60100200 8554 OSREDNJA KNJUNICA P.P. 126 Primorski p* ■■ s aggf H ltešS!'SSS'\'«i novink Poštnim A--ra plačana v gotovini ^ orkrk l* Abb. postale 1 gruppo Gena. 2\J\J lir Leto XXXIII. Št. 164 (9772) TRST, nedelja, 17. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarna »Doberdob* ▼ Govcu pri Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Za slovenski šolski okraj in avtonomijo naše šole Tjfejšnji torek je deželni svet * Furlanije - Julijske krajine °nčno le razpravljal o predlogu dežel nega odbora za razdelitev na- še j 'etuuia ia razuemev na-dežele v šolske okraje. Znano v namreč, da je ministrstvo za g°j° že večkrat urgiralo predlog n^ e’ ker se je redno izgovarjala ,a Posledice potresa in na nere-en° vPrašanje slovenskega šolske-, a okraja. Za zadevo naj bi se bil nirnal celo vladni komisar. , Oprava je potekala celih se- Eih Ur 'n se zav'el kar prihaja do izraza tudi šolski Predlogu za razdelitev dežele v e okraje, ker le-ta ne pred-eva ustanovitve samostpinega šolske °dbo, ega okraja in tako deželni r_ ponovno grobo prezira u- j^avičena Pričakovanja in zahteve S(' slovenske narodnosti ter demoničnih strank, ki so to zah-v° v celoti in odločno podprle. oslušai sem zanimive posege >sameznih deželnih svetovalcev ^ ouiunistov, socialistov, slovenske , uPnosti, socialdemokratov in li-lifid ~V)-’ ^SC ^ai' S° Pove<^a^ v Veia Ustanovitvi samostojnega slo j nskega šolskega okraja, čeprav različnih zornih kotov, je bilo 0 dognano in utemeljeno, da bi “ilo V . koralo prepričati vsakogar, *' >ma ■ s, na količkaj čuta za politično Varnost naše dežele in njenega ^sebnega statuta. Vsi govorniki so , eni strani očitali deželnemu v.| 0l'u. da se tudi v zelo kočlji-..1 Zadevah ne posvetuje z dežel-So svetom, po drugi strani pa „■ etl°glasno grajali in obsojali ta ®°v° kratkovidnost, ker se le-• 80 danes ne zaveda, da tudi ?°s'edno in pospešeno ter demo-reševanje še mnogih ne- jetično ®šenih vprašanj glede pravic slo-ske narodnostne skupnosti in Posebej slovenske šole in nje-U,*®? osebja, pogojuje v znatni 1 tudi na splošno utrditev de-. °kracije in gospodarski razvoj ce-* dežele. ste redke svetovalce, ki so v svoji zakrknjenosti skušali opravičiti svoje nasprotovanje, sklicujoč se na nekake «pravne» ovire. Prav zaradi tega sta bila nadvse pričakovana poseg zastopnika demokr-ščanske skupine in zaključni povzetek odbornika Mizzaua. Svetovalec Vigini je kazal vidne znake zadrege, zatikalo se mu je in le s težavo je izjavil, da je tudi demokrščanska skupina za samostojni slovenski šolski okraj in za popolno avtonomijo slovenske šole. Kazalo je, da so te prve besede nekako iznenadile samega odbornika Mizzaua, toda že po teh nekaj pozitivnih uvodnih besedah, se je vrnil na stare izhojene tirnice preizkušenega slepomišenja in zaključil, da sam sicer ni jurist, da pa vendar verjame in zaupa tistim, ki zagovarjajo spremembo obstoječih zakonskih predpisov, da bi prišlo do ustanovitve samostojnega slovenskega šolskega okraja. Tako sta poseg svetovalca Viginija in replika odbornika Mizzaua pokazala. da celo »trikratni doktor* ne more razumeti nekaterih političnih lisjakov, ki ti v isti sapi vse obljubijo in nič ne dajo. Po vsem tem pa bi bilo zgrešeno, če bi ocenili popolnoma negativno pravkar omenjeno razpravo deželnega sveta. Najmanj kar lahko povzamemo je, da se je deželni svet prvič enoglasno izrekel za avtonomijo slovenske šole in za u-stanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja, pa čeprav po predhodni spremembi nekaterih pravnih norm. Po drugi strani pa se večinska resolucija, sprejeta ob zaključku razprave obvezuje, da bo deželni odbor zahteval od vlade, naj poskrbi za spremeni bo nekaterih dosedanjih norm in omogoči avtonomijo slovenske šole ter ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja. Pri tem je treba sicer omeniti, da gre za devetindevetdeseto* obljubo, ki bi lahko ostala neizpolnjena kot so bile že mnoge: toda prav vsa dosedanja prizadevanja v tem smislu, neštete resolucije, zahteva vse slovenske narodnostne skupnosti in podpora demokratičnih strank, so nam porok, da bo ob našem nadaljnjem in enotnem prizadevanju, kljub slepomišenju kakega političnega lisjaka, ustanovljen samostojen slovenski šolski okraj in podeljena avtonomija slovenski šoli. FRANC ŠKERLJ OCCHETTO (KPI) IN MANCA (PSI) PO ODOBRITVI DOKUMENTA Preiti od programa k dejanjem pomeni preveriti lojalnost KD V komisiji za zakon 382 skušajo demokristjani zavlačevati odobritev nove' sheme dekreta do zapadlosti roka 23. julija RIM, 16. — Na objavo izidov včerajšnjega glasovanja je čakalo le malo poslancev, saj so vsi vedeli, da bo skupni dokument odobren. Več zanimanja so pokazali časnikarji, ki so ugotovili, da je v trenutku glasovanja bilo odsotnih najmanj 60 demok.-ščanskih poslancev in da je prav toliko bilo »prostih strelcev* iz vrst desnice KD, ki so med tajnim glasovanjem izrazili proti strankini disciplini svoje nasprotovanje. Sedaj je glavna tema razprav, kako uresničiti dogovorjene točke programa. Kajti od uresničenja programa je odvisno mnogo političnih dogovorov, ki bodo dozoreli prihodnje leto, ob zapadlosti določenega roka: evropske parlamentarne volitve, morda referendum o splavu in pozimi izvolitev novega predsednika republike. Komunist Achille Occhetto je za glasilo »Unita* napisal komentar, v katerem poudarja, da bo »odobritev skupnega programa pomenila zaustaviti proces razkrajanja* v Italiji. Sedaj nas čaka. po mnenju člana vodstva KPI »prava revolucija vesti, pojmovanja produkcije, potrošnje, potreb, vrednot in političnih ter gospodarskih izbir*. Seveda se odpira vprašanje, kdo bo vodil te spremembe in uresničeval ta program. Po mnenju Occhetto bo potrebno spremeniti »kakovost oblasti*, nikakor pa ne nasesti logiki razdeljevanja vplivnih področij. Socialist Enrico Manca pa poudarja, da obstaja globoko protislovje med pozitivnostjo obstoja »programske večine* in, na drugi strani, vlade, ki ni izraz te večine. Vsekakor ne gre pojmovati sporazuma kot dejavnika avtomatične stabilizacije, pač pa moramo skupni program razumeti kot teren, na katerem se lahko razvijajo akcije ter pobude za globoko spremembo italijanske družbe, katere končni cilj je leva alternativa. Pri tem pa napredne sile ne smejo dopustiti improvizacije, kot dokazuje epizoda zakona 382, ko je «KD obrnila hrbet sporazumu*. Na to morajo napredne sile odgovoriti z mobilizacijo vseh razpoložljivih sil v državi in v parlamentu. Enako mora biti s sindikatom policijskih a-gentov. kjer ne zadostuje čakanje na parlamentarni spopad. Najbolj sporna točka zadnjih KLJUB VSEBINSKIM POMANJKLJIVOSTIM POMENI DOGOVOR ZGODOVINSKI ZASUK Sindikalisti Lama, Macario in Benvenuto pozitivno ocenili programski sporazum Poudarek na samostojnosti sindikalnega gibanja, ki se bo naprej borilo za svoje cilje - Važnost pravične stanarine, reforme policije in zakona 382 RIM, 16. — čeprav niso sedeli za mizo pogajanj (s šestimi strankami so se srečali samo enkrat) so sindikati živo zainteresirani za uresničevanje izglasovanja programskega sporazuma, To so poudarili v svojih izjavah glavni tajniki sindikalne federacije CG IL - CISL - UIL Luciano Lama, Luigi Macario 'in Giorgio Benvenuto. Lama jc predvsem poudaril, da je »sindikalno gibanje v Italiji po svoji naravi napredno in torej pozitivno ocenjuje dejstvo, da v državi imajo napredne sile večji vpliv*. Lama je še dodal, da odprava «neke vrste diskriminacije do neke stranke že sama po šemi pomeni korak naprej v demokratičnem razvoju*. Nekateri j "«=n govorniki so pri tem . Posebej poudarjali splošna na-,a demokracije, ustavne norme, ?redpise posebnega deželnega sta-prevzem mednarodne obvez- tuta, Posti Za p ae Z0Pet kot svetovalec oht a^n’n* predpise samega po-astilnetra 7.airnn» 477 ali MNENJE TAJNIKA SOCIALISTIČNE STRANKE CRAXIJA nega zakona štev. ... Dni',.'?adenega odloka štev. 416 ter ^«0 voljo in uvidevnost. Sve- tovale, Pose c Lovriha pa je s svojim sk °0rn naravnost razgalil hinav-Vin s'eP°r>iišcnje, ko gre za pra-j^e ^venske šole: očital je de-sedtv!I,U Pdboru in še posebej pred-žau *aU ^omelhju, odborniku Miz-pryU’ Ojniku Coloniju in drugim šaiy °m ND nedoslednost ob vpra-sloyU ustanovitve samostojnega n^Pskega šolskega okraja, le-ti t ' bili že pred dvema letoma *ie ,L°'sebni resoluciji izjavili, da o prišlo do deželnega predlo-okra° razclelitvj dežele na šolske rešeJe’ dokler ne bo zadovoljivo ga n? tudi vprašanje samostojne-2at„Sovenskega šolskega okraja. Pje i ^ bilo jalovo skliceva-k0 'la kakršnekoli «pravne» ovire, samg‘\za predlog o ustanovitvi 8a r°jne*a slovenskega šolske-i>hel -a^a' deželni odbor, naj bi bil nijni.^asa na pretek, da bi bil pri nili S 'utVu za vz8ojo ali pri vlad-kolj 0 . steh odstranili kakršno-vpra\UV'r° za zadovoljivo rešitev lec t ania; Svoj govor je svetova-zaključil z značilnim Govorice o možnosti odložitve jesenskih upravnih volitev Štirje milijoni volivcev v Trstu in drugih mestih RIM, 16. — Zadnje dni so se širile govorice o možnosti odložitve jesenskih upravnih volitev v Trstu in drugih italijanskih mestih. Nekateri komentatorji so to povezovali s «tihim dogovorom med strankami ustavnega loka in ob tem izzvali precejšnjo polemiko. Tokrat je o tem spregovoril socialistični tajnik Bettino Craxi. V razgovoru s časnikarji je pojasni1, da «se o tem vprašanju govori že mesece, vendar bo potrebno sprejeti ustrezni ukrep v pravem času, kajti na tem področju moramo biti smotrnejši*. Craxi je to obrazložil s spoznanjem, da se v Italiji dejansko glasuje na «delnih upravnih volitvah* vsaka dva, tri mesece. Jeseni bi morali na pri- s af0t doni, naj se nihče ne igra UstanVePPko šolo, saj je bila le ta jem novl:)6na med osvobodilnim bo-Sv°bo(j ^ zras^a iz krvi padlih'za na t v1’ kesedah je nastala grob-dvor 'na' ®zrl sem se P° sejni ka,- an* 'n 'toel vtis, da bodo prav- ar izrečet ^Pričale e vse svetovalce o upra-S|0ve;;r zahteve po avtonomiji Vens|!1S'5e ao*e in samostojnem slo- erri šolskem okraju, tudi ti- mer voliti 4 milijoni občanov, spomladi pa drugih pst ali šest. »Povsem logično se torej zdi, da bi te volitve združili. Razumljivo je, da so ob takem predlogu mnenja nasprotujoča, ko gre za manevre velikih političnih strategov. Toda to je že drugo vprašanje.* Govorice, ki smo jih omenili v uvodu, predvidevajo možnost, da bi odslej vse delne upravne volitve, ki zapadejo v določenem letu, združili in jih opravili v mesecu med 15. aprilom in 15 maiem vsakega leta. Drug zakonski predlog pa je vložila KPI, ta predvideva, da bi do smotrnega poenotenja volilnih rokov prišlo postopoma v obdobju do leta 1980 Vrnimo se, vsekakor, k vprašanju jesenskih upravnih volitev. Povsem nasprotnega mnenja so socialdemokrati. Njihov parlamentarni načelnik Luigi Preti je izjavil, da se PSDI ne strinja z odložitvijo jesenskih volitev, kajti tedaj bi bilo mogoče že preveriti «vitalnost vmesnih laičnih strank*. Preti je pojasnil, da bo o tem vprašanju razpravljalo socialdemokratsko vodstvo in tudi sklepalo, prepričan pa je, da bo vodstvo predlogu o odložitvi nasprotovalo. (st.s.) RIM, 16. — Predsednik ministrskega sveta Andreotti je danes sprejel v palači Chigi francoskega obrambnega ministra Y-vona Bourgesa. . časnikar je Lamo vprašal, ali bo sindikalno gibanje znalo ohraniti svojo avtonomijo tudi do vlade, v kateri bi na tak ali. drugačen način sodelovali komunisti. »Mi bomo branili avtonomijo sindikatov neglede na sestavo vlade*, je bil lakonični odgovor. Seveda pa je sedaj bolje, je dejal .Lama, v primeri z leti centriz-ma, ko je en del sindikalnega gibanja bil odločno v opoziciji, drugi pa je podpiral vlado. To obdobje je bilo dokončno premo-ščeno. »Zadovoljni smo, ker so se stranke sporazumele*, je dejal tajnik CISL Macario in pripomnil, da se je vedno boril za odpravo protikomunistične diskriminacije. Kar zadeva politične formule se sindikalno gibanje noče izreči, ker je zanj glavna enotnost delavskega razreda. letni protifašist Mas simo Maz-zoni, bivši študent in sedal natakar v gostišču, pri teroristu pa gre za 20-letnega fašista Pier-giorgia Dilluvia, pripadnika zloglasnega univerzitetnega gibanja FUAN (MSI). Giorgio Benvenuto, tajnik UIL. pa je bil mnenja, da je doseženi sporazum »zgodovinski dogodek*. ki ustvarja pojoge za »preobrat v dosedanjih izkušnjah in konec diskriminacije do velike stranke*. V sporazumu pa so tudi »šibke točke* in «vsebinske pomanjkljivosti*. Po mnenju Ben-venuta je namreč Italiji potreben «načrt zdravljenja*, ki ga pa v sporazumu še ni. Glavno vprašanje, s katerim se sedaj sooča sindikalno gibanje, je zato samostojnost sindikata, ki se bo med uresničevanjem doseženega dogovora boril za tiste točke, zg katere meni, da so bistvenega značaja in od katerih noče od-sopiti. Benvenuto je tudi pojasnil, da s tem misli «pravične stanarine*, reforma policije in ustanovitev sindikata agentov ter pravično rešitev vprašanja prenosa pristojnosti na dežele, kar zanima tudi sindikate, (st.s.) fašist hudo ranil mladega demokrata RIM, 16. — Skrajnodesničarski mladinec je z revolverjem hudo ranil prav tako mladega »političnega nasprotnika*, kakor ga je sam označil med zasliševanjem na kvesturi, žrtev je 19- Lažji potres v Sloveniji LJUBLJANA, 16. — Naprave geofizikalnega opazovališča na Golovcu pri Ljubljani so ob 14. uri in 13 minut zaznamovale potresni sunek, ki je imel v Ljubljani jakost 5. stopnje po Mercallijevi lestvici. Epicenter se je nahajal približno 35 km severozahodno od Ljubljane, in sicer je tam potres dosegel 6. stopnjo (po Mercalliju). Na območju Preddvora, kjer je bil, kot vse kaže, tudi epicenter globinskega potresnega sunka, so ugotovili manjšo gmotno škodo. Nekaj časa pozneje se je zemlja zopet stresla; drugi sunek je bil lažji,' saj ni presegel 4. Mercallijeve stopnje. Potresno drhtenje so zaznali tudi v Gorici, Pordenonu, Benetkah in Celovcu, V Trstu in Vidmu so sunek rahlo začutili le stanovalci v najvišjih nadstropjih. Prvi potresni sunek je zabeležilo tudi tržaško geofizikalno opazo-vališče pri Briščikih, ki je ustrezni epicenter lokaliziralo na območju Kalskega grebena kakih 30 km daleč od Ljubljane. ' BRANKO BERGANT Španska policija aretirala fašista Bruna Stefana MADRID, 16. — Po nalogu italijanske sekcije -mednarodne policije (Interpol) so španski agentje danes aretirali fašista Bruna Stefana, ki je osumljen umora komisarja Calabresija. dni je vsekakor vprašanje nre-nosa oblasti od države na dežele. »Komisija Fanti*, ki se je sestala dopoldne, je odobrila 96 členov od skupnih 138. toda se doslej ni lotila najbolj kočljivih. Kot ie pojasnil predsednik Guido Fanti so v nekaterih primerih sprejeli vladno besedilo, ker je bilo tehnično neoporečno, v drugih primerih pa so vladne nred-loge odbili. Sej komisije se ie neprekinjeno udeleževal tudi minister za dežele Moriino, o katerem govorijo, da skuša z obstrukcijo zavleči razpravo preko koristnega roka 25. julija, ko bi zapadel rok za predložitev dekreta. Pri tem nekateri pripominjajo, da bo Andreotti 22, julija odpotoval v Ameriko na srečanje s Carterjem in da torej ne bo mogel sklicati vladne seje. Rok se je tako skrčil za nadaljnje tri dni. Socialist Aniasi je demokristjane obtožil, da zagrizeno branijo vladni tekst dekreta tudi v primerih, ko so na prejšnjih sejah komisije pristali na drugačne rešitve. ^ Armando Cossutta (KPI) pa je komentiral, da so komunisti za dogovor pod pogojem, da iz tega zakon 382 ne bo okrnjen. Komunisti ne bodo popustili niti za ped, ko gre za bistvena vprašanja dekreta. «Komisija Fanti* se vsekakor ponovno sestane v torek in računa, da bo pred koncem noči oblikovala dokončno besedilo. V nasprotnem primeru pa bo spor ne premostljiv. Politične perspektive so v o-spredju intervjuja, ki ga je tajnik PSI Bettino Craxi dal listu »Renubblica*. »Naj bo vsem jasno*, je dejal, «da ne pristajamo na vsakotedensko preverjanje veljavnosti doseženega sporazuma. KD lahko spremeni svoja stališča in tako omogoči nadaljnji politični razvoj ter sprejme dejstvo, da mora KPI biti v večini, ali se bodo sedanja nesoglasja spremenila v neozdravljiv spor*. Prihodnji teden bodo o perspektivah po doseženem sporazumu razpravljali tudi vodstva in glavni organi strank. V prvin dneh tedna so namreč sklicane seje CK KPI, vodstvo PSI in PRI. CANDIDA CURZI Možnosti za uresničenje programskega sporazuma Prejšnjo noč je poslanska zbor niča z ogromno večino, k: presega dve tretjini vseh članov parlamente. odobrila dokument o »programskem sporazumu*. S lem aktom je dogovor, ki so ga podpisale demokratične stranke se tudi mobilizirale sindikalne in druge sile. kat so združenja stanovanjskih upravičencev. Javno mnenje je začelo pritiskati in možno je, da se bo rvanje ob tem vprašanju zaključilo na zadovoljiv način. Podobno se ie zgodilo ob primeru zakonu «382». Če bi se zares KD in KPI že vnaprej dogovorili, čemu toliko sej. srečanj, razprav? Čemu cele noči žolčnih diskusij med strokovnjaki in člani medparlamentarne komisije? Očitno so se tu sile levice in KD pomerile Teoretično imajo »levičarske in laične* sile več moči od KD, toda zanimivo bi bilo vedeti ob teh spornih vprašanjih, kakšno je zadržanje nekaterih manjših laičnih sil. V primeru pravične stanarine se niso prav dobro izkazale, prav nasprotno ie njihova izbira dala več moči de-mokrščanskemu izsiljevanju Mobilizirale so se enotna organizacije občin, pokrajin in drugih krajevnih ustanov. Deželne uprave so povedale svoje. Spet je od realizma in hladnih živcev predstavnikov levice odvisno, kako se bo zadeva končala. Uresničevanje dogovorjenih točk programa torej ne bo neboleče. Potrebno bo še mnogo diskusij, rvanja in polemik, parlamentarne dialektike in družbenega pritiska množic. To pa nas ne sme škandabzi-rati. Nasprotno, ogorčeni bi biti, če bi podpisnice sporazuma računale samo na lastna parlamentarna predstavništva in se ne o-zirale na ((družbene partnerje*, ki sicer niso podpisali dogovora, vendar sestavljajo živo tkivo italijanskih demokratičnih struktur in torej tudi strank. Pomislimo na vlogo sindikatov, kmečkih organizacij, krajevnih uprav, zadrug. mladine in ženskega gibanja. Vsi bodo morali, vsak po svoje in v smislu globoke odgovornosti ter razumevanja lastnih in splošnih interesov, pritiskati in se boriti, da bo dogovorjeni program čim bolje uresničen. Tudi zato, ker bodo bitke tega leta. ki je še pred nami. verjetno vplivale tudi na zadržanje strank, podpisnic sporazuma. Od lanskega 20. junija je KD prehodila del poti, ko ie od začetnega odklanjanja vsakršnega dialoga pristala na to, da podpiše dogovor s komunisti in socialisti. Morda bo pod ljudskim pritiskom prisiljena zavestno prehoditi tudj drugi del. ko bi morala sprejeti spremembno političnega ravnotežja in oblikovanje nove vlade s predstavniki naprednih strank. Tudi zaradi tega, ker bo to leto preizkušnja uresničljivosti take perspektive, je široka soudeležba množic v sedanjem političnem obdobju nujno potrebna. Kajti podpis sporazuma ni določil svetopisemskih resnic, pač pa pokazal, kje je ključ reševanja največjih problemov italijanske sedanjosti. Od vsakogar izmed nas pa je sedaj odvisno kako in kdaj se bodo k tem rešitvam odprla vrata. STOJAN SPETIČ P rmiorTkl "dnevnik TRŽAŠKI DNEVNIK 17. julija 1977 NA PRVI SEJI POKRAJINSKEGA VODSTVA PO NEDAVNEM KONGRESU Izvoljen pokrajinski tajnik in izvršni odbor tržaške PSI Nabrežinska godba praznuje 80-letnico Slovenec Rranko Pahor potrjen za podtajnika ■ Nastopna izjava tajnika Gian/ranca Gatboneja o vlogi socialistov Pokrajinsko vodstvo tržaške federacije PSI je v noči od petka na soboto izvolilo z večino glasov svojih članov, ki so se na nedavnem kongresu sklicevali na dokument prejšnjega tajništva, novega pokra jinskega tajnika in izvršni odbor. Novi tajnik je mladi načelnik socialistične svetovalske skupine v pokrajinskem svetu Gianfranco Car-bone, za podtajnika je bil izvoljen Branko Pahor, v izvršnem odboru pa so še Gianni De Cleva, Adriano Malutta, Arnaldo Pittoni, Livio Ro-velli in Pasquale Visentin. Člani vodstva, ki so se na kongresu sklicevali na dokument št. 2, so na tajniško mesto kandidirali Franco Todera, ki je prejel 12 glasov (od 30 prisotnih) in so se vzdržali glasovanja zs izvršni organ. Vodstvo je torej prevzelo tajništvo, ki se sklicuje na politično linijo vsedržavnega tajništva stranke. Ob umestitvi je Carbone zatrdil, da bosta novo tajništvo in izvršni odbor uveljavila smernice, ki jih je soglasno sprejel pokrajinski kongres To pomeni, da je treba tudi v Trstu delati za alternativo in zbirati o-krog socialistične stranke družbene sile, ki so dovzetne za politiko obnove. Zato je potrebno, po besedah novega tajnika, enotno delo v stran ki, da se ustvari globoko prenov Ijena podoba socialistične stranke, bolj pozorne do problemov družbe in zavzete za ustvarjanje organskega odnosa z živimi silami delavstva, z mladino in ženami. Socialistična stranka, ki pripravlja alternativo, je dejal Carbone, mora biti odprta, da bo mogla zopet povezovati in zbirati tako imenovano območje socialističnih sil. Potrebno je tudi na krajevni ravni opraviti kritični pregled ideoloških izbir in razumeti, kot stranka razredne levice, katero je originalno laično in libertamo gledišče na družbene probleme v odnosu do komunistične stranke. Na koncu je pokrajinsko vodstvo soglasno odobrilo resolucijo, naslovljeno na centralni komite PSI, za sklicanje vsedržavnega kongresa, ki naj okrepi politično linijo, ki jo zagovarjata Craxi in Signorile. Tiskovno sporočilo tržaškega vodstva KD Pokrajinsko vodstvo Krščanske demokracije je izdalo po zadnji seji, kateri je predsedoval okrevanj tajnik Rinaldi, sporočilo za tisk o stališčih, ki jih je zavzelo do vladnih in deželnih ukrepov, ki zadevajo naše mesto, do zaključkov druge gospodarske konference in do razmer na vrhu nekaterih krajevnih ustanov. Tržaško vodstvo KD izraža zadovoljstvo ob državnem zakonu za obnovo Furlanije, ki vsebuje naložbe za dograditev avtoceste Videm -Trbiž (190 milijard) in za pontebelj-sko železnico (150 milijard), ki bosta povezovali tržaško luko z evropskim cestnim omrežjem in okrepili njeno mednarodno vlogo tako na področju prometa krt na sektorju pro- izvodnje za izvoz kot je potrdila tudi nedavna konferenca o tržaškem gospodarstvu. Zatrjujejo, da je predor pod Monte Croce Camico na avtocesti do avstrijske meje alternativa načrtovanemu predoru pod Karavankami. Glede cestne povezave med novo luko in Padričami izraža tržaška KD prepričanje, da se bo načrt v kratkem izvedel, saj je na razpolago 41 milijard in pol od potrebnih 61. Od prihodnjega petka do nedelje Pokrajinska razstava domačih vin v Križu V petek se začne v Križu šesta pokrajinska razstava vin, ki jo prireja tržaška pokrajina v sodelova- nju s Konzorcijem pridelovalcev vin tržaške občine. Prireditev bo traja la do nedelje in vsebuje poleg pokušnje vin iz vseh šest h občin tudi kulturni p-ogram in stroko vni del. V soboto bosta nastopila folklorni skupini slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske iz Istre, strokovnjaki bodo pa razpravljali ob sicer odprti okrogli mizi o vlogi kmetijstva pri načrtovanju ozemlja. Spored predvideva vse tri večere tudi plesno zabavo. Sodeč po uspešnem poteku te pri-editve v preteklosti, je predvideti tudi letos zelo šte-v'len obisk prijateljev pristne kapljice in prijetnega razvedrila v bolj svežem okolju. Nabrežinska godba na pihala praznuje danes 80-letnico ustanovitve. Ob tej priložnosti prirejajo nabrežinski godbeniki veliko slavje, ki se je pričelo že sinoči na igrišču «Sokola» s samostojnim koncertom in s prosto zabavo. Osrednja svečanost bo danes popoldne. Ob 15.30 se bodo v Nabrežini, poleg domače godbe, zbrale še godbe na pihala s Proseka, iz Križa, Doberdoba, Postojne in Milj, ki bodo s svojo prisotnostjo počastile visoki jubilej. Godbe bodo v mimohodu zaigrale po Nabrežini in se nato zbrale na igrišču »Sokola*, kjer se bo. po priložnostnih govorih, vsaka godba predstavila z lastnim programom. Slavnostni koncert bo seveda izvaja la nabrežinska godba, ob koncu pa bodo vsi udeleženci proslave skupno zaigrali koračnico Narodni heroj. Zvečer bo za prijetno zabavo po skrbel ansambel «Igo Radovič*, de lovali pa bodo tudi kioski dobro za loženi s pijači in jedačo. V SOBOTO IN NEDELJO V BAZOVICI Številni borci iz raznih evropskih držav na II. mednarodnem partizanskem taboru Bogat in pester kulturni spored - Slavnostna govornika bosta Arrigo Boldrini in Janko Rudolf DIMICE VESTI NA ZADNJI STKANI • Ministrstvo za turizem je razposlalo okrožnico z navodili za dodelitev podpor cirkusom. Podrobne informacije dobite v tiskovnem uradu vladnega komisariata v Jeričljevi ulici 22. ZAKLJUČEK LETOŠNJE MATURE Včeraj so stopili pred komisijo še zadnji kandidati iz Gorice Objavljeni izidi na trgovskem tehničnem zavodu in znanstvenem liceju Dijaki In dijakinje si na oglasni deski ogledujejo izide mature Z izpraševanjem zadnjih kandidatov na učiteljišču se je včeraj praktično zaključila matura na slovenskih višjih sredjih šolah, Napor čaka še eno privatistko, ki se bo predstavila izpraševalni komisiji na učiteljišču v ponedeljek. Žreb je določil, da bodo zadnji odgovarjali maturantje iz Gorice. Že navsezgodaj so se štiri mladinci, ki so obiskovali zadnji razred goriškega učiteljišča, nervozno sprehajali po hodnikih šole. Fanta sta na videz neprizadeto čakala, da se odprto vrata razreda, kjer se bo odločajo o njihovi usodi, medtem ko dekleti nista mogli prikriti zaskrbljenosti. V prostorih šole se je medtem zbralo tudi nekaj radovednežev in tistih, ki so maturo že opravili. Tolažilne besede vče- •iiliiliiiiiittiiiiiiiiiiiiHiittiiititiii 11111111111111111111 imun Hitim muhi hiiiii , m •11111111111111111111111111111111111111 S SEJE UPRAVNEGA SVETA PRISTANIŠKE USTANOVE Blagovni promet do konca junija letos za 33 odst. večji od lanskega Pozdravno - programski govor novega predsednika Zanettija - Izražena pripravljenost na razgovore s predstavniki jugoslovanskih luk Te dni se je sestal upravni svet Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče. Na seji so pregledali delo, ki ga je luka opra vila v oreteklem letu in smernice za nadaljnje delovanje. Iz pred sednikovega poročila, ki ga je podal dr. Michele Zanetti. so prisotni vzeli na znanje, da se ie poslovni primanjkljaj v lanskem letu znatno povečal v primeri z letom 1975. Kljub temu. je dejal Zanetti, da so bile s 1. januarjem 1976 povišane tarife za vse pristaniške storitve, so stroški na rasti i v večjem razmerju in oo-vzročili. ustrezno povečanje finančnega primanjkljaja. Napovedi za letošnje leto kažejo nekoliko bolje, saj se je bla govni promet začel že v zadnjih mesecih 1976 kakovostno in količinsko izboljševati in ta ugodna konjunktura traja še danes. V prvi polovici letošnjega leta je namreč trgovinski promet v luki dosegel 1.417.000 ton ter je bil za 357.000 ton ali za 33 odst. večji od prometa, ki so ga zabeležili v ustreznem razdobju 1976. Če se bo ugodni trend nadaljeval še v prihodnjih mesecih je upati, da se bo primanjkljaj poslovanja občutno zmanjšal. Kar zadeva nadaljnje izboljšanje pristaniških struktur, namerava uprava v kratkem nabaviti poseben žerjav za manipulacijo razsutih tovorov, ki ga bodo name stili v starem pristanišču, dalje šest 8-tonskih žerjavov za navez HI., tri za navez VI. in dva za VI. pomol, za kar je predviden skupen izdatek v višini 3.7 milijarde lir. Del novih dobavnih naročil namerava luka zagotoviti tržaškim podjetjem. Iz predsednikovega poročila so prisotni nadalje izvedeli, da je bil končno poravnan spor med luko in združenjem špediterjev glede pristojbin, ki jih je luka preti kratkim morala plačati železniški u-pravi zaradi zastojev vagonov v zasičenem pristanišču. Spor so poravnali tako, da so špediterji pre vzeli nase del stroškov. V začetku seje je predsednik Zanetti imel daljši pozdravno-nro-gramski govor, v katerem se je dotaknil nekaterih perečih vprašanj, ki zadevajo bodoče poslovanje luke, tako zlasti napovedane preosnovr.e italijanskega pristaniškega sistema in uresničitve pristaniškega kompleksa v okviru de žele Furlanije - Julijske krajine. Nazadnje se je dr. Zanetti dotaknil člena 7 osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo ki predvideva vzpostavitev sodelovanja med lukami ob severnem Jadranu. Kakšne oblike sodelovanja se bodo na tem področju lahko vzpostavile — je dejal Zanetti — .je v tem trenutku težko oredvi devati. Na razgovore s predstavni ki jugoslovanskih luk pa bomo vse kakor šli pripravljeni na razpravo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na možnosti sodelovanja ne le kar zadeva strogo luške dejavnosti, temveč tudi kopenske infrastruk ture in skupna prizadevanja za boj proti onesnaževaniu Jadranskega morja. rajšnjim kandidatom se še niso polegle, ko so se odprla vrata izpra-ševalnice. Prvi je stopil pred komisijo znani goriški odbojkar, ki bi se prav gotovo raje potil na športnem igrišču, kot pa za zeleno mizo. Na to pa nemara ni mogel niti pomisliti, saj je bil že pred njim geometrijski problem. Šesterokob-niku je bilo treba izračunati ploščino in prostornino, sledile so še osnovne matematične operacije. Kandidat se je solidno prebijal skozi labirint pravil in uspešno prestal preizkušnjo. Potem je bila na vrsti še italijanščina. Razgovor se je vil okrog Pratolinija in Ver ge, pa splošno o realizmu. Odbojkar se je dobre volje napotil proti vratom, saj se mu je zdelo, da je uspešno opravil izpit. Sledilo je izpraševanje bledega dekleta iz Doberdoba, ki je v svetem strahu čakalo na prvo vprašanje. Temu pa je sledil val besed, tako da ni mogla komisija do sape. Končno je profesorjem uspelo ustaviti reko stavkov in poklicali so naslednjo kandidatko, ki je odgovarjala iž slovenščine in matematike. Tolminski punti ji niso delali posebnih težav, zataknilo se je pri Stritarjevem svetobolju, vendar le za trenutek, saj je satira Ivana Cankarja razblinila vse dvome o znanju korajžnega dekleta. Njen nastop je bil res blesteč in verjetno eden boljših nastopov letoš- nje mature. To pa ne moremo trditi za zadnjega goriškega kandidata, ki se je zmedel in komisiji postregel z dvoumnimi odgovori. Sicer pa je bilo videti, da se je kandidat učil, a njegov nastop je bil preveč boječ. Na splošno lahko rečemo, da so Goričani dobro o-pravili maturo in pokazali poglobljeno znanje predmetov, na katere so odgovarjali. Včeraj so razobesili izide na znanstvenem liceju in trgovski a-kademiji. Večina dijakov je uspešno opravila matura, nekateri ■ pa bodo mogli počakati še eno leto, da jih bodo priznali za »zrele*. Na znannstvenem liceju je ma turo delalo 28 kandidatov, med te mi en privatist, izdelalo jih je 26, dva ponavljata. Izdelali so: Xenia Brass (40/60), Igor Coretti (39), Marko Lupine (36), Jasna Merku (48), Teodora Meulia (50), Cinzia Nibrandt (38), Franco Perco (60), Nevo Radovič (40), Eva Rosner (39), Sonja Stavar (45), Peter Stoc-ca (54), Alojz Milko Vitez (42), Peter Zerial (42), Boris Artač (58), Marco Bitežnik (52), Marco Ferlu-ga (39), Marco Filippi (52), Arian-na Kapun (48), Vida Legiša (43), Ingrid Lozar (42), Renato Mihelčič (36), Roberto Novello (42), Wpl-ter Pertot (36), Fulvia Premolin (42), Roberto Zeriali (52), Miran Mozetič (42). Na trgovskem tehničnem zavodu je delalo maturo 44 kandidatov; padli so štirje, izdelali pa so; Rudolf Bartoloth (36), Marlza Batich (42), Tamara Caharija (55), Albin Calzi (37), Sandy Coloni (36), Maksimilijan Comari (36), Rossanna Comari (46), Milena Čufar (50), Darij Gergolet (36), Fabio Gombač (42), Liliana Gombacci (50), Ondina Gregorich (40), Cirila Kralj (43), Silvana Petaros (45), Klavdij Radetti (36), Karel Razem (42), Walter Romano (50), Nevenka Samec (48), Silvano Semoli (41), Marina Trenta (51), Loredana Visin-tin (36), Marta Bogateč (52), I-gor Castellani (46), Alenka Ferlu-ga (40), Gabriella Jugovič (40), Robert Klobas (40), Pavel Košuta (41), Susanna Lozar (38), Igor Luža (48), Venceslav Mahne (49), Irena Malalan (37), Mauro Malalan (36), Sonja Petelin (36), Neva Rebula (42), Nadja Rupel (42), Aldo Škabar (36), Ivan Škabar (50), Marko Sossi (36), Aldo Stra-in (36), Rudolf Taučer (36). Na učiteljišču bodo razobesili rezultate v četrtek, 21. t.m. SINOČI NA OPČINAH Uspela ponovitev kolalkarskc revije Lep večer je privabil na kotalkališče Poleta na Opčinah več kot 100 ljudi, ki so z navdušenjem sledili ponovitvi vsakoletne revije ki jo prireja opensko športno društvo ob zaključku športne sezone. Med obiskovalci je bilo sinoči zlasti mnogo kotalkarskih strokovnjakov, ki so po končani reviji čestitali trenerju Petru Brlecu za tako uspešen nastop. Zadnja ponovitev revije bo drevi ob 21. uri, le v primeru slabega vremena bodo revijo zadnjič ponovili jjtri. Kdo jo je videl? V četrtek dopojdne .je izginila zdoma 16-letna Bruna Angelini iz Milj, Ji. Lazzaretto 2. Angelinije-va je zaposlena pri nekem tržaškem notarju; v četrtek se je napotila v službo, a je ni bilo več domov. Visoka je 160 cm, normalne rasti, kostanjevih las in nosi naočnike. Kdor jo je videl je naprošen, da telefonira staršem na štev. 274183. Priprave za II. mednarodni partizanski tabor, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Bazovici, so v polnem teku. V Bazoviškem domu se je sestal razširjeni oclbo- pokrajinske organizacije Vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI, skupaj z vodstvom Tržaškega partizanskega pevskega zbora ter sprejel zadnje ukrepe za čim uspešnejšo izvedbo te velike proslave. Tudi letošnji II. partizanski tabor v Bazovici bo imel pomemben mednarodni značaj zaradi navzočnosti številnih borčevskih organizacij ter še posebej, ker bosta slavnostna govornika dve vidni osebnosti odporniškega in partizanskega gibanja v Italiji in Jugoslaviji, to je predsednik ANPI Arrigo Boldrini in predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janko Rudolf. Spored pa je naslednji: SOBOTA, 23. julija Ob 16. uri: — odprtje kioskov — nastop godbe na pihala »Natale Kolarič* od Korošcev (vodi Diano Coretti) V petek je na medicinski fakulteti na tržaški univerzi diplomiral FRANKO KRIŽMANČIČ Novemu zdravniku iskreno čestitajo starši in zaročenka Suzana. V petek je diplomiral na medicinski fakulteti FRANKO KRIŽMANČIČ iskreno mu čestita združenje slovenskih medicincev. Za uspešno opravljeni doktorat v medicini iskreno čestitamo FRANKU KRIŽMANČIČU družini ČaČ — nastop moškega pevskega zbora PD Vesna iz Križa (.vodi Franček Žerjal) Ob 20. uri: — koncert moškega pevskega zbo-za krožka Italcantieri iz Tržiča «Ermes Grion* (vodi prof. Aldo Policardi) Od 20.30 oalje: '— bo za ples igral ansambel »The Lords* V soboto zvečer štafeta, ki jo prireja ZSŠDI ob spomenikih padlim partizanom. V večernih urah bodo zagoreli kresovi od Devina do Milj. NEDELJA, 24. julija Ob 15. uri: — odprtje kioskov — zaključek štafete, ki jo prireja ZSŠDI pri spomeniku padlim partizanov v Bazovici — nastop pihalnega orkestra iz Pirana (vodi Leander Pegan) — nastop TPPZ, ki bo izvajal pesmi mednarodnega odporniškega gibanja (vodi Oskar Kjuder) in članov SSG ter igralcev RAI TV — pozdravi delegacij — slavnostna govora predsednika ANPI - VZPI ARRIGA BOL-DRINIJA in predsednika Zveze združenj NOB JANKA RUDOLFA — nastop pevca - kitarista Edoar-da Montalesa s pesmimi boja Latinske Amerike — nastop TPPZ skupno s člani SSG Od 21.30 dalje: — prosta zabava ob zvokih ansambla «The Lo”ds». V Bazoviškem domu bo razstava ob petletnici TPPZ. uiiiiiiiiiiini mi nuni n im um nuni ||||||mi|IM„,,l,,,|l,,,||nillllt||ini|||l|l|mi|||||mni||||||MI|||||||||||||||| BALETNI VEČER SINOČI NA GRADU SV. JUSTA Liliana Cosi in M. Stelanescn odlična interpreta Čajkovskega Nastopila sta tudi zagrebška solista Maja in Mariin Turcu - Drevi ob 21.15 ponovitev Z nastopom baletne skupine Liljane Cosi in Marinela Stefanesca se je sinoči, po petkovi odložitvi, nadaljeval letošnji spored poletnih prireditev na Gradu sv. Justa. Sinočnji. baletni nastop je bil edinstveno doživetje, saj sta Cosijeva in Siefanescu zablestela z res odlično interpretacijo treh baletov Čajkovskega: drugega dela Labodjega jezera, Patetice ter Romea in Julije. Takoj je treba povedati, da je bila najboljša prav izvedba Patetice, kjer sta se oba plesalca odli kovala po izredni harmoniji gibov, v popoini skladnosti z melodično glasbo. Na isti višini je bila tudi predstavitev Romea in Julije, ki pa scensko ne pride tako do iz- IZREDEN USPEH V TRSTU Naselje Sv. Sergija — Telefon 828-228 ZADNJI TRIJE DNEVI NAJVEČJI CIRKUS VSEH ČASOV LIMMLNANDOeRINALDO MtMHTANO ORFEI č/iettkaA) fuzjitkci/iasur & /im e (jasneje aoto&iCe di# mondo- f/t VSAK DAN DVE PREDSTAVI ob 17.30 in ob 21.45 Rezervacije in prodaja vstopnic pri blagajni cirkusa (10. - 23 ) >*lefon 828228 in pri OSREDNJI BLAGAJNI V PASAŽI PROT TI, telefon 36-372 in 38-547 OBIŠČITE NAJVEČJI ZOOLOŠKI VRT V EVROPI raza, morda tudi zaradi nekoliko prevelikega odra na tržaškem Gradu, kjer se nastop maloštevilnih plesalcev nekako izgubi med ku lisami. Na precej nižji kakovostni stopnji pa je bilo Labodje jezero, kjer skupinske scene kvalitetno niso odražale ravni solistov. Poleg Cosijeve in Stefanesca je treba vsekakor omeniti še nastop zagrebških soiistov Maje in Martina Tur-cuja ter Valentina Barajana. Omenimo naj še, da je tudi sinoči vreme nekoliko ponagajalo, saj so kapljice dežja zmotile nastopajoče in občinstvo tik pred koncem nastopa, ki pa se je kljub temu nemoteno zaključil. Baletni nastop Cosijeve in Stefanesca bodo ponovili še danes z začetkom ob 21.15. Razna obvestila A:\PI-VZP1 sekcija Bazovica, sklicuje za torek. 19. t.m., sestanek par‘ tizanov ob 21. uri v Bazoviškem domu. Uradi Slovenske kulturno - gospodarske zveze bodo poslovali do 27.8. * poletnim urnikom od 8. do 14. ure. j Uradi Slovenske prosvetne zveze bodo poslovali o 27.8. s poletnim j umikom od 8. do 14. ure. Slovenski raziskovalni inštitut -SI.ORI — bo zaprt do 15. avgusta. Gledališča GRAD SV. JUSTA Drevi.. ob. ?J,15 „ zadnja predstava. Nastopajo Liliana , Cosi in Marinel Stefanescu, Maja in Martin Turcu, Valentin Barajan, Camelia Petricicla in baletni ansambel »La Patetica* (prvi del), »Labodje jezero* ter »Romeo in Julija*, v počastitev Čajkovskega. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni (Pasaža Protti, tel. 36372 in 38547). FESTIVAL OPERETE - ROSSETTI Danes ob 18. url zadnja ponovitev Lombardo - Lanzatove operete «CIN-CI-LA». Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta Gallamini, Carlo Tuand, Aurora Banfi, Sandro Massimini, Lino Savorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. V četrtek, 21. julija, bo na vrsti Strausova opereta »Sogno di un valzer*. Vstopnice za prihodnje predstave so na razpolago pri osrednji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372). ' CIRKUS ORFEI: «11 circo delle Arna* zoni». Dve predstavi dnevno ob 17." I in ob 21.45 v Trstu. Naselje sv. J Sergija — tel. 828228. Velik uspeh-Zadnji trije dnevi. MIRAMARSKI PARK: «Luči in zvoki’ Predstavi: ob 21.30 »Der Kaiser-1 traum von Miramar* (v nemščini); I ob 22.45 «11 sogno imperiale di I rainare* (v italijanščini). Prevoz 11 motornim čolnom od pomola Auda' j ce do grljanskeg‘a portiča (ob 20.201 in 21.50). Po predstavi iz grljan- j skega portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 «Picnic 1 ad Hanging Rock*. Rachel Roberts. Mignon 15.00 «11 furore della Cin* j colpisce ancora*. Bruce Lee. Nazionale 16,30 «Nick mano fredda*- j Baul Newman, George Kennedf-Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 «L'uccello dalle PlU' me di cristallo*. Tony Musari®’ Susy Kendall, E. M. Salerno. Pr®- j povedan mladini pod 14. letom. Fenice Zaprto zaradi poletnih P0, čitnic. Excclsior Zaprto zaradi poletnih P9, čitnic. Eden 16.30 «La notte delhalta marea’ Prepovedan mladini pod 14. letom. J Ritz 16.30 »Senza famiglia, nullat®' nenti, cercano affetto*. Vittori® j Gassman, Paolo Villaggio. Aurora 16.00 »La pietra che scotta’- i Robert Redford. Barvni film. . Capitol 16.30 «La banda del trucido* Tomas Milian. Prepovedan mladi111 j pod 14. letom. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi poletnih P0-čitnic. Moderno Zaprto zaradi počitnic. ' Filodrammatico 16.00 «Le calde ^ l bra*. Prepovedan mladini pod teletom. Barvni film. Ideale Zaprto zaradi poletnih počitni®- Iinpero Zaprto zaradi poletnih počitnic- I Radio Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Zaprto zaradi počitnic- j Astra Zaprto zaradi počitnic. Volta (Milje) Zaprto zaradi poletni" ; počitnic. Izleti Združenje UNION priredi v ned®* 1 ljo 24. julija izlet v Baško na otok® j Krku. Informacije in prijave pri zdrk' ženju Union, Ul. Valdirivo 30, tel®1-64459, vsak dan razen srede od 17"U do 19.30. Ob'težki1 izgubi sestre Fride l1**" kajo iskreno sožalje Ernestu M**4 lanu prijatelji Kuka. ZAHVALA Ganjeni zaradi tolikšnih izraz®* sočutja ob smrti našega dragega Julija Žnidarčiča se zahvaljujemo vsem, bili ob strani. ki so na*1 Družifl* Trst, 17. julija 1977 (Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 5) nov znak, nove ideje, bolj racionalna služba zahtevajte brezplačno tiskovine z razlago v vseh prodajalnah, ki imajo izstavljen ta znak: AZIENDA CONSORZIALE ! TRASPORTI ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob prerani in nenadni izgubi našega nepozabnega IVA PERT0TA se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala občinskim sodelavcem in upravi, tovarišem, nabrežinski godbi, vsem prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in prispevkov v razne namene ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Še prav posebna zahvala tovarišu Slavcu, ki je z ganljivimi besedami orisal kratko pa plodno življenjsko pot našega nepozabnega Iva. ( Žalujoča mama in drogi sorodniki Nabrežina, 17. julija 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE NARDIN vd. SANCIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. DRUŽINA Trst, 17. julija 1977 DANES OB 21. URI KOTALKARSKA REVIJA NA OPČINAH Cna novem kotalkališču) . SPECIFIČEN ugovor kmečke zveze k dun Urbanistični načrt dežele in kmetijstvo na Tržaškem Pomanjkljivosti izhajajo iz opuščenega posvetovanja 5 strokovnimi organizacijami - Ohranjen vinkulativni značaj namesto usmerjevalnega Poleg ugovora k deželnemu urbanističnemu načrtu, ki ga 'e vložila Slovenska kulturno gospodarska zveza (objavili smo Rp 3. t.m.) in ki je splošnega značaja, saj obravnava njegove neskladnosti do potreb sloven-ske narodnostne skupnosti v v«;h treh pokrajinah in s stališča vseh družbeno-gospodar-■skih interesov naše narodnostne skupnosti na ozemlju, kier pre-oiva, je poseben, specifičen ugo vor vložila tudi tržaška Kmečka zveza. Dokument naše strokovne organizacije obravnava tematiko Podrobneje z gledišča ogroženih koristi kmetijstva na Tržaškem in uvodoma ugotavlja, da se te niso upoštevale zaradi pomanjkanja vsakega posvetovanja s krajevnimi predstavništvi in organizacijami kmetov. Zato o-nPanja deželni urbanistični na-ont vinkulativni značaj, ne upo-steva vloge gorske skupnosti in in torej potreben začetek nuj nlh posvetovanj. Po teh uvodnih mislih prehaja ugovor Kmečke zveze k splošnim pripombam, značilnostim kmetijstva na Tržaškem in Predlogom, ki jih objavljamo v celoti. Splošne pripombe ^ zvezi s splošnimi problemi smo nenia, da je popolnoma propadel Uv!2fn načrtovalca (ta izhaja iz ,°pa, pa tudi iz norm za izva-načrta, glej str. 26, točka 7). a ne bo z načrtovanimi področji n ločeval točne vsebine planiranim Padročji-m. kot to delajo splošni rbanistični načrti: v resnici na je 0 naredil s podrobno opredelitvijo Porabe in namembnosti ozemlja, ^aznimj indeksi in pd. S predvide-Perimetracijo DUN določa vse-zanteva, da se jih podre l>ine ter Jani načrti držijo, saj se mora co-fzacija skladati z njegovimi zna-"Postnii. če bi deželni načrtova -c, resnično upošteval avtonomijo PPdrejenih organov, ne bi nredvi-r01 izvajalnih norm in vsebin z,a Posamezne cone, kot tradicionalni rbanistični načrti. Da bi dosegel Postavljene si cilje, to je dati k ra •loskj ureditvi tako ekonomsko in ”C|alno vsebino, da bi čim boli PRovarjala novi stvarnost! ter bi stvarjala večje ravnovesje, bi mo-ol načrtovalec, do našem mnenju. Prvi vrsti analizirati ozemlje ter a Podlagi te analize predlagati Politiko bodočih dejavnosti na njem; ;s! Poseg; bi morali težiti k raz-'O.lu ip blagostanju prebivalcev • in Predvidevati instrumente za racio-alno uporabo naravnih virov. Načrtovalec bi moral na ozemlje gle-kot na prostor, v katerem se rs>jo določene gospodarske dejav-°stj jn torej upoštevati niegovo °crio in raznoliko fiziognomijo: v asnici pa ie na ozemlje gledal sa-I 0 enostransko, v glavnem iz na-.oralističnega in uporabnega stali-Ca-w kot nanj gleda meščan, ki ne ,'Pošteva že obstoječe stvarnosti. p dokazuje določitev velikih do-'sui za, parke, v našem primeru Park t-t fi. |šop de r i l *n ■a "imi razvojnimi načrti, gotovo ni s^mogla l< izboljšanju kmetijske . akture. Sedanji poseg, ki ne spa v okvir točno določene kmetij- Dancs, NEDELJA, 17. .julija ALEŠ Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.50. — Dolžina dneva 15.28. — Luna vzide ob 5.46 in zatone ob 20.32. Jutri, PONEDELJEK, 18. julija MIROSLAV Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26.4 stopinje, najnižja 19.8. ob 13. uri 26.4 stopinje, zračni tlak t0l9,9 mb ustaljen, vlaga 42 odstotna, nebo 8 desetink pooblačeno. veter 10 km na uro vzhodnik, morje skoraj mirno, temperatura morja 18.5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija je v Trstu umrlo 6 oseb. Umrli so; 92-letna Gisella Hensin-ger vd. G acomelli. 77-letni Eugenio Passler, 73-letni Luciane Saitti 75-letna Giuseppina Vascotto vd. Pa-sutto, 74-letna Nicolina Mlas vd. De pangher, 77-letni Antonio Mezzari. Oklici: varilec Dotnenico Gara^ich in gospod nja Diomira Strekelj, u-radnik Furio .Calligaris in uradnica Marina Morel, trg. pomočnik Danilo Ive in trg pomočnica Mirella Fo novic, radijski tehnik Claud o Corte GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI ZARADI NEUGODNEGA VREMENA PONOVI DANES, 17. JULIJA LJUDSKO ZABAVO S PLESOM PRIREDITEV BO NA ZADRUŽNEM VRTU V SREDIŠČU BAZOVICE Ples bo na obširni ploščadi ob novi električni razsvetljavi. Igra ansambel PRAPROT iz Praprota. Dobrodošli gostje bodo postreženi z jedmi na žaru in pristno kapljico. VABLJENI! Včeraj - danes tHlški vrtec v miljski občini, v tem akademskem letu pa so v dogovoru z nabrežktsko občinsko u-pravo pripravili tri idejne osnutke, dva za nabrežinski kulturni center in enega za kamnoseško šolo. Do tega dogovora je prišlo pred meseci. ko so se zglasiti na občini docent stolice inštituta za urbanistiko orof. Antonio Guacci ter profesorja Costantino Giorgetti in Diana De Rosa. Dne 4. julija so študenti s svojimi profesorji na javni razpravi v sejni dvorani nabrežinske občine obrazložili predložene načrte. S tem ie bilo delo študentov zaključeno, nabrežinska občinska u-pruva m prebivalstvo je sedaj pred težko nalogo, kako in kdaj uresničiti to zamisel. O idejnih osnutkih smo že podrobno poročali ob obisku študentov, sedaj pa ie treba pregledati možnosti uresničitvi. Izgradnja kulturnega doma bi stala približno 500 milijonov, če bi zgradili res tisto kar potrebuje vas tudi z dvajsetletno prespektivo. o-pustili pa vse težnje po megaln maniji. Prav s tega vidika bi bilo morda najbolje, če bi upoštevali predvsem osnutek, ki predvideva adaptacijo obstoječe zgradbe z dozidavo dvorane, saj bi bili manjši stroški in ne bi taka rešitev motila sedanjega arhitektonskega videza nabrežinskega trga. Občina ima na razpolago samo Milje: tel. 271 124. SEIKO Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE ZLATO 18/750»;» Tehnični servis SEIKO z ga rancijskim listom. lirama in /latama LAURENTI Trst — Irleste Lamo hantorlo 4 in uradnica Gioia Perossa, bolničar Claudio Cassetli in študentka Anna-maria Palčič, točaj Doriano Carli in uradn ea Rossella Surdich. gradbeni izvedenec Franco Pelin in u-radnica Annamaria Braccio, zdravilski kapetan javne varnosti Giuseppe Giannelli in univ. študentka Carmela Versoce, šofer Rolando Tom maski! in uradnica Oudina Co-eiani, Gianluca Cbiurco in uradnica Patrizia Sorrrma, upokojenec Giobat-ta Varnier in hišna pomočnica Maria Maracich, pristaniščnik Gian-franco Ma”ehesi in trg. pomočnica Giuliana Bacci, geometer Giorgio Vecchiet in trg. pomočnica Marisa Saule, prodajalec rib Doriano Ben-venuP in trg. pomočnica Gabriella Termini, študent Igor Zadnik in u-radnica Laura Carli, trg. pomočnik Sergij Slavec in študentka Roberta Cainero. mehanik Luciano Furlani in uradnica Ester Fabbro, elektrikar Roberto Toffano in frizerka Giuliana Demicheli, bolničar Doriano Vianelli in bolničarka Cinzia Battit. železničar Dušan Sosič in uradnica Sergia Bais, občinski nameščenec Marino Gallo in trg. pomočnica Sandra I^eone, trgovec Giorgio Devitor in univ, študentka Gabriella Zafred, inženir Pierluigi Da Col in u č'teljica Maria Priština Berger, zo-botehnik Edgardo Lacoselli in frizerka Donatella Braida, mehanični izvedenec Silvio Sestan in fotografinja Maria Loretta Paparoni, uradnik Fabrizio Ferigutti in uradnica Se-rena Krainz, uradnik Giuseppe Ie-leti in učiteljica Elda Fietta, urad- nik Gianfranco Damilano in uradnica Serena Losappio, geometer Claudio Daris in učiteljica Luciana Fe-derici, študent Ezio Casagrande in trg. pomočnica Alberta Fedrigo, u-pokojeriec Antonio Riecobon in upokojenka Anna Valenza, bolničar Renato Milkovič in študentka Tanja Škabar, uradnik Fabio Serrami in delavka Nunzia Mennuni, strugar E-doardo Gregori in trg. pomočnica E-leonora Turco, uradnik Sergio Pin-cherle in učiteljica Silvia Blezza, u radnik MassinVliano Lubini in uradnica Patrizia Cusma. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30) Trg Cavana 1. Trg Giotti 1, Ul. Bonomea 93. Ul. Zorutti 19. (od 8.30 do 13. in od I«. do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. Vecellio 24. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef St 732-627 V predprazničnih' in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance LNAM. [NADEL. ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; LOTERIJA BARI 6 26 18 67 40 CAGLIARI 85 34 14 43 8 F1RENZE 18 57 7 74 73 GENOVA 77 65 18 35 12 MILAN 60 37 89 84 35 NEAPELJ 88 89 2 47 20 PALERMO 40 41 78 10 38 RIM 87 23 89 50 46 TURIN 71 3 3» 31 35 BENETKE 1 85 32 54 3 ENALOTTO 121 2X2 X 2 2 1 2 1 KVOTE: 12 ločk — 15.122.000; 11 točk - 553.200; 10 točk — 45.600 lir. 65 milijonov. 'Popolnoma jasno je. da bo potrebna pomoč prebivalstva, predvsem pa finančna podpora naše dežele. Prav pri deželi pa bo lahko prišlo do zapletov, saj deželni urbanistični načrt ne predvideva nobenega kulturnega centra v Nabrežini. Potrebna bo sprememba, za kar se je treba podvizati, saj se gradbeni stroški in tudi gospodarsko stanje občine spreminja. Kot vidimo, bo pot od idejnega osnutka do uresničitve dolga, s trdno voljo in požrtvovalnostio pa se bo zamisel lahko uresničila. Cena mleka pri hlevu ostane nespremenjena Predvčerajšnjim se je v Vidmu sestala posebna komisija, ki ji predseduje deželni odbornik za kmetijstvo in jo sestavljajo predstavniki proizvajalcev mleka ter predelovalno - trgovskih podjetij. Seja je bila posvečena določitvi cene mleka pri hlevu, ki Jo mora komisija po zakonu pregledati vsakih šest mesecev in jo prilagajati stroškom prireje. Trgovci so glede na tržne razmere in povišek davka na dodatno vrednost zahtevali celo znižanje nakupne cene, čemur so se seveda u-prli kmečki sindikati. Cena pri hlevu bo zato ostala tudi za drugo šestmesečje 255 lir za liter mleka. Deželna podpora zdravstveni službi Deželni odbor je na predlog odbornika za zdravstvo Romana nakazal vsoto 213 milijonov lir v podporo štirim zdravstvenim ustanovam, ki so se posebno izkazale v boju proti raku in sladkorni bolezni. Odbor je sklenil tudi nakazati vsoto 250 milijonov lir deželnim bolnišni-škim ustanovam za delovanje hitre pomoči, posebno na glavnih cestah, kjer so pred nedavnim namestili nove radijske telefone, ki so neposredno vezani s postajami Rdečega križa. VAŽNO OBVESTILO KZ DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Cicerone 8/B, pritličje v uradnih urah (od 8. do 14.. ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolaslni-ško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv Prošnje bomo sprejemali do 30. julija 1977. Tajništvo Kmečke zveze iz Kolonkovca. kjer je bivala vse do konca svojega življenja. Med dru go svetovno vojno je vsa družina Sancin vneto sodelovala v NOB in njihova hiša je bila vedno varno zatočišče za politične preganjance in partizane. Mnogokrat so pri njili dobili prvo pomoč tudi ranjenci, pokojna Marija pa je redno pekla kruh, ki je bil namenjen partiza nom. Tudi po končani vojni je Marija zvesto sledila našemu kulturnemu in političnemu življenju in je redno obiskovala slovenske prireditve in predstave našega gledališča. Bila je zvesta bralka našega dnevnika in sodelovala je tudi v pripravljalnem odboru za postavitev spomenika padlim borcem s Kolonkovca in od Sv. Ane. Naj ji bo lahko domača zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje. Važni sklepi iniljskega občinskega odbora Na petkovi seji ja miljski občinski odbor, ki mu je predsedoval župan Bordon, analiziral nekatere pereče probleme, ki zadevajo javna dela v občini. V teh dneh so se namreč zaključila dela grezničnega o-mrežja pri Korošcih, za katere je občina potrosila 35 milijnov lir, za čela pa se je gradnja novega o-troškega vrtca v zaselku Fonderia, za katero je občina nakazala vsoto 197 milijonov lir. V teh dneh pa bo miljska občina tudi izdala gradbeno dovoljenje za dopolnilna dela vodovodnega omrežja pri Sv. Roku. Važno opozorilo rajonskega sveta za Zavije in Štramar Rajonski svet za Žavlje in Štra mar je prejšnji teden opozoril milj-skega župana in odbornika za u-sluge miljske občine, na nedopustno ravnanje tvrdke SO.PRO.ZOO., ki je lastnik klavnice pri Štramarju. Tvrdka namreč že več mesecev od laga smeti in odpadke »a zemljišču na zlati kroni, za kar nima ustreznega dovoljenja pristojnih organov. Župan Bordon je v spremstvu občinskega zdravnika obiskal zemljišče in je o zadevi nemudoma obvestil sodne oblasti, tvrdki, lastnici klavnice, pa' je ukazal naj takoj pokrije odpadke z zemljo. V tej zvezi je miljska občina sklenila sklicati javno skupščino, ki bo v četrtek ob 20.30 pred čistilno napravo v Štramarju. V štivanski cerkvi koncert Tržaškega pihalnega kvinteta V štivanskj cerkvi bo jutri drugi koncert, ki ga v okviru letnih prireditev organizira Avtonomna le-toviščarska in turistična ustanova iz Devina - Nabrežine. Tokrat bo nastopil Tržaški pihalni kvintet, ki ga sestavljajo flavtist Edgardo E-gaddi., oboist Luciano Glavina, klarinetist Renato Fusco, fagotist Gil-berto Grassi in hornist Luciano Ve-r one se. Izvajali bodo dela Mozarta. Bacha. Hagdna in lberta. Koncert se bo začel ob 21. uri. Vstop prost. Godbenemu društvu iz Nabrežine, ki te dni slavi svojo 80-letnico. čestitata in voščita še obilo uspehov SPD Igo Gruden in ŠD Sokol. SKLEP MILJSKE OBČINE Oncjši abonmaji za revnejše občane Miljski občinski svet je na zadnji seji odobril važen sklep o olajšavah za mesečne avtobusne vozovnice. Z ustanovitvijo pokrajinskega konzorcija za prevoze so ukinili dotedanje olajšave, zato so sklenili, da bodo sedanje olajšave upoštevale kriterij mesečnih dohodkov. Miljska občina je zato sklenila, da bo v dogovoru z ACT nudila cenejše abonmaje za upokojence z družbeno in minimalno pokojnino ter vsem. ki so imeli dose-aaj olajšave in njihovi dohodki ne presegajo 1.420 lir letno. Ti bodo lahko kupili mesečne vozovn ce po 1.500 lir za eno progo in po 2.500 lir za celotno omrežje. Pri glasovanju so se vzdržali samo svetovalci KD. • V grljaiiskeiu Palače Hotel A-driatieo bo od 23. julija dalje filatelistična razstava na temo »Podmorski svet*. Prired tev bo v okviru 5. obletnice ustanovitve miramarskega morskega parka in so jo pripravili GALA, zavarovalnica Lloyd Adriati-co. avtonomna turistična in letovi-ščarska ustanova, vsedržavno filatelistično in numizmatično društvo ter WWF. Razstava bo odprta do 31. t. m. Vstop bo pgost. POTOVANJA Z «AURORO» (HI 30. julija vsako soboto na otok Krk. Vožnja in osemdnevno bivanje 82.000 lir. Za avtomobiliste 75.000 lir. Od 31. julija do 5. avgusta, od 5. do 10. in od 10. do 15. avgusta z avtobusom v Kranjsko goro. Cena vožnje m bivanje v hotelu «Larix» 66.000 lir. Vsak četrtek na atensko obalo. Vožnja z letalom, enotedensko bivanje in enodnevni ogled Aten 186.000 lir. Od 4. do U. avgusta posebno potovanje iz Trsta. Cena 199.000 lir. Od 11. do 16. avgusta potovanje z letalom v Istanbul. Cena 188 000 lir, ogledi in ekskurzije vključene. Sedemdnevna bivanja na Malem Lošinju, ob Istrski obali, na Rodosu in v Tuniziji. Informacije in vpisovanja pri Potovalnem uradu «Aurora» v Trstu. Ul. Cicerone 4, tel. 60261. Mali oglasi ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ui. Pelliccerie 6, Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. •CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmaver 4/a. AVTO FIAT 131 SPECIAI. KAMILIA-RE, 9000 km prodam. Tel. 212168. ODDAJAMO v najem stanovanje s 4 sobami, sobico, kuhinjo, kopalnico. straniščem, teraso in kletjo, avtonomno ogrevanje, dvigalo, v Ul. Franca 16/11. nadstr. Ogled v dneh 18., 19. in 20. t.m. od 9. do 12. ure. Kogar zanima stanovanje, naj sporoči pismeno tržaški občini — Trg Unita dTtalia 4, soba 32, do 23.7.1977. iHiiniiiHiiiiiuimiliiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMnuiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiuiiiiiiiiMitHiiiiiiiiiiiitntiiiiHiivflM Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE Karlo Furlan (Prosek) 5.000, Martin Rupel (Prosek) 2.000 ter Ivanka in Berto Svetlič (Bajta) 5.000 lir. * * • Namesto cvetja na grob Pepke Kralj darujejo Pepi. Ana m Erika Cibic 10.000 lir za godbo Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Iva Per-tota daruje družina Pepi Mihelič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Nabrežini. V spomin na Iva Pertota daruje Alberto Zandomini 20.000 lir za nabrežinsko godbo na pihala. V počastitev spomina pok. J,u-lija Žnidarčiča darujejo sestri in svak 15.000 lir za ŠD Polet, 10.000 lir za TPK Sirena in 10.000 lir za Pogrebno društvo v Barkovljah. V spomin na Ano Pertot daruje Pino Pertot 15.(K)0 lir za ŠD Kon tovel. Ob 1. obletnici smrti Petra Petarosa darujeta žena Jolka in hči Branka 10.(KK) lir za Skupnost Dni žina Ončine. V počastitev spomina Fride Ma lalan Franki daruje družina Gruden 10.000 lir za SPD Tabor V isti namen daruje prijateljica Lucija Hrovatin 5000 lir za SPD Tabor. V spomin na soseda Iva Pertota daruje družina Gruden 20.000 lir. za SPD Igo Gruden in ŠD Sokol. Ob 1. obletnici smrti Angela Car-lija - Kralja daruje žena Romana 51KK) iir za cerkev v Trebčah in 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. V isti namen daruje sin Ma rino 5000 lir za Skupnost Družina Opčine. V počastitev spomina Iva Pertota da i uje družina Danilo M'he lič 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB • iz Nabrežine. Namesto cvetja na grob Marije Nardin por. Sancin daruje Adal gisa Biekar 2.000 lir za PD Iva* Grbec in 2000 lir za Dijaško ma-i tico. V počastitev spomina pok. A-malije Škrk roj, Pahor darujeta Janko in Zorka Rodica 5000 lir za ŠD Rdeča zvezda. Ob drugi obletnici smrti Pija Medena darujeta žena Julka in hčerka Luciana z družino lO.OOO lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujeta Kristina in Magda 5000 lir. Za sklad kriškega glasila Skdanc daruje Rudi Košuta (Kocjanov) 5000 lir. Ob 80-letnici godbenega društva Nabrežina daruje Ferdo Rukin 10.000 lir V počastitev spomina pok. Julija Žnidarčiča daruje Rožka Miklavec 1500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetia na grob Avguste Kovačič vd. Vachez daruje družina Stanko in Mitja Pertot 20.000 lir za Dijaško matico. V spomjn na pok Ernesta Žnidarčiča daruje Stanko Pertot 10 tisoč lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina nok. Pepke Guštin por. Kralj iz Trebč dsru->otn Tullio in Mnreherita Vitcrha 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Ana in Miče Carli (Trebče 15) darujeta 10.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. Anica Malalan (Trebče) daruje ob priliki šolskega izleta 4000 lir za združenje staršev iz Trebče. Anica in Darko Stare darujeta 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Ob 18. obletnici smrti tete Pepke Nardin darujeta Sida in Vinko Sancin 10.600 lir za Dijaško malico. Ob 1L obletnici smrti Željka Grziniča darujejo žena in otroci 20.000 lir za Dijaško matic'' V spomin na brata Maria Pertota daruje Pino Pertot 10.000 lir za ŠD Primorje. lorsl ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKO ZASEDANJE ZA PROMET V GORICI V duhu medsebojnega razumevanja sklenjeno zasedanje mešane komisije Zapisnik o delu sta podpisala inž. Gaetano Danese in Livij Jakomin ■ Uvedba plačevanja cestnine za tovorni tranzitni promet po cestah v Jugoslaviji Ohranitev ugodnosti za maloobmejni promet S podpisom zapisnika so včeraj v Gorici sklenili 15. zasedanja mešane italijansko-jugoslovanske komisije za cestni tovorni promet in mednarodne linijske zveze. Zapisnik sta podpisala načelnik italijanske dele-gac je inž. Gaetano Danese, generalni direktor za civilno motorizacijo pri ministrstvu za promet, ter vodja jugoslovanske delegacije, član izvršnega sveta SR Slovenije L'vij Jakomin, predsednik republiškega odbora za promet in zveze SRS. Med tridnevnim zasedanjem so podrobno preučili medsebojne odnose na področju cestnega prometa ter sprejeli uk-epe. ki bodo krepkeje poudarili povezovalno vlogo dežele Furlanije Julijske krajine med drža-žavami Skupnega evropskega trga ter Jugoslavijo, vlogo, ki ima prav v avtoprevozništvu enega izmed pomembnih stebrov. V tem okviru pripada posebno mesto ravno Gorici, ki je ta sektor zelo razvila, saj zaposluje okoli 300 avtoprevoznikom, ki so lastniki domala 600 tovornjakov. Kakor je bilo javno poudarjeno na sprejemu na županstvu, so si zaradi znanja dveh jezikov — Slovenci v Gorici zagotovili vodilno vlogo v tovornem prostoru na cestah. Ker se je lansko zasedanje mešane komisije v Pulju, zaradi oddaljenosti med stališči obeh komisij, zaključilo brez rezultatov, se je sedanje zasedanje v Gorici pričelo v znamenju zaskrbljenosti, če bodo vprašanja, ki so se odprla v zadnjem času, uspešno rešili. Pri tem je bila v prvem plar.u zahteva jugoslovanske delega- DOKUMENT. KI NE USTREZA DEJANSKEMU STANJU DEŽELNI REGULA CIJSKI NA ČRT ZA VIRA RAIV01 MANJŠIH OBČIN Področje občine Doberdob v pasu krajinskega varstva, kjer ni dovoljena gradnja hiš niti infrastruktur - Spregledane specifične potrebe razvoja slovenske narodnostne skupnosti Deželni urbanistični načrt naj bi bil tisti dokument, ki bi za daljše obdobje urejeval usklajen razvoj deželnega ozmelja. Če govorimo o usklajenem razvoju, potem je nujno, da ni mogoče zapostavljati koristi in želje enega kraja in dajati prednost drugemu, morda večjemu središču. Kakor je znano je konec junija potekel rok za predložitev pripomb k osnutku deželnega regulacijskega načrta. Večina občin je dolžnost izpolnila v roku, nekatere pa so žaradi takih ali drugačnih vzrokov še vedno v zamudi. Osnutek je, kakor je znano, izdelala »skupina deželnih strokovnjakov* in zato porabila kar nekaj let. Pri načrtovanju pa po večini ni upoštevala dejanskega stanja in hotenj prebivalstva, tako da je osnutek precej enostransko prikrojen. Zlasti pa niso bile upoštevane potrebe pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Vzemimo samo primer ene od treh slovenskih občin na Goriškem. Celotno področje občine Doberdob namreč osnutek deželnega urbanističnega načrta uvršča v tako imenovani pas krajinskega varstva v mejah naravnega parka, kar je v osnutku označeno kot homogeno področje pod črko F. Ozemlje občine pa je nadalje razdeljeno v tri skupine: F 2 gozdno področje, F 3 področje mešanega živinorejsko - gozdnega gospodarstva in F 4 področje zanimivo s kmetijsko - krajinskega vidika. Za vsa tri področja veljajo stroge omejitve. Tako na področjih F 2 in F 3 niso dovoljene nikakršne gradnje, niti hiš, niti infrastruktur, z izjemo načrtovanih cest, ki so o-značene v osnutku deželnega regulacijskega načrta. Na področju F 4 so dovoljene samo gradnje, ki so neposredno povezane s kmetijsko dejavnostjo, zazidalni indeks pa je tako nizek, da praktično ne pride v p-štev. Občinski svet v Doberdobu je o načrtu razpravljal na seji dne 29. junija ter sprejel vrsto pripomb in ugovorov. Tako je rečeno v dokumentu, ki so ga odobrili, da osnutek deželnega regulacijskega načrta sploh ne upošteva dejanskega stanja v občini. Tako glede varstva gozdov, mešanega gozdno - živinorejskega področja, kakor tudi kmetijskega področja, saj je to obravnavano z merili, ki mogoče veljajo na izrazito gorskem alpskem področju, ne pa na Krasu. Če bo načrt, kljub ugovorom o-dobren, bo pomenilo to začetek sta goacije manjših središč z vsemi vmesnimi posledicami. matrice. Sodijo, da bodo natisnili toliko skript, kolikor jih bo zadostovalo za štiri šolska leta. Upoštevajoč število učbenikov ter razdobje, ki ga nameravajo «pokriti», so si nakopali veliko dela: natistnili bodo okoli pol milijona listov. Na obisku občinski uslužbenci iz Celovca V okviru prijateljskih stikov, ki Jih občina Gorica vzdržuje s Celovcem in drugimi kraji, je prišla včeraj v naše mesto skupina nogometašev - uslužbencev celovške mestne uprave. Danes zjutraj, ob 9. urj se bodo na igrišču na Rojcah {»merili z enajsterko, ki jo sestavljajo uslužbenci goriškega županstva. Povratno tekmo bodo odigrali, najbrž septembra letos, v Celovcu. Vračanje knjig Doberdobska občinska uprava in starši, ki so se zbrali 30. junija so načelno sprejeli sklep, da bodo niž-ješolci vračali knjige po njihovi u-porabi. To koristi nižješolcem samim, ker bodo tako lahko deležni občinske podpore v drugih oblikah. Občinska uprava zato zaproša vse starše, še posebno tiste, katerih dijaki so letos končali tretji razred nižje srednje šole, da vrnejo uporabljene tekste. Knjige bodo letos sprejemali na občini vsako jutro do 25 julija. Starši iz Jamelj lahko nesejo knjige v osnovno šolo v ponedeljek, 18. in v torek, 19. julija od 8. do 10. ure. Starši z Dola pa lahko vrnejo knjige v osnovni šoli od 10. do 11. ure jutri in pojutrišnjem. cije, da v skladu z zveznim zakonom zagotovi, v obliki plačevanja cestnine za tranzitni promet, dotok sredstev cestnim podjetjem za modernizacijo cestnega omrežja. Kakor nam je izjavil deželni odbornik za prevoze Gino Cocianni, se je na goriškem zasedanju osnovni kontrast med obema delegacijama pokazal prav na tem vprašanju in je bilo potrebno pokazati veliko dobre volje in tudi razumevanja za jugoslovansko stališče, da je bilo doseženo soglasje. Cocianni je dodal, da je Jugoslavija začela uvajati tranzitne tarife za vse sosednje države ter se je o tem že sporazumela z Grčijo in Madžarsko, sedaj pa so v teku pogajanja za sklenitev sporazuma z Bolgarijo. Poleg tega, da hoče Jugoslavija modernizirati svoje ceste, vlaga velike napore, da tovorni oromet preusmeri na železnico. «Z naše strani smo zahtevali več dovolilnic, je dejal Cocianni, ter tudi dosegli, da bodo avtoprevozniki v deželi Furlaniji - Julijski krajini, in še posebej v Gorici, imeli več prevozov. Med pomembno pridobitev lahko prištevamo jugoslovanski pristanek, da za tovornjake do 60 stotov nosilnosti, ki prevladujejo v našem voznem parku, ni več potrebna dovolilnica, kar pomeni, da smo ta p-omet povsem sprostili. Lahko rečem, da smo za obe strani sklenili dober sporazum, ki je povsem v skladu z osimskimi sporazumi in z napori po krepitvi mednarodnega sodelovanja*, je še dodal deželni odbornik Cocianni. Načelnik jugoslovanske delegacije Livij Jakomin je v izjavi za naš list poudaril, da so na goriškem zasedanju dosegli pomembne spremembe v letu 1960 sklenjenega sporazuma in da so uresničili tudi določila o-sirmskega sporazuma. Jugoslovanska stran je dosegla, da je Italija pristala na plačevanje cestnine za tranzitni tovorni promet, v. uporabljali pa so ga proti janskim prosvetnim in spori om. >n, ki je izšel 6. i bolj omejil delo\ u'h društev, kajti oh - vale prošnjo za vsakršno javno Zakon, ki je izšel 6. avgusta 1926, tr .se bolj omejil delovanje sloven- 1 _ ‘1 ' _1_I _ J ran U . b društev, kajti oblasti so zah-- 'e prošnjo za vsakršno javne 1^ Saditev že cele mesece prej. Za ve i° Javni varnosti z dne 6. no-. mbra 1926 pa je prinesel še na-v mje omejitve, tako da ni bilo c javne dejavnosti. ?načilna je izjava policijskega ko-sarja v Gorici iz tega leta, ki 8I dejal, da bodo prepovedane vse ,. genske predstave, «ker se ita-, Janški državljani čutijo užaljene, 0 morajo poslušati njih tuj jezik*. v drugi polovici leto 1927 so ob- mejni fašisti začeli veliko kampanjo proti slovanskim društvom. S tem namenon je pokrajinski tajnik Coboli napisal sledeče besede: «Drugorodci Julijske krajine so danes italijanski državljani, ki se ne morejo ločti od ostalih prebivalcev po posebnih pravicah ali posebnih dolžnostih. «Narod kakršen je naš, izdaja za kone, ki so enaki za vse prebivalce in nepojmljivo je. da bi kak del ostal tuj temu duhu zakonov, bodisi zaradi nevednosti ali zaradi zavestne nepoučenosti. «V Julijski krajini ni nobenega problema drugorodcev, kajti za tok problem ni mesto med problemi I-talije danes in v prihodnosti . . . Pač pa je tu drug problem, namreč problem italijanske in fašistične penetracij" ... Ta problem obstoja predvsem v tem, da ločimo med lojalnostjo in nelojalnostjo. Kadar je nelojalnost nepopravljiva, je to policijski problem.* Fašistična stranka je našla popolno razumevanje in .odobravanje pri vladi, katera je dne 19. julija 1927 poslala prefektom obmejnih pokrajin navodila za izvršitev sklepov. «Zadnji primeri politične strpnosti, še posebno pa ugotovitev, da kljub ponovnim svarilom, katerim so često sledili tudi ukrepi, ki bi morali biti povsem zadostni, ni o-paziti nobene vidne spremembe v vedenju tako imenovanih slovanskih voditeljev nasproti nam, so prepričali to ministrstvo, da je pot-ebno uporabljati nove in bolj energične mere proti slovanskim društvom. Vaše blagqrodje bo zato takoj dalo v natančno in strogo izvajanje naslednja navodila. cSlovariska društva: Ta sp, kakor kaže izkustvo, po žal preveč blagohotnem odlašanju sama pokazala, kaj hočejo biti in kaj tudi resnično so, namreč jedro političnega odpora, bol,) ali manj prikrita središča iredentistične propagande, ognjišča nezadovoljstva in nezaupanja do vsega, kar je italijansko. Njihova edina naloga je, držati proč od nas ljudstvo in ga ločiti od ostalega dela dežele in države; zaradi tega jih ne moremo več trpeti. Iz raznih razlogov pa ni umestna kaka hkratna in 'Splošna ureditev, temveč se rajši priporoča postopen, toda hiter razpust. Nenehno močno in inteligento nadzorstvo bo nedvomno prineslo zadosten razlog za njihovo razpustitev; sicer se bodo, ko bo razpuščenih primerno število društev, druga sama razšla, bodisi iz prepričanja, da ne bomo več trpeli njihovega ilegalnega delovanja, ali po prepričevalni akciji, ki jo bodo vodili gospodje podeštati v posameznih primerih. Nikakor pa ne bodo slovanska društva smela več obstojati 1. oktobra prihodnjega leta». Ministrsko navodilo od 19. julija 1927 je bilo končno splošna in ne preklicna obsodba na smrt vsej pestri kulturno - prosvetni in tclesno-vzgojni dejavnosti. Lokalnim fa.ši stičnim oblastem je b:l rok, ki ga je postavilo ministrstvo na 1. oktober naslednjega leto, le predlog. V petih mtesecih so razpustili obstoje- nfri ■v Černigojeve risbe iz bolnišnice ča društva in njihovo imetje zaplenili. Kar je italijanski nac'onadžem že prej sporadično in postopno počel pri uničevanju našega kulturno -prosvetnega življenja, to je fašizem z energič'o in brutalno potezo uničil pred petdesetimi leti ne da bi pri tem niti upošteval navodila ministrstva, da bi iskali «zadosten razlog* za razpust. Kolikor niso že prejšnja nasilja nad našim ljudstvom že to storila, se je fašizem z rapustom društev razgalil do kraja v svoji nekulturi in nehumanosti. T. Č. 11111111111111111111111111111111111111111111111111 n n mi iii ■iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mm Hlinili || iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiii NA NEDAVNEM MEDNARODNEM ZASEDANJU V PORTOROŽU KULTURA NI SAMO RAZREDNO POGOJEN PROIZVOD DRUŽBE Pisatelj Beno Zupančič o kulturi kot pridobitvi in pogoju napredka Četrto, gadnje poglavje nedavne sedme mednarodne konferenc.1 o humanizaciji napredka je bilo posvečeno kulturi kot dejavniku napredka. O tej temi je na konferenci prvi obširneje spregovoril pisatelj Beno Zupančič. Potem ko je v uvodu pojasnil pojem kulture in kulturne politike, je podrobneje spregovoril o kulturi in osvobajanju. bi, ki ni nikoli homogene, in, končano, vloga kulturnih ustvarjalcev, za katere n,i nujno, da se vedno podrejajo splošnemu služenju kulture vladajoči družbi — vse to daje kulturi možnosti, ki jih ne smemo podcenjevati. Še posebej ne, če imamo pred o'mi dejstvo, da je človek, tudi poleg zgodovinske pogojenosti, sposoben, da se prav tako svobodno opredeljuje in deluje. fKeMe *)Uh0V’n POtenta (?r1aja> ldeKon°gibanjeak2ušato obog^ (K. Marx) iz delavčevega dela v Jf tll. . Uierknii «, trenutku, ko se je oblikovala ma-nufakturna proizvodnja in začela prehajati v industrijsko ter stopila v službo lastnika proizvodnih sredstev (kapitala) in se sorazmerno družbeno osamosvojila, to še ne pomen:, da bi lahko od takrat dalje služenje odtujene kulture kapitalu jemali kot dejstvo brez izjem in ga vrhu tega še preprosto izenačevali z njenimi stvaritvami in dosežki. Kot je nekaj »duhovne potence dela* ostaio tudi v delavčevem delu, sicer materialna proizvodnja ne bi mogla služ ti svojemu temeljnemu namenu (proizvodnji dobička), tako ne moremo niti trditi, da je kultura (v glavnem kulturne ustanove in dejavnosti v ožjem smislu kulture) s splošnim odtujevanjem od delavčevega dela ostala brez kakršnegakoli osvobajajočega elemen te in možnosti. Če je kultura v obliki intelektualnih dejavnosti sploh služila in še služi kapitalu in njegovi družbi, so elementi njene sorazmerne družbene samostojnosti, še posebej pa njeni dosežki, opravljali in še opravljajo tudi nekaj svojega osvobojevalnega poslanstva (človeško osvobodilnega, socialn o-svobodilnega, nacionalno osvobodilnega). Verjetno se to dogaja v tolikšni meri, kolikor kultura ni samo razredno pogojen proizvod dane družbe in je čedalje bolj univerzalna, ker je vedno tudi dosežek celotnega človeškega napredovanja do tokrat. Ta univerzalnost kulture, njene čedalje bolj svetovne razsežnosti, njene lastne notranje razvojne zakonitosti (zlasti v znanosti in umetnosti), delovanje raznih družbenih sil in teženj v dani druž- titi z njen/mi elementi kjerkoli je moglo in da je težilo k temu, da bi vpilo vase kulturne ustvarjalce kot'svoj organski del, kot krepitev in izpopolnjevanje svoje notranje kulturni moči. Zato ni slučajno, da so kulturna dejavnosti, čeprav nasploh v službi dane družbe, pogosto opravljale (še posebej ne sa mo v pogojih kapitalistične, temveč tudi tuje kapitalistične vladavine, kar velja za ne prav teko daljno preteklost naših narodov) funkcije, ki bi jih v drugačnih pogojih o-pravljale druge družben; dejavnosti in ustanove: država, gospodarstvo, politka, vere, stranke, vojska itd. čim so se narodi osvobo dilj in se konstituirali kot država, so omenjena osvobodilna poslanstva sicer prevzela druge dejavno sti, toda posebej glede razrednega ustroja države nikoli tako celovi to, da bi kultura lahko ostala «brez dela*. Hkrati so se v intelektualnih plasteh družbe pogosto porajale misli prav o tem, da se zdaj kultura (še posebej znanost in umetnost) lahko čisto posveti sama sebi. Druž bone izkušnje so pokazale, da temu ni tako, ker očitno p-ocesi človekovega osvobajanja, niso nikoli dokončani, lahko jih samo spreminjamo,- dvigamo k napredku, da pa se ljudem pri tem nikoli n«, zapira prihodnost z nečem, za vedno doseženim in dokončnim. Kot služenj« kulture kapitalu ne velja za celoto odnosov in dejavnosti, tako tudi sorazmerna družbena osamosvojitev kulture ne velja kot celota in za vse čase in pogoje enako. Še manj pa to velja za njene posamezne ustvarjalce ali “""•'Milim „„„„„ II 1111111111111111111l11111111m.nl .m.""m.""".i. ulil" IH" """""I".""""..."""" Mario Zol in njegov umetniški razvoj Tri razvojne faze, vezane na tri avtomobilske elemente: na radiator, na glavo motorja in na odbijače - V zgoniški šoli eno njegovih del 1 Pred dobrim mesecem, le malo pred zaključkom šolskega leta je zgoniška šola s celodnevnim poukom obogatela za lepo skulpturo, ki nosi podpis Maria Zola, torej e-nega tistih redkih tržaških likovnikov, ki so se posvetili kiparstvu. Mario Zol, ki ni več tako mlad, saj je krepko prekoračil 60. leto, je po poklicu pravzaprav mehanik, vendar hkrati zavzet umetnik, saj je njegova delavnica (že na iobu mestnega središča) bolj podobna u-metnikovemu ateljeju kot pa mehanični delavnici. Po njenih stenah je veliko potrtretov in študij, ki so plod likovnikovega preizkušanja lastnih sposobnosti iz časov, ko se je likovno izobraževal pri mojstru Spagnolliju, katerega še danes visoko ceni, ki pa mu ni ostal zvest, kajti Zol je ubral povsem svojo pot, ki z realizmom mojstra Spagnollija nima nobene zveze, kot dokazuje ducat skulptur, ki jih Zol hrani v delavnici. Mario Zol je, torej, mehanik in prav avtomobil mu je dal in mu daje snov ali če hočemo surovino za njegovo likovno izživljanje. V svojem doslednem likovnem razvoju je Zol sedaj v tretji, vsekakor mjlepši in najbogatejši, hkrati pa zagotovo ne poslednji fazi. Malo manj kot dvajset let bo tega, ko se je Zol prvič predstavil javnosti s svojimi skulptu> jmi iz avtomobilskih radieflorjev. Bile so to nekoliko drzne Stvaritve, ki pa sta jih tako kritika kot občinstvo sprejela. Obdobju avtomobilskih ra diatorjev je sledilo nekoliko daljše obdobje, v katerem so Zolu služili za osnovo avtomobilski «bloki», to se pravi polnega napredka ni. Največ, kar je mogoče, je nenehno gibanje k njemu, da pa hkrati to gibanje ne bo enakomerno ali samo enosmerno in da mimogrede ne smemo pozabiti na cilj. Trenutek kakršnekoli popolnosti glede cilja bi že predstavljal postanek, že pristajanje na nekakšen obrazec, ki nam ni ustrezal prav zato, ker je imel ali preveč pomanjkljivosti ali pa je bil preveč dokončen ali pa sicer popolnoma neraben za naše pogoje. Danes, ko so živa vprašanja, ki jih je začela helsinška konferenca D. Ž. Mnogim Tržačanov, je znano, da je slikar Avgust Černigoj, ki bo prihodnje leto praznoval svojo o-semdesetletnico, že nekaj časa v tržaški bolnišnici. Te dni so ga obiskali nekateri njegovi prijatelji in ob slovesu jim je dal svojo skicirko, polno risb, ki jih je narisal v času svojega bivanja tam. Černigoj je po svoji stari navadi zbijal šale na račun razmer in ljudi, ki ga obkrožajo, tako da se je prijateljem zdelo, kako neomajno optimističen je, kako ohranja še v tako težkih časih vedrino in veselje do življenja. Toda. ko smo si pozneje nekoliko natančneje ogledali njegove risbe, nam je spregovoril z mnogo bolj resnim glasom, govoril je o samotnem trpljenju bolnikov in o umirajočih, o bolnikih, ki se srečujejo s sorodniki in prijatelji, a ne najdejo z njimi odrešujočih vezi. Da, prav ta zadnja skicirka s svojskim, prizadetim sporočilom nas opozarja, kako neogibno je treba ločevati med temperametnim, duhovitim Černigojem v vsakdanjem življenju in v stikih z ljudmi, ter tistim Černigojem, ki nam ga ra zodeva njegova umetnost. V luči teh risb nam bodo nedvomno jasnejša njegova dela iz preteklih let vse tja nazaj do njegovega konstruktivizma in prvih znanih risb iz časa I. svetovne vojne. Černigoj se v teh najnovejših risbah še vedno predstavlja kot izjemen risar. Odlikuje jih neposrednost, kar izjemna likovna prepričljivost, ki naposled lahko nosi to njegovo tragično sporočilo iz bolnišnice. Brez oklevanja lahko zapišemo, da se je z njimi tako v načinu kot po 'monumentalnosti približal delom znanih risarjev iz pozne življenjske dobe Matissa, Duffgja in Picassa. Risbe se slogovno navezujejo na Černigojeve figuralne risbe iz tridesetih let in deloma na lavirane risbe Trsta iz časa tik vo drugi svetovn- vojni; nekaj med njimi pa prikrito izdaja Černigoja nekdanjega konstruk-tivisla. Štiri značilne risbe iz Černigojeve bolnišnične skicirke.. P. K. (Nadaljevanje na 6. strani) 25. JUBILEJNE MEDNARODNE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE DANES, v nedeljo, 17. julija, ob 20.30, poletno gledališče ANTONIJ IN KLEOPATRA Prospect Theatre, London JUTRI, v ponedeljek, 18. julija, ob 20.30, poletno gledališče William Shakespeare: HAMLET Prospect Theatre, London TOREK, 19. julija, ob 20.30, preddverje VEČER S FLAMENKO KITARO Pedro Soler, Španija ' SREDA, 20. julija, ob 20.30, malo dvorišče Franz Kafka: POROČILO ZA AKADEMIJO Hessisches Staatstheater Wies-baden ČETRTEK, 21. julija, ob 20.30, malo dvorišče THE SCHOLARS, Velika Britanija Vokalni koncert PETEK, 22. julija, ob 20.30, poletno gledališče ANSAMBL NARODNIH IGA-RA I PESAMA MAKEDONI JE «TANEC», Skopje SOBOTA, 23. julija, ob 20.30, viteška dvorana TRIO LORENZ Vstopnice v prodaji pri blagajni Festivala v Križankah. KULTURNO PISMO IZ OSIJEKA Letošnji Annale v znamenju opere in baleta ii. (Nadaljevanje prejšnje nedelje) kolena, a se je dekle zamaknjeno gugalo dalje, dolgo, dolgo, dokler se ni nihanje gugalnice samo u-stavilo. V zadnjem delu predstavitve so se vsa štiri dekleta, ki so pred seboj Iržala velike bele balone, pri odstranitvi teh, razkrile gole do pasu, igrajoč se z baloni do samega finala večera. Za svojo fanatično privrženost ritualnemu plesu so sinovi in hčere iz dežele vzhajajofegu sonca poželi navdušeno odobravanje občinstva, žirija kritike (Ja je izvedbo nagradila s priznartjem najboljše plesne predstave na Annalu 77. Zadnja baletna predstavitev je bila nastop balete Slovenskega narodnega gledališča iz Maribo ra. Doslej so se na prejšnjih An nalih mariborski operni umetniki uveljavili s tremi opernimi nastopi, na katerih s poželi tudi nekaj nagrad. Tokrat so se prvič predstavili z baletnim ansamblom.. Izvedli so dvoje del slovenskih avtorjev E=mc2 Uka Otrina in Nevsakdanji dan Aleksandra Lajovica. Zlasti prvo delo. baletna vizija o strahu človeka pred popolnim uničenjem, v katerem se je koreografija poslužila nekonvencionalnih izraznih sredstev v gibanju, besedi, zvok«, in luči. v težnji, da j,č v c.redišču dogajanja človek, je vzbudila mnogo odobravanja. V prastari v .Janji plesni zgodbi Nevsakdanji dan, ki bi skoraj uničil ljubezen mladega para, se je predstavil celotni ansambel ma riborskega baleto. S koreografsko dinamiko so plesalci in plesalke razgibali prostor do prave sejemske razposajenosti. Kakor so bili sanjski prividi fanta in dekleta, ki sto ju zrelo podajala Da mi. Novak in Olja Iličeva, dovolj prepričljivi. *e v celoti vendarle primanjkovala tista uglašenost, ki bi nredvser’ poudarila plesno bravuro. Na razpravi okroglo mjzo je bil baletni večer izredno kritično obravnavan. Izrečenih je bilo ne kaj dobrohotnih nasvetov, nadvse pozitivno f>a so ocenili umetniška prizadevanja koreografa in šefa baleta Ika Otrina. Nekje v začetku smo rekli, da bomo zaradi boljšega pregleda govorili posebej o baletu, posebej pa o operi. Do tu je bil govor o baletnih prireditvah v Osijeku, o-peme predstave pa pridejo na vrsto prihodnjič. Kot prvi operni ansambel se je na odru Hrvatskega narodnega kazališta, na katerem družno z izvajalci sedi tudi občinstvo, pred , stavilo Hrvatsko narodno kazali-šte iz Osijeka. Operni ansambel, ki edini v Jugoslaviji redno goji komorno opero, je izvedel komično opero Doktor in apotekar avstrijskega skladatelja Karla Dittersa von Dittersdorfa. Osiječani vsakikrat presenetijo z novim glasbeno dramatskim delom, bodisi s krstno izvedbo komorne opere domačega avtorja, ali s prvo jugoslovansko izvedbo dela kakega tujega komponista. Tokrat so se pod dirigentskim vodstvom Antuna Petrušiča, ki ima največ zaslug pri odkrivanju man, znanih starih komornih opernih del, v režiji in iznajdljivi scenografiji Dragutina Savina, v kostumografiji Ingrid Begovičeve, prikupno predstavili solisti Branka Galič, Štefica Petrušič, Ljiljana Tudakovič, v naslovnih vlogah Nikola Stankovič in Rudolf Nemet, Marjan Bručič, Luciano Manzin, Almas Tudakovič in Adam Levang. Opera, ki je bolj tako imenovani «Siengspiel» na star, vendar dovolj duhovit način označuje stil opernega ustvarjanja v 18. stoletju, ki so se mu poustvarjalci približali s potrebro pevsko in i-gralsko dojemljivostjo. Operni studio fakultete glasbenih umetnosti iz Beograda se je pod režijskim vodstvom docenta Slobodana Turlakova predstavil z manj znano opero. Domenica Cima-rose Razočarani mož. Opera je bila prvič izvedena v Neaplju leta 1785. Ponovno jo je otela pozabi Mala Scala v Milanu v sezoni 1974/75. Tokrat jo je prvi po italijanski uprizoritvi predvajal beograjski Studio. Mladi pevci in pevke, večinoma absolventi šole za solo petje, so se prikupno predstavili z dovolj sproščeno igro in burleskno Živah nostjo mladostne komedijske igrivosti Dober naraščaj, med katerimi je vzbudil posebno fx>zornost mladi baritonist Slobodan Stankovič, ki ga že s pridom zaposljuje beograjska Opera. Zaradi pomembnosti najnovejše opere za jugoslovansko operno produkcijo, se bomo daR pomudili pri delu, ki tudi po svojem značaju vnaša * novost v sodobno glasbeno gledališče. Hrvaško narodno gledališče iz Zagreba sc je predstavilo v O sijeku ? uprizoritvijo najnovejše hrvaške opere «Mnč vrline*, skup nim delom troh glasbenih in gledaliških delavcev. Na (jobudo Koste Spajiča je režiser Dejan Miladi novič dramatiziral novelo M>rka Božiča Kipič (kipec) v libreto, ki ga je uglasbil mladi avantgardni skladatelj Igor Kuljerič. Glasbeno dramsko delo Moč vr-l*ne s karakterističnim podnaslovom «ali kako so se razpršili koščki suhe gline nekomu, ki se je malo družil z ljudmi*, prikazuje ljudi in dogodke usodne dobe za naš družbeni red v letu 1948. Delo nam vsebinsko predstavlja malega samskega človeka Sirotiča, delavca, ki se v delovnem kolektivu in doma izogiba družbi. Skromen in neroden možakar živi življenje samotarja, predanega sanjskemu svetu, ki si ga predstavlja v zgrešenih iluzijah. Idejo sodobne tematike simbolizira kipec, ki ga ne meneč se za okolje samotno modelira v glini Žarko Sirotič. šele na koncu, ko se kipec pod njegovimi prsti zdrobi v koščke, se Sirotič domisli ljudi in okolja, ki so ga privedli do dogodkov, ki jih je doživel že v samem začet- ku. Tedaj končno spozna, da je bil kipec pravzaprav njegov ničevi lastni portret. . . Komponist Igor Kuljerič, znani hrvaški avantgardist v svetu moderne glasbe, je v tem odrskem delu združil svoja spoznanja eksperimentalne glasbe v impresiven skupek melodične zvočnosti z zametki anatonalnosti. V okviru a-vantgardne glasbe je instrumentalno izoblikoval vsebini, karakterizaciji oseb in dogajanja primerno zvočnost, ki na moderen, nejx>-sreden način doprinaša dojemljivemu komuniciranju s človeškim glasom. Njegova glasba tokrat nikakor ni anatonalna v dobesednem smislu, saj je povezana z melodiko, ki razumsko in čustveno podčrtava dogajanja in ljudi. Hote se je izognil eksperimentu zaradi eksperimentiranja in našel duha dela primeren način sodobnega izražanja, ki je moderen a je dojemljiv tudi sluhu ljubiteljev tradicionalne glasbe. Glasbena drama Mnč vrline je vzor poti, po kateri naj bi se zgledovala sodobna operna ustvarjalnost. Treba pa je poudariti, da je tudi poustvarjalna raven opernega ansambla zagrebškega narodnega gledališča bila adekvatoa delu, ki jo je v preprosti a domiselni inscenaciji Mileta leskov-ca režijsko zgradil Dejan Miladinovič. V protagonistih je imel mečne umetnike, ki so svoje velike umetniške sposobnosti stavili na razpolago izredno težkim kolektivnim nalogam, ki se jim je podredil tudi odlični opierni zbor. Težo predstave je nisi’ Nnni Žunec kot individualist Žarko Sirotič. Bil je kot ustvarjen za vlogo odtujenega samotarja. Z barvitostjo svojega glasu in tehničnim znar njem je sproščeno premagoval težki glasbeni part ’ in ga spojil s podoživljeno igro do tiste izrazne prepričljivosti preprostega in zbeganega človeka, ki mu je zlahka verjeti. Zares, kreacija visoke u-metniške potence, verjetno sam u-metniški vrh v karieri opornega pevca Nonija Žunca. Nič manj prepričljiva, čepirav |?o obsegu v manjši vlogi, je bila zapieljiva Danica v izvrstni po-ustvaritvi Mirke Klaričeve. Pevske, pojavne in igralske vrline so se spojile v sugestiven lik, ki je bil prisoten ves čas predstave, tudi ko je ni bilo več na odru. Tudi manjše vloge, ki so jih predstavljali Tugnmir Alaupovič kot nekdanji Sirotičev prijatelj Zok, Ante Mijač kot Tvrdič, Josip Šu-tej kot Rudanko, Damir Žarko kot Fajdič, Božidar Alič kot Ratko, Lana Golob kot Vjera in Ljubomir Brankovič kot Podvornik, so se pievsko in recitativno zlili v prepričljivo kolektivno celoto, ki je z izredno dinamičnim zbo^r- dominirala ves čas predstave. Iznajdljiva, domiselna in prepričljiva je bila tudi režijska predstavitev celotnega pevsko - igralskega kolektiva, ki je močno pri-p>omogla uspiehu predstave. S fascinirajočimi se oblikovalnimi prijemi posameznikov in mase v pre-pletačojih se realističnih in nadrealističnih prizorih, slednji so ponazarjali spominjanje glavnega junaka Sirotiča s slikovitimi projekcijami, ki so podčrtavale pomen in okolje dela, ter spremljave s svetlobnimi efekti, ki so osvetljevali in zatemnjevali razpoloženja množice in glavnega junaka, so sugerirali moč ruskega kolektivnega revolucionarnega gledališča Majerholda. Prav tako je blestel glasbeni deJ p>reds«ave pod dirigentskim vodstvom avtorja Igorja Kuljeriča, ki je družno z odrsko adaptacijo prispjeval k izrednemu uspehu predstove. Tudi občinstvo, vajeno pretežno melodioznih oper, je na koncu navdušeno nagradilo avtorja, njihovo delo in izvajalce z dolgotrajnimi burnimi aplavzi. Še nekaj je vredno poudariti. Predstava je bila zaradi prenavljanja gledališča na surovem odru, zastrtim s črnimi zavesami: na njem so se družno stiskali odrski umetniki, orkester in občinstvo. Pod vidnimi vrvišči, reflek* irji iti drugimi napravami zaodrišča je kolektivni spwj z dihom, zvoto.m in mislijo združeval ljudi v kolektivno celoto, sicer tokrat po sili razmer osiješkega gledališča. Ali ni bil tako simbolično izražen duh dela, ki opxr/arja človeka, kako hitro se lahko razblini glinasti kipiec v rokah tistega, ki se malo druži r ljudmi? Nadvse uspešno novo glasbeno drematskn delo Moč' vrline Mirka Božiča, Koste Spajiča, Igorja Kuljeriča in Dejana Miladinoviča, px> nastanku in zamisli kar kriči po uprizarjanju v tovarniških halah EMIL KREUH (Nadaljevanje na 6. strani) Koliko se na svetu bere dnevnega tiska Po «gos(o(i» je na prvem mestu Sovjetska zveza Posebno zadnje čase se v določenih K-ogih pritožujejo nad javnimi občili. Eni na primer trdijo, da se v dnevnem tisku in publicistiki kaže tendenca po monopolizmu, drugi da Dostaja tisk predrag n da se založbe otepajo vsega. kar bi privedlo do izboljšanja tiska, spet tretji govore o omejeni svobodi tiska, ki da vodi v nekritičnost. Pripomb je še veliko in b’ zaslužile daljšo študijo. Mi se bomo omejili le na nekatere podatke, preko katerih bomo videli le to, koliko se na svetu bere, saj v poučenih krojiti vedo povedati, da je prav v nizkih nakladah iskati vzroke za marsikatero hibo dnevnega liska, ki .mo jo navedli zgoraj. Najprej nekaj splošnih podatkov in sicer po biltenu, k: ga je izdal UNESCO statistical Jearbooks. Seveda v letnem poročilu UNESCO ne moremo imeti opravka z naj-novejšimi podatki, pač pa se Dodatki nanašajo na 20-letje 1952-1973, v glavnem na na leto 1973. Leta 1973 je živelo na zemlji 3 milijarde 86(1 milijonov ljudi. Leta 1952 je na vsem svetu izhajalo okoli 7 tisoč dnevnikov s skupno naklado 230 milijonov izvodov, tako da je prišlo po 89 izvodov na tisoč prebivalcev. Deset let pozneje, torej 1961 je izhajalo 8 tisoč časopisov s skupno naklado 300 milijonov izvodov ter z 98 časopisi na tisoč ljudi. Leta 1973 na je izhajalo 8.100 dnevnih časopisov s skupno naklado 395 milijonov izvodov, tako da je na tisoč ljudi prišlo 129 izvodov. Gornje številke veljajo za ves svet. Sedaj bomo prešli na posamezne celine. V Evropi (razen Sovjetske zveze) ie 1973. leta živelo nekaj nad 412 milijonov ljudi, ki so imeli na razpolago 1812 dnevnikov s skupno naklado 117 milijonov izvodov na dan, tako da je prišlo po 248 izvodov na tisoč prebivalcev. V Sovjetski zvezi je na 250 milijonov ljudi bilo 1973. leta kar 658 dnevnih listov s skupno naklado obilnih 93 milijonov izvodov, tako da ie na tisoč prebivalcev prišlo 373 izvodov dnevnega tiska. Na črni celini, v Afriki, je 1973 leta živelo 375 milijonov ljudi, k: so imeli na razpolago 232 dnevnikov toda s skupno naklado koma! 4 milijone izvodov, tako da je prišlo komaj 12 izvodov dnevnega tiska na tisoč prebivalcev. V Severni Ameriki, to se pravi v Združenih državah in Kanadi ter še na nekaterih ozemljih kot na primer na Bermudskih otokih ter na Groenlandiji. kjer ie 1973. leta živelo skup™ 232 milijonov ljudi, je izhajalo 1916 dnevnih listov s skupno naklado 86 milijonov izvodov, tako da ie prišlo po 292 izvodov na 1000 ljudi. Veliko slabše .jc bilo glede tega v Južni Ameriki, to se pravi na vsej ameriški celini razen Kanade in ZDA. Tu je živelo 312 milijonov ljudi, ki so imeli na razpolago kar 1206 dnevnih listov toda s skupno naklada le 22 milijonov izvodov, torej po 70 izvodov na tisoč prebivalcev. Še nižja je raven v Aziji. Pregled. ki ga' objavlja UNESCO, predvideva vse dežele Azije razen Sovjetske zveze, kar zadeva prebivalstvo in sicer skupno 2 milijardi 264 milijonov ljudi, hkrati pa ne jemlje v poštev tiska, ki izhaja r.a Kitajskem, v Severni Koreji. ter v Vietnamu, tako da upošteva 2140 dnevnih časopisov s skupno naklado 82 milijonov izvodov in 59 izvodov na 1000 prebivalcev. Stopimo še v Avstralijo, oziroma na področie Oceanije, kjer živi skupno 21 milijonov ljudi, ki pa razpolaga s kar 109 dnevnimi listi in s skupno naklado malo manj kol 6 milijonov in pol izvodov, tako da pride po 306 izvodov dnevnega časopisja na tisoč prebivalcev. Če hočemo iz vsega tega potegniti nekakšen zaključek, pridemo do nekaterih zanimivih ugotovitev. Predvsem do ugotovitve, da ie kot celina na prvem mestu po go- stoti dnevnega tiska Oceanija s 308 izvotli na tisoč prebivalcev, na drugem mestu je Severna Amerika z 292, na tretjem Evropa z 248. nato pride Južna Amerika s 70, Azija z 59 in. končno, Afrika 'z 12 izvodi na tisoč prebivalcev. Številke bi se nekoliko spremenile in tudi gornja poprečja ne bi povsem držala, če bi na primer v Evropo ali Azijo vključili Sovjetsko zvezo ah' pa če bi Kitajsko, ki .je ponekod izločena všteli v Azijo kot celina. Tako pride v Sovjetski zvezi nič manj kot 373 izvodov dnevnega tiska na tisoč prebivalcev, kar je največja gostota na svetu. Najmanj pa se bere v Bangladešu ter v Pakistanu, kjer pride po 5 izvodov na tisoč prebivalcev, v Indiji jih pride 16. v Ljudski republiki Kitajski pa komaj 32 izvodov, kar je vsekakor zelo malo, pa čeprav Kitajska posveča izredno pozornost javnim občilom. Kultura ni samo (Nadaljevanje s 5. strani) v svoji tretji košari, ni odveč dodati, da je združevanje osvobodilnih človekovih nacionalnih, kulturnih itd. — evropskih ali svetovnih — tendenc vprašanje, na katerega moramo odgovoriti najprej v okviru sleherne posamezne družbe, da pa se pri tem ne moremo in ne smemo izogibati nekaterim odgovorom glede resnične kvalitete človekove- a življenja, veljavne za ves svet. Svet je postal p-eveč majhen, da bi se lahko kakorkoli dokončno zaprl, izdvojil, osamil. Komunikacijska sredstva, silovit napredek znanosti in tehnologije, ukinjanje kolonij, najrazličnejša osvobodilna gi-ganja, gibanje neuvrščenih itd. ne morejo nikakršne osvobodilne težnje razbremeniti celotnega osvobodilnega «polnjenja» niti v posamezni družb1, niti v mednarodnem kontekstu. Če je človekovo kulturno hotenje v ožjem smislu te besede napredovanje k višji človečnosti (ne k Človeku, pisanem z veliko začetnico) in če združevanje združeno z vsemi ostalimi človekovimi o-svobodilnimi možnostmi in dejanji (če je torej celovito kulturno osvo-bodiino hotenje), potem je jasno, da moja svoboda ne more biti tvoja nesvoboda, da moj napredek ne more biti pogojen s tvojim nazadovanjem, da nobeno osvobodilno dejanje niti v sami, ožje pojmovani kulturi, ne more biti dovolj učinkovito, če je družba osamljena ali izolirana. Še posebej ni niti nepomembno seveda vprašanje, koliko-je to moje hotenje zavestno združeno ali pridruženo drugim osvobodilnim hotenjem, drugim prizadevanjem za človekovim napredovanjem k humanejšem.! človeku in bodoči družbi, po njenem humanem merilu kot pravimo. Človekovo ustvarjalnost je mogoče tudi poleg mnogostranske zgodovinske pogojenosti uresničevati na najrazličnejše načine, ne glede na to, kaj dela in kje živi. Tradicionalna odtujenost kulture kot posebnega «odseka» družbenih dejavnosti ne pomeni, da je ustvarjalnost prihranjena samo zanjo, kljub temu, da je tako pogosto videti, in da te svoje prednosti v razredni družbi tudi uresničuje. Preseganje naravnih, zgodovinskih in vseh mogočih novih spon, ki človeka ovirajo pri ustvarjalnem hotenju ali pa ga pri tem celo onemogočajo, pr meni, da ni nržno, da bi kultura v ožjem smislu te besede opravljala svojo osvobodilno humano funkcijo samo s svojimi posameznimi dosežki, temveč da se mora tudi sama osvobajati svoje odtujenrsti, svoje raznovrstnosti, in splošno - družbene podrejenosti (neenakopravnosti), da bi tako postala pomembnejši dejavnik ustvarjalne svobode in napredka, a ustvarjena ustvarjalna svoboda pa hkrati pogoj za njeno nadaljnjo celovitost. Na najboljšem so Nemci, RIM. 16. — Letalska industrija, ki je pred nekaj leti zašla v precejšnjo krizo zaradi naraščanja cen gorivu, doživlja sedaj nov prerod, ki pa ne zajema vsega civilnega letalstva, kajti vtem ko si v nekaterih družbah delijo visoke dividende, druge družbe o-stajajo v težavah z milijardnimi primanjkljaji. Med najboljšimi letalskimi družbami, kjer se ekonomski problemi sploh ne čutijo, je nemška Lufthansa, ki je v lanskem letu imela čistega dobička za 166 milijonov mark. kar je približno 63 milijard lir. Tako izhaja iz obračuna, ki so ga objavili na zad njem občnem zboru, kjer so tudi namenili velike vsote za dividende, tako. da je vsak delničar dobil po 7 odst* vloženega kapitala. Na drugem mestu je po rezultatih Holandska KLM, ki je v letu 1976 registrirala 77 milijonov fio-rintov oziroma skoraj 28 milijard Letošnji Annale (Nadaljevanje s 5. strani) in avlah večjih železniških postaj. Annale so izredno uspešno zaključili češki gosti Komorne o-pere iz Brna z večerom opernih a-pokrifov dveh domačih komponistov Josefa Berga in Bije Hurnika. Ker smo o gostovanju bmskih u-metnikov v Ljubljani v našem listu že pisali, se bomo tokrat dotaknili le v kratkih besedah uspeha tega imenitnega umetniškega ansambla na Annalu v Osijeku. Antična snov in vsebina sta bili v vseh treh delih zgolj plašč za spretno podtaknjene iskrive sodobne misli, v katerih so dominirale lastnosti današnjega človeka. Odisejeva vrnitev, pri k a zn a s preprostimi minimalnimi odrskimi sredstvi ob spremljavi šestčlanskega instrumentalnega ansambla, je bila z vase zaprto pripovedjo in ekonomičnimi glasbenimi sredstvi bolj prolog večeru apokrifov. Odiseja, ki ga žena Penelopa ne spozna, ker je izgubil svoje človeško bistvo in obličje, je predstavljal Jiri Pfichystal, Penelopo Magdalena Blahusiakova, pevca Jan Hladnik, pestunjo pa Hana Šafršnkova. Veliko mero neugnanega humorja izpričuje duhoviti Bergov apokrif Evlrid pred vrati Timcn. Preprosta vsebina Evfridovega junaštva, ki zaman oblega Timene, za katerimi okopi prebiva njegova ljubica Piranta, je bila izvedena z velikžnv žarom pristnega komedian-Stva. V oaradiji na starejše operne principe klasičnega podajanja, katere atmosfero je poudarjala solo trobenta Vitezslava Jelineka in izredno profilirana kabinetna figura odrsko nerodnega govornika v odlični interpretaciji Oldfiha Slavika, je edino in nelahko pevsko vlogo Evfrida sveže in duhovito podal tenorist Jiri Holesovsky\ Ljudsko odrsko dogajanje v mini operi Diogcn skladatelj.- Ilije Hurnika je avtor odel s sodobno glasbeno govorico, ki v instrumentalnem in pevskem pogledu tekoče povezuje kompozicijo izhajajočo iz dogajanja samega. Prikupne oživljene like so predstavni baritonist Jaroslav Souček kot Diogen, sopranistka Jaroslava Janška kot deklica, tenorist Vladimir Krejčik kot Apolon in basist Vaclav Halir kot Favn. Komorna opera iz Brna, ki je lani gostovala že v Ljubljani, je tudi na Annalu v Osijeku požela vsesplošno priznanje. Komorni orkester pod mojstrskim dirigentskim vodstvom umetniškegr vodje Vaclava Noseka, je za odlično glasbeno interpretacijo zasluženo prejel priznanje najboljšega orkestrskega ansambla na Annalu, ki je tudi tokrat izpričal tako organizacijsko kot umetniško nadvse visoko glasbeno gledališko raven. na najslabšem Francozi lir čistega dobička. Na tretjem mestu so Švicarji, ki so imeli v lanskem letu skoraj 44 milijonov frankov čistega dobička, to se pravi, da so si delničarji lahko razdelili ali vložili v nove obrate in nove zmogljivosti nič manj kot 16 milijard lir. Končno ie treba omeniti še švedsko družbo SAS, ki je imela čistega dobička 42 milijonov švedskih kron. oziroma 8 milijard in pol lir Od gornjih družb so si štiri iz-bolišale položaj v primerjavi z letom 1975. Tudi tu ie na prvem mestu še vedno zahodnonemjika Lufthansa, ki je v letu 1975 imela «le» 27 milijard lir dobička. Toda v poprečju je na prvem mestu Holandska KLM, ki je letos lahko delila izredno visoko dividendo po 7.200 lir za delnico. Švicarji so imeli lepe rezultate. švedska SAS pa je v primer javi z letom 1975 nekoliko nazadovala. To pa je bilo odvisno tudi od dokajšnjega skrčenja števila potnikov. Končno spada med dni žbe s pozitivnim obračunom tudi avstrijsko civilno letalstvo. Dru žba Austrian Airlines ie imela lani čistega dobička skora j 26 milijonov avstrijskih šilingov, kar ie 1 miliiarda 400 milijonov lir. To je kar dostojna vsota, če u-Doštevamo dejstvo, da so njihova letala prepeljala le dober miliion potnikov. Vse drugačna pa je slika tistih letalskih družb, ki so v lanskem letu zabeležile neuspehe. Tu se kosata med seboj, seveda v negativnem smislu, Italija in Francija. Francoska letalska družba ie imela lani krepko izgubo v višini 418 milijonov frankov, kar je skoraj 76 milijard lir. To se pravi, da je imela v lanskem letu za 10 milijard lir večjo izgubo kot leto prej, ko je prav tako končala leto s krepko izgubo. I-talijanska letalska družba Alita lija je prav tako zelo negativno zaključila poslovno leto, saj se je približala 50 milijardam lir primanjkljaja, kar vsekakor nj malo. Njeni dolgovi so se tako povečali s prejšnjih 235 na 262 milijard lir. Sedaj pa še nekaj podatkov glede na zmogljivosti letalskih družb. Največ letal ima francoska le talska družba. S svojimi 127 letali je prepeljala 8 milijonov in pol potnikov. Zahodnonemška letalska družba Lufthansa, ki raz polaga le s 94 letali, pa je prepeljala 11 milijonov 225 tisoč pot nikov, to se pravi, da so Nemci veliko bolje izkoristili svoje zmogljivosti. Zelo blizu Franciji so po številu potnikov Švedi. V Iptu dni so Imeli obilnih 7 milijonov potnri; i kov. toda hkrati razpolagajo s ko maj -73 letali, to se pravi -skoraj ’ za polovico manj kot Francozi.’' Zanimivo je pri tem, da je ma la Švica imela skoraj enako število potnikov kot Italija, in sicer okoli 5 milijonov potnikov. Toda Švica ima 45 letal. Italija pa 81. Tudi v tem je treba iskati razloge za petdeset milijard deficita... «Raffaello» zaplenjen GENOVA, 16. — Genovsko sodišče je zaplenilo prekooceansko ladjo cRaffaelo*, ki ga je družba «1-talia* nedavno prodala perzijskemu šahu. ki namerava iz nje napraviti piujoči hotel. Do tega sklepa je genovsko sodišče prišlo na pobudo več skupin bivših pomorščakov, ki so se že pred davnim obrnili na sodstvo, da bi uveljavili nekatere svoje zahteve ekonomskega značaja. Zakon 684 o preosnovi državne mornarice namreč predvideva posebne pogoje za upokojitev nameščencev. Zakon je stopil v veljavo pred tremi leti, u-strezne oblasti pa zakona niso u-poštevale. NEDELJA, 17. JULIJA 1977, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša in Nabožna oddaja 13.00 Kmetijska oddaja 13.30 DNEVNIK 18.15 ,/ortret planinca, dok. film 19.05 BELLA SENZ'ANIMA 20.00 DNEVNIK 20.40 VZDOLŽ REKE IN NA VODI, tretje nadaljevanje > Primer Morani* se zapleta Med akterji je tudi Bil-lie Re.vnolds, ki najprej noče nič povedati, nato pa celo izsiljuje. V zapletenih krogih in v krogih tistih, ki se z zadevo ukvarjajo, je vedno več ljudi, ki so prepričani, da je Henderson prav gotovo v stvar vpleten. Dr. Sheldon pa z zaskrbljenostjo gleda tudi na svojo nečakinjo Catherine. 21.50 športna nedelja 22.40 Napoved programa za prihodnje dni Ob zaključku DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Selekcija iz oddaje. Ona druga nedelja 16.00 Neposredni športni prenosi 18.15 Napoved programa za prihodnje dni 18.30 Risanka 18.45 PRIGODE LAURE STORM Vremenska napoved 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 Nedelja sprint 20.40 NEKOČ JE BILO... 21.55 DNEVNIK 2 - DOSSIER Danes pride na vrsto oddaja o Palermu, ki bi bila morala biti na sporedu pred dnevi. Časnikar Edek Osser se ni ustavil le pri enem aspektu življenja v Palermu, pač pa je obdelal več plati palermske stvarnosti, posebno v zvezi z urbanistiko tega velikega mesta, nadalje z ekonomskimi problemi, kjer ima včliko besede država kot najpomembnejši delodajalec tega velikega mesta, ki tako rekoč tekmuje z deželo, vtem ko se zasebna oobuda tako rekoč niti ne opazi, saj ie na Siciliii industrijski ••a/.-vni v velikem zaostanku... 22.50 DNEVNIK 2 Zadnje vesti 23.05 Izvir življenja. rubrika o židovskem življenju in kulturi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 11.07 Zvezde gledajo z neba 12.00 OTROCI SVETA. TV serija 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 POROČILA ..... 15.00 London: EVROPSKI ATLETSKI POKAL prenos 18.15 Veseli tobogan: ŽIRT 19.20 P Pleša: PREKLETNICA, drama TV Beograd ">0.30 POROČILA 21.00 RUBEŽNIKI, nadaljevanka TV Sarajevo 22.15 SKRIVNOSTI JADRANA -dok. oddaja 23.00 Športni pregled Koper 19.40 Vaterpolo iz Budimpešte: MADŽARSKA . JUGOSLAVIJA 20.30 Otroški kotiček 21.00 27 kanal 21.15 STIČIŠČA, aktualna tema 21.35 BTLT,Y LAŽNIVEC, celovečerni film 23.05 ATLETIKA IZ LONDONA, Zagreb 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Jugoslavija, dober dan 18.50 STAREC IN OTROK, film 21.05 MORAVA 70, nadaljevanka 22.05 Diagonale 23.00 Športni pregled Švica 15.00 London: ATLETIKA - Ev- VHlulf i nnk n I 19.00 Film iz serije: MANNIX 20.50 Svet, v katerem živimo: ALJASKA 22.00 I MERCANT1 Dl STELLE, tretja epizoda PONEDELJEK, 18. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič America - Jazz koncert - SONNY ROLLEMS 13.30 DNEVNIK 13.45 Posebna oddaja iz parlamenta 18.15 Na ves glas - glasbena oddaja 19.20 Tarzan in zelena boginja 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 AGE in Scarpelli: KINEMATOGRAFIJA DRUGIH ČASOV - film Film .je režiral Steno. V glavnih vlogah nastopajo: Lea Pada vanj. Walter Chia-n, Jean Richard. Maurice Teynac itd. Kino iz drugih časov je pravzaprav lepa zgodbica dcdeželskega dekleta, ki postane velika umetnica ali vsaj zvezda nemega filma. Caterino so prekrstili v Au-sonio in njenega zaročenca so spremenili v filmskega producenta, oba pa jadrata velikim uspehom naproti. Toda zaročenec Marcello ni vedno dobre volje, in tudi Ausonia ni več kar je bila, ker se je zaljubila v koli prijetnega človeka. Toda Marcello, ob pomoči prijatelja. napravi vrsto uspelih filmov. Prav tedaj pa izbruhne vojna in kinematografija preide v krizo, ki se prav nič ne spremeni niti potem, ko se vojna zaključi. Medtem se vsi postarajo in tudi Caterina «ljubezen» — Amour — o-huboža. Končno se Marcello in Caterina vzameta. 22.25 PREPOVEDANO Ob zaključku: DNEVNIK, Danes v narlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.(X) DNEVNIK 2 . Ob 13. uri 13.15 Koncert: Centralni Neapelj 18.15 Program za mladino: Opazujmo življenje 13.45 Iz parlamenta in DNEVNIK 19.00 LA DONNA Dl FIORI. nadaljevanka Henriette Merzier je prihitela v Lake Townin, že naslednji trenutek pa je brez sledu tudi izginila. Toda nameščenec bencinske črpalke spozna v njej dekle s fotografi je in pove tudi. da je bil Ronald Fuiler njen prijatelj. Scheridan se takoj odpravi k Ronaldu na tlom a tu odkrije nov zločin. nov umor. Policijski a-gent najde Ronaldovo truplo na tleh. v dni,roki pa je kvarta. do kaferi film nosi svoj naslov. 19.45 DNEVNIK 2 --Odprti studio 2040 IL BORSACOHKmO 21.55 '\hdeosera: ivT4RILYN. MIT. Ki ŽIVT 22.45 Glasbeniki XX. stoletja DNEVNIK 2 . Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.(X) Obzornik 19.15 človek in zemlja 19.45 Mlade za mlade 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 K. Klarič: SAMEC, drama 21.13 Kulturne diagonale 21.55 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 J'JTR,0 - dokumentarec 22.05 Dober večer: Sanja - glasbena oddaja Zagreb 19.15 Japonske pravljice 19.45 Mladi za mlade 20.30 DNEVNIK 21.00 ŽIVLJENJE - drama 23.20 Dokumentarni film Švica 15.25 TOUR DE FRANCE 19.30 Poletni programi za mladino 2045 športni objektiv 23.00 TOUR DE. FRANCE NEDELJA, 17. JULIJA 1977 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna oddaja: 12.15 Glasba po željah; 13.00 Na morje, v hribe ali pa doma: 13.15 Pa se sliš’ — slovenske ljudske pesmi; 13.35 Klasično, a ne preresno; 14.05 Operetna glasba, KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 840 Kako se počutiš? Dobro, hvala!; 9.15 Orkester lahke glasbe; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar ’77; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.35 Mini juke-box; 15.00 Folk in tudi ne; 15.30 Koncert na trgu; 16.15 Glasbena oddaja; 16.45 Armandov kotiček; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Sosedni kraji in ljudje; 17.45 Od hiše do hiše, glasba po željah; 18.30 Primorski dnevnik; 19.25 Programi tedna; 19.30 Primorska poje; 20.30 Crash, RADIO 1 8.00, 10.00, 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Praznični dan; 7.35 Nabožna oddaja; 8.10 Glasbena skrinja; 9.3.0 Maša; 10.20 Današnja tema: poletje; 11.40 Favola... pitagorica; 14.25 Nedelja na ploščah; 15.20 Glasbena kombinacija; 17.15 Popoldanski koncert; 18.05 Show dovvn; 19.20 Večerni programi; 21.05 Mož in žena. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.07 Radijska igra za o-troke; 9.40 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši; 11.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 12.15 Glasba po željah; 14.10 Zabavna glasba; 14.20 Nedeljska reportaža; 14.45 Obisk pr, orkestru Hugo Strasser; 15.05 Nedeljsko popoldne; 17.00 Zabavna radijska igra: «Pravica na zatožni klopi*; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer, JUGOSl. TELEVIZIJA »D TOREK, 19. julija 17.30 Atletska tekmovanja za Skokov memorial; 19.00 Obzornik; 19.15 Pika Nogavička — serijski film;. 19*46‘ Nta- sledeh napredka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Novele Hen- ryja Jamesa; 21.53 Glasbeni magazin; . 22.50, £>n£yftili, „ KOPRSKA BARVNA TV 19.00 Atletika: Celje; 20.30 Odprta meja; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Tokrat bomo govorili o moških - film, 23.05 Aktualna tema; 23.20 Narodna glasba. SREDA, 20. julija 19.10 Obzornik; 19.25 Spekter; 19.05 R. Leoncavallo: Glumači; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21.00 Vrt Finzi Continijevih film; 22.38 Včeraj, danes, jutri: Ali smo pred naravnimi katastrofa mi res nemočni?; 23.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Zvezde gledajo z neba; 22.25 Ljubljana — turistični dokumentarec; 22.45 Geoffrey Morton in njegovi konji — do-umcntarec. ČETRTEK, 21. julija 19.00 Obzornik; 19.15 Pustolovci. potopisna serija; 19.45 Modri plašček; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 21 .(X) Prijatelji in sosedje, nanizanka; 21.30 Svet 1900 - 1939, dok. serija; 22.25 Jazz na enkranu; 22.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Skrivnost črnega PONEDELJEK, 18. JULIJA 1977 , TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00. 14.00, 15.30, 17.00. 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Obletnica tedna; 940 Koncert sredi jutra; 10.05, 11.35 Predpoldan-ski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 14.30, 18.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Na počitnice; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Festivalbar ’77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Lahka glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.10 Glasba; 14.35 Pismo iz. . .; 14.40 Mini juke-box;; 15.00 Orkester; 15.15 Popevke; 15.30 Par besed; 15.45 Folk glasba; 16.(K) Poje grupa Suncokret; 16.15 Glasbeni program; 16.45 Popevke; 17.40 Glasbeni notes; 18.(X) Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz: 11.00 Ko ljudje pojejo; 11.30 V skednju, pripovedka; 12.05' Par besed; 13.30 Lahka glasba; 14.20 Drobec satire; 14.30 Glasbena igra; 15.05 Glasbena etapa; 15.30 Prizma; 16.15 E. . .state con noi; 18.05 Srečanje z VIP. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmice na potepu; 10.40 Vedre melodije; 1140 Turistični napotki; 12.03 Za vsakogar nekaj; 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 15.05 Pojo a-materski zbori; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Melodije in ritmi z majhnimi ansambli; 17.00 «Vrtiljak» 19.05 Iz tuje glasbene folklore, 19. DO 23. JULIJA 1977 jastreba, film; 23.15 Kadar čež gorovje rjovejo viharji, dok. oddaja. PETEK, 22. julija SlKajak na divjih vodah; 18.05 Profesor Baltazar, risanka; 18.15 Idealist, slovenski JjJm^ttl.jšhOnevnik; 21.20 E. Mu-zri; IzVori mafije, dok. oddaja 22.10 Razgledi; Slovenka, ponos Kosova: 22.35 I. Shavv: Bogataš in revež; 23.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Kajak. Spittal, svetovno prvenstvo; 20.55 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Tri četrtine sonca, celovečerni film; 23.10 Lo-candina, reklamna oddaja, 23.25 Titovi portreti, dok. oddaja. SOBOTA, 23. julija 9.00 Profesor Baltazar, risanka; 9.10 Modri plašček; 9.40 Človek in zemlja, serija; 10.08 Lepe I ki/.d ra ve iz Amerike; 10.50 E. Muzii: Izvori mafije, nadaljevanka; 15.00 Spittal: Kajak na divjih vodah; 18.00 Izvolite, kar naprej, glasbena oddaja; 18.50 Obzornik; 19.06 Naši sorodniki, film; 20.15 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20,50 Zunanjepolitični komentar; 21.00 Mož iz Kentuckyja, film; 22.40 Pregled sporeda; 23.05 Dnevnik; 23.20 Cesta in mi; 23.30 Omiš 7? — festival dalmatinskih ldap. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Kajak: Spittal, svetovno prvenstvo; 20.30 Otroški kotiček; 21.15 Dnevnik; 21.35 Svetle in temne strani Benetk; 22.20 Lepotica Rim, celovečerni film. / Milili ttl Ifllkllltlllllltllll lili IIIIH lili IIIHIIIIMIIIIItllllHIMII It III lili Hilli IIMMIIIHI Hit II tl tlllll II Ml II lil II MII . K temu moramo dodati še 250 ton streliva, tehničnega materiala in drugih potrebščin; torej je dnevna preskrba za divizijo znašala 350 do 370 ton oziroma 40 vagonov ali 70 pettonskih kamionov. Ko pa pogledamo na število divizij in še na armadne enote in pomožne službe, si lahko vsaj približno predstavljamo, kako odgovorno in težko nalogo je imela preskrbovalna služba (logistika) na obeh straneh. > Ne da bi podcenjevali avstrijsko preskrbovalna službo, ki je bila v primerjavi z italijansko revnejša, vendar dobro organizirana, moramo priznati zelo dobro organizacijo in učinkovitost italijanske logistike v celoti, ki ima nedvomno velike zasluge za vse, kar so italijanske bojne enote dosegle. General Capello je to službo dobro obvladal in je vedno vztrajal na čim večji dobavi orožja, streliva in drugih vojaških potrebščin za svojo armado, boječ se dneva, ko bo vsega zmanjkalo, in to v u-sodnem trenutku, kakor se je to zgodilo predvsem s strelivom v deseti ofenzivi na sektorju Kuk - Sv. gora -Škabrijel. Med drugimi hudimi skrbmi, ki so trle generala Capella, je bilo tudi vprašanje, kako tehnično speljati celo operacijo zavzetja Banjške planote, obdržati na njej veliko število ljudi in materiala, posebno pa organizirati pomoč arfilerije pehoti, ko bo ta napredovala. Skoraj vsa artilerija II. armade, ki je bila namenjena proti Banjšicam, je bila namreč postavljena na črti Sabotin - Vrhovlje - Planina - Korada - Kambreško - Kolovrat. Njen koristni domet je bil od 6 do 15 km, odvisno od vrste topa. Če in kadar bi italijanska pehota dosegla črto Kobilnik - Jelenik - Kuk - Veliki vrh - Osredek, tedaj bi se več kot polovica artilerije (lažja in srednja) morala premakniti na položaje naprej, to se pravi čez Sočo na prve grebene Banjšic. Tu bi mogla uspešneje podpirati pehoto pri napredovanju. Težka artilerija bi s svojih položajev lahko dosegla črto Trnovo - Podla-ka - Vrhovec - Kal - Kanalski Lom - Idrija pri Bači. Seveda bi se s tem zmanjšala natančnost zadetkov, kar bi za pehoto pomenilo zmanjšano pomoč. Treba je bilo pomisliti tudi na avstrijski protinapad (čeravno ne preveč verjeten), ki bi v tem kritičnem trenutku pometel nezaščiteno italijansko pehoto v dolino reke Soče. Drugi velik in resen problem je bilo vprašanje o-skrbovanja vseh enot na Banjšicah (okrog 100.000 ljudi in 30.000 konj) s hrano, strelivom, sanitetnim in drugim materialom, posebno pa z vodo. Če računamo, da en vojak porabi na dan najmanj 5 litrov vode, a konj samo 20 litrov, je bilo potrebno dnevno 12.000 do 15.000 hektolitrov vode. A kje so bile še druge potrebe. Še tisoči in tisoči ton vojnega materiala. Vso oskrbo je bilo treba spraviti čez 14 šibkih pontonskih mostov, ki so bili zgrajeni med Plavami in Doblarjem. Avstrijska artilerija jih je pozneje osem porušila ali poškodovala. To je zmanjšalo možnost prehoda čez Sočo včasih za petdeset odstotkov. Iz doline Soče na Banjšice tudi ni bilo dovolj poti, še manj pa dobrih. Kako naj bi ozke, strme in redke poti «požrle» promet tisočerih tovornih mul, karet, topov in topovskih voz, ko bi zmedo še povečale enote, ki bi hitele na položaje in evakuacija ranjenih; če le te- mu dodamo še eksplozije granat in šrapnelov, šviganje krogel iz strojničnih zased, si lahko predstavljamo, kako težko je bilo načrtovati tako vojaško operacijo. Tudi komanda avstrijskega 14. korpusa, ki je branil del fronte na Banjšicah, je imela posebne skrbi; ko je ocenila položaj in analizirala nadaljnji razvoj vojaških o-peracij, je prišla do spoznanja, da ne more postaviti na linije občutno večje obrambne moči, kot je bila dosedanja, a ta je bila razmeroma slaba proti italijanski premoči. To bi se še dalo prenesti, če bi bila planota prej dobro utrjena, če bi topografske in komunikacijske zveze z zaledjem bile boljše in krajše in če bi bile tudi druge okoliščine za življenje in borbo ugodnejše. Končno spoznanje je bilo, da se na zahodni polovici Banjšic, posebno nad Sočo, ne bo dalo vzdržati. Potrebno bi se bilo načrtno in postopno umikati proti vzhodu, da bi se e-note izmaknile uničujočemu udaru italijanske artilerije. Šele na novi črti bi se organiziral odločnejši odpor proti napadalcu, ki bi bil speljan na zanj zelo neugodnem terenu in v nerodni situaciji. Pokopališče v krušiti dolini pri Kostanjevici 0 Na fronti od Bovca do morja je na italijanski strani bilo okrog 1.200.000 mož in 38.000 oficirjev. Od tega i® pripadalo II. armadi okrog 660.000, a Ul. armadi okrog 495.000 ljudi. Vrhovna komanda je za fronto na Soči imela še 80.000 mož v rezervi. V tem času je avstrijski »soška armada« vsega skupaj štela le okrog pol milijoni ljudi. Če primerjamo eno in drugo stran po številčni moči> ni težko opaziti razlike v splošnem borbenem potencialu-saj ta kaže razmerje 2,5:1 v korist Italijanov. 29. ENAJSTA ITALIJANSKA OFENZIVA (od 18. avgusta do 12. septembra 1917) 29. maja. 1917. leta se je končala deseta ofenziva ni Soči, ki ni, kakor smo videli, prinesla italijanskim ar-madam nikakršnega operativnega, še manj pa strateškega uspeha. Italijanski zavezniki, pri katerih je general Cadorna zaprosil za pomoč v divizijah, posebno pa * * * * v artileriji, so jo nekaj časa obljubljali in izpolnitev zavlačevali, potem pa so jo zaradi lastnih potreb odpovedali-In ne samo to. Od Italijanov so zahtevali, naj končno porazijo avstrijsko armado na svoji fronti in tako olajšajo zelo težko stanje zaveznikov na zahodni fronti. Italijansko prebivalstvo je bilo nezadovoljno in razočarane z neuspešno, dolgotrajno vojno, saj je zahtevala že čež milijon človeških življenj. Precej odkrito je izražalo željo po končni zmagi ali pa po častnem miru. čedalje bolj ugašajoča bojna morala vojakov je resno zaskrbela vrhovno komando in tudi zaveznike. Tudi v francoski armadi so se namreč pojavljali podobni znaki. Hkrati i® v avstro - ogrski monarhiji in njeni vojski bilo politično in materialno stanje tako, da so se kazali znaki za notranji polom že ob prvem večjem udarcu in porazu n» bojnem polju. Zaradi ruske revolucije je bilo mogoče pro-nestiti nekaj divizij tudi na italijansko fronto. (Nadaljevanje sledi). PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 17. jullia 1977 ATLETIKA «POKAL GALL» V TRSTU SLOVENSKI ZASTOPNIKI ZADOVOLJILI Bor je osvojil odlično četrto mesto - Levstik je bil šesti, Adria pa dvanajsta - Borovec David Blažina zmagal v metu diska (z osebnim rekordom) . občinskem stadionu «Grezar» bila tekmovanja za pokal «Gall*, p. ®a vsako leto organizira ŠD S. U™' T^ldi letos se je tekmova-J? Uc*eležilo lepo število najmlajših rini V' Slovensko atletiko so zasto-** 7a vsa W naša društva, fabeležili smo nekaj dobrih rezul-tov. v metu diska je zmagal bo-, David Blažina, z novim o-akordom 32.73 m. Med sta-jsimi sta se izkazala tudi Jjor Ko-^rotji v teku na 880 m) in kah)n ^c*li"an* (drugi na zapre- m^®d mlajšimi dečki je izstopal adi dolgoprogaš Robert Soave, ^ v teku na 2.000 m postavil tu-u n?v osebni rekord, silovito je po-' Mdnjih 500 m in premočno J ,apl; Fauste Bonanno je ize-kip'1 sv°j rekord na razdalji 80 m, in f ^ osvojil 5. mesto. Drugo I tr®tje mesto v daljini sta osvojila atleta Bora Poljšak in Langan, Pa sta tekmovala pod svojimi sposobnostmi. , judi deklice so se na splošno dobro uvrstile: v metu diska sta rii.,rov . Nugnes in Montanari zasedli j n tretje mesto. Leticija Soa- in ” Ve je bila v "teku na 1.000 m tretja . ^ s tem tudi izboljšala osebni 5. Fausto Bonanno (Adria) 11”9 Daljina: 1. Aquilante (CSI) 4,48 m 2. David Poljšak (Bor) 4,37 mi 12. Kristina Guštin (Levstik) 1. Cossovel (CSI) 5. Nadia Menegetti (Levstik) 3. Alojz Langan (Bor) 3,98 m 80 m zapreke: 1. Zarotti (CSI) 14”9 2. Aleksander Lucchini (Bor) 16"9 Krogla: ^ 1. Ruzzier (S. Giacomo) 8,14 m 3. Pavel Vidoni (Levstik) 7,07 m 6. Romano Nugnes (Bor) 5,05 m 2.000 m: 1. Robert Soave (Levstik) 7’19”4 5. Peter Paoli (Bor) 8 03”2 DEKLICE A Višina: 1. Zogoni (Edera) 1,48 m 4. Rosanna Paoli (Bor) 1,10 m Disk: 1. Purkandhofer (Edera) 20,52 m 2. Giovanna Nugnes (Bor) 19,06 m 3. Alessandra Montanari (Bor) 17,00 m 1.000 m: 1. Conti (Chiarbola) 3'?4'’8 3. leticija Soave (Levstik) 3'56”8 DEKLICE B 60 m: 8”6 9”0 9"4 Andreina Menegetti (Levstik) 9”9 22. Tamara Petaros (Bor) 9”9 23. Gabrijela Mastronuzzi (Bor) 10”0 24. Gabrijela Daneu (Levstik) 10”3 60 m zapreke: 1. Marando'a (SGT) 12”0 2. Valnea Cibic (Levstik) 12"1 4. Karmen Menegatti (Levstik) 12”3 Krogla: 1. Marino (S. Giacomo) 8,98 m 7. Sandra Guštin (Levstik) 5,72 m Daljina: 1. Furlani (Edera) 4.93 m 3. Klara Štefani (Levstik) 3,63 m EKIPNA LESTVICA 1. CSI Trst 189 2. Edera Trst 3. S. Giacomo 4. Bor 44 6. Levstik 27 12. Adria 2 Ruzzier KOŠARKA MEDNARODNI TURNIR V GRADEZU Derbi goriškemu Pagnossinu Goričani so namreč premagali tržaški Hurlingham - Reški Kvarncr presenetil V d-ugem dnevu košarkarskega turnirja v Gradežu je Pagnossin po pričakovanju premagal Hurlingham, medtem ko je Kvarner prijetno presenetil z zmago nad torinsko ekipo Chinamartin:. Kvarner - Chinamartlni 87:68 (35:40) KVARNER: Stojanovič (0:3), Bolf, Sagadin 8 (2:3), Miličevič 19 (5:11), Maslak 5 (1:2), Grabovac 16, Erce-govič 9 (5:12), Pilepič 14 (2:2), Jugo 16, Klobučar, Rebek. Trener: Rimač. CHINAMARTINI: Paleari, Kirk-land 2 (2:3), Florio 6 (2:3), Barbie-ri 2, Mina 21 (3:4), Card 8 (4:6), Coder 16 (4:9), Ftoretti (0:4), Ma-rietta 7 (3:3), Benatti, Cervino 5 (1:1), Medeot. Trener: Magnano. SODNIKA: Mogorovich in Strissia iz Trsta PROSTI METI: Kvarner 15:33, Chinamartini 19:33. PON: Ercegovič. S požrtvovalno igro je Kvamer-ju uspelo premagati nasprotnika, ki je v svojih vrstah uvrščal kar štiri Američane. Rečani so odločili tekmo v svojo korist v začetku drugega kord za 8 sekund. Nadia Menegat v J® Prav tako popravila svoj naj-tek - dosežek v teku na 80 m. V ku čez ovire sta tokrat prvič star-'. alnea Cibic in Karmen Mene-JL/“• za obe je dosežen obetajoč Jxbat. Zabeležiti moramo še tretje laki E'are Štefani v daljini, od nje nko pričakujemo kaj kmalu rezul-Lptoko 4 m. in C- skuPni lestvici za pokal «Pina _ , ‘ordano Gali* je premočno zrnati a ekipa CSI, Bor je zasedel četr-n\esb>, Levstik je bil šesti, Adria pa dvanajsta. IZIDI Disk: DECKI A J- David Blažina (Bor) 32,73 m w m: SeUan (CUS) 9”6 *v’ -Igor Korošec (Bor) 9”8 Aljina: \ Furlani (CSI) 6,22 m b Diego Batič (Adria) 3,36 m Pl zapreke: , Comuzzi (S. Giacomo) 15”6 4 Stefan Schillani (Bor) 16” ,n DEČKI B »o m; l- Geletti (CSI) 10”8 ................m,, ■mu, iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiMiiiiiiii mitu......iiiuiiiiiiiiiiiiiiuum.................................. polčasa ,ko so s hitrimi protinapadi ter agresivno presing obrambo povsem zmedli nasprotnike. Turin-čani so zaigrali daleč pod lastnimi posebnostmi, predvsem se je v e-kipd poznala neuigranost. Najboljši so bili Grahovec, Pilepič in Jugo ter Mina. Pagnossin - Hurlingham 90:83 (60:40) PAGNOSSIN: Savio 22 (6:14), Furlan, Golob, Johnson 18 (0:3), Gre-gorat, Ardessi 8 (2:3), Fortunato 11 (3:4), Turello, Flebus 21 (3:3), Pun-tin, Bruni 10 (0:3). Trener: Ben-venuti. HURLINGHAM: Forza 4, Ritossa 4, Meneghel 8 (2:4), Bristovv 21 (3:11), Oberman 26 (10:14), Avon 2, Scolini 6 (4:4). Trener: Petazzi. SODNIKA: Verh iz Trste in Gor-lato iz Vidma. PROSTI METI: Pagnossin 14:30, Hurlingham 21:38. PON: Bristow, Ardessi, Johnson, Forza in Fortunato. Z odličnim prvim polčasom si je Pagnossin zagotovil derbi s tržaškim Hurlinghamom. Prvi del je bil namreč pravi samogovor Goričanov, ki so z izvrstnimi Saviom, Fortunatom ter Američanom Johnsonom z neverjetno lahkoto uhajali proti košu. V drugem delu se je tekma razživela, saj so Tržačani, po zaslugi Obermana, skoraj dohiteli nasprotnika. Prav tedaj pa je Flebus nekajkrat zanesljivo zadel in zagoto vil zmago svoji ekipi. Marko Plavalci na startu v novem bazenu na Rojcah v Gorici na tradicionalnem plavalnem troboju med Slovenijo, Koroško in F-JK ^ANINSTVO OB ROBU LETOŠNJE SEZONE HITI KORAKA BREZ PREMISLEKA V 2e v začetku vzpona mislite na to, kakšen utegne biti konec ^ted tednom smo nekaj več spregovorili o nevarnostih v gorah. Da-es Pa bomo pisali o osnovi gibanja Sorah, ki je seveda hoja. Hoja po planinah .Hoja je naš najosnovnejši način Sbanja, vendar še zdaleč ne samo • če bi prešteli vse korake, ki jih ."Pravimo v enem dnevu (zadnje ,ase žal vse manj), tednu ali le-,.’ p> dobili izredno visoke številke. J.udio ho ’ mo od prvega leta staro-' Pa vse do konca dni. Hoja nam Ustavlja najpomembnejšo telesno tiv V ž*vljenju. Le neprestana ak-£..nost nam ohranja telo zdravo in s *? ter fiziološko sposobno. Pri hojii J^^uje skoraj šestdeset večjih in j^njših mišic. Hoja posameznika ka-t njegovo razpoloženje, značaj, te-Pripravljenost in omiko. ,xia Po planinah bo za nas tem ntevnejša, čim bolj smo se v vsak-*n.]em življenju oddaljili od narav-..8a okolja, in to še predvsem me-,■a”'- Hoja v planinah ni le inten-a«J-ša, ampak nas vodi do lepot , ^krnieno na.ravp ki io bomo tem v..-njene narave, ki jo bomo tem u 1 sproščeno doživljali, čim bolj - mb vajeni hoje, dobro telesno pri- avljonj oziroma trenirani. Hoja naj >ahkotna, sproščena in enakomer tj(l “rez odvečnih gibov. Stopamo Jri vsem podplatu, tako da se najprej Ptemo na yyel0 in nat0 odrinemo s sb. Izrazito sukanje v bokih je roke naj se gibajo sproščeni. , pala postavljamo vzporedno, nik-i nai Ho primerno naraven in . *akor ne predolg. Enakomerna ho-p) asfaltu in cementu ali trdem , stiščp utruja noge neprimerno bolj žah Stczc P° travnikih. Tla na ste-zir s° Prožna in se pod nogami, o-nj.,0rria našo težo vdajajo, zato noge n_ 0 tako sunkovito obremenjene kot S1 a*faltu, ali makadamu. Zato se n,, niih izogibamo in hodimo rajši prežah. Drt.|i1V?penian.iu nai ne bodo koraki skr-° •*’ ker se tete dvigamo z bolj Veliv*01’ ko'en'- i’1 J® f8*18 Hoja lo ,1 l bolj utrudljiva in zahteva ze-); aobro treniranošt. Stopala postav-nip0 ua vso površino. S prsti zad-se odrivamo do kraja, da ga pomagamo nogi, ki se dvi-v?.^estop je za noge napornejši kot ko*”1’ ’n ga je navadno največ na Turk0 izleta' ko smo že utrujeni' str>. * 1sest°Pati je potrebno na cela Pih nai botj° v vseb sk'e‘ 2goi Su .Prožne da ne stopamo pretrdo. - ^ korakov uravnavamo z bo^i ri)ji del telesa naj bo rahlo li??n.ien naprej, tako da vse telo kot vzmet. Svet, po katerem heluie Zaj'm° v gorah, je zelo različen. TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA g vi H TOBORNIŠKI KOLEDARČEK Julij Julija 1923 je bil v Sloveniji prvi skavtski tabor. Taborih je okrog 60 članov. Julija 1925 je bil v dolini Kamniške Bistrice prvi gozdovniški tabor s 30 udeleženci. Tabor je bil še pred uradno ustanovitvijo gozdov-niške organizacije v Sloveniji. Treba je dodati, da sta v stari Jugoslaviji obstajali dve organizaciji: skavtska in gozdovniška. V juliju 1952 so se slovenski taborniki prvič udeležili s 45 člani nekega mednarodnega tabora. Bili so v taboru Rdečih sokolov Avstrije ob Millstattskem jezeru. Julija 1953 je bil prvi tabor bratstva in enotnosti ob Ohridskem jezeru. Na njem so sodelovali taborniki iz Makedonije, Srbije in Slovenije. V juliju 1957 so rečniki (t.j. tabor- EVIAN -r Mij* 1977 V. KORČNOJ — L. POLUGAJEVSKI Angleška otvoritev 1. partija dvoboja l.c4 SjB 2.Sc3 e6 3.S/3 b6 4.e4 Kocčnoj ne želi nadaljevati s 4.d4 Lb7 5.Dc2, ki vodi v damino indijsko obrambo, ki je zu;xt na repertoarju številnih velemojstrov. 4...Vol 5.Ld3 c5 6.e5 Sg4 7.h3 Lj3: 8.D/3: Se5: Za črnega ni bilo druge izbire. Po zamenjavi belopolnega lovca S' je odločil za žrtev kvartete in skuša izkoristiti nezanesljiv položaj belega kralja v središču šahovnice. 9.Da8: Sd3:+ 10.Ke2 S/4+ U.Kfl Sc6 12.Dd8: + KdS: 13.b3 Sd3 Po zamenjavi dam so črne figure bolj aktivne, vendar pa Korčnoj v nadaljevanju z menjavami poenostavlja pozicijo. 14.h4 Lel 15.TU3 Sel: 16.Tcl: h5 17.TA1 a6 18.a3 Kc7 19.Se2 Lf6 Črni lovec odlično kontrolira črna polja na šahovrvci in beli ga poizkuša na vsak način zamenjati za svojega skakača. 20.Tbl b5 2l.Sc3 Tb8 22.cb5 ab5 23.Se4 Ld4 24.Tcl Ta8 25.Sc5: Ta3: 26.Td3 e5 roke. PRI SMUČARSKEM KLIBU DEVIN POLEG SMUČANJA NOGOMET PO ZAKLJUČENI «B0RZb JUVENTUS ŠE MOČNEJŠI Tadi planinski odsek SK Devin bo v najkrajšem času priredil izlete v planine Odkupil je Fanno in Virdisa - Milanska kluba pomladila svoje vrste Nogometna borza se je uradno zaključila. čeprav ta definicija ni nogometašem najbolj pogodu, so vendarle pod tem nazivom tudi letos krožile ogromne vsote denarja. Milijarde so tu obeajna stvar. Letošnji prvak Juventus je po mnenju izvedencev odkupil enega izmed najbolj perspektivnm nogometašev Cagliariju: Virdisa. 900 milijonov, plus delno last nekaterih igralcev je sardinski klub vprašal in tudi dobil. «Zlati vrh* italijanskega nogometa, ki ga predstavljata Pruzzo in No-vellino, je ostal nedotaknjen. Dve milijardi je preveč tudi za najpre-možnejše nogometne družbe. Oba milanska kluba sta prav teko uspešno zaključila pogajanja. Milan je pomladil moštvo in vključil v izbrano vrsto nogometaše kot so Buriani in Tosetto. Vrnil se je tudi Antonelli. ki je v prejšnji sezoni igral pri Monzi. Novi možj Interja pa so Al-tobelli, Scanzteni in Acanfora. Brescia je za Altobellija prejela od Interja kar čedno vvsoto: igralec je bil kvotiran nad milijardo lir. Po eno pogodbo sta zaključila tudi Na-poti in Fiorentina. Lazio si je zagotovil Boccolinija, ki je v tej sezoni nastopal za Catanzaro. V zameno je to društvo dobilo Renza Rossija. Drugi rimski klub je ostal praktično nedotaknjen. Pomladil bo svo- je vrste s pomočjo nekaterih nogometašev z mladinskih ekip. Pogodb je bilo mnogo, nekatere so bile sklenjene v okviru dolgoročnih načrtov, druge pa ne. Tu je primer Juven-tusa, ki je sedaj nov lastnik Virdisa in Fanne. Ta dva nogometaša pa verjetno bosta le malo igrala že to sezono v prvi ekipi, saj bosta le rezervi Boninsegne in Causia. Klub, ki si lahko dovoli potrošnjo 900 milijonov za rezervo, očitno nima finančnih težav. Nogometaši pa si medtem prizadevajo, «da bi dosegli čimvrčjo 'rora-lizacijo te nogometne borze*. Nočejo pač, da se o njih govori kot o kaki živini. V tem smislu so dosegli že svoj prvi uspeh. Vse pogodbe mdra ja biti namreč sklenjene v urad h nogometne zveze v Milanu, ali v Covercianu. Baje so se med to nogometno borzo že našli prvi kršitelji . . . GUAYAQUIL, 16. - Na svoji turneji po Južni Ameriki je nogometna reprezentanca NDR igrala neodločeno brez gola z ekvadorsko ekipo EmClec. • » * KAIRO, 16. - V kvalifikacijskem srečanju za nogometno SP je Egipt premagal Zambijo 2 2:0 (1:0). Kot že napovedano, so se v sredo, 13. t.m., sestali novoizvoljeni člani SK Devin, da si porazdelijo funkcije. Nov odbor je tako sestavljen: Predsednik: Janko Gruden. Podpredsednik: Lucijan Sosič. Tajnik: Franko Širca. Gospodar: Stanislav Gruden. Odbornik za planinstvo: Boris Škrk- Predsednik nadzornega odbora je Boris Širca; člana pa Žarko Fučka in Karlo Škerlavaj. Takoj po sestavi novega odbora se je začela plodna debata na osnovi smernic in nasvetov, ki so jih nakazali na občnem zboru. Iz te debate povzemamo najpomembnejše točke. V novi sezoni bo SK Devin gojil alpsko in nordijsko smučanje. Za ti panogi sta potrebna izkušena smučarska učitelja. Kraj nedeljskih treningov naj bi bil v glavnem v Ovčji vasi. Vsi atleti SK Devin bodo imeli pravico, da se udeležijo tekmovanj. V ta namen se bo klub uradno vpisal v vsedržavno smučarsko organizacijo FISI. Seveda bo društvo tudi poskrbelo za srečanja z d"uštvi iz matične domovine. Odbor niki so že na delu, da bi si čimprej priskrbeli smučarska učitelja, ki bo sla skozi celo sezono vodila naše mlade smučarje. Druga zelo važna točka tega prvega sestanka Je bilo »planinstvo*. Na željo članov, predvsem pa prijateljev in simpatizerjev, je vodstvo «pretreslo» planinski problem in je ugotovilo, da se na zahodnem Krasu nobeno društvo ne ukvarja z njim. Z veseljem je sprejelo v svojo sredo izkušene planince in z njihovo pomočjo sklenilo odpraviti to vrzel, s tem, da je ustanovilo novo sekcijo: planinsko! V najkrajšem času bo SK Devin - Planinski odsek — organizira! prve izlet-' v planine. Seveda bodo ture enodnevne in zelo lahke, teko da se jih bo lahko ude ležil tudi tisti, ki je o planinah samo bral ali kaj slišal o njih. . Govorili so tudi o šoli in so ugo tovili, da so doslej bili stiki s šolo le občasni. Novo vodstvo si želi, da bi prišlo dj tesnejšega in plodnejšega sodelovanja, zato bo pozitivno pozdravilo vsako morebitno srečanje z ravnateljstvi in s sveti staršev. Od boni1 ki so se dogovorili, da bodo vzpostavili tesnejše stike z ZSšr'I in ga sproti obveščali o programih, na menih in delovanju, ki jih bo vodstvo izdelalo na bodočih sejali. Glede sodelovanja so si bili vsi edini, da -i bilo zelo umestno, da bi se tako sodelovanje, og. informiranje razvilo med vsemi Slovenskimi klubi (društvi) in ZSŠDI naj bi bilo tisto, ki bi tem društvom priskočilo na pomoč, ko bi se slednja srečala z najrazličnejšimi težavami. Franko Širca Polugajevski se zelo uspešno bra ni in ne dovoli belim trdnjavam, da prodreta v črni tabor. 27.j4 d6 28.Se4 Kd7 29.fe5 Le5: 30.Sg5 Sb4 31.T/3 /6 32.S/7 Ld4 Še enkrat se pokaže, da je črni lovec najbolj gibljiva figura v črnem obrambnem položaiu in da beli nima možnosti vdora na črno polov co. 33.Tg3 15 34.Ke2 L/6 35.Sc5 Sc6 36.Kdl Sd4 37.Tgc3 Ta7 38.S/3 Se6 39.Tc8 Korčnoju je uspelo zasesti c linijo, venda. pa je pri tem izgubil kmeta na b3. Nadaljevanje pp."tije pokaže, da je bila taka odločitev pravilna. 39.. .Ta3 40.Tb8 Tb3: 41.Tb7 Kd8 To je bila kuvertirana poteza. Polugajevski je slabo analiziral položaj in že naslednji odgovor belega ga ie postavil pred težke probleme. 42.Sg5 Lg5: 43.hg5 Tb4 44.n6 Tg4 45.Tal Sc7 46.Ta7 Tc4 Črni ni uspel osvojiti g kmete, ker je bil kralj v nevarnosti. Odsotnost črnega lovca ima odločilne posledice za črno pozicijo. 47.d3 Tc3 48.KČ2 Tc5 49.Tb8+ Ke7 5O.Tc8 Kd7 51.Tg8 Ke6 52.Tg7: Odstranjena je zadnja ovira za napredovanje belega kmeta. Črni nima več deb-e obrambe. 52.. .5d5 53.Tgf7 Tc8 54.gl Tg8 55.g3 b4 56.Tj8 S/6 57.Kc2 h4 58.gh4 /4 59.h5 /3 BOM in črni se vda. Prosta kmeta prodirata k osmi vrsti in se bosta spremenila v damo! - Komentar: SILVO KOVAČ niki, ki deluje ob rekah) iz Vojvodine izvedli eno izmed največjih reč-niških akcij. Skoraj mesec dni so bili na plovbi na Donavi od Regensburga do Novega Sada. Prepluli so 1200 km dolgo pot. V juliju 1957 je Z veza tabornikov Slovenije ustanovila svojo stalno gozdno šolo na Naklovi glavi v Bohinju. Tretji zlet Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) je bil od 29. junija do 3. julija 1955, v Ljubljani. Posvečen je bil desetletnici osvoboditve in petdesetletnici delovanja ZTS. Udeležilo se ga je 1200 članov. Šesti zlet Zveze tabornikov Jugoslavije je bil od 1. do 11. julija 1975 na Petrov» gori na Hrvaškem. Na zletu je bilo 5.700 članov. Od 2. do 28. julija je na mladinski delovni akciji Sutjeska sodelovala tudi delovna brigada Z TJ pod i-menom Zelengora. Brigado je sestavljalo 110 članov iz vseh republiških zvez. Tretji zlet taborn:’ iv Jugoslavije je bil izveden koi 1Joletna akcija v počastitev dvajsetletnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter dvajsetletnice delovanja jugoslovanske taborniške organizacije. Višek akcije je bil skupni tabor od 2. do 6. julija 1961, pod imenom U-žička republika. Četrti zlet tabornikov Jugoslavije je bil od 2. do 12. julija 1966, na Fruški gori pod neslom Bratstvo in enotnost. Sodelovalo je okrog 10.000 članov. To je bila doslej sploh največja taborniška akcija v Jugoslaviji, Peti zlet Z TJ je bil od 2. do 12. julija 1970 na Lescah pri Bledu, s posebnim naseljem za medvedke in čebelice v Poljčah pri Begunjah. Na zletu je sodelovalo nekaj čez 5000 članov. Kot gostje so bili na njem poljski harcerji, romunski pionirji ter Rdeči sokoli iz Avstrije, Zahodne Nemčije. Belgije in Švice. V počastitev Dneva borca — 4. julija je bilo v letu 1959 prvič izvedeno zvezno tekmovanje za prvenstvo Z TJ v orientacijskem teku pod imenom Centralno orientacijsko tekmovanje — COT. Bilo je od 1. do 4. julija, .a Kadinjači, v Srbiji. To tekmovanje poteka od takrat vsako leto. a se je kasneje programsko razširilo v orientacijsko ■ partizansko tekmovanje. MILAN, 16. — Spored nogometnih prvenstev A in B italijanskih nogometnih lig bodo objavili v torek, 19. julija. DOMAČI ŠPORT Krunoslav Hulak prt‘d lepim uspehom V predzadnjem kolu tradicionalnega turnirja IBM v Amsterdamu je med drugim argentinski velemojster Quinteros premagal Adorjana; vodeči, mladi angleški velemojster Miles italijana Tataia, medtem ko so Donner, Torre, Kavalek ter Tim man remizirali. Edini jugoslovanski predstavnik, velemojster Krunoslav Hulak je svojo partijo z Bohmom, v kateri je imel bele figure, prekinil. SKUPNA LESTVICA Miles 9,5 točk; Liberzon 8,5 (1 prekinjena partija); Kavalek 8,5; Torre 8, Hulak 7,5 (3); Sososko 7,5: Donner, Timman, Panno in Ree 7; Quinteros 6 (1); VVijgerden 6; Tataj 5,5; Reshevsky in Adorjan 5; Bohm 4 (1). Hulak je z izvrstno igro, na izredno močnem turnirju, pred svojim življenjskim uspehom. Res ima celi dve točki manj od vodečega Milesa, vendar pa ima kar tri prekinjene partije, v katerih ima dobre možnosti za uspeh. Italijanski mednarodni mojster Tatai igra na svoji običajni ravni. D. J KOŠARKA Snaidero; Mulleny VIDEM, 16. — Novi trener košarkarskega prvoligaša Snaidera je A-meričan John Mulleny. Kot je znano, bodo Videmčani letos igrah v prvenstvu A 2 lige. DANES NEDELJA, 17. julija 1977 KOLESARSTVO VETERANI 10.00 v Dolini Nastopa tudi Adria JADRANJE 10.00 v Sesljanskem zalivu Društvena regata SPK Čupa OBVESTILA SZ Bor Odbojka za vse. Pod tem geslom je Športno združenje Bor sklenilo organizirati vsak četrtek (v poletnih mesecih) rekreacijski večer za vse ljubitelje odbojke, za aktivne in neaktivne odbojkarje, na sploh za vse, ki bi se želeli enkrat tedensko pošleno spotiti. Telovadnica ho na razpolago že jutri, 14. julija, od 20. ure dalje. • » • Kotalkarski tečaj’ za začetnike ŠD Polet prireja za začetnike kotalkarski točaj, ki se bo začel v ponedeljek, 18. t.m., na ploščadi na dvorišču Prosvetnega doma na I Opčinah. Tečaja se lahko udeležijo otroci obeh spolov v starosti od 5. do 8. leta. Podrobnejše informacije in vpisovanje pred začetkom kotalkar-ske revije, ki bo od pelka do nedelje na velikem kotalkališču na Opčinah. Uredništvo, uprava, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 7948 38 79S8 23 7814 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 * 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revije «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS . 61000 Hublja«. Poštni takoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8 17. julija 1977 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da* lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško i|> ■ goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku r>n upravi Iz vseh drug'11 pokrajin Italije pri SPI. i 1 Član italijanskejril »zdaja^^^ZTr zveze časopisnih lfll in tiska f ^ Trst založnikov FIEG ^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel E PORT ŠPORT ŠPORT TENIS DAVISOV POKAL Italija že uvrščena v finale B skupine Proti Švedski namreč že vodi s 3:0 BAASTAD, 16. — Italija si je že po drugem dnevu mednarodnega teniškega srečanja za Davisov pokal proti Švedski zagotovila vstop v finale B skupine, saj je zmagala danes tudi v srečanju dvojic in tako že vodi s 3:0. Zadnji srečanji posameznikov bosta tako zgolj formalnost, ki na končni izid tega srečanja ne moreta več vplivati. Panatta in Bertolucci sta premagala Norberga in Norbacka s 6:3, 6:3. 3:6 in 6:4. Jutri bo Panatta igral z Norber-gom, Barazzutti pa z Andressonom. V naslednjem kolu bo Italija igrala z zmagovalcem dvoboja Španija -Madžarska. To srečanje bo na sporedu v zadnjih dneh tega meseca. 12. 13. 14. AVTOMOBILIZEM VELIKA NAGRADA ANGLIJE Huni najhilirjši na domači progi SILVERSTONE, 16. — Lestvica mednarodnega avtomobilskega tekmovanja formule 1 za VN Anglije v Silverstonu je taka: 1. Hunt (VB) »mclaren* 1.31’46”06 s p.h. 209,740 km na uro 2. Niki Lauda (Avstrija) »ferrari* 1 32’04”37 3. Nilsšvn (Švedska) «JPS-lotus» 1.32’05”63 4. Mass (Zah. Nemčija) »mclaren* 1.32'33”82 5. Stuck (Zah. Nemčija) »brabham* 1.32'57”79 6. Laffite (Fr.) «ligier» 1 krog 7. Jones (Avstralija) «shadow» 1 8. Brambilla (Italija) »surtees* 2 9. Jarrier (Francija) »penske* 2 10. Neve (Belgija) «march» 3 11. Villeneuve (Kan.) »mclaren* 3 1. 2. 2. 4. 5. 6. 7. 8. 8. 10. 11. 12. 12. 14. 14. 16. Schuppan (Avstral.) »surtees* 3 Lunger (ZDA) «mclaren) 4 Reutemann (Arg.) «ferrari» 5 Lestvica za SP je zdaj po de- setih vožnjah naslednja: Niki Lauda (Av.) 39 Jody Scheckter (J. Af.) 32 Mario Andretti (ZDA) 32 Reutemann (Arg.) 28 Hunt (VB) 22 Nilsson (Šve.) 201 Mass (ZRN) 17 Depailler (Fr.) 10 Laffite (Fr.) - 10 Watson (Irska) 9 Fittipaldi (Braz.) 8 Peterson (Šve.) 4 Stuck (ZRN) 4 Brambilla (It.) 3 Jones (Avstralija) 3 Regazzoni (Švi.) 1 Še danes v Repnu praznik terana FIRENCE, 16. — Na mednarodnem mladinskem plavalnem srečanju v Firencah vodi po prvem dnevu Vzh. Nemčija proti Italiji s 103:61. V okviru tega srečanja je postavil Nania nov absolutni italijanski rekord na 200 m mešano s časom 2'L2”8. Prejšnji rekord je pripadal Barelliju s časom 2’12”98. Veterani Primorja se zahvaljujejo vsem tistim, ki so prispevali s prispevki za »Memorial Pertot*: Albinu Malalanu, Silvanu De Lenardu, Nicoli Chiattiju, Miri Sednfiak, Uči Sedmak, Mirandi Blažon, Adi Verša, Vandi Starc. Brunu Rebuli, Nadji Rupel, Marinu Luk-ši, Žarku Racetu, Milošu Ma-jovskemu, Društveni gostilni Kontovel, Društveni gostilni Prosek, ŠD Kontovel ih agenciji Lloyd Adriatico z Opčin. HHMMMlIHMIUHItHHIMIHIIIIIHIIIIIMMHHMIIIf MHIMMMHf IIIIIIIIIHHIIHHIIIMHIIHIIHHIIIHHIHIIMIIIItnilMI KOLESARSTVO 14. ETAPA «T0URA» Tudi v Alpah zgolj «turizem» Etapo je osvojil Francoz Quillen, skupna lestvica pa je brez bistvenih sprememb THONON LES BAINS, 16. - Niti 14 etapa ni prinesla bistvene spremembe na skupni lestvici »Toura*. To bi morala biti prva odločilna etapa te dirke, saj so tekmovalci zavili v Alpe, toda favoriti so mirno dopustih nenevarnemu Quilfenu, da je pobegnil že v začetnih kilometrih, nato pa so se predali »turistični* vožnji. Etapna lestvica: 1. Quilfen (Fr.), ki je prevozil 230 km dolgo progo v 6.15'46” s p.h. .‘16,725 km na uro I. Esclassan (Fr.) zaost. 3'14” nato pa so sledili v njegovem Č8SU! S. Thurau (ZRN) 4. De Cauvver (Bel.) 5. Santambrogio (It.) 6. Thaler (ZRN) 7. Merckx (Bel.) 8. Orion (Fr.) 9. Kuiper (Niz.) 10. Bossis (Fr.) Skupna lestvica: 1. D. Thurau (ZRN) 84 30’20' 2. Merckx (Bel.) 51” 3. Thevenet (Fr.) 1'22” 4. Kuipsr (Niz.) 1'40” 5 Meslet (Fr.) 2’09” 6. Van Impe (Bel.) 2T5" 7. Laurent (Fr.) 2'52” 8. Villemiane (Fr.) 2'53” 9. Galdos (Šp ) 3*02" 10. Zoetemelk (Niz.) 3'40” sprotnike, tj. bivše državne reprezentante in bivše amaterje. Daljše poročilo o dirki bomo objavili v torkovi številki. R. Pečar V Repnu se je včeraj nadaljevala 15. razstava terana, ki se je začela v petek. Ugodno vreme je privabilo na trg v Repnu, kjer razstavlja svojo črnino 16 vinogradnikov iz repen-tabrske občine, veliko število obiskovalcev. V kulturnem delu programa je nastopil harmonikarski orkester podružnice Glasbene matice s Proseka, v katerem igrajo tudi gojenci iz repentabrske godbe. Zvečer je za prijetno vzdušje poskrbel ansambel «Pomlad». Tradicionalna razstava terana ce bo zaključila danes. Kioske bodo odprli ob 17. uri, zvečer pa bo igral za ples ansambel Lojzeta Furlana iz Saleža. (Na sliki: posnetek odprtja letošnje razstave v Kraški hiši). Danes zaključek pokrajinskega festivala l nita in Dela Predzadnji dan pokrajinskega festivala Unita in Dela, ki ga v velesejemskih' prostorih pri Monte- bellu prireja tržaška federacija KPI, je potekal v znamenju številnega obiska ljudi in mnogih kulturnih in političnih manifestacij. Osrednja točka včerajšnjega dne je bila razprava o zaposlitvi mla dine, v katero so posegli docentka delovnega prava na tržaški univerzi Cecilia Assanti, deželni taj nik ZKMI Giovanni Zanolin in sin- V DOLU PRI LJUBLJANI VERGINELLA JE ZMAGAL /čeraj v jutranjih urah je bilo v lu pri Ljubljani veliko mednarod kolesarsko tekmovanje, katere-so se udeležili tudi predstavniki ijerske Adrie. Dirke so bile orga-irane ob 50-letnici ustanovitve lesarskega društva D°1 in ob 50 niči prve kolesarske dirke v Dolu I Ljubljani. Za Adrio so nastopili š^stnaistih, in sicer v kategorijah teranov, mlajših in starejših mla icev in v kategoriji turistov. (led veterani so lonjerski kolesar osvojili poleg prvega m“sta tudi ipno zrnato. Zmagal je Silvio Ver-iel'a, medtem ko so hili ostali kolarji uvrščeni med pijvih deset. V kategoriji mleiših mladincev so ljerski fantje nastopali v treh. Irezali so se odlično, saj so bili dno v vodstvu in so le v zaključ i metrih popustili. Prav tako so v treh nastopali med irejšimi mladinci, kjer sc v hudi nkurenci zasedli dobro mesto med rimi desetimi. V kategoriji turistov so nastopali Itirih in niso razočarali, saj so leli proti sebi izredno močne na- ATLETIKA Polfinale evropskega pokala Fo pmm dnevu Italija tretja Na mednarodnem atletskem tekmovanju za evropski pokal je stanje v polfinalnih moških skupinah po prvem dnevu naslednje: v ATENAH: 1. Vzhodna Nemčija 63 2. Češkoslovaška 59 3. Italija 58 4. Finska 48 5. Madžarska 47 6. Grčija 37 7. Nizozemska 28 8. Danska 19 v LONDONU: 1. Sovjetska zveza 60 2. Anglija In Francija 60 4. Švica 48 5. Belgija 45 6. Jugoslavija 41 7. Avstrija in Irska 22 v VARŠAVI: 1. Zahodna Nemčija 72 2. Poljska 69 3. Bolgarija 49 4. Romunija 48 5. Norveška 35 6. Švedska 33 7. Španija 32 8. Portugalska 20 V ženskem polfinalu sta se v Stuttgartu Poljska in Zah. Nemčija uvrstili v finale. Lestvica tega polfinala je namreč taka: 1. Poljska 100 2. Zah Nemčija 92 3. Madžarska 77 4. Češkoslovaška 65 5. Belgija 63 6. švedska 59 7. Norveška 45 8. Španija 36 dikalist CGIL Roberto Treu. Poleg tega je bilo na sporedu še srečanje. na katerem so obravnavali izkušnje animacije z otroci in predavanje. ki ga je priredila Zveza italijanskih žena. Kulturni program je vseboval nastop kriškega pevskega zbora Vesna in recital znanega tržaškega filmskega igralca Maria Ma ranzane. Danes dopoldne bo šahovska si multanka. Popoldne bo nastopila godba na pihala »Naša sloga* iz Bobičev ari Umagu. Na zaključnem političnem zborovanju, ki bc ob 20.30, bodo govorili tajnik tržaške federacije KPI Gtorgio Ros setti. Boris Iskra in član vsedr žavnega vodstva KPI ter glavni urednik «L’Unita» Alfredo Reich-lin. Zvečer bosta nastopila orkes ter Piera Ragnija in oktet iz Nove Gorice. Še nepojasnjeni vzroki požara Iz še nepojasnjenih vzrokov je včeraj zvečer okrog 20.30 izbruhnil požar v stanovanju v Ul. Puccini 72, kjer prebiva 28 letna Marisa Cherin por. Patti. Gasilci, ki so nemudoma prehiteli na kraj, so morali najprej s silo odpreti vhodna vrata stanovanja kjer sta v spalni sobi goreli dve blazini, ob njih pa je stala lastnica stanovajna. ženska, kot je sama potem povedala preiskovalcem, je zaužila več spal nih tablet, ni pa znala ali hotela obrazložiti kako si je povzročila rane, ki jih je imela na obrazu in po rokah. Zaradi tega so jo sprejeli v tržaško bolnišnico s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Preiskovalci so uvedli preiskavo, da bi ugotovili točne vzroke požara in če se je Pattijeva sama ranila ali pa če jo je kdo do krvi pretepel. Operno petje v Vili Manin Od 1. do 6. avgusta bo v isti, vili mednarodni pevski natečaj. 6. avgusta pa bo zaključni koncert, na katerem bodo nastopili finalisti pevskega natečaja. Spremljal jih bo bolgarski državni orkester, ki ga vodi Borislav Ivanov in ki bo izvajal še simfoniji iz Bellinijeve opere Norma in iz Verdijeve Vespri Siciliani. Častna gosta prireditve bosta orkester Pro Musiča iz Beograda in *Wienersangerknaben z Dunaja, ki bosta nastopila 4. avgusta. V Vili Manin pri Passarianu bp od jutri, 18. julija, do sobote, 30. julija, izpopolnjevalni tečaj za operne pevce. Tečaj, ki ga prireja Mednarodni center za Vivaldijeve študije, bo vodil svetovno znani operni pevec Mario Del Monaco. Med tečajem bodo udeleženci predvsem izpopolnili podajanje vlog iz oper Otello, Lucia di Lammermur, Moč usode, Mada-me Butterflg, Tosca, Cavalleria ru-sticana in 1 pagliacci. Pevec Branduardi na Gradu sv. Justa Avtoiiurmna letoviščarska in turistična ustanova priredi v četrtek, 21. julija na Gradu sv. Justa «International show», ki bo gotovo privabil veliko število mladih. Osrednja zvezda bogatega sporeda bo brez dvoma znani itaijanski kantautor Angelo Branduardi, ki bo zapel petnajst novejših popevk. Predprodaja vstopnic bo od jutri naprej v Pasaži Protti. SFZANSKA OBČINA OBOGATENA SE ZA EN OBJEKT DANES ODPRTJE NO VE VETERINARSKE POSTAJE V petek so odprli novo pršutarno podjetja Kras Sežana V Sežani bodo danes ob 11. uri odprli novo veterinarsko postajo. Sežanska občina bo s tem obogatena še za en objekt, kar se bo gotovo poznalo pri njenem gospodarskem in predvsem kmetijskem razvoju. Novo postajo so začeli graditi v drugi polovici lanskega leta in to izkliučno z lastnimi prihranki ter s pomočjo sklada za pospeševanje kmetijstva SO Sežana. Prostori novega objekta merijo 230 k v. metrov, izmed katerih je 110 namenjenih poslovnim prostorom, ostalih 120 pa zavzema ambulanta. Osebje veterinarske postaje sestavlja 5 veterinarjev, 2 osemenjevalca, upravnik in računovodja. Nov veterinarski objekt je bil za sežansko območje prepotreben, saj bo omogočil veterinarjem še bolj uspešno delovanje. Sicer pa so živinozdravniki iz sežanske postaje že lani opravili na svojem področju res veliko dela in želi tudi mnogo uspehov. Med uspešne dejavnosti spada preventivno cepljenje proti slinavki, rdečiči, steklini in drugim nalezljivim boleznim. Poleg tega so opravili številne veterinarsko - sanitarne preglede: pregledali in analizirali so 6 milijonov litrov mleka, 5.500.000 kg svežega mesa, 800.000 kg konzerv, 500.000 kg mlečnih izdelkov, 300 tisoč kg ribjih konzerv in rib ter 300.000 jajc. Od 1. oktobra lani se je delovanje veterinarske postaje še bolj razširilo. Takrat so namreč tudi v Sežani vpeljali u-metnio osemenjevanje živine, ki ga je prej opravljal kmeti.jsko-veteri-narski zavod iz Nove Gorice. V petek so odprli v sežanski občini še drug, za živilsko in prehrambeno industrijo zelo pomemben objekt: podjetje Kras ima novo pršutarno. ki bo v kratkem postala na našem področju center za kakovostno proizvodnjo pršuta. Po odprtju veterinarske postaje si bodo lahko gostje ogledali tudi no vo pršutarno. IHHl/lHHHHMMHIIIHIIHHIIHHHHIIIIIiHHIIHIItMBHntll*IHHHHHmillllHlliniHlltnUHMHHHHIIHIMIHHIHI danes ob obali VESTI S KOPRSKEGA V Brkinih že tretja izmena mladinskih delovnih brigad V brigadirsko naselje v Tatrah je včeraj prispela že tretja izmena mladinskih delovnih brigad, ki se vključujejo v akcijo Brkini 77. Prispeli so mladinci in mladinke iz Litije, Ribnice in Maribora ter republiška brigada pionirjev. Ob zaključku druge izmene pa so se zbrali vsi udeleženci akcije ter predstavniki družbenih političnih organizacij kraško notranjskega področja. Mladini je govoril Ru di Dimic. V drugi izmeni sta delali brigadi iz Kočevja in Ptuja ter brigada republiškega Rdečega križa, v kateri so bili tehniki ter ekipi za solidarnostno pomoč in vzgojiteljic. Izmena je delala na izkopu vodovoda v Harijah ter na cesti Podgrad - Potok. DVAJSET TISOČ OBISKOVALCEV NA SEJMU PRIMORSKA RAZSTAVLJA Tradicionalni sejem Primorska razstavlja v Kopini je tik pred za ključkom. Zanimivo je, da so letos zabeležili večji obisk razstavnih prostorov kot prejšnja leta (do petka dvajset tisoč obiskovalcev). Na to je nedvomno vplivala širša izbira nekaterih predmetov in posebni sejemski popust, na splošno pa ne moremo biti zadovoljnji, saj so posamezna podjetja vse preveč Včeraj ob treh se je pripetila na cesti med Petrinjami in Prešnico huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 29-letni E-'gidij Prašnikar iz Sežane. Prašnikar je pri Petrinjah iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran cestišča ter trčil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je upravljal Vlado Popovič iz Umaga. «niHHfni>MBflHIHIHHIIIHIIIIHHIIHHIIIIHIIIHHHIHHIIlHHIIIIHHHIIIMIIIII|IIIHtllHHIIIHIIIIIHIIIHIHIHIHI BENEŠKI DNEVNIK SO KRAJEVNI UPRA VITELJI RES ZA PREROD NADIŠKIH DOLIN VATERPOLO V nadaljevanju mednarodnega vaterpolskega turnirja za »Madžarski pokal* v Budimpešti so dosegli naslednje izide: SZ - Romunija 7:6 Jugoslavija - Nizozemska 9:6 Madžarska - Italija 10:4 Madžarska si je s to zmago že zagotovila prvo mesto na turnirju. LESTVICA Madžarska Italija Sovjetska zveza Jugoslavija Romunija in Nizozemska Krajevni upravitelji resnično hočejo prerod Nadiških dolin? Takd se sprašujejo že številni člani gradbene zadruge «Vai Natisone*, ki je nastala pred skoraj letom dni. Trenutno šteje zadruga 25 članov, vendar kaže, da se bo še razširila, saj je vprašanje stanovanj v Nadiških dolinah zelo resno. Težko je namreč najti dostojno stanovanje, kar povzroča stalno izseljevanje prebivalstva. Če je bilo izseljevanje pred leti zgolj posledica pomanjkanja delovnih mest, je v zadnjem času tudi posledica pomanjkanja primernih stanovanj. Zadruga je do sedaj imela že številna srečanja s krajevnimi upravitelji, ki obljubljajo, zavlačujejo in dejansko ne uresničijo, pa tudi s predstavniki zadružne zveze iz Vidma. Zdi se, da zdaj pobuda ne more naprej, ker ni politične volje, da bi se izvajalo zakonska določila. Načrt za postavitev ljudskih hiš mora namreč izdelati občina in dokler ta ne bo pripravljen, ne b< mogoče prositi za prispevke, ki jih predvideva zakon. Zato člani zahtevajo večje zanimanje pristojnih oblasti, ki naj se zavzamejo Za rešitev tega resnega problema, predvsem zato, da se ne bi tudi v Nadiških dolinah zgodilo, da bi že odobreni prispevki morali ostati neizkoriščeni. Nastop pevskega zbora iz Sv. Lenarta v Spctru Mešani pevski zbor iz Sv. Lenarta .je v četrtek zvečer nastopil v telovadnici srednje šole v Špetru, kjer se je te dni končal 14-dnevni atletski trening za dekleta iz Furlanije. Zbor, ki ga je prisotnim atletinjam predstavil predsednik Augusto Osgnach, je pod vodstvom Adolfa Dorboloja zapel vrsto beneških, fur- lanskih in drugih pesmi. Koncert so popestrile še harmonikarske in humoristične točke. Ob koncu se je pevskemu zboru zahvalil za sodelovanje prof. Costa-peraria, pa tudi predstavnica mladih športnic, ki so koncertu sledile z velikim zanimanjem. Prireditve so se udeležili tudi predstavniki kr&jevnih oblasti' ter mlajši vaščani. težila k prodaji nekuratnega blaga. Vsekakor izkušnja več za prihodnje leto, ko bo morala iti sejemska uprava v preciznejše dogovore s proizvodnimi in trgovskimi podjetji. Glede razstave vodnih športnih objektov in potrebščin pa seveda ne moremo biti preveč kritični, saj si mora sejemsko vodstvo najprej oskrbeti sredstva za ureditev ustreznejših razstavnih prostorov in za demonstracijo. Nekoliko slabši pa je obisk večernih prireditev. Vsekakor bo potrebno v prihodnje popestriti program in tudi izboljšati kvaliteto gostinskih uslug. SMRTNA NESREČA PRI PETRINJAH KINO KOPER: ob 18. in 20.30: angl.: LETEČI ODRED SCOTLAND VARDA. IZOLA: ob 18. in 20.30 domači: VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER. ŠKOFIJE: ob 18. ameriški: CLEO-PATRA JONES. ŠMARJE: ob 18. italijanski: SVET TISOČ IN ENE NOČI. PIRAN: ob 18. in 20.30 ameriški: DIVJA PRAVICA. PORTOROŽ: ob 20.30 angleški: TOMMY. DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bosta dežurali v Izoli Jestvina na Trgu JLA in KZ na Trgu 22. julija. V Kopru pa bo dežurala samopostrežna trgovina v Žusterni. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah vseh treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE Koper: zaključek sejma Primorska razstavlja. Sežana: ob 10. otvoritev veterinarske postaje. Izola: sprejem ob prihodu ladje Velenje. Ankaran: republiško prvenstvo v jadranju. A VDiJORiJ PGRT0R0I POLETNE PRIREDITVE 77 Predstava ob 20.30 (sončna ura) Jutri, 18. julija, «BIJELO DUGME* Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. Obveščam cenjene stranke potrošnike mojih čajev in mazil, da sem preselil delavnico za predelovanje zdravilnih zelišč iz Kopra, Bertoki št. 111 V IZOLO, DOBRAVA št. 24 B 2 km iz Izole proti Portorožu, 400 metrov od turističnega naselja Belvedcr ob glavni cesti levo. ČAJNE MEŠANICE PRI NASLEDNJIH, TEŽAVAH: čaj pri sladkorni, visokemu pritisku, želodčnih težavah, jetra - žolč, astma, ledvice - mehur, nervoza, čiščenje krvi ter ženskih težavah itn. Mazila - olja za nego kože, ekcemi - lišaji ter za revmatične težave itn. DOBITE OSEBNO ob PETKIH od 7. do 12. in od 15. do 19. ure ter ob SOBOTAH od 7. do 14. ure. V drugih dnevih ne sprejemam strank. TOMAŽINIČ Jože predelovanje zdravilnih zelišč 66310 - IZOLA - DOBRAVA 24/B SPLOŠNA OPREMA 3iom od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 TRST - Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo NA PRIMORSKEM 8.000 TURISTOV Turistični delavci ocenjujejo trenutni obisk v večjih primorskih turističnih središčih kot zmerno dober, upoštevajoč dokaj nestalno vreme. Trenutno je na Primorskem okrog osem tisoč domačih in tujih gostov. Skoraj polno so zasedeni hoteli v Bovcu, deloma v Portorožu in Piranu in tudi v Lipici, povsod drugod pa je še dovolj prostih ležišč. V drugi polovici julija naj bi se obisk še povečal. Glede prireditev smo lahko kolikor toliko zadovoljni, saj so nastopili v Kopru številni zabavni ansambli, v Portorožu pa med drugim tudi ljubljanska Opera in a-traktivni plesalci iz Brazilije. V ponedeljek bo nastopil v portoroškem avditoriju tudi najpopularnejši jugoslovansk' ansambel Bijelo dugme. Turistični delavci so organizirali tudi več , razstav. Tako razstavlja v portoroški galeriji 10 likovnih umetnikov,, v Kopru pa slikar Rafael Nemec. ENERGETSKA CONA V KOPRU Izvršni svet koprske občinske skupščine je predlagal, naj bi v Kopru ustanovili energetsko cono kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Obsegala naj bi rafinerijo, terminal za tekoči naravni plin in terminal za naftne in petrokemične derivate. Določili ro že roke in nosilce izgradnje, najprej pa bo seveda potrebno prostorsko določiti cono. Izvršni svet je tudi poudaril, da bodo strogo upoštevali varstvo okolja in da bodo morali investitorji poskrbeti za naj sodobnejše čistilne napraVe. “Patadiso deCCa Seta TRST - Trg Barriera Vecchia 14 SEDAJ JE CAS POSEBNIH PRILIK... ODDELEK ZA TKANINE: SVILA, PISANI BOMBAŽ IN VOLNA 50% popusta SVILA, ENOBARVNI BOMBAŽ 40% popusta ENOBARVNA VOLNA 30% popusta ODDELEK ZA KONFEKCIJO: VSE RAZPOLOŽLJIVO BLAGO S POPUSTOM od 20% do 50% VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO.12/1 TRST - TEL. 813301 Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli IH SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE