Grmu torej slično obdelavati, kakor n. pr. na sloveči šoli v Št. Mihelu na Tirolskem, kjer se podu-čujejo vse stroke kmetijske, poleg vinarstva in sadjarstva tudi planinstvo in sirarstvo. Šola na Grmu ima tako obsežno posestvo, da se da zlasti za potrebe gorenjskih gojencev dobro izkoriščati.
Ce imamo vse to v čislih in če se dovolijo soli na Grmu potrebna sredstva, potem se da še izhajati samo s to šolo na Kranjskem. Vsekako bi trebalo v tem slučaju, da merodajni krogi z večjo vnemo in naklonjenostjo skrbe, da se more grmska šola na vse strani vspešno razvijati.
Ako se bo pa kedaj obisk šole na Grmu tako povzdignil, da bo v njej premalo prostora za kranjske mladeniče, potem bo pa nujna potreba, da se ustanovi tudi za Gorenjce posebna šola. — D o k 1 e r je pa zavod dober tudi za druge deže-lane n. pr. za Primorce in Hrvate, na kojih po sebne gospodarske razmere se je v resnici težko in celo nemogoče ozirati v nekaterih učnih pred metih, dokler je dosti prostora v njem za Gorenjce in d o k 1 e r se da delovanje zavoda razširiti, toliko časa pa lahko potrpimo s šolo na Grmu. Ako se bo le majhen del onega denarja, ki bi bil potreben za napravo nove šole na Gorenjskem , porabil za popolnejšo ureditev grmske šole, bo ta lahko še bolj ustrezala potrebam gorenjskih kmetovalcev, kakor dosedaj.
Da bi se pa šola na Grmu zaradi prihodnje šole gorenjske zopet preustrojila v vinarsko in sadjarsko šolo s tistim načrtom, katerega je imela poprej na Slapu, — katera misel se je tudi že sprožila —, proti temu se moramo pa izreči z vso
odločnostjo. Nočem sicer jemati veljave takim »specijalnim« šolam, za naše razmere pa vender le niso. Po naših kmetijskih šolah se je ozirati na vse važne gospodarske stroke in podučevati je mladeniče o vsem, kar potrebujejo za svoj bodoči poklic. Znano pa je, da je treba več ali manj napredka pri vseh panogah. Res, da naraste v tem slučaju učna tvarina v strokovnih predmetih, zato jo pa lahko skrčimo pri takih poglavjih, ki so manj važna. Saj ni treba, da bi se jemala učna tvarina povsod v jednakem obsegu. Temeljito in obširneje naj se obdeljujejo tista poglavja, kjer je napredka najbolj potreba, vse drugo naj se pa vzame na kratko. V takem obdelovanju učne tvarine obstoji naj specijalizovanje kmetijskega poduka na naših šolah, ne pa v tem, da bi se podučevale le nekatere panoge, — druge pa ne.
Sicer pa govori proti taki preuredbi grmske šole tudi to dejstvo, da Dolenjska ni vsa vinorodna, in da je celo v vinorodnih krajih mnogo takega posestva, ki nima nič vinogradov, ampak se peča le z živinorejo in poljedelstvom. S tako »specijalno« šolo bi nam torej ne bilo nikakor ustreženo, če imamo potrebe Dolenjcev v čislih.
Konečno pa tudi lega posestva na Grmu in posestvo samo na sebi ni pripravno za specijalno vinarsko in sadjarsko šolo, ampak nasprotno veliko bolj pripravno za splošno kmetijsko šolo, kjer se da živinoreja, mlekarstvo in druge kmetijske stroke z najboljšim vspehom podučevati.
R.
Opomba uredništva: Ta članek smo prejeli od znanega strokovnjaka, z željo, da ga objavimo v današnji številki.
* Planin res da nimamo na Dolenjskem, a dalo bi se o njih izboljšanju ravno tako uspešno podučevati na Grmu kakor v Ljubljani, kjer se že od nekdaj namerava napraviti novo šolo. Op pis.
da pogledam, je-li res k meni namenjen . . . sedaj »gospod Košar«. Kako je sladak ta glas, glas onega črnogledega, pustega poštarja, kako blago, neskončno ljubko se glasi, kot bi prihajal iz najslajših, najljubših ustec ! . . . »Tukaj, tukaj, prosim kar vstopite, pismo, kaj ne da ?« . . .
Ves srečen se zaprem po njegovem odhodu, da je prečitam ! Nakaznice nič! Ah kaj, saj gotovo pismu sledi za petami. . . Sladka teta, preljuba teta, vedel sem, da me ne pozabiš . .. Odprl sem pismo, pozabil sem na ves mraz in glad. Saj sedaj je konec vsemu . . .! Odprem, čitam, prestanem, naslonim se ves truden, izmučen na naslonjalo ... Ah, moj Bog ! . . . .Preljubi Jakob, vem, da nisi še vsega porabil, kar sem ti poslala zadnjič, ker nisi, ne smeš biti zapravljiv, kot so drugi. Denar za mlade ljudi je nevaren ... Le priden bodi, pa moli zame . . .« Moj Bog, moj Bog . . . kako je trda teta, nič ljubezni nima do mene, nič, in jaz naj še molim za njo. Dva goldinarja od zadnjič in naj jih imam še danes ! Zahvalno pismo, katero sem ji bil hotel poslati, katero je ležalo že spisano pred mano, sem raztrgal na drobne kosce in je razmetal od jeze po sobi, da je bilo videti kot bi snežilo pod mojo mrzlo streho. Ah, teta, teta . . .!
Tabula rasa s Hrvatsko.
Kako predrzni so postali Mažari nasproti Hr-vatskej, vidi se iz pisave njihovih časopisov, posebno še »Magyarorszaga«, ki je kar naravnost povedal mišljenje večine Mažarov, naj se Hrvatska ugonobi, če to zahteva obstanek ogerske države. Iz pogovorov, ki jih je imel dopisnik omenjenega časopisa s škofom Strossmajerjem v Rogatcu, zvedeli so Mažari resnico, zakaj se nemažarski narodi na Ogerskem ne morejo sprijazniti z Mažari. Le-ti se niso po besedah Strossmayerjevih nikdar ozirali na one sklepe iz leta 1848, ki govore o ravnopravnosti in jednakosti vseh državljanov ogerskih.
Mažari so grešili in še dandanes greše največ proti tem sklepom, ter z neko posebno gorečnostjo širijo svoje gospodstvo ne samo na Ogerskem, nego tudi na Hrvatskem. Vse, kar leze in gre, mora postati v okviru ogerske države mažarsko, če ne z lepa pa z grda. Na pravem Ogerskem izvršujejo vse to z grda, na Hrvatskem pa ne morejo, ker jih ovira nagodba od 1. 1868. In ravno to nagodbo oponašajo goreči Mažari svojim vladam kot nepotrebno stvar in kot veliko zapreko za razširjenje mažarske države. Dvoje je bilo takrat mogoče za mažarske državnike: dati Hrvatskej popolno slobodo, ali pa jo spraviti pod popolno oblast mažarske države.
Mažarski državniki niso storili niti jedno niti drugo, marveč so z omenjeno nagodbo pobudili pri Hrvatih neke aspiracije za samostalno državo, katera pa poleg mažarske ne more in ne sme obstati radi zemljepisnega položaja ogerske države. Ogerska je namreč popolnoma suhozemna država, pa bi brez Hrvatske ostala brez morja ter se ne bi mogla razvijati, kakor to zahteva njen položaj. Le skozi Hrvatsko se more do morja, pa je zato neobhodno potrebna za ogersko državo, in Mažari so dali Hrvatom le zato neko avtonomijo, da jih pridobe za svojo zvezo. Ko bi imela Ogerska na drugem kraju morje, poten se ne bi branila dati Hrvatskej popolne slobode, ker bi bila rajše brez Hrvatske nego ž njo in sicer zato, ker jo mora Ogerska vzdrževati.
Mažar pogreva to grdo laž pri vsakej priložnosti, da dokaže svetu veliko požrtovalnost svojo za zaveznika svojega, dočim je znano, da se Ogerska le okoriščuje z dohodki Hrvatske. Ker pa Hrvatska ni zadovoljna s svojim sedanjim položajem, nego hoče imeti neko večo samostalnost, morajo se temu Mažari upirati radi Jadranskega morja, katero zovejo že svojim. Pot do morja mora biti Mažarom odprta za vselej, če tudi bi morali radi tega Hrvatsko ugonobiti. Mažarska državna korist je tedaj veča, nego po zakonu za-
jamčena avtonomija Hrvatske, katero bi Mažar' radi žrtvovali čim prej.
Tedaj tabula rasa s Hrvatsko je novo geslo vseh gorečih Mažarov. Do zdaj so sicer delovali v tem smislu, toda javno se niso upali o tem izjaviti. Zdaj so pa javno povedali, kam merijo s svojo politiko na Hrvatskem. Kaj so storili z Reko in kaj zdaj tam počno, je dobro znano; že jo smatrajo popolnoma za Bvojo, toda Hrvatska se tega svojega pomorskega mesta ni za vselej odrekla in Mažar se boji, da pride čas, ko tudi Reka ne bo hotela biti več mažarska. Kaj bo pa potem z mažarskim morjem? Moglo bi se zgoditi, da Mažara potisnejo od morskih bregov v njegove puste, kjer mu je po pravici jedino pravo mesto, saj je vse drugo, kar je okoli njega, le s silo pridobil.
Kakor je Mažar ošaben ter s prezirom govori o slovanskem gibanju, vendar ga le skrb mori, češ, kaj bo z menoj, če se Slovani zares zedinijo ter svoje zahtevajo. In ravno zaradi tega v novejšem času z vso silo pomažarujejo nemažarske narode na Ogerskem, češ, da najdejo protivniki njihovi v okviru ogerske države le Mažare, ne pa polovico in še več Slovanov in Rumunov. A da jim ne uide tudi morje, brez katerega bi ostala Ogerska brez vsake važnosti, pripravni so zga-ziti tudi Hrvatsko, zaveznico svojo brez vsakega ozira na njeno avtonomijo.
Zato silijo od vseh strani na Hrvatsko s svojimi naseljenci in činovniki, da jim pripravljajo pot do gospodstva; zidajo železnice le v oni smeri, ki odgovarja njihovim namenom, izkoriščajo Hrvatsko v vsakem pogledu ter jej z druge strani ne privoščijo onih sredstev, ki so potrebna za razvitek in napredek gmotni in duševni. Ker pa Hrvatska vkljub temu obstoji ter se vedno bolj odločno pripravlja za obrambo svojih pravic ter na noben način ne misli služiti svojemu zavezniku, kakor on želi in zahteva, grozi se Mažar s poznatim Bvojim načinom vladanja, namreč s silo. Toda Hrvat se tega ne plaši, saj dobro ve, da traje vsaka sila le nekaj časa in da se mora zgoditi tako tudi z mažarskim gospodstvom. Kolikokrat so hoteli že Mažari storiti s Hrvatsko tabula rasa, ali vselej jim je izpodletelo, pa tako se zgodi tudi zdaj, kajti probujena Hrvatska ima še vedno toliko življenja v sebi, da je sposobna odbijati take napade na svojo samostalnost, a v zvezi z ostalimi Slovani se ne more potopiti v mažar-skem morju, kakor njeni sosedje že toliko časa sanjajo, da si osnujejo na razvalinah te starodavno slovanske države veliko mažarsko državo od Karpal do morja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 30. julija.
Vladni načrti. Pod tem naslovom piše dunajska »Reichswehr« baje iz krogov parlamentarne desnice sledeče: Ko se je v marcu sošel državni zbor, nameravala je vlada, da mu prepusti vredbo jezikovnega vprašanja, z drugo besedo, vlada je pričakovala iz srede parlamenta konkretnih predlogov za jezikovni načrt. Znano je, kaj se je zgodilo. Razvila se je dolga, brezkončna razprava, ki pa je bila popolno brez vsega vspeha. Prvi poskus grofa Thuna se je izjalovil. Manjšina je odločno nasprotovala nasvetu večine, naj bi se poleg jezikovne razprave v posebnih sejah reševale tudi druge važne predloge. Vladi toraj ni preostajalo ničesar druzega, nego odgoditi zasedanje za nedoločen čas. Tudi drugi poskus, neobvezni razgovori z zastopniki opozicije, končal se je s popolnim nevspehom. Vlada je sedaj uvidela, da ji od parlamenta ni pričakovati konkretnih predlogov za rešitev jezikovnega vprašanja in da mora sama pričeti delo. V to svrho pa je pred vsem potrebno, da se izprazni miza. Treba je bilo odstraniti neštevilne jezikovne predloge, vse nujne in druge predloge, ministerske zatožnice in drugo ter tudi v predsedstvu napraviti prazen prostor. Zaključiti je bilo treba državni zbor. Sedaj skrbi vlada najpreje, da sklene z Mažari nov nagodbeni provizorij. Ko bo rešena ta zadeva, prične grof Thun nova posvetovanja in pogajanja s parlamentarnimi strankami. Mej tem časom se pa v mini-sterstvu za notranje zadeve pripravljajo novi načrti za splošen jezikovni zakon, ki se svojedobno predlože voditeljem posameznih strank. Potem bo pa vlada ne glede na izjavo za-
Jf u
upnikov sklicala državni zbor in delovala na to, da pride v predsedstvo jeden zastopnik opozicije. Pri-četkom zasedanja predloži grof Thun nov jezikovni načrt in odda temu primerno izjavo, v kateri so bo naglašalo, da hoče vlada sama voditi celo zadevo, ter da prosi vse stranke, naj mirno in trezno presojajo predlogo. Ob jednem predloži vlada zbornici nov nagodbeni provizorij. Ako pa tudi tedaj opozicija onemogoči vsako delo, potem je usoda parlamenta zapečatena in 16. zasedanja ne bo doživel. Čas, v katerem se skliče državni zbor, je vsekako bližje, kot se splošno sodi. Najpozneje se snide državni zbor v mesecu oktobru.
Praški Nemci in jezikovni načrt. Povodom zadnjih razgovorov z ministerskim predsednikom grofom Thunom so nemški zaupniki raztrobili v svet, da namerava grof Thun v svojem načrtu prasko mesto z okolico spremeniti v čisto češki jezikovni okraj. Akoravno se je resničnost tega poročila z merodajne strani zanikala z vso odločnostjo, vender Nemci niso poprej mirovali, dokler ni društvo praških Nemcev poslalo grofu Thunu spomenico, v kateri ga z vso resnostjo svare pred takim korakom in dokazujejo, da Praga mora ostati i nadalje dvojezično mesto. Za to govori, pravijo, veliko število inteligentnih in premožnih nemških prebivalcev v Pragi, o nemškem značaju Prago priča nje zgodovina na vseh znanostnih poljih in kdo ve, kaj še vse. — Tudi ljudsko štetje tu ne sme odločevati, kajti češki nasprotnik bo že znal tako ravnati, da bo veliko število pristnih Nemcev proglasil za prebivalce češke narodnosti. Tako se dalje lamentuje v tej spomenici in govoriči o nemškem značaju Prage, mej tem ko vsakdo ve, da večjih pretira-nosti ni zmožen nihče drugi, kakor zagrizen praški prusak.
Srbska skupščina vrlo deluje. Rešila je z malo izjemo vse vladne predloge, s katerimi se državni proračun znatno obremeni. Ko je bilo vse to rešeno, je kralj nenadoma zaključil zasedanje za leto 1897 in ob jednem otvoril zasedanje za letošnje leto. S to odredbo je vrlo prevaril skup-ščinarje. Vladi je namreč sedaj mogoče vstaviti v novi proračun, ki pride še le sedaj v razpravo, vse večje svote, ki jih je skupščina načelno že odobrila, in toraj nima več strahu, da bi skupščina črtala večje postavke v proračunu, ker bi s tem bila sama sebi v obraz. Kar je prvotno odobrila, bo morala potrditi tudi v skupnem budgetu.
Socijalno demokracija v Nemčiji. Zadnje splošne državnozborske volitve so pokazale, da se socijalistični nauki vedno bolj razširjajo mej protestanti v Nemčiji, nasprotno pa je vse delovanje socijalno-demokratičnega vodstva mej katoliki skoro popolno brezvspešno. To je resnica in v tej resnici tiči ob jednem že tudi vzrok, zakaj socijalizem mej protestanti tako napreduje. Tega pa noče spoznati protestantska vlada v Berolinu, marveč stika po vzrokih povsod drugje. Prve dni tega meseca je minister Recke izdal zopet ukaz, v katerem se predstojnikom političnih oblastev zabičava, da morajo natančno poročati o vsem gibanju socijalne demokracije, o vzrokih povstanka, o njenih časnikih in sploh o vsem, kar se tiče so-cijalizma. Ali meni vlada tem potom priti do ključa, s katerim se bo vspešno zaprla pot socijalni demokraciji?
Pomnoženje angleške mornarice, kakor je je predlagal prvi angleški lord Goschen, je zelo razburilo nemške kroge. Jezi jih, da hoče imeti Anglija največjo mornarico izmej vseh evropskih velesil, dočim so mislili, da pomnoženega nemškega brodovja nihče ne prekosi. Vender pa si tolažijo to jezo z namenom, ki ga ima bojda pomnoženje angleške mornarice. O tem namreč piše »Koln. Zeitg.« nastopno : Onostran kanala so dospeli do prepričanja, da je za Veliko Britanijo zelo velikega pomena, ako prekosi njeno brodovje po številu in po moči brodovje dveh drugih držav. Besede, s katerimi je lord Goschen utemeljeval nujno potrebo pomnoženja angleške mornarice, so vclepomenljive, posebno pa še besede, s katerimi se je oziral na nameravano pomnoženje ruskega brodovja. Gotovo je, da prevladuje v resnih, v bodočnost zročih krogih mnenje, da se izravna naravno nasprotje mej Rusijo in Anglijo le potom vojske in da ta dogodek ni več daleč. Ruski car 10. marca 1897 ni zastonj določil 200 milijo-
nov mark za napravo novih vojnih ladij ter dostavil, da mora tudi Rusija biti pripravljena na dogodke v bližnji bodočnosti. Da se vrši taka eventuvalna vojska le na morju, je jasno ko beli dan. — Tako imenovani nemški list. Nemci pa pri tem pričakujejo še nekaj druzega. Znano jim je namreč, da sta zvezani Rusija in Francija, katera poslednja bi seveda morala na pomoč svojemu zavezniku. In kaj je Germanom ljubše, nego to, da zvabijo Irancoskega soseda v boj, kateremu žele kar največ škoditi. Toda njih veselje je najbrže še prezgodnje in kdo v6, kako bi se godilo Nemcem, ko bi slučajno le preveč vtikovali nos v rusko francoske zadeve.
Krečansko vprašanje provzroča Turčiji velikanske skrbi. Z največjo nejevoljo opazuje sultan, kako gospodarijo na otoku evropski admirali v zvezi z narodnim odborom, ne da bi povprašali za svet pravega lastnika te zemlje. Najhuje pa ga je zadela vest, da admirali ne dovolijo vstopa na Kreto sultanovim vojakom. Takoj je doposlal vsem velesilam najodločneji ugovor proti temu »nečuvenemu« koraku samooblastnih admiralov. Toda vse ugovarjanje je bilo zaman. Velesile, tudi Avstro-Ogerska in Nemčija, ki de-janjsko več ne sodelujeta pri pacifikaciji otoka Krete, so odobrile postopanje admiralov. V imenu vseh interesovanih držav je odgovorila sultanu nemška vlada ter mu svetovala, naj se le pokori sklepom evropskih admiralov in zadovolji s samim protestom, ako se hoče izogniti neljubim posledicam. To je dovolj jasno povedano. Sultan naj sam sebi pripiše, ako bo še nadalje skušal utihotapiti svoje vojake na otok in ako ga potem zadene zaslužena kazen.
TedeiiMkl koledar.
Nedelja, 31. julija: 9. pobink. evang. : Jezus joka nad Jeruzalemom. Luk. 19. Ignacij Lojol.
—	Ponedeljek, 1. avgusta: Vezi sv. Petra.
—	Torek, 2. avgusta: Porcijunkula, Alfonz Lig.
—	Sreda, 3. avgusta: Najdba sv. Štefana. — Četrtek, 4. avgusta: Dominik sp. — Petek, 5. avgusta: Marija D. Snežnica. — Sobota, 6. avgusta: Spremen. Gosp. na gori. — Solnce izide 5. avgusta ob 4. uri 53 min., zaide pa ob 7. uri 19 m. - Lunin spremin: Ščip 2. avgusta ob 5. uri 27. min. zjutraj. — Dan se skrči v avgustu za 1 uro 28 m. — Musica saera v nedeljo, 31. jul. v s t o 1 n i c e r k v i velika maša ob 10. uri. Missa de ss. nomine Jesu zl. Rob. Kra-vučke, graduale Ant. Foerster, olfertorium Utto KornmUller. — V mestni župnijski cerkvi sv. Jakoba patrocinij velika maša ob polu 10. uri: instrumentalna maša zl. V. E. Horak, graduale in ofertorij za dva zbora zl. M. Brozig.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 30. julija.
(Premilostni knez iu škof) se je odpeljal danes opoludne z vlakom na birmovanje v Tržič. — V Ljubljano se povrne ponedeljek popoludne.
(Shod za vrhniški okraj) bode v nedeljo 7. avgusta ob 3. uri popoludne na Vrhniki v »Rokodelskem Domu«. Priredijo ga g. deželni poslanec Gabrijel Jelovšek in gg. državna poslanca dr. Jan. Ev. Krek in svetnik Ivan Ven ca j z.
(Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, katera se je vršila dne 22. t. m., smo prejeii nastopno poročilo: Potem ko predsednik proglasi sklepčnost, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se soglasno vzame na znanje. Sklene se, obrniti se do tukajšnje tvrdke Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bambergove in pa do knezoškofijstva s pismeno prošnjo, da za svoje za-ložne knjige, ki se na tukajšnjih šolah rabijo, do-volita iste poboijške, kakor jih dovoljujejo druga založništva za svoje knjige. Učitelju Fr. SchifTrerju na mestni nemški deški petrazrednici se pripozna od 1. dne junija t. 1. druga starostna doklada letnih 40 gld. Na znanje se vzerno letna poročila c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov profesorjev Frana Levca o nadzorovanju mestne dekl, osem-razrednice, druge mestne deške petrazrednice in zasebne deške 4razr. v Marijanišču, ter Iv. Bende o nadzorovanju mestne nemške deške petrazrednice, zas. deške štirirazr. nemškega šolskega društva,
zasebne dekliške osemrazrednice v Iluthovem zavodu in zasebne notranje dekliške meščanske šole v uršulinskem konventu. Sprejmo se vsi v teh poročilih stavljeni nasveti in sklene so, da je vsa omenjena poročila predložiti visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v končno odobrenje. Na znanje se vzame poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Ivana Bende o letošnji okr. učiteljski konferenciji za nemške ljudske in meščanske šole, ki se v končno odobrenje predloži visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Reši se več prošenj za izpust iz vsakdanje šole in sklene se, odpustiti ono pomožno učiteljstvo, kateremu je s preteklim šolskim letom potekla službena doba.
(C. kr. obrtne strokovne šole,) strokovna šola za obdelovanje lesa in strokovna šola za umetno vezenje in čipkarstvo v Ljubljani, so z današnjim dnem končale pouk in sklenile šolsko leto 1897/98. Ker izide letos šolsko »Izvestje« izjemoma pozneje, smo dobili o zavodu naslednje podatke: Na obeh šolah, ki stojita pod skupnim vodstvom ravnatelja Ivana Šubica, je poučevalo 17 učnih močij. med temi dva vnanja pomožna učitelja za vero-nauk. Jeden učitelj je prideljen kot vodja od nemškega »Schulvereina« vzdržavani strokovni šoli v Kočevji. Sola za obdelovanje lesa je imela naslednje oddelke: Za figuralno podobar-stvo s posebnim ozirom na cerkvene potrebščine, za rezbarstvo, za strugarstvo, za pohištveno instavbensko mizarstvo, za pletarstvo in končno javno risarsko šolo. Dekliški zavod pa je obsegal oddelke za umetno vezenje, za šivanje in za pletenje čipk, ter posebni tečaj za absolventinje. Moških učencev je bilo 77 rednih, 14 hospitantov in 103 obiskovalci javne risarske šole, tedaj skupaj 194. Učni vspeh je bil samo pri 3 učencih nezadosten in 5 učencev je dobilo ponavljavni izpit. Četrti letnik je dovršilo 9 učencev (7 mizarjev, 1 rezbar, 1 figuralni po-dobar), izmed katerih so vsi dobili izpričevalo vzposobljenosti. Po materinem jeziku je bilo 184 Slovencev, 6 Nemcev, 3 Hrvatje in 1 Italijan, po veri vsi katoliki. Na strokovni šoli za umetno vezenje je bilo vpisanih 90 obiskovalk, med temi 68 rednih učenk. Razven 3 so vse dobile ugodna izpričevala. Jedna učenka je bila Židinja, vse druge pa katoliške vere. — Z minolim šolskim letom je zavod dokončal deseto leto svojega obstanka, ob jednem pa tudi dospel do največjega števila učencev in učenk, tako da spada sedaj med najbolj obiskovane zavode te vrste v našem cesarstvu. Prihodnje šolsko leto se prične dne ^.septembra; vpisovanje pa se vrši za nove učence in učenke dne 16. septembra, za stare učence dne 17. septembra. Pri vstopu je treba dokazati, da je dotični star 14 let in da je ugodno dovršil ljudsko šolo. V pletarski oddelek, na katerega posebno opozarjamo, se vsprejemajo tudi deklice. Tu traja pouk le 1 do 2 leti, dočim je učna doba na drugih oddelkih štiriletna. Ubožni učenci imajo upanje, da dobe razne ustanove in podpore, katerih je bilo v minolem šolskem letu 3690 gld. Vsa potrebna pojasnila daje drage volje ravnateljstvo (Virantova hiša, I. nadstropje).
(Osebne vesti.) Na Bled se je pripeljal ter se v hotelu pri Mallnerju nastanil grof M. Hunyady tajni svetnik in član ogerske zbornice magnatov. — Tržaški namestnik grof Goiiss se je včeraj iz Gorice vrnil v Trst. — V Slov. Gradcu je umrl davkar I. Stergar. - V Celje se je pripeljal »slavni« drž. posl. H. K. Wolf.
(Duhovne vaje za gg. učiteljice.) Predstojništvo uršulinskega samostana v Ljubljani ustreza tudi letos kakor navadno željam gg. učiteljic, katere bi se rade udeležile duhovnih vaj. Te se bodo vršile letos od 28. avgusta do 1. septembra. Go-spodičine, ki želijo udeležiti se, naj se oglasijo ustno ali pismeno vsaj do 27. avgusta. Drugi ali celo tretji dan pobožnosti ni več dovoljeno vstopiti.
(Poštna zveza IJloke-Vel. Lašče.) S 1. avgustom prične se vožna pošta iz Vel. Lašč na Bloke, oziroma v Novo Vas. Voz bode odhajal po prihodu ljubljanskega vlaka ob 9. uri dopoludne iz Vel. Lašč na Bloke ter se vračal ob 3. uri popoludne, torej pravočasno do večernega vlaka v Ljubljano. Vožna cena za osebo 60 kr.
(Šolska poročila.) Štirirazredno ljudsko šolo v S t. Vidu nad Ljubljano je obiskovalo 169 tleč-
kov in 189 deklic, skupaj 358 otrok; poleg tega pa še 126 dečkov in deklic ponavljalno šolo. — Obrtno-nadaljevalno šolo je obiskavalo v dveh tečajih 136 obrtniških vajencev. Z ljudsko šolo sta v zvezi tudi kmetijska in pevska šola. Letno po ročilo objavlja na prvem mestu črtice iz šolske kronike. — V četrtek dne 28. t. m. je bil sklep .šole pri čč. šolskih sestrah v Trnovem pri II Bistrici. Po sveti maši, katero je daroval vodja in katehet zavoda, vč. g. dekan Ve s e 1, vršile so se izkušnje v lepo okrašeni šolski dvorani. Navzo čim starišem gojenk je točno odgovarjanje močno
ugajalo in na nje kakor na vse navzoče _ med
temi je bilo tudi nekaj odličnih strokovnjakov-pe-dagogov — napravilo lep vtis. Poleg učnih in potrebnih predmetov se bavijo pridno s petjem in glasbo, tako da se je neki profesor z ozirom na ves poduk v šoli izrazil, da store čč. šolske sestre več, kakor je treba. Saj o tem priča tudi pohvala visokoč. deželnega šolskega predsednika. Bog daj temu zavodu obilo blagoslova. — Štiri razredno ljudsko šolo v Krškem je koncem leta obiskavalo 87 dečkov in 104 deklice; za višji razred je vrlo sposobnih U +22, sposobnih 49 -f 56. nesposobnih 27 + 26. Na obrtni nadaljevalni šoli je bilo koncem leta 33 obrtniških vajencev. Šolsko leto se prične na ljudski šoli 16. sept., na obrtni šoli 2. oktobra.
(Cesarjeva petdesetletuica.) Z Ovsiš nam pišejo: V sredo dne 27. t. m. je imela naša šolska mladina prelep praznik, kateri ji ostane v trajnem spominu. Praznovali smo namreč na izreden način petdesetletnico našega ljubljenega vladarja. Ob pol sedmih zjutraj se je zbralo v šolskem poslopju nad 80 otrok; od tu so odkorakali pod vodstvom šolskega voditelja gospoda Ivana Kalana proti žuf nišču, kjer se pridruži veseli mladini veleč. gosp. župnik Na Podnartu pa vzradosti s svojim pristopom vso mladino krajni šolski nadzornik in državni poslanec gospod Josip Pogačnik. Odtod se je pomikala dolga vrsta proti Brezju. Praznovanje smo pričeli s sveto mašo, pri kateri smo molili za blagor presvetlega cesarja. Po sv. maši pa smo šli v lične prostore gospoda Finžgarja Tu sta preskrbela obilni družini zajutrek velika prijatelja mladine, veleč, gospod župnik ovsiški in gospod poslanec. Po zajutreku so se otroci igrali do poludneva. Potem so zopet sedli k dobro obloženim mizam. Po kosilu pa gospod poslanec pojasni v poljudnih, otrokom umljivih besedah pomen tega dne in povabi vse, da trikrat zakli-čejo »slava« presvetlemu cesarju. Brž na to da gospod učitelj znamenje in 80 mladih grl je pelo cesarsko himno. Na to se je vrstila pesmica za pesmico in veselja ni bilo konca. Prav iznenadi pa otroke glas, da se prične »velika dirka«. Otroci so prav dobro tekali za stavo in razdelilo se je 11 daril. Po dirki smo šli še jedenkrat v cerkev in potem domov. Komaj pa pridemo na Podnart, nas že pričakuje blagorodna gospa Po-gačnikova s polnimi rokami. Otroci se zbero »pod lipo« in prijazna gospa prične deliti mej vesele otroke razne darove, pri katerem delu sta ji prav ljubeznjivo pomagala sinčeka Joško in Branko. Skoro v mraku smo se razšli. To je bil zares dan, ko smo imeli priliko videti, kako je treba pridobiti srca. Zato še jedenkrat presrčna zahvala blagorodni gospej Pogačnikovi, gospodu poslancu in velečastitemu gospodu župniku. Bog plačaj!
(Iz Šturija pri Vipavi j Prepričani smo bili, da ne bode molčala strančica zdaj nega našega županstva na »Slovenčev« dopis iz naše občine, ti čoč se bližnjih občinskih volitev, saj vsi vemo, da hoče naše si. županstvo vselej in povsod vse prav imeti. Kdo bi mu hotel kaliti to veselje? Pravijo, da je omenjena strančica odgovorila v »Slovenskem Narodu« in britko tožila o obreko vanju in lažeh, ki se baje trosijo o nji. Toda omeniti nam je takoj v početku, da je bil »Slovenčev« dopis do pičice resničen! Naj je »Slovenčev« dopisnik v obč. zastopu ali ne, vendar je res, da je okr. glavarstvo že pred mesecem dnij izdalo nalog, naj slavno županstvo razpiše nove volitve in na ogled izpostavi že davno sestavljen imenik volivcev. Ker si. županstvo ne ve pravnega razloga, zakaj odlaša volitve, je vsekako opravičena sumnja. da se gre za strankarske koristi, sumnja, ki jo potrjujejo različna dejanja omenjene klike, čemu protipostavno odlašati volitve? »Slovenčev« dopisnik je mimogrede tudi namignil, da poznavanje zakonov ni najboljša stran
našega županstva. Zdaj pa je si. županstvo pokazalo poleg nevednosti tudi veliko trmoglavost, ki hoče imeti vselej prav, tudi če jo njega trma v očitnem navskrižju z jasnimi zakoni. Ako si. županstvo ne pozna § 19. obč. volilnega reda, kar je vsekako žalostno, naj bi šlo vsaj se poučit v zakonik, kjer stoji razločno, naj se volitve tako vrše, da prične novi zastop delati takoj, ko izteko leta prejšnjega zastopa. Vsi drugi izgovori so jalovi! — V interesu dobre stvari in javne morale opozarjamo si. županstvo in njega trabante, da so za vselej minili oni časi, ko se je v Šturiju volilo pod silnim pritiskom, ko so nekaterniki celo zlorabljali svojo oblast iu grozili volivcem na vse mogoče iu nemogoče načine, da so zanje glasovali. Volivci naj volijo prosto in svobodno, izkažejo naj zaupanje, komur hočejo! Kdor bo hotel spet protizakonito vplivati na volivce, naznanili ga bomo brezobzirno višji pol oblasti, da končno vendar preneha pri nas ta uprav turški terorizem.
Stunc.
(Močuikova slavnost) Dne 10. avgusta bodo odkrili spominsko ploščo rajnemu zaslužnemu učitelju Mateju Močniku v Zalogu v kamniškem okraju. Vspored: 1. Ob 10. uri sv. maša v Zalogu. 2. Odkritje spominske plošče; petje vodi g. nacl-učitelj I. Toman ; slavnostni govor govori gosji. Jos. Ciperle z Dunaja. 3. Skupno kosilo pri gosp Ant. Mejaču v Komendi.
(Glasbena Matica v Novem Mestu.) Z ozirom na doposlano nam poročilo o pouku glasbene šole v Novem Mestu, objavljeno dno 23 t. mes., smo prejeli od šolskega upravništva naslednje pojas nilo: Pouk na tukajšnji glasbeni šoli vrši se na ravno tik način, kakor oni na glavnem zavodu v Ljubljani, da, pouk v petju in glasbeni teoriji je bil tu po spolih ločen, kar pa v Ljubljani pri manjših gojencih ni. Samo vaje za javni nastop mešanega zbora so bile skupne, kakor morajo biti tudi za vsako petje. V oddelku za manjše pevke so se pele sploh le otroške pesmice, v onem za večje pevke so se tudi one, ki so se potem proizvajale v koncertih, med temi nekaj slovenskih narodnih, harmonizovanih po Mat< ju Hubadu. Vso te pesmi so pele jednake gojenke v ljubljanskih in dunajskih koncertih, in sicer niso bile iste gojenke učenke le srednjih šol, temveč tudi nižjih mestnih in nunskih šol. Ako pa vzlic temu kdo opazi pri našem pouku, bodisi v tem ali onem oziru kak nedostatek, naj ga blagovoli javno in odkrito naznaniti šolskemu upravništvu, ki mu bode za to jako hvaležno.
(Relief ali pridvižni zemljevid vojvodine Kranjske.) Po mnogih planinskih in krajinskih fotografijah znani Lergetporer, fotograf v Bledu izdeluje na stroške kranjskega deželnega odbora večji pridvižni zemljevid vojvodine Kranjske v merilu 1:25.000. Ta znameniti zemljevid bode sestavljen iz več delov in izdelan po fotografičnem posnetku izvirnih zemljepisnih nariskov posameznih delov vojvodine Kranjske, katere je narisal vojni zemljepisni zavod na Dunaju v merilu 1:25.000. Doslej je izdelanih IG delov tega velikanskega reliefa Ze pred nekaterimi leti je izdelal Lergetporer pridvižni zemljevid »Grintavcev« ali »Kamniškosolčav-skih planin«, kakor tudi pridvižni zemljevid Gorenjskih planin. Naslovljen je ta v muzeju shranjeni relief: »Izbuknjena podoba gorenjskih planin in sosednjih pokrajin Koroške dežele in gorenje Soške okolice«. Zlasti tuji turisti se zelo zanim Ijejo za te pridvižne zemljevide v deželnem muzeju v Ljubljani in jih ne morejo prehvaliti. Pl. V.
(Važno tržaško vprašanje.) Nedavno je sklical tržaški namestnik grof Goess 50 tržaških bogatašev, da se posvetuje ž njimi radi gradbe železnice na zobe iz Trsta na Opčino. Mej temi zborovalci, — večina seveda Židov — je bilo kakih 15 tacih, ki bi lahko za zabavo zidali omenjeno železnico. Podpisali so že svoto 450 tisoč gld. ; akcije se izdajo baje v kratkem. To vprašanje je eminentne važnosti v gospodarskem in političnem oziru za tržaške Slovence, ker nastane nevarnost za go-renjo okolico. Okolica bode potem toliko bolj pristopna tržaški gospodi, razni bogataši bodo začeli nakupovati ondi svet, zidati letovišča itd. Pravico do tega sveta si prisvaja tržaški magistrat. Vender pa je ta svet pravna last okoličanskih kmetovalcev, na katerih je ležeče, da so ta svet prej ko prej razdeli in ne dopusti, da bi magistrat razpolagal po svoje s tem svetom. In magistrat hoče čim preje postati pravi lastnik. Nujno je toraj, da
so
ta svet razdeli med kmetovalce, ob enem pa da se skrbi za to, da kmetovalci potem ne prodajo svojih deležev Židom ali sploh našim političnim nasprotnikom, ki v tej zadevi vidijo novo sredstvo za polaščenje slovenske okolice. Naj bi so osnoval kakov narodni konsoreij, ki bi onemogo-čd pokupovanje tega važnega zemljišča od strani naših političnih nasprotnikov. Stvar jo vredna res nega pomisleka.
(Ku jiževnost.) Izvestij muzejskega društva za Kranjsko je izšel 3. sešitek. Vsebina : I. Dr. Fr. Kos : Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr. 2. P. pl. Kadics: Tri zgodovinsko pesmi v slovenskem jeziku. 3. Mali zapiski. — Nemških »Mittheilungen« je izšel 3. sešitek. Vsebina: 1. Das Klima von Krain, prof. Seidel, 2. Aus dem Weichselburger Stadtarehive, K. Črnologar. Oh jednem s tem sešitkom jo muzejsko društvo izdalo obširen »Repertorium zur 50 jiihrigen Ge-sehichtschreibung Krains 1848—1898«. Sostavil prof. dr. Grat/y.
(Zopet nova.) V namestniški palači v Trstu bo izogibajo na vse mogoče načine slovenskemu in hrvatskemu uradovanju in hočejo prisiliti duhovščino, da mora sprejemati in reševati italijanske in še celo nemške dopise. Škofijskemu ordinarijatu je namestništvo poslalo ooziv, da, ker se duhovniki po nekod branijo sprejemati in reševati italijanske in nemške dopise, naj ordmarijat jim zaukaže, da imajo to storiti v prihodnje, ker župni uradi nimajo ničesar predpisavati državi. Torej blaženo italijanščino vsiljujejo povsodi, kjer le morejo, in še celo nemščino, ki v Primorju niti deželni jezik ni.
(Ruske zastave) so vihrale po vsej soški dolini. ko je šel mimo namestnik grof Goess. Tako pišejo lahonski listi, ki trilč, da teh zastav jo bila večina. A to zastave so slovenske belo modro-ru deče, a za Lahone jako bodeče.
(C. kr. strokovna šola v Idriji) za keklanje čipek je imela koncem šolskega lota v dveh oddelkih 75 rednih učenk in 21 hospitantinj.
(Sklep šolskega leta iu cesarjeva petdesetletnica.) Z Ježice se nam poroča: Naša šola je praznovala sklep šolskega leta, ob jednem pa tudi slavnost 50 letnega vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja dne 27. julija t. 1. Ob 8. uri zbrala se je šolska mladina pred okrašenim šolskim poslopjem ter korakala med zvonenjem v cerkev. Sv. mašo je daroval domači veleč. gosp. župnik Simon Zupan, pri kateri so domači pevci svojo nalogo dobro rešili. Po končanem sv. opravilu šla je šolska mladina v šolsko sobo, katera je bila ta dan zelo ozaljšana s cveticami in zastavami. Tu ji pojasni gosp. župnik pomen svečanosti današnjega dne. Potem zapoje šolska mladina cesarsko in več drugih narodnih pesmij. Pridni učenci in učenke so bili pohvaljeni in obdarovani z raznimi knjigami. Slavnosti so se udeležili vsi udje krajnega šolskega sveta in gosp. župan Ivan Pečnik. Po končanej slavnosti v šoli gre še šolska mladina, spremljana od gosp. učitelja med pokanjem topičev na vrt gosp. kraj. šol. predsednika Antona Vilfana, kateri je bil ozaljšan s cesarskimi in slovenskimi zastavami. Na primernem prostoru je bila ovenčana cesarska podoba Pred to se zbero učenci in učenke ter zapojo cesarsko in več drugih pesmij, pripovedovali so tudi iz cesarjevega življenja razno dogodke in deklamovali. Zapojejo še jedenkrat cesarsko pesem in nato zasedejo mize, katere so bile obložene z brlim kruhom in svežim pivom. Vsem udom krajnega šolskega sveta je ugajalo vedenje naše šolske mladine, posebno pa to, da so nekateri znali dobro pripovedovati iz življenja presvetlega cesarja, in zato jih je obdaroval z lepimi, novimi kronami. Da se je jubilejska slavnost, ki bode odraslim in šolski mladini v trajnem spominu, praznovala, je zasluga za šolo vnetega g. župnika Simona Zupana in g. predsednika krajnega šolskega sveta Antona Vilfana.
(Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) je imela redno glavno skupščino dne 25. t. m. v Opatiji. Predsedoval je dr. Dinko Vitezič. Zadnje leto je družba imela 7405 gld. dohodkov in 2870 gld. troškov.
(V Rojauu) pri Trstu je bil na praznik sv. Mohorja in Fortunata običajni cerkveni sprevod, pri katerem je pelo tamošnje pevsko društvo »Zarija«. To petje pa je hotel nekdo preprečiti, rekoč: »Med mojim sprevodom »Zarija« ne bo
pela«. In vendar je pela in že prav krasno. Pač pa se je dotičniku posrečilo doseči, da »Zarija« več ne poje v cerkvi. Ali morda zaradi laških »signorov in don« iz Trsta?
(Tržaškemu namestnika treba informacij 1) Ob potovanju po kanalski dolini se je izrazil tržaški namestnik proti neki deputaciji, naj bi Slovenci prisilili svoje poslance na Goriškem, da gredo v deželni zbor delat. Iz tega odgovora je razvidno, da grof Goess morda še ne pozna pravih vzrokov, vsled katerih so slovenski poslanci izstopili iz goriškega deželnega zbora. Naši poslanci bi gotovo rajše delali, nego od strani opazovali. Zato je pač treba informacij.
(Grdi obrekovalci.) Neki hrvatski renegat se od časa do časa poslužuje poreške »Istrie«, da blati svoj lastni narod pred svetom. Tako je zopet pisal ta uskok, da nameravajo obdržavati hrvatski učitelji Istre sodružno s slovenskimi v Ljubljani — politični sestanek Ni tak način bi najbrže dobro plačani Judež rad škodoval svojim tovarišem v Istri z Ovajanjem. Saj mu je dobro znano, da je sestanek učiteljev v Ljubljani strogo patri-jotičon in pedagogiški. Seveda bi izdajska šlova rad slišal, da bi slovenski in hrvatski učitelji zborovali v — italijanskem jeziku in pospeševali na svojih rodnih tleh italijansko in nemško kulturo Kaj pa delajo učitelji »Lege« in »Schulvereina« ? Ali je toraj dovoljeno njim vse in našim vzgojiteljem slovenske dece pa nič? Seveda tako bi menda hotele izvestno glave iz tabora laških in nemških izdajic.
(Iredenta iu kmetijstvo.) Iz tržaške okolice nam poročajo: Tržaška laška kmetijska družba »Societa agraria triestina«, ki pa je vse drugo, nego kmetijska družba, je v teh dneh delila državna darila onim okoličanom, ki so zboljšavali pašnike na pustih kraških tleh. Vlada je tej lepi družbi dala na razpolago v navedeni namen 800 gl. Kako pa je družba delala s tem denarjem, o tem bi mogli katero reči. Znano je, da so dobivali »kmetovalci«, ki sploh ne spadajo v kategorijo kmeta, lepe nagrade za nič in zopet nič, samo za to, ker so narodne izdajice in itali-janaški privrženci, nasproti pa so bili pridni, a zvesti slovenski kmetje jako slabo in neprimerno obdarjeni. Ali se to spodobi? Ali je bil denar namenjen za politične nagrade ? Zakaj ne pogleda slavna vlada na Dunaju vsaj nekoliko na prste italijanski družbi ?
(V Polju) je te dni g. A. Gaberšček iz Gorice odprl »Narodno tiskarno«.
(Razpisane) so sledeče župnije v ljubljanski škofiji do 18. avgusta t. 1.: Vrabče, Podkraj, Studenec, Št. Jošt pri Vrhniki, Am-brus, Prežganje inRovte nad Jeseni-cami. — Prošnje za Studenec, Ambrus in Prežganje naj se sestavijo na c. kr. deželno vlado, prošnje za Št. Jošt na stolni kapitelj v v Ljubljani (ne na vlado), prošnje za Vrabče in Podkraj na škofijstvo ljubljansko, zaRovte nad Jesenicami pa na kranjsko industrijsko družbo kot lastnico fužin na Savi.
(Razpis dražb ) Vsled poročila, katero je c. kr. trgovinsko ministerstvo poslalo trgovski in obrtniški zbornici, se bode dne 10. avgusta t. 1. vršila v poslopju kr. rumun. vojnega ministerstva javna dražba zaradi dobave 6028 m rujavega platna 1 m širokega za nosilnice, 11.420 m pasov, 5900 majhnih in 76 velikih zapon in 11 526 zarezanih železnih vijakov z okroglo glavo. Nadalje poroča imenovano ministerstvo, da so se dražbene razprave morske uprave v Speciji v pokritje potrebščin za 1. 1898/99 v drugič razpisale, in sicer : za nafletin (zaostanek petroleja) na 5. avgusta t. 1. smrekov les v deblih, deskah in tramovih na dan 8. avgusta in jadranski jelov les v deskah in raznih kosih na 3. avgusta t. 1. Posebni pogoji se poizvedo pri kr. morskem ministerstvu v Rimu ali pa pri ladijestavbnih ravnateljstvih v Speciji in Benetkah. O množini in vrednosti razpisanih predmetov daje pojasnilo tudi trgovska in obrtniška zbornica.
(Nekateri izreki o Židih.) Bismarek je rekel: »Nimamo opraviti z Makabejci nekdanjih časov, ne z Židi prihodnjosti, marveč z Židi sedanjosti! Židje nimajo prave domovine, imajo nekaj kosmo-političnega, so nomadje. Njih domovina je Sijon, Jeruzalem.« Dr. M. Luter: »Židje drže nas kri-stijane v naših krajih v ječi; mi se trudimo v potu svojega obraza, oni sede za pečjo, postopajo in
dobro živijo od naših žuljev. Ko so se pa nas in našega imetja polastili, zasmehujejo nas. Ne verjemi lisici, ne židovi prisegi.« Cesar Viljem: »Želel bi, da se najde pero, ki bi pisalo zgolj resnico, isto pero bi dal vsem židovskim časnikarjem.« Friderik Veliki: »Ukazujemo, da se po moči odstranijo hudobni in neznatni židje iz malih mest, posebno onih, ki leže bolj v sredi, kjer so židje nepotrebni in zelo škodljivi.« Napoleon I.: »Z židi se mora postopati kot s posebnim ljudstvom, ne pa kot z versko sekto. Židje so roparski vitezi nove dobe. Postopati se mora ž njimi državnopravno, nikakor pa ne civilno pravno.« Herder: »Takozvano izvoljeno ljudstvo je od stoletij em zajedalka na drugih narodih. Rod je, ki hinavsko zatira ki ne hrepeni po lastni časti, stanovanjem in domovini.« Fichte: »Skoraj v vseh pokrajinah Evropo se razprostira mogočna, sovražna država, katera je v vednem boju z drugimi državami in grozno zatira občane, židovstvo je.« R. Wagner: »Žid je plastičen demon človeš kega prepada «
(Mac Kinley in admiral Watson.) Predsednik Zjedinjenih držav ima pred seboj velik svetoven zemljevid. Poleg njega stoji prvi ameriški admiral Watson. Razgovarjata se o najnovejih dogodkih z bojišča. Predsednik: »Pri Antilih sedaj nimamo nič več opravka, ljubi admiral. Vse španske naselbine so ali bodo v kratkem v naši oblasti. Treba iti kam drugam«. — Admiral: »Kam?« — Preds., kazoč proti vzhodu: »V Evropo«. _ Admiral: »Dobro«. — Preds.: »Koliko časa potrebujete v Sredozemsko morje?« — Admiral naglo: »Devet dnij, osem ur, 31 min. in sedem sekund«.
—	Preds.: »Tega mnenja sem tudi jaz. Kdaj menite dospeti pred Gibraltar?« — Admiral: »19. julija ob 12. uri 50 min. pop.« — Preds.: »Katero luko si moramo po Vašem mnenju najpreje osvojiti. da se lahko izkrcajo naše čete ?« —Admiral: »Kartageno, nekaj korakov od Gibraltarja«. — Preds.: »Tje dospete 30. julija?« — Admiral: »Da, 30. zvečer«. — Preds.: »Kako daleč je iz Kartagene v Madrid?« - Admiral: »Sto in šestdeset milj in nekaj korakov«. — Preds.: »In zato se potrebuje?« — Admiral: »Računati moramo 14 dnij, ker se bodo Španci skušali braniti!« — Preds.: »Dobro, kdaj bo naša armada v Madridu ?«
—	Admiral: »16. ali 17. avgusta«. — Preds.: »Dobro, dobro, ljubi admiral! Lepa dežela tale Španija! To bo krasna naselbina v Evropi!«
(Kratko ime.) V Walesu leži vas, ki ima gotovo najdaljše ime na svetu; ime te vasi je: Lian-
fairpoilgwynngillgogerchwyruridraboylliandsillig-
gogoeh. Vas, ki ima tako dolgo in veliko ime, je jako majhna.
(Sejmi po Slovenskem od 1. do 6. avgusta.) Na Kranjskem :1 v Novem Mestu, Kostanjevici, Lukovcu, Šmartnu pri Litiji, Telčah, Kranju, Vinici in Osilnici; 2. v Dolu; 4. v Črnomlju ; 5. na Gori pri Ribnici, v Krašnji, Dolih, na Vidmu in v Vrhovcu. — Na slov. Štajerske m : 1. v Konjicah, Dobu pri Hrastniku; 2. pri sv. Lenartu ; 3. na Ptujem ; 5. v Trbovljah, Ptuju, Loki, Lemberku. — Na Koroškem: 5. v Črni pri Pliberku. — Na Primorskem: 1. v Dutovljah; 2. v Pazinu, Hrpe-ljah; 4. v Gorici; 5. do 29. v Vidmu.
Društva,
(Prvo ljubljansko kolesarsko društvo) izleti jutri v Kranj, od koder gredo udele ženci peš na Cofišče. Sestanek ob '/,1. uri popoludne na sv. Jakoba trgu.
Telefonična in brzojavna poročila.
Tržič, 80. julija. Za škofov vsprejem so velike priprave, vse v zelenju, v slovenskih, avstrijskih, cerkvenih zastavah, samo župan Mally rešuje nemštvo s frankfurtarco in pozdravom na slavoloku: Willkommen!
Dunaj, 30. julija. Govori se, da se ministerstvo preosnuje in da odstopita železniški minister Wittek in trgovinski minister Barnreither.
Zader, 30. julija. V Trilju so čutili poslednje dni zopet nekaj potresnih sunkov. Jeden mej temi je bil zelo močan.
Jaslo, 30. julija. Sodišče je obsodilo včeraj radi izgredov zopet šest kmetov v zapor od 3 tednov do 6 mesecev.
Budimpešta, 30. julija. „Magyarorszag" poroča, da se pripravlja velika kriza. Za Ogersko pa je merodajen le zakon, za Avstrijo volja cesarjeva. Ogerska more le z ustavno Avstrijo ostati v zvezi, toda vodstvo armade in skupnih llnanc ostane prejšnje, zato je mogoče, da tudi na Ogerskem preneha ustava. Baron Banffy je nekoč rekel \ liberalnem klubu: „Ako odstopim, bil sem zadnji ustavni minister".
Pariz, 30. julija. Francis Pressense, vitez častne legije, je naznanil, da ne mara več nositi častnega reda.
Pariz, 30. julija. Preiskava proti Pic-quardu je pokazala, da bo potrebno pozvati pred sodišče še celo vrsto prič. Zagovornik Dreyfusov in Zole izjavlja, da prošnja Drey-fusove soproge za razveljavljenje razsodbe še nt rešena, vendar pa družina ne bo za zdaj storila nobenih novih korakov.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Predsednik Zjedinjenih držav Mac Kinley je po dolgem obotavljanju in posvetovanju z ministri vender le odgovoril na noto španske vlade, katero mu je posredno izročil francoski poslanik Cambon Ako hoče Španija, da se sklene premirje in prično mirovna pogajanja, mora, tako se nekako glasi Mac Kinleyev odgovor, odobriti naslednje načelne pogoje: 1. Odstop otoka Portoriko Zjedinjenim državam severne Amerike; 2. Španija mora priznati neodvisnost Kube ; 3. odstopiti Zjedinjenim državam ladronske otoke in 4. dovoliti Ameriki, da si na Filipinih ustanovi postajo za premog. O kaki vojni odškodnini v odgovoru ameriške vlade ni govora, glede filipinskega vprašanja pa se naglaša, da je reši svojedobno špan-sko ameriška mešana komisija in ne, kakor se je poprej trdilo, angleško-ameriška. Pogoji so torej skoro popolno taki. kakor smo jih že poprej omenili, le o prepustitvi ladronskih otokov se do sedaj še ni govorilo. Ako Španija brezpogojno pritrdi tem predlogom, jo nada, da se v malo dneh sklene premirje, sicer se bo pa nadaljevala vojska, dokler se Amerikani ne polaste otoka Portoriko.
Amerikani se za okupacijo tega otoka še mnogo bolj pripravljajo, kakor pa poprej za Kubo. Na raznih mestih se izkrcavajo ameriške čete, katerih konečni cilj je San Juan. Vlada v \Vashing-tonu meni, da bo po preteku 14 dnij že vihrala v tem mestu ameriška zastava. To pa je seveda odvisno od tega, kako se bodo branili Španci, katerim načeluje general Macias.
Madrid, 30. julij a. Niti uradno, niti zasebno se ne potrjuje vest, ki jo objavljajo nekateri zunanji listi o kapitulaciji 'Manile. Res je le, da je položaj na Filipinih skrajno kritičen.
Pariz, 30. julija. „Temps" piše: Poročila iz San Juana javljajo, da je položaj Spancev na Portoriko zelo nepovoljen, ker so nezadostno oboroženi in se je bati, da se ne bodo mogli ustavljati ameriški premoči.
Washington, 30. julija. Reuterjev urad poroča, da se je že udalo mesto Ponce na otoku Portoriko.
Washington, 30. julija. General Miles brzojavlja iz Potice na otoku Portoriko, da so se Spanci umaknili z južnega dela otoka. Prebivalstvo je Amerikance navdušeno vspre-jelo.
Newport News, 30. julija. Pod poveljstvom generala Brate je odšlo včeraj na Portoriko 119 častnikov in 5120 mož.
Newyork, 30. julija. Iz St. Thomasa se poroča, da so španski prostovoljci odrekli pokorščino svojim voditeljem pri Ponce na Portoriko ter se ne marajo skupno z redno armado boriti z Amerikanci.
Splošno priznano "g^g
Je kot najboljše odvajalno in prebavljivo sredstvo
Sagrada Malaga ■ vino.
Cena 1 vel. stekl. 1 gld. 20 kr. Dobiti Je v deželni
lekarni pri Mariji Pomagaj M. Leustek
v Ljubljani, les i 19
Resljeva cesta štev. 1, poleg mesarskega mosta. W Telefon štev. 68.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
S Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura oo Celziju	Vetrovi	Nebo	•31. > o ■ * . f "IS » a.
29	9 zvečer	730 3	17-8	si. jzah.	oblačno	76
30	7. zjutraj 2. popol.	7327 7324	13-8 21 5	si. svzh. sr. jvzh.	del. oblač. jasno	
Po noči precej močna nevihta.
ti 4 p ">
jg.S S 05:2 "
Najboljšo pitno vodo
pri epidetnijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušeno, od zdravniških (X.)	avtoritet priznano, ima 1 S2
-f S ® 2.
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Svarilo.
Tem potom naznanjam, da sem že pred več meseci odvzel zastopstvo gospodu Josipu Barnkopf in toraj on ni opravičen, sprejemati naročila in denar v mojem imenu.
Teofil Kotykiewicz,
c. iu kr. dvorili tovarnar harmonijev, 521 3—1	Dunaj, V., Straussengasse 18.
3H5E5aSH5H5£ Uradne lin trgovske
s firmo priporoča
KAT. TISKARNA j
v Ljubljani. i5H5H=
100 HO 300 l\l
na meaeo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma.
Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, BudapostVIll, Deutschegasse 8. 267 10-4 353 10-10
Ugoden postranski zaslužek
za krščanske trgovce, učitelje in uradnike je zastopstvo „Unio catholica".
Pojasnila daje pismeno in ustno ravnate jstvo na Dunaju, I., Backerstrasse 14. 514 5-2
Lingarjeve ulice št. 4
F. M. Schmitt
Lingarjeve ulice št. 4
trgovina z norimberškim blagom igračami in devooijonalijami
priporoča p. n. duhovščini svojo bogato zalogo
podobic za kolekturo
kakor tudi za druge jednake priložnosti po najnižjih cenah.	516 3—2
Dobro sortirana zaloga
iiorimherškega blaga in igrač.
Naznanilo.
Opiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" štev. II. t. 1. pouud.mo letošnje	663 24
izvrstno vino,
vsem prečast. gg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom iu kupcem po sledečih censh:
1.	Mašno vino.....hktl. od gld 31 do 33
2.	Navadno namizno vino,
tudi zajamčene pristnosti „ „ „ 28 „ 31
Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin ceue po d< govoru.
Zadrug* pcstreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini.
Na|coauiš» kvantiteta pod 1, 2, je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojina do preklica.
Registr. vipavska vinarska zadruga.
8
&
Jtf Za Marijine družbe! ~>jq
Pri predstojnlitvn dekliške Marijine družbe v Skofjl Loki se dobiva.
1.	Otrok Marijin,
opravilnik in obrednik za (mladeniske in dekliške) Marijine družbe. — Cena lično v platno vezanemu izvodu 45 kr.
2.	najboljša mati,
molitvenik za kongreganiste in vse častivce Marijine1; v platnu z rudečo obrezo 45 kr.
a. Po Mariji k Jezusu?
obe zgoraj imenovani knjigi skupaj vezani — v platnu 75 kr., v usnju z zlato obrezo 1 gW- 5 kr.	422 10-7
4. Posvečeiije,
100 izvodov 1 gld.
Na korist kongregacijam pri obilnejših naročilih družba-založiteljica navrže primerno Število izvodov. Tudi ista družbam rada oskrbuje sprejemnic in svetinjic s slovenskim besedilom.
Na drobno se dobivajo te knjižice tudi v v prodajalni«'! katol. tiskovnega društva
(preje Ničinan, v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2).
Vkusna 1». Bonačeva vezava in nizka cena!
1
Alojzij Tečaj
izdelovaleo pečij iz glinastih snovij
v Ljubljani, Opekarska cesta 61
preje Igriške ulice 15 30
priporoča lepo svojo zalogo
raznovrstnih pečij
od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tudi drugačne barve V zalogi ima tudi kahljloe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje.
Novo ustanovljena in novourejena (loilhlča stavbinska in »metalna steklarija
tvrdke	503 46
Avg. Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta 9, poleg ,Figovcak
'se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlm steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega
steklarskega blaga
kot so: porcelanasti predmeti, zrcala, steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd.
Prevzema vsa
stavbinska steklarska dela
in popravila po najnižji ceni.
Ustanovljeno leta IHTO.
Izdelava perila
za gospode, gospe in otroke
na debelo in drobno.
Cona in blago brez konkurence.
a>
>
o a
a
M ®
>
a h 04 O
d) r—I 0) o
.	«• »O»po4»,
k.U .hiffon, gl.dk. H. pr.Ui, kr.i .ti.talka, bt.i muitl, IT rr.l J.dua .d ald. 1 10 a« I TI ■••» . » « IS „ U— ■rajo* u dafih«, vAv.ltkoltih, .lo.rk.t.r g.rnl« J.dna od gld. 1-— Jo l il mm „ „ S'75 T » ■vltloa ** (oipoli,
J.do. tO to. do |ld. 1*40 l«t gld. tfSO do gld. 7 60 PvanaJal ovratnikov od gld. 1(0 d. I IO. Dvanajst mani.t
Od gld. 810 J. 4 «0. ;) IS predlog J (T.rh.eJ.o) *
od gld. 8'IS d.ft*—■
O
•o
p»
<
o §
o <1 o
c2.
<t> p
o*
(D
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jaiuči tvrdka
J. O I lamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. 6&stnlkov in o. ln kr. mornarloo.
JBJC Cenike slovenske, nemške, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 2G3 24-il
W V najem .se daje takoj
prodajalna
v Trubarjevi ulici pri šentjakobskem mostu.
Več se poizvč v hiši sami, II. nadstr., desno. (520 3-1) ^\AAAAA/V«. /VAAAAAA^A/
J. SOKLIČ S
v Ljubljani, Pod Tratijo 1 >
priporoča osobito prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo
O 3 NI. 03
<	H
E	°
>o	<
rr*	BJ
O
3! <
o' _
-1	X" o
<	-1!
M	°
g-	i.
po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah.
^A /N A A A A A AA^AA A
Zarezano strešno opeko
mmmmmm (Strangfalz-Dachziegel)
prešano opeko za zid in navadno opeko za zid
ponujata po znatno znižanih cenah
Knez & Supaneič
tovarna za opeko v Ljubljani.
I Orožna tova 1 224 11	rna Steyer	raji Samozastopnik za vso Kranjsko: FRA JI KAISER | j Ljubljana. Šelenburgove ulice 6 |
15 | Nova vozna šola: Marije Terezije cesta. 15 i Dobra delavnica za poprave. g | Vsi pripadajoči predmeti. 1______________ ____ |a[t/na j^uiN.^Nigiuftiv^^^ gfli/nOtflfJCop) Ck^CTP	1 ,Wafferr-kolesa. ,Opel'-kolesa. 1	
	| Precizijski izdelki I. yxsle. I	
Proda se ali zamenja z vilo ali manjšim posestvom na Gorenjskem
t II w w 1
lisci
mil
SJ
v Lescah na Gorenjskem poleg glavne ceste proti Bledu, -j-
Ista je izvrstno obiskovana, ima novo urejene lepe opravljene sobe X za tujce, oziroma letovičarje, lepo prostorno za-se stoječo dvorano " krasen, velik, senčnat vrt, dobro vpeljan fijakarski obrt, gospodarska poslopja in travnike.
Naslov poizve se pri upravništvu »Slovenca«.
517 3

Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejse trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne
plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke iu vsa popravila. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji eeni bandera in vso drugo obleko.
Preeastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpostenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 81 52-26
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Gledališke ulice 4.
St. 8133.
Razpis.
492 3-3
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrož. zdravnikov na Kranjskem:
1.	V Kočevski Reki z letno plačo 800 gld.;
2.	v Velikih Lašičah z letno plačo 700 gld.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 15. avgusta 180S. leta
ter v njih dokažejo svojo starost upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že siužbovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. julija 1898*
St. 8155.
Razpis.
510 3-2
V Metliki je izpraznjena
služba proviz. deželnega živinozdravnika.
S to službo združeni so dohodki letnih 700 gld. in sicer je v pokritje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 400 gld., dočim Sta se mestna občina Metlika in sodni okraj Metlika zavezala, po 150 gld prispevati v to svrho.
Dotični živinozdravnik je dolžan brezplačno ogledovati meso v mestu Metlika ter živino, ki se prižene tjekaj ob letnih semnjih ter tedenskih tržnih dnevih.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do 25. avgusta t. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. julija 1898.
■■f.jn
%)urfiopp-ova
f
t •f
IDiana ~ Kolesa $
*
presegajo vsa druga
po trdnosti, ličnosti in lahkem teku!
Leta 1808. razni modeli z mnogimi novostmi so
videti pri zastopniku	^
Janezu Jax-u 205 24 20 I
*f* v Ljubljani, Dunajska cesta št. 13. 4* «» .i.
* Presolite-v1!
* *
Uljudno naznanjam, da je od sedaj
jjj moja prodajalniea |
* v lastni hiši na Starem trgu 5 v Ljubljani. 8>
Prisrčno se zahvalim za zaupanje, mi do sedaj skazano, in prosim, da ^S me slavno občinstvo tudi v novem lokalu prav pridno obiskuje. - S spoštovanjem
ft 519 2-1	Avgust Auer. g
Dobiva se povsod.
C 745 36—35
Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob.
je najboljši in najčistejši primeseh h kavi! Čestite gospodinje!	"
221 50-19
Zahtevajte in kupujte le-to kavo!
Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah.
St. 280/Pr.
505 3-2
Razpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem Je Izpraznjena služba
mestne klavnice oskrbnika
? »ttnou plačo 900 gld., prostim stanovanjem v mestni klavnici in s pravico do dveh 10*nih v pokojnino vštevnih petletnic.
Prosilci za to službo morajo biti diplomovani živinozdravniki; prednost se bode pa dajala prosilcem, kateri se izkažejo tudi s fizikatskim izpitom.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri podpisanem predsedstvu mestnega magistrata najpozneje	5
do 15. avgusta t. 1.
Na pomanjkljive prošnje in pa na prošnje, ki bi bile vložene po zgoraj omenjenem roku, se ne bode jemal ozir.	rov i
Predsednistvo mest. magistrata ljubljanskega.
dne 16. julija 1898
POZOR!
Podpisana tvrdka priporoča slavnim prostovoljnim gasilnim društvom, občinam in župnlžčem za nabavo vsakojakih
brizgalnic, gasilnega orodja, pasov itd., kakor tudi kmetijskih strojev in peronospera-škropilnic
svojo bogato založeno
podružnico v Zagrebu, Frankopanska ulica štev. 9.
Postrežba točna, solidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na obroke Pohvalna pisma in spričevala s Kranjskega na razpolago.
Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem
501 12-2	podružnica It. A. Kmekal. W
FELIX TOMAN
kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja
Reseljeva cesta štev. 6. LJUBLJANA Reseljeva cesta štev, 6. priporoča svojo največjo zalogo	234 30-19
I nadgrobnih spomenikov
od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo
mr stavbene kamnoseško delo
U po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti du-hovščini za izdelovanje različnih cerkvenih
umetno-kamnoseških del
kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov
in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali peščenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte in proračune.
Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- in inozemskih marmorov,

Moderno urejena in z vsemi potrebščinami preskrbljena, prav dobro obiskovana
mm'
t
L BI

J
nr
in v neposredni bližini treh velikih papirnic, odda se v najem z vsemi pritiklinami, t. j. popolno opravo mizami, stoli, orodjem itd. za več sto oseb, s pokritim kegljiščem, ledenico, lepim vrtom, kakor tudi velikim zimskim salonom, takoj ali pa po dogovoru za poznejši čas pod ugodnimi pogoji.
Več se izve pri lastniku Fran Jarcu v Medvodah.
mMmmmMmilVli
506 3—3

Priložnostna darila! A
Friderik Hoffmann,
urur, 338 26—7 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseli vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro In solidno izvršujejo.
Ignacij Čamernik|
K K K
kamnosek v Ljubljani,
^V Kpjraen^&ega, (iFoIjsfe©) vklip© r
A
poleg Schreiner-jeve pivarne,	^
- Pr'Poro<;a prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno ^ zalogo najrazličnejših
nagrobnih spominkov *
W iz poljubnega kamena po izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi na-iT, r°čila na
g IP^1** kamnoseška umetna cerkvena dela, ^
W kakor so altarji, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, po- LJ*
laganje cerkvenega tlaka itd. ^	Popravila izvršuje dobro in natančno. — Narise in proračune
Sj^ izdeluje brezplačno.	265 17 ^

Ze mnogo let obstoječe in sedaj zelo obširnejše vpeljano
mlekarstvo v Laverci
priporoča zasebnikom, kavarnarjem, restavraterjem, zavodom, samostanom in drugim še vsakdanje odjeme 150 litrov finega mastnega mleka.
Cene so sledeče: Pri vsakdanji naročbi do 3 litrov je cena litru 10 kr.
» »	>> j> 5 ,, „ ,, ,, 9 ,,
in pri vseh druzih večjih naročilih zaračuni se liter 8 kr.
Vsakemu odjemalcu se dostavi mleko vsaki dan zgodaj zjutraj, in da se morebitno pokvarjenje mleka med prevaženjem prepreči, se isto pošilja le v patentovanih mlečnih posodah, ki so zaprte s patentovanimi ključavnicami, nakupljene iz tovarno za izdelovanje mlekarskih oprav tvrdke Ivleiner & Fleischmann v Doblingu pri Dunaju.
Cenjena naročila se prosi ustno ali pismeno poslati na Laverco ali pa k .,Belemu volku" v Ljubljani.
Tudi se sprejemajo naročila v trostiini „Monakovo" (pri Lozarju) v Ljubljani, Rožne ulice št. 15.
Spoštovanjem
Kcirol LenČe,
486 6-3	posestnik.
iftr Odlikovan na Dunaju 1S91 — v Pragi 1S90.	^
ji?	Vinska veletrgovina	U
j^G. Benuzzi & Comp. W
lastniki vinogradov v Tridentu na južnem Tirolskem
M priporoča: bela, rdeča (Schiller-) in črna	p4
W Izvrstna aai&vaa vina ®
^	v sodih in steklenicah	M
^ po najnižjih cenah; ob vsakoletni trgatvi razpošilja tudi
ft 3MT sladek vinski mošt.	H
Jaj Delavsko vino (polu vino) je vsako leto na razpolago.

»
U Spričevala zavodov in zasebnikov, pa vedno naraščajoči krog	^
naročnikov so najboljši dokaz in zanesljivo jamstvo pristnosti in	Jj.
dobrote naših vin.	h_<>	II
ry	'"-0	ri£
Naš zastopnik	J^,
\	gosp. Alojzij Černič v Ljubljani	"
P? na Rimski cesti št. 19 prevzema naročila ter daje radovoljno	p^ ^ ustmena in pismena pojasnila.
■ 'IVA"'U'V..' -'	—-	m i-"a • "■ '■'-.'
Kave ni treba doma žgati!
Pred kratkim ustanovljena
513 12—i
„Delniška družba za žganje kave
—=-Hi na Reki"
preskrbela je svoje podjetje za žganje kave s posebnim paten-tovanim izvajanjem, katero opravičeno uživa „svetovno slavo", kar je iz dveh nastopno navedenih vzrokov razvidno:
Prvič:
ostanejo kavi vsi
neprecenljivi sestavni deli neskrčeni in
drugič:
pridobi kava po tem načinu
žganja v velikanski meri na ukusu,
katera svojstva jej tudi ostanejo, ako dalje časa leži.
Več izvestij najslovitejših kemikov potrjujejo zgoraj navedene trditve, o katerih istinitosti se lahko vsaka hišna gospodinja sama prepriča, ako kupi za poskušnjo.
Priporočamo troje finih, izbranih in priljubljenih vrst:
IPortoriko karakter kilo gld. 2-20, •lava	„	„ „ 1«80,
San I*aolo „	„ „ 1-60.
cJeglič S JPesfiovic,
<3uriičov (Prešernov) trg st. 1.
SVARILO!
Napram hudobnim, škodoželjnim obrekovanjem glede kakovosti mojih mlinskih izdelkov naznanjam vsem onim, ki jih razširjajo, da sem potrebno uže ukrenil, da se dotičniki poizvedb in primerno kaznujejo.
Kar se tiče kakovosti in pristnosti mojih izdelkov, slnžim vsakojemu, ki se prepričati hoče, s tisoči pripoznavalnih dopisov, katere sem doslej prejel doposlanih čisto prostovoljno od svojih odjemalcev.
Vinko Majdi©
___posestnik valjičnega mlina v Kranj L
511 3-3
cxxxxxxxxoo<xxx>
Bričar S cffiejač,
£ju6ljana, (Prešernove ulice štev. 9
507 6-2
pr iporočata:
Oblek e za gospode. Površnike.	5
I5T Haveloke.	X
ICCŽT* SaCCO iz listra ali grebenaste tkanine. O
Telovnike za, pranje. KT Otroško obleko.
Sploh vse v zalogi nahajajoče predmete po zni-zanej ceni.	^
ocxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx!/
*XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
X ^^ l^rv« največja kranjska tvrdka,
I Ak	^ Primožič, jj
*	—jermenar in sedlar
Sv. Petra cesta34
X X
x
Tj juhiJana, X
riporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v vsakoršno ^
___izdelovanje
£ jermenarskih in sedlarskih proizvodov,
katera okusno, trpežno in ceno izvršuje.
jft ,	Umr J"e velika zaloga različnih konjskih oprem za vožnio
g in jezo itd. - Izdelovanje jermen za stroje, mline in zvonove
Poprave se dobro in po ceni izvršujejo.	471 50—7
3C	ZunanJa naročila se vestno in toeno izpolnjujejo.
X
X
x
X X X X


B Uli a j s k a I> o
3C	Zunanja naročila se vestno in toeno izpolnjujejo "Vm 5
XXXXXXXXXXXXXXXXHXXKXKXXXXX
i* z a,
Dne 29. julija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru.....
Avstrijska zlata renta 4°/0......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld.......
London vista...........
Nemški drž. bankovci za lOOm. nem. drž.velj
20 mark...........\
20 frankov (napoleondor) ....,'.'
Italijanski bankovci...... j
C. kr. cekini
101 gld. 80 kr.
101 121
101 120 98 903 359 120 58 ' 11 9 44 5
65 65 20 80 95
80
80
75
53'
25
63
Dn«S 29. julija.
-II0 ^ržavne sreeke 1854, 250 gld. . .	164	gld. 50	kr.
0% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161	40
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192	"	50	"
4°'0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	"	30	"
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	"	_	"
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 *,.'.!	128	"	75	"
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	"	60	"
Posojilo goriškega mesta.......112	"	50	"
4°/0 kranjsko deželno posojilo . . . . !	98	"	50	"
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0	98	"	50	"
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	—	"
» » južne železnice 3°/0 .	180	^	50	"
1 » južne železnice 5°/„ .	127	„	—	l
» » dolenjskih železnic4°/0	99	„	50	"
Kreditne srečke, 100 gld.....
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
Kudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld. . . . St. Genois srečke, 40 gld. . . ! ' VValdsteinove srečke, 20 gld. . ', Ljubljanske srečke ■ ... . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 g', st v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . ' . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
203 gld. 75 165 „ -
kr.
19 26 81 79 58 23 157 3420 449 76 111 164 172 126
80 50
50
50
70
Nakup in prodaja la vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. [ Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. -- Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška tlruzha
„11 K 11 C
Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I,, Strobelgasse 2.

&JT PojasnIla~>t2Q» v vseh gospodarskih in finančnih stvar«!
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sv&ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti Jk£~ naloženi li frlavnic, "S2E5