Poštnina
« gotovini
Leto LXXL, št. 202 a
LJubljana, sobota 10. septembra 1938
Din
lznaja vsaJc dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Dm 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati petit vrsLa Din 4.—. Popust po dogovoru, in^ftni davek posebej. — >Slovenslci Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—, srn JnojaMJtpp Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica fctev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 21-M
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg at. 7 — NOTO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon s t. 65; podružnica uprave; Kocenova uL 2, telefon at. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani at. 20351
Diplomatska aktivnost na vrhuncu:
London pripravlja demaršo v Berlinu
■HsVsVHaVHBaMHHHsVa^^
Angleška vlada bo na nedvoumen način sporočila nemikl vladi, da bo smatrala vsak napad na ČSR za casus beli ter da bo skupno s Francijo in Rusijo branila nedotakljivost češkoslovaške republike
LONDON, 10 septembra, br. Snoči je bilo uradno objavljeno, da je za ponedeljek dopoldne ob 11. sklicana plenarna seja angleške vlade, na katero so pozvani vsi člani vlade. V poučenih krogih zatrjujejo, da bodo na tej seji odobrili ukrepe, ki jih je včeraj sklenil mali kabinetni svet, ob enem pa bodo proučili celokupni mednarodni položaj in sprejeli primerne sklepe. Angleška vlada je v stalnih neposrednih stikih s francosko vlado. Obe vladi se medsebojno obveščata o vseh izdanih ukrepih in postopata v popolnem soglasju. Tako v Londonu kakor v Parizu proučujejo vsa sredstva, ki bi bila primerna za izboljšanje sedanjega mednarodnega položaja. Računajo pa z vsemi možnostmi razvoja dogodkov in se temu primerno pripravljajo na vseh poljih. Danes bo ministrski predsednik Chamberlain prisostvoval ot voritvi nove univerzitetne dvorane v New Castlu ter bo imel pri tej priliki govor, v katerem se bo verjetno dotaknil tudi češkoslovaške krize.
Reuter objavlja komunike, v katerem vlada zavrača razne domneve o že sprejetih sklepih in onih, ki bodo morda še sprejeti v zvezi z mednarodnim položajem. Vladni krogi naglašajo, da je položaj tako delikaten ter da se dogodki razvijajo tako naglo in situacija neprestano spreminja, da se je nemogoče izjaviti o akcijah, ki jih pripravlja angleška vlada.
LONDON, 10. sept. br. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da so posvetovanja angleške vlade in razgovori med Parizom in Londonom dalekosežne važnosti. Angleška vlada je prišla do prepričanja, da je položaj tako resen, da je treba popolnoma jasno opredeliti stališče Anglije za primer kakih zapletlja-jev v Srednji Evropi. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da more samo odločen nastop še v zadnjem trenutku re-
šiti mir v Evropi. Berlinski poslanik Henderson je sinoči dobil nalog, naj obišče kancelarja Hitlerja in mu v imenu angleške vlade sporoči, da Anglija ne bo ostala nevtralna, če bi se Nemčija vmešala v češkoslovaški problem in izzvala oborožen konflikt. Mimo tega opozorila pa pripravlja angleška vlada v sporazumu s Francijo v Berlinu demaršo, v kateri bo oficielno sporočila nemški vladi, da so Anglija, Francija in Rusija trdno odločena braniti neodvisnost in nedotakljivost češkoslovaške republike za vsako ceno ter da bodo složno nastopile proti slehernemu napadalcu. Obenem bo Anglija zahtevala, da se vprašanje sudetskih Nemcev vrne na teren notranje politične zadeve češkoslovaške republike, ker je češkoslovaška vlada v dovoljeni meri pokazala, da želi resnično in trajno ureditev narodnostnega problema.
Angleški poslanik Henderson je imel včeraj tri četrt ure trajajoč razgovor z nemškim zunanjim ministrom Ribben-tropom. Kakor se doznava, je Hitler sinoči odredil, naj njegov osebni zaupnik kapetan VViedemann nemudoma odpotuje v London, da pojasni angl. vladi stališče Nemčije glede ureditve sudetsko-nemškega problema.
Hitler sam se v svojih vsakodnevnih govorih na kongresu v Niirnbergu izogiba vsake omembe češkoslovaške krize in zato s tem večjo napetostjo pričakujejo njegov zaključni govor, ki ga bo imel v ponedeljek zvečer ob 21., v katerem bo razpravljal o mednarodni politiki in v katerem bo nedvomno zavzel stališče tudi do Češkoslovaškega problema. V londonskih krogih računajo s tem, da bo s Hitlerjevim govorom ali dosegla češkoslovaška kriza svoj vrhunec, ali pa bo nastal preokret v praven mirne ureditve sudetsko-nemškega vprašanja.
Angleška vlada zaseda permanentno
Neprestana posvetovanja o
london. 10. septembra. Včerajšnja posvetovanja angleških ministrov in njihovih sodelavcev so trajala nad pet ur. Dejstvo, da je bivši zunanj i minister Eden obiskal Halifaxa in da je Chamberlain povabil k sebi voditelja opozicije Attleeja. dokazuje, da želi vlada, da bi vse politične skupine podprle vlado in njeno politiko. Chamberlain bo sprejel tudi sira Archibal-da Sinclaira in Winstona Churchilla.
Posvetovanja članov vlade se nadaljujejo permanentno in sproti proučujejo vesti, ki neprestano prihajajo iz Berlina in Prage. Na splošno menijo, da je stališče sudetskih Nemcev obenem tudi barometer za stališče Berlina. V Londonu se v tej okoliščinah vprašujejo, ali Nemčija sploh želi olajšati rešitev tega vprašanja »v okviru češkoslovaških meja«.
Zunanje ministrstvo misli, da je praška vlada šla do skrajne meje, vendar pa se postavlja vprašanje, ali bo Berlin sprejel te predloge, in ali se bodo sudetski Nemci odločili za iskrena pogajanja, ne pa da samo skušajo pridobivati na času, kar zopet naj omogoči zunanjim činiteljem sklepe, ki bi bili še resnejši.
Prav dobro pa poznajo stališče Francije ter tudi razumejo, da Francija želi, naj Anglija določi svoje stališče in ga sporoči tistim, ki še dvomijo v odločnost Anglije. Angleška vlada se brezdvomno zaveda vse-
ga tega. To dokazuje tudi vabilo voditeljev opozicije in pa seja vlade, ki bo v ponedeljek. Jedro vseh teh posvetovanj mora biti torej v tem, da računa angleška vlada z novo potezo, ki jo mora storiti. V zvezo s temi pripravami spravljajo tudi izjavo sira Nevilla Hendersona, angleškega veleposlanika v Nemčiji, ki je Ribbentropa ponovno opozoril na posledice morebitnega tujega poseganja v Češkoslovaško. Tukaj menijo, da to ni več dovolj, ampak bo treba iti preko takih izjav, mogoče celo preko izjav, ki jih je angleška vlada podala dne 24. marca.
Po informacijah »Daily Expressa« je angleška vlada na svojih včerajšnjih popoldanskih konferencah pretresala naslednja vprašanja:
1. Zahtevo francoske vlade, da se Berlina neodložljivo sporoči, da bi napad na Češkoslovaško neizogibno dovede! do evropske vojne, v kateri bi skupno nastopile Rusija, Francija in Anglija.
2. Zahtevo češkoslovaške vlade, da se s francoskimi in angleškimi jamstvi prepreči slabitev strateškega položaja Češkoslovaške zaradi sprejetja predlogov sudetsko-nemške stranke.
»Daily Herald« poroča, da namerava Lit-vinov iznesti češkoslovaško vprašanje pred Društvo narodov na podlagi pakta 11 Društva narodov.
Nemci ne verujejo v sporazum
Z grožnjami hočejo izsiliti Se nove koncesije od češkoslovaške vlade
BERLIN, 10. septembra, br. Nemški tisk z največjo vnemo izkorišča famozni članek londonskega »Timesa«, v katerem se je list ogreval za revizijo češkoslovaških državnih meja in skuša kljub temu, da je bil ta članek uradno zavrnjen s strani angleške vlade, prepričati nemško javnost, da je Anglija spremenila svoje stališče. Zeleč dati temu članku in njegovim avtorjem še večjega poudarka, objavljajo nemški listi prikrite grožnje, češ da Nemčija ne more prevzeti odgovornosti za to, kar bo sledilo, če zahteve sudetskih Nemcev ne bodo brezpogojno in v celoti sprejete.
Dopisniki berlinskih listov v Niirnbergu ugotavljajo, da se v nobenem primeru ne more smatrati, da je napetost položaja popustila Glavni urednik »Deutsche Allge-meine Zeitung ^pripominja, da je dejstvo, da ni prišlo do spontanega zadoščenja od strani praske vlade po incidentu v Mo-ravs'.r Ostr»v, v Xumbergn skorc močneje delovalo, kakor pa incident sam. Pra-
ga je opustila ugodno priliko. V teh krogih prevladuje prepričanje, da tako ne gre več naprej. Vse bolj se utrjuje misel, da poslanstvo lorda Run cimana v Pragi ne bo imelo uspeha, če ne pridejo resni nasveti iz Londona. Zaradi tega je tudi članek »Timesa« izzval veliko senzacijo, ker se je bavil že z vprašanjem, kaj bo po neuspehu. Dopisnik »Nachtausgabe« poroča iz Nurnberga, da tam prevladuje prepričanje, da pogajanja med Češkoslovaško in sudet-skimi Nemci brez gotovih jamstev s češke strani sploh nimajo nikakega smisla, ker incident v Moravski Ostra vi ni samo incident v Moravski Ostra vi, pač pa nekak simptom. Dopisnih »Hamb. Fermblattac piše, da se sud. Nemci ne morejo zadovoljiti s splošnimi predlogi, pač pa, da morajo dobiti jamstva za pogajanja v takšni atmosferi, v kateri bo mogoče priti do uspeha, ter bo zajamčena praktična rešitev. »Berlin er Tageblatt« pa piše noH naslovom; »Nemško stališče«: Dosedanji postopek pri
reševanju češkoslovaškega vprašanja se je izkazal za popolnoma brezuspešen. Kdorkoli proglaša pravico samoopredelitve kot svoj politični ideal, ne more preprečiti uporabljenega načela v državnopravnem postopku. Evropi je treba končno dati mir.
Rim svetuje Berlinu mirno rešitev
PARIZ, 10. sept. e. Ves tisk se obširno bavi s češkoslovaškim problemom. »Petit Parisien« opozarja na razlike, ki obstoje med sudetsko-nemškimi politiki in zunanje poUtičnimi cilji rajna ter naglasa, da ta razlika pojasnjuje taktiko zavlačevanja, ki jo izvajajo predstavniki sudetsko-nemške stranke napram češkoslovaški vladi. Poleg tega se je v Berlinu sugeriralo iz Rima, naj bo po možnosti zmernejši. Francoski predstavnik poslov v Rima je konferiral z italijanskim zunanjim ministrom grofom Članom in prišel do prepričanja, da je želja Italije kompromisna in mirna rešitev tega spora. Končno, pravi »Petit Pa risi en« je treba vzeti v obzir tudi pisanje službene »Informazione Diplomatica«. Italija svetuje sudetskim Nemcem v oficiemi razlagi, da je treba najti kompromisno rešitev.
V rimskih poslužbenib krogih poudarjajo, da bo treba problem sudetskih Nemcev vrniti v stari okvir ter ga smatrati za stvar Prage in sudetskih Nemcev, kolikor je to pač mogoče, ali ni treba misliti, da ga je mogoče resiti na ideološki podlagi, ki je ustvarila sedanjo napetost. Mirna rešitev tega spora še ni izgubila svojih pristašev.
Pooveti v Nurnibergii
NtjRNBERG, 10. sept. AA. V zadnjem času se je Hitler premislil in ne bo imel govora pred članicami zveze narodnosocia-Hstičnih žensk. To je storil zaradi tega, da bi se mogel posvetiti češkoslovaškemu vprašanju. Danes popoldne je zunanji minister v. Ribbentrop imel konferenco s Hitlerjem. V. Ribbentrop je kancelarju poro-
čal o svojem današnjem razgovoru z angleškim veleposlanikom Hendersonom.
Hitler proučuje predloge češkoslovaške vlade
NURNBERG, 10. sept. AA Poslanec sudetsko-nemške stranke Frank je prišel" v Nurnberg in prinesel s seboj zadnje predloge češkoslovaške vlade, ki so jih takoj dostavili Hitlerju.
Ameriški opazovalec v Ženevi
ŽENEVA, 10. sept. e. Vlada Zedinjenih držav je obvestila tajništvo Društva narodov, da bo na sedanji sestanek Društva narodov poslala svojega opazovalca. Amerika je sicer že večkrat poslala svoje opazovalce na sestanke in konference Društva narodov, toda topot je prvič, da službeni predstavnik USA prisostvuje delu Društva narodov kot opazovalec. Na podlagi tega sklepajo, da so Zedinjene države sklenile podpirati politiko Društva narodov.
Francosko brodovje pripravljeno za odkod na Sredozemsko morje
PARIZ, 10. sept. e. Od včeraj popoldne je atlantsko francosko brodovje pod polno paro v vojnem pristanišču Brest. Mornarji so poklicani z dopustov in vse ladje se s pospešenim tempom pripravljajo za daljše potovanje. Oficirji in komandanti vojnih edinic odklanjajo vse informacije, toda v splošnem smatrajo, da se atlantsko brodovje po dogovoru z Anglijo pripravlja za manevre v Sredozemskem morju. Zaščita francoske obale na Atlantskem oceanu bo prepuščena angleškemu brodov ju. Francoska mornarica bo v tem primeru zadržala doma samo nekaj podmornic in torpedovk na obalah Atlantskega morja.
češkoslovaška javnost proti nadalj njemu popuščanju napram Nemcem
po vsej
Praga, 10. sept. e. Na Češkoslovaškem je ozračje precej napeto. Kakor znano, je prišlo do demonstracij Nemcev v raznih krajih in zlasti v Krumlovu, kjer so padali vzkliki: Hočemo svobodo, en narod, en vodja, ena država! Zato ni čudno, da se je začela rudi sicer disciplinirana českosflo-vaška javnost vznemirjati. V Semilih je > 28 tovarnah ustavljeno delo. Vršilo se je zborovanje in so predsedniku republike, predsedniku vlade ter šefu generalnega štaba poslali brzojavke, v katerih zahtevajo, naj ne popuščajo več napram Neme eni. Vlada je samo v teku enega dne sprejela nad 300 takih brzojavk. Vse politične stranke sklicujejo za nedeljo velika zborovanja. Zaradi pomirjenja javnosti bo danes ob 18. govoril po radiu prezident dr. Benes in sicer v češcini, slovašcmi in nemščini.
Najširši sloji meščanstva v Pragi čutijo in se zavedajo, da je položaj zelo resen. Razburjenja sicer ni, vendar vse čaka, kaj prinese prihodnji dan. Za vsak primer pa prebivalstvo nakupuje moko, mast, sladkor, petrolej, svece, kavo, čokolado, zlasti konzerve in protipl inske maske. Suhih m konzerviranih jestvm so v preteklih dneh nakupiH trikrat večje* množino kot običajno.
PRAGA, 10. septembra. AA. Snoči ob 19. uri je Hodža sprejel narodna poslanca sudetske nemške stranke Kundta in Ros-seja. Sporočil jima je sklepe, ki jih je vlada sprejela, da se uredi spor o dogodkih v Moravski Ostravi. Vlada je sklenila:
1. Policijski uradniki, katerim bodo dokazali, da so pretepali aretirance, bodo kaznovani po kratkem postopku. Policijski uradnik dr. Malec je bil že suspendiran in proti njemu so uvedli kazensko postopanje Zakonite odredbe bodo najstrožje izvajali tudi proti sokrivcem.
2. Redar, ki je z bičem udaril narodnega poslanca Meya je na lastno zahtevo suspendiran in proti njemu so uvedli disciplinsko postopanje.
3. Načelnik policije v Moravski Ostravi je sam zahteval disciplinsko preiskavo, da bi se tako ugotovilo, kako je on odgovoren za dogodke. Dokler bo trajala preiskava, bo tudi on suspendiran kot načelnik policije.
4. Preiskava proti aietlrancem, ki so sedaj v preiskovalnih zaporih okrajnega sodišča v Moravski Ostravi, bo izvedena po pospešenem postopku da bi bilo tako mogoče vrniti svobodo tistim, ki bodo lahko dokazali, da niso nič zakrivili ali pa, da se
lahko proti njim uvede sodno postopanje, ki pa ne zahteva za osumljence preiskovalnega zapora.
5. Vlada je odobrila obdukcijo trupla su-detskega Nemca Knola in to: v navzočnosti zdravnikov, katerim Knolova družina zaupa.
Zastopniki sudetsko-nemške stranke so sprejeli na znanje to izjavo, in so tako dogodki v Moravski Ostravi formalno razrešeni.
čsL manifestacija v Moravski Ostravi
PRAGA, 10. sept. AA. Včeraj je bil v Moravski Ostravi velik manifestacij ski shod, katerega se je udeležilo nad 50.000 Cehov in nemških demokratov. Govorili so zastopniki strank vladne večine. Sprejeta je bila resolucija, v kateri prebivalstvo te pokrajine želi samo mir in sporazum in odobrava dosedanje delo vlade.
Praga, 10. sept. r. Nemški listi se hudo razburjajo zaradi uvedbe novih enotnih krojev za kaznence v češkoslovaških kaznilnicah. Ministrstvo pravde je po daljši anketi odredilo, da se uvedejo za kaznence čim bolj udobni kroji. Po novem predpisu bodo kaznene i imeli kratke hlače m bele nogavice. Nemški listi se razburjajo, češ da pomeni to zasmehovanje sudetsko-nemškega narodnega kroja in ker so bele nogavice sploh nekak znak pristašev narodnega socializma.
Amerika H ne mogla biti nevtralna
WaShington, 10. septembra, b. >Washing ton Daily News« piše v svojem uvodniku o položaju v Evropi med drugim tudi tole: Na začetku državljanske vojne je bila za nas Španija najmanj znana evropska država. Povprečen Amerikanec jo je le malo poznal in vendar posega danes tudi Amerika v konflikt in tekmujejo najrazličnejši krogi in društvu v odklanjanju nevtrakioat-negs zakona m v zavzemanju za republikance. Ako velja to za Španijo — in mi vemo, da velja — ni potrebna prevelika domišljija za predstavo o tem, kar bi se zgodilo, če bi se Velita Britanija m Francija zapletli v vojno. Javno mnenje pri nas bi bilo z njima kakor en sam mož. Od tega razpoloženja k ukinitvi nevtrainostnega zakona pa bi bil en sam korak. No
bo danes ob 18. naslovil po radiju apel na vse   prebivalstvo  republike.   Govoril   bo v češkem, slovaškem in nemškem jeziku
potem takem nobenih iluzij, saj zadostuje, ako preči ta m o še enkrat zgodovino o L 19 i 4.
Vatikan o položaju
RIM, 10. sept. b. Glavni vatikanski organ »Osservatore Romano« objavlja londonske informacije o verjetnem zadržanju malih držav za primer kakega konflikta. »Osservatore Romano« domneva, da bi Poljska zavzela stališče, »ki ne bi bilo sovražno zapadnim velesilam«, da bi se Jugoslavija »zoperstavila Madžarski v primeru, da bi ta zavzela, sovražno stališče proti Cehom« in da bi »Rumunija dovolila ruskim letalom in četam prehod preko svojega ozemlja-. Vatikanski organ nato zaključuje: Zdi se, da bi poslabšanje položaja imelo za posledico še večjo poglobitev vezi med tremi državami Male antante.
»Osservatore Romano« se v svojem poročilu dotika fudi francosko-ameriške manifestacije pri Bordeauxu in poudarja, da sta Bonnet in Bullitt govorila sicer samo o moralni antanti med obema državama, da pa »ta manifestacija enotnosti čustev in miroljubnih smernic obeh držav samo po sebi izraža radikalno solidarnost in postavlja smoter pozitivnega sodelovanja v okviru miroljubne politike«.
Slabo vreme v Niirnbergu
Nurnberg, 10. sept. r. NumbeHki kongres deli v pogledu vremena usodo ljutv Ijanskega velesejma. Vse te dni, odkar traja kongres, je bilo vreme skrajno slabo. Dež in mraz močno vplivata na razpoloženje množic. V središču mesta, pred kongresnim poslopjem, je sicer vedno mnogo gledalcev, ki opazujejo parade in sprevode, proti periferiji pa je vedno manj ljuoi in se šrpalir izgublja. Tudi na posameznih prireditvah kongresa ni posebnega navdu-šenja.
Dvoboj Jugoslavije in Italije
Drevi ob 21. bo v Trstu plavalni dvoboj plavalk Jugoslavije in Italije
Ljubljana, 10. septembra. Italijanski plavalni savez je v zadnjem trenotku znatno spremenil pogoje za plavalni dvoboj med italijanskimi in našimi plavalkami v Trstu. Po prvotnem dogovoru je bila prireditev določena na dva dneva, 10. in 11. t. m., zdaj pa je za srečanje določen le en dan in sicer današnji. Naš savez je, čeprav nerad, pristal na to spremembo, ki bo v veliki meri vplivala na kvaliteto rezultatov, kajti večina tekmovalk bo nastopala v več točkah in bodo seveda utrujene.
Velik handicap pomtni za Jugoslavijo, da ne bo mogla nastopiti odlična Werner-jeva, ker kljub urgencam, še do danes ni bilo ustreženo njeni prošnji za sprejem v naše državljanstvo, d očim je to vprašanje glede Smolikove že ugodno rešeno. Našo reprezentanco, ki jo vodita Hrvoje Macan ović in Božo Kramaršič, sestavljajo In-ge Smolik, Milica Radmanovic, Neda Krm-potič in Zlata Boršič (vse Viktorija), Dra-guša Fine, Ančka Keržan in An d a Martin (vse Ilirija), Danica Beara in Vera Sidar (obe Jadran), Sokolića Bartulović in Mpja Orlic (Jug).
Italijanska reprezentanca sestoji po večini iz članic Triestine in so z malimi z-jemami že vse nastopile tudi na prvem dvoboju L 19* v Ljubljani. Od Triestine so v reprezenetanci Lokar, Ruzzier, Balla-ben, Prekop, Skerl in Frausin, dalje Ste-pančič od Flumane, Panerah in Volonghi iz Genove, Kratochvil rz Sturle in Pertpt, ki je rojena Trzačanka, iz Rima.
Curih, 10. sept Beograd 10, Pariz 11.9,1, London 21.3075, Newyoik 442.50, Bruselj 74.45, Milan 23.24, Amsterdam 236.85, Berlin 177, Praga 15*H Vi
fitran %
>8tOVBNSKI   NARO D«, sobota, 10. septembra l&ao.
Stev. 202
{Potit i c ni o & $ otnifc
Ka} ]e katoliška politika?
Na vprašanje, *•/ /e katoltška politika, odgovarja »Proboj* pišoč. »Odgovora na to ni frebm. Kdor si o tem Je ni na jasnem, ta naj vzame v roke naš tako zvani katoliški tisk, pa bo videl, kai vsa se strni ju v zvezo s katoliško vero in cerkvijo m kaj vse morata ta dva pojma kriti pod svojim
plaščem. Dmtes lahko rečemo, da je to prava speciaiiteta nas Slovencev. Imeli SO
tudi drugje katoliške politične stranke* vsak se se spominja cen 11 uma v Nemčiji in katoliške ljudske stranke v Italiji. Toda fu-cfi v času svoje največje moči sta tt dve politični stranki postopali popolnoma drugače kot na način, ki odseva iz našega katoliškega tiska. Danes o teh dveh tako Velikih, navidezno za večnost zgrajenih strank ni nobenega sledu več. V obeh državah je katoliška duhovščina deloma prostovoljno, deloma neprostovoljno zapustila torišče političnega delovanja ter se povrnila na svoje edino pravo torišče — v cerkev...« člankar govori nato o razmerah in o katoliškem tisku po drugih državah, zlasti v Franciji, kjer katoliška cerkev pozdravlja v svojem naročju vse vernike, pa naj so ti tega ali drugega političnega prepričanja, in vzklika: »To je pravi katolicizem, ki privlači k sebi vse in vsakega, ne odbija pa nikogar!* članek ima ta-te zaključek: »Nikogar ni pri nas. ki bi bil proti katoliški cerkvi, še manj pa proti katoliški veri, in duho\mik. ki obravnava vse svoje vernike enako ter jih zgolj iz političnih vidikov ne loči v bele in črne. najde vedno prisrčen sprejem in spoštljiv pozdrav. Kako lepo bi bilo, če bi se vrnili tisti lepi časi, ko je bil duhovnik v resnici samo dušni pastir in prijatelj vseh svojih vernikov, pa je bil lahko prepričan, da smatra vsaka hiša v njegovi ž ir pni ji njegov prihod kot vesel in časten dogodek. Ali se bodo še kdaj vrnili ti lepi časi?«
Svetovi tisk in češkoslovaška
Našo javnost bo gotovo zanimalo, kakšno stališče zavzema o češkoslovaškem vprašanju časopisje drugih narodov. Tu par izvlečkov iz člankov raznih velikih listov. Pariški dnevnik »UOeuvre« piše: »Praga ve, da gre sedaj za njeno usodo in nedvomno za usodo vse Evrope. Zavedajoč se svoje pravične stvari 'n zaupajoč v moč svoje pn*ovrstne \*ojske. čaka Praga brez najmanjšega vznemirjenja na razvoj dogodkov, krepko odločena izrabiti vsa sredstva, da se ohrani mir. takisto pa tudi na ničesar pristati, kar bi pomenilo upropastiti drža\>o.« —
»Frankfurter Zeitung« ugotavlja: »O za-v zniški pomoči Francije Češkoslovaški ne more biti nobene nejasnosti in nobenega dvom u Kar ima Francija v tem pogledu povečati, je tolmačil general Vuillemin v razgovoru z maršalom O oe ringom in je imelo to tem večji pomen in poudarek, ker je imel francoski general posebno pooblastilo svoje vlade, da obvesti nemške vladne kroge o stališču Francije glede Češkoslovaške.« — Rimska »Tribuna« obja\ija članek o mednarodnem položaju in izvaja med drugim: y>Angleška politika sledi tejle liniji: Predvsem je treba braniti status quo. V primeru, da bi bita Francija prisiljena na vojno, mora Francija zmagati, eno-*ta\-no iz tega razloga, ker bi pomenil današnji francoski poraz jutrišnjo propast Anglije.« —
Pariški »Le Temps«, vladni list, konstatira: »Čehoslovaki bi se raje dali do zadnjega moža pobiti, kakor da bi znova sklonili s\>oj tilnik pod suženjski jarem. Ako poslušamo pogovore in razgovore v Pragi, bi skoraj mislili, da smo se vrnili v čase husitskih vojn.« —
»Popolo d i Roma« razpravlja o stališču Poljske in ugotavlja: »Poljsko časopisje kategorično za\'rača možnost udeležbe Poljske v vojni ob boku svoje zapadne sosede, ne izključuje pa možnosti intervencije na strani Anglije in Francije v primeru, da bi bila Varša\>a proti svoji volji prisiljena, tlti bi se odpo\*edala svoji nevtralnosti.« — Varšavski »Robotnik« izjavlja v posebnem članku: »Ako bi bilo mogoče na Poljskem izvesti plebiscit, komu se naj Poljska pri druži, bi se 99 odstotkov vsega prebival st\'a z vso odločnostjo izreklo za sodelovanje z zapadnimi demokratskimi drža\*ami.«
Zadoščenje
Narodni poslanec Josip Cvetic je napisal za »Jugoslovanske novine« članek »Ponovni neoborivi dokaz«, v katerem izvaja med drugim: »Kako smo se čudni zdeti mi v »Jugoslovenskih  novinah«  pred dvema letoma,  ko  smo jeli  izdajati svoj  Hst, ter iskreno    in hrabro braniti jugoslovenstvo. Enim smo se zdeli nepoboljšljivi fantasti, drugim pa krivci za »diktaturo«, dasi so bili naši prijatelji v tistem času samo komaj v malo boljši situaciji, kakor danes, a tretjim smo se zdeti lahkomiselni ljudje, ki se igrajo s s\*ojimi glavami. Pa vendar ni bilo ne eno, ne drugo, ne tretje! Jugoslovenstvo krči sebi pot,  vedno širše in vedno boljše. Kaže se vedno bolj očito, da brez njega ni izhoda. Kaže se, da je »sporazum« — zares lepa beseda — v ostrem nasprotju z jugoslovensko nacional-no politiko. Nastala je alternativa: ali ju-goslo\*ensrvo ali razedinjenjet To so »Jugoslovanske  novine«    stalno dokazovale. Mnogi so jih pobijali z govorom in s pisavo, a sedaj branijo in zagovarjajo ono, kar smo mi branili in zagovarjali, a oni napadali. Ne bomo rekriminirali. v velikih časih nimamo od tega nobenih koristi. Ugotavljamo samo, da smo dobili zadoščenje. Branili smo dobro stvar. Prelistajte malo druge liste tri teta nazaj. Prepričali se boste, po kateri liniji se je gibala naša notranja politika. Z neodoljivo silo napram jugoslovenstvu, dasi je bilo ogromnih zaprek. Mi nismo mogli odstraniti vseh zaprek, opozarjali smo nanje in opravljali objektivno in zdravo kritiko. Bili smo prava opozicija. Težko je biti dobra opozicija, zlasti v Jugoslaviji, ker je tu strašna opozicijska praksa: kdor ni v vladi, ta ruši vse. Prvič v Jugoslaviji jugoslovenski nacionalisti niso bili v opoziciji najmom vse-
Kolonija tujega kapitala smo
Nekaj kričečih primerov, ki to žalostno dejstvo v polni meri potrjujejo
Maribor, 10. septembra Zadnje dneve amo zopet zaah*hfi med poročali   v  nasin  listih  nekaj momentov, ki nam morajo dati misliti. Vsi so V zvezi
a tujim kapitalom, ki se je naselil zlasti ob naši meji z raznimi t« »varniSkjiu podjetji in ima đaota na tisoče in «JeoCe na. meščanstva in delavstva pod svojim vplivom.  Saj  nam  kaže n.  pr. statistika, ki
jo je c b priliki zadnjega Mariborskega tedna objavila maritooreka številka >Tr-govskega lista«, da je samo v 20 mariborskih tekstilnih tovarnah zaposlenih danes okrog1 250 uradnikov in okrog* 7500 delavcev in delavk, torej približno 12.0»'0 vsega prebivalstva Maribora in njegove neposredne okolice, ki bo prej ali »! j postala bistveni del. mariborske občine. Trgovski list« sam ugotavlja, da je industrija v Mariboru in okolici večinoma y tujih rokah, da so delničarji in komercialni ravnatelji pr težno tujci ,da je večje Število tujcev še med mojstri itd. Kdor pa razmere podrobno pozna, ve tudi, da je tudi od ono malo domačega kapitala v teh industrijah le majhen del v rokali naših narodnih ljudi.
Da |p vsa ta industrija kje v sredini ali na jugu naše države in ne baš na naši severni meji. kjer itak močno bijejo v naše ozemlje tuji vplivi, bi naša skrb ne bila
tako velika. Sigurnost naše državne in narodnostne meje pa -zahteva od nas podvojeno, podesetorjeno pozornost na vse pojave v teh industrijah in sploh v vsem našem gospodarskem življenju.
Evo tu predvsem Se vedno vprašanje tujih   :>nenadomestl jivcev«!   Neki ljubljanski dnevnik je nedavno imenoma Ugotovil n^-kaj primerov takšnih tujcev, ki so le ve-" dno proti vsem našim zakonskim določbam   in   predpisom  zaposleni  v mariborskih tovarnah. Konkretno je pokazal, da nobeden od njih nima kvalifikacije kakršno trna jo mnogi naši brezposelni inženjer-ji iste stroke. In cendar so se po bog ve kakšni protekciji mogli še doslej skrivata pod  krinko  > nenadomestljivosti«. Banska uprava je končno dala nalog tukajšnji policiji, da jih — zcS*#e mi v 24 ali 4« urah -— izžene iz naše države, kjer so dovolj dolgo kot  pravcati zajedavci  našim ljudem .lačnim vsakdanjega kruha, odjedali potrebni zaslužek. A zopet se j    k ~ vu '.£2; * «J^itih ' ""-~M>i posrečilo razumi tatervenaoimstora, da so izposiovali odgo-ditev izgona za mesece -in mesece.  Ta V smo, in pri takšni m^ntalnosti naših § a ."V *v ir -*a     t? v, >1 čai Vf.    ^\ """d \ > i ■  't * +   i t i , § t *n ^    »       jr \ j # , a" i—n M £   a ,i g jL tu. g   £ ff*mA.
Ob priliki nedavnega praznovanja 201et-
nega jubileja Narodne strokovne zvez v njeni mariborski podružnici sem v poročilu čital med drugim, da je tajnik Kravo« v svojem slavnostnem govoru ziaMl podčrtal nujno potrebo nacionalne delavske organizacije v Mariboru, kjer se je ravno
te dni zgodil nov nečuven primer, da je moral odličen funkcionar in član nsz odstopiti iZ članstva in* polodttti svoj mandat na pritisk svojega tujega delodajalca. Nisem  mog-el verjeti  svojim OČStm,  k0 Sem
to čital. Torej tako daleč «mo že prišli, da sme tujec, ki si na naši zemlji kupici bogastvo iz žuljev našega ravnega delavstva kratiti temu istemu delavcu svobodo, biti član in funkcionar v svoji nacionalni delavski organizaciji ?! Pa še naj kdo reče, da nismo etvtrapija
ali vsaj kolonija tujega kapitala! slape smo, ki si pustimo po glavi hoditi od vsakega prvega privandranca, dasi dobro vemo, kako so mnogi izmed njih prilezli k nam s culo pod pazduho, toda slučajno v dobi konjunkture, ki jah je dvignila na priedestal denarnih mogotcev, odkoderzdaj s preziram gledajo na ubogo slovensko paro, s pomočjo svojih inozemskih ravnateljev in knjigovođi i vešče skrivajo pred našimi oblastmi svoje dejanske dohodke in puste stekati svoj., znatne dobičke v inozemstvo. v. S.
Koncert »Biničkega« v Maribora
Z njim je bila otvorjena letošnja mariborska koncertna
sezona
Maribor, 10. septembra.
Letošnjo mariborsko koncertno sezono so kot prvi otvorili gostje iz Leskovca s svojim moškim zborom (32 članov). Na svojem koncertu v sredo 7. L m. v union-ski dvorani, so podali pod vodstvom g. prof. Stanka Viličića niz markantnih moških zborov pisanih v duhu jugo-slov. folklore. — Trodelen program je torej obsegal: M. Milojevićevo »Na vrelu bratstva«; P. Krstićevo »Legoh da spavam«; St Biničkega »Jesen stiže« in »Čuješ dušo«; Fr. Lhotkovo »Banda udarala«: J. Gotovčevi »Oj more duboko« in »Oj Marjane«; E. Adamičevo »Bog daj«; S*t Viličićeve priredbe nar. pesmi iz Leskovca in Sare; St. Sijačkega narodno iz Vele-sa »Mori Tomče ...« in odlomek iz St. Mo-kranjčevega I. rukoveta »Imala baba ...«
Večina teh pesmi je pri nas že dobro znana in stalno uvrščena v sporede tuk. naših moških zborov. Zato nas je tembolj zanimalo kako nam ]ih bodo podali pevci, ki so zrasli v tradiciji teh pesmi. Priznati moramo, da so nas pevci »Biničkega« kakor tudi njihov dirigent z izvedbo programa v celoti zelo zadovoljili in večkrat celo zelo navdušili. — Nastopili so brez vsakega zunanjega pompa in bleska, skromno in prisrčno — toda v vsakem pogledu rutinirano. Poseben uspeh je doživela Biničkega »Jesen stiže«, katero je zbor moral ponavljati. Lhotkovega, v du-
liu dalmatinske narodne pesmi pisanega in na basovskem ostinatu grajenega zbora »Banda udarala« še nismo slišali pri nas in prepričan sem, da si ga bodo naši zborovodje kmalu nabavili. Zanimala nas je dalje tudi izvedba Adamičevega Zbora »Bog daj« že iz golega dejstva, kako pojmujejo pevci z našega juga našo ožjo nacionalno glasb, tvorbo. Tudi ob izvedbi tega zbora, ki je za koriste kakor dirigenta tvoril v tem okolju najtrši oreh sporeda, moram odkrito priznati, da si od te izvedbe nismo z daleka obetali tako pristnega Adamiča, ki je in ostane v prvi vrsti slovenska domena. Kakor že rečeno: poleg skromnosti in prisrčnosti sta odlikovali izvajalce njih eksaktna harmonska ubranost in prepričevalno muzikalno podajanje, ki se je zrcalilo iz vsake podane skladbe, brez hlastanja po zunanjih zvočnih efektih. Zbor »Biničkega« je prijetno poslušati.
Kako pa z obiskom koncerta, sprejemom gostov itd. itd. Na to odgovorimo samo lahko z eno besedo: polom. Saj so naši pevski zbori gotovo bili tudi že kedaj gostje Leskovčanov. Spomnijo naj se, kako je bilo takrat?! Pevskemu zboru »Binički« pa želimo, da bi na svoji nadaljni turneji našel drugod s strani občinstva za svojo sveto in požrtvovalno delo več razumevanja kakor ga je našel v Mariboru. •      - Prof. Karbl Pahor.
Pet minut opazovanja na Borzi dela
Nekaj zanimivih in za naše razmere značilnih sličic in
prizorov
ge službe, moram dobiti podporo, pa če se vrag obesi.
Tako je besedoval eden od neredkih po-
Maribor, S. septembra
Nedavno se je pripetilo, da so prinesli slovenski, pa tudi srtski in celo nemški listi sledeči plagiat moje reportaže: xDenk dia olta, um d: potpora hob ih on£Suht und da švajne hobn mier orbajt gebn
Te besede so mi ves čas brnele po možganih, ko sem se napotil tja v Gregorčičevo < ulico, kjer stoji ^Delavski azile, ki pa žal še danes ni povsem izročen svojemu namenu. Gori z drugega nadstropja, čujem petje, razposajen smeh. Ne. to niso ubogi brezposelni delavci. 0 tej stvari, ki pomeni v jedru precejšen škandalček, se bom svoječasno lahko odkriteje razpisal. Sedaj me zanimajo druge stvari, zanimajo me ljudje, ki iščejo tukaj dela ali podpore. Tukaj je torišče vseh možnih ugibanj. V središču zmešnjav ima dramatik Rudolf nemalokrat prav, da je golih uh za marsikaj, kar gre na njegov in tudi za noesov rovaš.
Moški oddelek: Vidim kmeta. Poslušam. Hlapca m deklo bi rad. Potem prisluhnem še bolj. Zanima me, kaj poreče možakar. Hčerka ie »dezertirala« z rodne grude. Zamikala jo je mestna udobnost, da se vrne k staršem, ko ji odbije usodna ura materinstva ali pa druse podobne življenjske nerodnosti. Tudi hlapca isce. pa ima tri sinove. Vsi trije >dezerterji<: z rodne grude. Oče treh sinov išče hlapca, ker mu sinovi kulučijo po židovskih tovarnah.
Poleg iskalcev dela pa stoje tam tudi reilektanti za podpore.
Poslušam: »Nisem nor  da bi delal doma, ko mi stari mora, ko >škripne<, itak vse zapustiti. Tn tedne sem bil v fabriki, pa so I me >vun bacnili«. Ker ima      tri tedne dru- ■
deželskih »dezerterjev«.
Med >podrx»x>ič>kakac so tudi ljudje iz »boljše družbe-% ki so zelo fini v izražanju. Če vprašaš, kaj 2a je zaneslo semkaj, ti zabrusi v obraz, da je prijel uredit neko nujno zadevo. Poščesetal me je firbec. da sem se pozanimal, kakšna zadeva je neki to. Po preteku par minut sem spoznal, da je prejel 180 din podpore za teden brezposelnosti.
Tudi o političnem naziranju teh ljudi bi lahko marsikaj zinil, pa vem, da bi si pri tem nekdo polomil najbrže več svinčnikov.
Ženski oddelek: Neka Ančka se razburja, zakaj ni ona minister za socialno politiko, ker bi potem že pokazala ... Ni pa todra Amaconka zinila kaj in komu bi pokazala. Tudi Nežka je bila vznemirjena. Zabavljala je čez razne ^milosti j ive c, češ, da se je v službi počutila kot mari, pa }a ni prijavila v bolniško blagajno, d očim so gospod baje odpotovali... Marijanca je tudi bila huda na ^milosti j ivo«, ker je zvečer ne pusti na promenado, kjer lahko vidi mladi svet, pa ima Studente zelo rada.
Čim sem se jaz, Jurij Pika, pojavil med temi »goskamU, in sicer jaz sam >in perso. na ipsissimac sem pred sklepom uradnih ur slišal sledeči topel nasvet:
»Sami ste krivi, zakaj pa nam ne daste zaslužka vsaj v dveh hišah, ko bi lahko od nas živela še dva zdravnika«.
In sem pripomnil: »Zbogom, deklice, konec je uradnih ur.
Jurij Pika
iT
Mariborske in okoliške novice
— Sokol Maribor II Pobrezje »poroča vsema članstvu in Sokola naKionJenemn j občinstvu, da bo telovadni nastop in razvitje naraščajskega, prapora v nedeljo dne 11. t. m.
_ Akademijo vseh srednjih m meščanskih S°l priredi s reski odbor društva Rdečega križa v Mariboru v nedeljo dne 18. septembra ob 16. v Unionski oporam. Na to zanimivo prireditev, ki bo uvod v proslavo tedna Rdečega križa, oipo2»rjamo občinstvo že danes.
— Upravnik Narodnega gledališča dr. R. BrenČlč je ^ P° odobrenju prosvetnega ministrstva na 14 dnevno študijsko potovanje v Italijo.
_ Cenjene čitatelje In naročnike opozarjamo na razglas glede nagradnega tekmovanja v včerajšnji številki. Kupone je treba izročiti izpopolnjene najpozneje do jutri ob 12. uri v nabiralnik v veži Grajski trg 7.
mu, kar tvori državo. Vse, kar je temeljno, je ostalo izven nase strankarske in politične diskusije,.* — To; kar je napisal poslanec Cvetic glede »Jugoslovenskih no-vin«, velja tudi za naš list, ki fe dosleden pobornik jugoslovenske misli, ket je prepričan, da bo v doglednem času kljub Vsem zaprekam m vmj čzti anagafaf
— Predzaznamba gledališkega abonmaja je do 14. t. m. Vsem onim, ki se iz posebnih razlogov ne morejo že zdaj odločiti za priglas abonmaja. Predzamanroe sprejema gledališka blagajna.
— Novo angažirana sta za prihodnjo sezono pri mariborskem gledališču oder-ski umetnik g. Vladimir Skrbinsek kot režiser in igralec, za opero in opereto pa bivši član zagrebške opere g. Anatol Mano vsevski. Oba nova člana pomenita veliko pridobitev za mariborsko gledališče.
— S pestmi sta ga pobila na tla. Ko se je vračal proti svojemu domu trgovski potnik Ivan Vrabl iz Meljske ceste 58, sta ga v bližini Resnikove gostilne napadla dva neznanca, ga vrgla vznak ter ga pričela obdelava ti s pestmi po glavi in po vsem telesu. Po napadu sta neznanca pobegnila v bližnjo Motherjevo ulico. Napadeni Vrabl je t enem izmed napadalcev spoznal pekovskega pomočnika V. J., kateremu je dan preje prepovedal kolesariti na dvorišču njegovega stanovanja. Vrabl sumi, da se je napadalec hotel maščevati nad njim. VraH je pri napada zadobil lažje poškodbe po -gfavl m po vsem telesu. Napadalec bo imel opravka z oblastmi.
— StarokatoBSks cerkev. V nedeljo, 11. t. m. služba božja kot navadno ob 9. uri. Po službi božji kratka poskrvitev od za-
ki je v svojem zadnjem službenem letu kot mešcanskošolski nastavnik premeščen iz službene potrebe v Baško. Cerkvene posle bo predal za Maribor imenovanemu provizorju. Verniki in simpatizerji prisrčno vabljeni.
Moderna kožuhovina dospela!
Poceni! Oglejte si neobvezno!
PETEK SEMKO, GOSPOSKA UL. 37.
— Poroke. V zadnjem Času so se v Mariboru poročili: Simon Ramsak, narednik-pilot v Zemunu, in Vida Zabavnikova, zasebna uradnica, Razlagova ulica 13; Le-ban Alojz, banovinski uslužbenec, in Jožefa Horvat, poštna uradnica; Franc Mlinaric, občinski uslužbenec, in Marija Bed-naršek, tkalka; Karel Stojnšek in Marija Muhič; Josip Lešnik in Frančiška Lip-ša; Ivan Neuvirt. sprevodnik avtobusnega prometa, Sv. Lenart v Slov. gor., in Marija Poš, zasebnica Meljski hrib 5; Josip Resnpk, zasebni uradnik, in Adelina Voj, trgovska sotrudnica, Meljska cesta 85; Ivan Karneker, policijski stražnik, in Margareta Genzker, zasebnica, Meljska cesta 23; Armand Kovačič, tekstilni tehnik in Ema Rustja, šivilja, Kejžarjeva ulica 5; Franc Logar, skladiščnik, in Marija Klethofer; oba Betnavska ulica 39; Janez Sajko, tapetniški pomočnik, in Angela Cojhter, posestnikova hči, oba Studenci; Ivan Tomažič, trgovski nastavije-nec, Ljubljana, in Jerica Krumpl, prodajalka. Ruška cesta 3; Anton Gregorič. pekovski pomočnik, in Terezija Meško, oba na Pobrežju; . Alojz Greif, ključavničar drž. žel.. Sp. Hbce, tn Ljubomira Batistič. šivilja. Primorska ulica 3; Sigmund Ra-fold. zasebni uradnik, in Olga Kuhar, zasebna uradnica, oba Malgajeva ulica št. 5. Ivan Tavčar, natakar, in Berta Karmel, tovarniška delavka oba na Teznem. Bilo srečno!
TELOVADNI NASTOP — RAZVITJE NARAŠCAJSKEGA PRAPORA SOKOLA POBREŽJE bo 11. septembra 1988.
— Nadaljevanje. Ni še ponehala živahna replika o J. Rožetovi >Glavni privredni zadrugi«, ko prihaja iz Zagreba vest, da je rigistriralo te dni obrtno in trgovsko sodišče v Zagrebu novo zadrugo pod imenom >Narodna štediona«. Akcijo so spravili v življenje nekateri znani »zadružniki* iz najbližje okolice »Glavne privredne zadruge«.
— Tekstilni tečaj v Mariboru, Leta 1935 je bil v Mariboru ustanovljen tekstilni tečaj z namenom, da se nudi domačim tekstilnim uslužbencem možnost teoretične strokovne izobrazbe. V tečaju predavajo strokovnjaki o sledečih predmetih: Nauk o vezavah, tehnologija, dekompozicija, strokovno računstvo, nauk o predilstvu, nauk o tekstilnem materialu in apretura. Za našo mlado tekstilno industrijo v Mariboru ter njeno delavstvo je posta! tečaj življenjska potreba. Saj ej znano, da tudi v drugih državah služijo večerni tečaji za strokovno izobrazbo tekstilnih delavcev. Prav posebno pa je naši tekstilni industriji nujno potreben kavalitativno dober delavec. Zato opozarjamo vse tkalce, predilce, apreturne delavce in pripravljalcc obojega spola, ki so zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah vsaj že 2 leti, da se bo vršilo vpisovanje v letošnji tečaj v nedeljo, dne 18. septembra 1938 od 9. ure dopoldne v Sodni ulici 9, II. nadstr. Ta dan se imajo todi javiti obiskovalci lanskoletnega I. letnika za vpis v II. letnik. Tekstilci! Polagajte potrebno pažnjo na svojo strokovno izobrazbo!
_ Tezenske novice.  Delavci stavbnika
Fr. špesa iz Te zna so v enem dnevu odkrili, za eno nadstropje nadzidali, izmenjali nekaj veznikov in zopet pokrili 13 m dolgo in 8 m široko hišo trgovca in trafikanta g Pirca na Tržaški cesti. Naglemu delu se mimoidoči niso mogn dovolj načuditi.
— Pomenki pod Hpo. T. K-Me^e: nično ker je naznanil potek
terega je »sudeter« smel biti ^užbe^Je bil odpuščen, pa so se naAe^rodno-obrambne organizacije zanj »vzele tako da je bil zopet sprejet v službo.. — S^ TX, Magdalensko predmestje: Je tako, de ne moremo.... četudi bi prav radL^
_ 14 splavov s pristnim ponoroma ie-
som je odplulo včeraj proti Beogradu in Apatinu.
_ Posestna sprememba. Štefan in Antonija Lestan sta kupila od Ivana Kra-nerja stanovanjsko hišo v Koseškega ulici 28 za 100.000 din. ^ _   n ^
— Sprememba pri >Jufcsevih<. Sotastnik tekstilnih tvornic xJiu?osvila« m »Jueoiek-stil« ie prodal svoj delež, ki Cja ima skupno z g. Rosnerjem in si bo uredil lastno tekstilno tsBBOta X
, — OdlikoTanje. Narednik-vodnik pri mariborski oroiniikki  celi  G\i:o  /oiinc  |6 bil
odlikovan s srebrno krono ta vestno »hiibo-vanje. Čestitamo!
— PremestiteT. SoUfcj nadzornik g. Ferdo Botič pri tukajšnjem ^r^s4cem nai^ktvu ie premeščen v Ljubljano.
— Poeeni meso. V ponedeljek. 12. sepirm-bra todo prodajali na stoj me i aa oporerVno meso pri mestni klavnici od 8, dulje 130 kg ffovejeea mesa. in sicer na os**)>o do 2 k«z po ceoi 5 din za k iz.
— Opeklinam je podle-el 3-letni sinček dninarja Grecorja Ambrož; t /. Jan£*\ «>«_.a vrha, ki je padel v <K.if vrelega luo 0 rok ie umrl v strašnih mukah.
— Snežni prestreznikl. t>a vsakoletne nesreče zaradi snega, ki pada s streh, in zaradi nemotenega prometa na hodnikih in ulicah, je odredilo mestno poglavarstvo v Mariboru namestitev strešnih snežnih pr« -strežnikov. Tozadevni razglas s minimmi ulic je na razpolago v pisarni društva hipnih posestnikov in v sobi 4. mestnega gradbenega urada.
— Napad iz za>t-de. Ko se j« čevljar Valter Križanec vračal iz Vojašniške ulice 3 proti svojemu domu. so ga v Kamn -ski ulici napadli trije neznanci in ga s pestmi pobili na tla. nato pa pobegnili Zdaj jih išče policija.
Nal^brežje!
Vzorna je prizadevrios-t in nacionalno vzgojna uspešnost našega mariborskega sokolstva, ki je v zadnjih letih izpričalo sijajen razmah sokolske misli v Marib m samem, pa tudi v okoliških postojankah, predvsem v Studencih, na Teznem in Po. br^žju. Jutri bo imel pobreSki S<*koi svoj vietiki praznik. V zvezi s popoldanskim nastopom bo tudi slavnostno razvitje na-raščajskega prapora. Kumi ca bo naš\ »mamica« a Klemenčičeva. soproga upi. kojenega šolskega upravitelja J. Klemen-čiča Vsa pobreška sokolska družina se bo jutri zbrala pod vodstvom zasilužnt^ga staroste br. A. Poza rja. Ni pa jutrišnji nastop, namenjen samo našim vrlim Pobre-žanom. Ves sokolski in nacionalni Maribor, kolikor se ne bo udeležil jutrišnjih jubilejnih slovesnosti v Ptuju, pojd jutri ra Pobrežje, da podpre naše marljive, neutrudne delavce p»bro.ške Sokol, ter da prisostvuje slovesnemu razvitju naraš-tajske, ga sokolskega prapora. Naj bo jutrišmi nastop topla, iskrena manifestacija .vaepr* našega obmejnega sokoLstva za vzvišene sokolske ideale, ki ad vselej utirajo pot v naše Pobrežje! Jutri na Pobrežje! Zdravo!
Mariborske anomalije
Maribor, 9. septembra
Ko sem zadnjič kolovratil pod egirio Jupitra deževnika po Mariborskem tednu, sem opazil skromen šotorčič z vabilom, da lahko vidiš tam za dva dinarčka žensko brez glave. Mislil sem si: Kaj bi šel gledat to reč in navidezno čudo. Poleg mene ja zabrundal star . akonski mož, da ima takšen fenomen že 25 let okoli sebe. Dal pa mi je ta šotorčič iskreno pobudo, da brskam po drugih mariborskih brezgla-vostih in anomalijah.
Na nebu grmi. Gosti oblaki napovedujejo ploho. Vremenska hišica kaže stalno tolažimo da bo iepo vreme. NebeSki ški o-pilnik pa je sveti Elija že montiral Mariborski škropilniki pa škrope tako vnetn, da se morajo ljudje pod dežniki sklanintt od prevnetega mestnega škropilca.
Prisluhnem   pri   drugem   omizju. Razpravljajo o upokojencih. Imajo svojo pokojnino, po več hiš, preskrbljene otroke in so dobili službo, ker jim je sicer baje »doig ča-...
Pri tretjem omizju besedičijo o »židovskem vprašanju«. Mojo pozornost zbuja mož, ki mi imponira zato, ker z vso zgovornostjo dokazuje, da so Zid je \ t prav vzor »krščanske ljubezni do bližnjega«. To skuša dokazati in utemeljiti b tem. da še ni videl na svetu Žida — berača, ker mu krvni bratje v najskrajnoši siil takoj pomagajo zopet na noge. Pri na.s kristjanih pa so se poslužili majhne tiskovne napake in so napravili iz največje krščanske zapovedi »ljubi svojega bližnjega« »lupi svojega bližnjega«.
Jurij Pika
Mednarodna moto-ciklistična dirka
Maribor, 10. septembra Pod pokroviteljstvom mestnega poveljnika generala C. Stanojlovića bo jutri popoldne ob 14. IV. mednarodna motociklistična dirka na novi pohorski cesti od Reke do Pohorskega doma. Na startu bodo prominentni dirkači iz Zagreba, Beograda, Maribora ter iz Nemčije in Italije, ki so z velikim uspehom startali na dirki 9 narodov v Zagrebu. Nemci, Italijani ter Beograjčani in Zagrebčani so že tekom včerajšnjega cVne prišBi v Maribor ter pridno trenirali na tekmovalni progi. Vsega bo v nedeljo startalo preko 40 dirkačev, tako da bo jutrišnja prireditev ena največjih, kar smo jih doslej videli v naših krajih.
Tudi organizacija dirke, ki jo priredi Mo-toklub »Pohorje«, bo tokrat i^Tstna. Za varnost na dirkalni progi, ki bo od 14. do 17. ure zaprta za vsak promet, bodo skrbeli orožniki, vojaki in reditelji, ki se jim naj gledalci brezpogojno pokore. Vzdolž dirkalne proge, ki je dolga 7 km, bo instaliran telefon, tako da bo proga pod stalno kontrolo.
Kdor pozna novo pohorsko cesto ve. da zahteva od dirkačev izredne spretnosti in poguma, zaradi česar bo dirka zelo zanimiva in napeta, zlasti ker bodo startali odlični in najboljši dirkači iz naše države, Nemčije ter Italije. Za zmagovalca v posameznih kategorijah, ki jih je 6, so razpisane krasne nagrade, ki so razstavljene v Blatnik ovi trgovini v Gosposki ulici. Pozornost vzbujata zlasti krasna pokala mestne občine mariborske ter pokrovitelja generala C. Stanojlovića.
Razglasitev rezultatov in razdelitev kras-nm daril bo v okviru pozdravnega večera, ki bo v nedeljo ob 20. v hotelu Mariborski d^or.
Mariborska beležnica
KXNO TJNION: Orkan. GRAJSKI KINO: Čarobna igra. DEŽURNI LEKARNI: Savostova lekarna na Kralja Petra trgu in Vidmarjeva ra Glavnem trgu. DRUŠTVENO ŽIVLJENJE: Jutri popOi-
Sokofta.