mShššz 94 U b 1 j ai\s
Štev
11.
Leposloven, in znanstven. Iistf
V Ljubljani i. listopada i8gi.
I>eto XI.
T;
S a t u r a.
Levstiku Francetu.
r7-
JL.i.e)>o »brano, sliki, za zvenite, Prijatelju in mdžu posvečžni, Spomine žalostno-vesele mčni, Rojakom vi na novo prebudite.
Ni treba, vdm, da njega mi slavite, Ki lovor krasi vedno ga zeleni, Ob čelo svčtlo, jasno mu spleteni: ljubezen mojo le vi zdnj odkrite.
In ta razvnetost ni človekomolje, Katero ljubljencu slepo se klanja, Povzdiguje ob troških ga resnice.
Iz samemu nevdržne krepke volje Vzkipčva duša mi od spoštovanja, Ko se na moško njega spomnim licc.
So feiert Ihn J Denn was dem Mann das Leben Nur halb ertheilt, soll ganz die Nachwelt geben.
Gocth e.
E
iS.
i.gipet zgradil skalne piramide. Za kralje svoje trdna je grobišča, Menč, da vdnje njih ostankov blišča Temnit prenaglo drzni čas ne pride.
In res, Egiptu slava ne zaide: Ta mrtvecev ohranijo svetišča Oblastnosti Še dolgo mu skrovišča, Prej nego časnost z večnostjo se snide.
Vladar med nami duševni postavil Svoj spomenik za naših vnukov vnuke Po svojih ti nesmrtnih sam si delih.
A moj popir bi tebe naj osla vil. Vsaj kolikor so kralje tajne kljuke Egiptovskih pismKrjev odslovelih.
•V:
19.
zpodžigati slovensko domovino, Mladenič ti gojil že koprnenjc, In svoje nji posvetil vse življenje Izvršujd to žšljo si jedino.
Podaril nji si mnogo dragotino, Pel dokaj hvale ji na počeščenje, Na radost našo, ponos in strmenje Razkril jezika našega vrlino.
Postavil rod ga tebi na gomili In spomenik ti v rojstveni je vdsi, Hvaležnosti do tebe dvojni priči.
Takd ljubezni čustvo mžne sili, Da slcharn stikov teh se tebi gltfsi In spomenika onadva odiči.
jalovem j
a že mnoge porodila Junake in možč je učenosti. Ki zmrigavne njih duševne kreposti Dežel nam tujih ljudstva so slavila.
Veljakom svojim tebe uvrstila, In tvojega duhd. je velikosti Odprla slove svoje hr&m svetlosti, Kjer mesto vredno ti je odločila.
Kar matere Slovenije-. hvaležnost Za delo tvoje, rodu plodovito. Primeroma ta venec bodi zrfse.
Krepost le in besede tvoje nežnost In oduševljenje že dolgo krito Vseh mojih pesmij udte p6ji glrfse.
21.
'TT
JLemnč privlekle so nam olilačice Nad glavo po izgubi se Preščrna, In v/dihala žc srca maloverna, Da pevske nam umolknejo modrice.
Nebesa čula vzdihov naših klice, In milost njih odloči neizmerna, Zahvala jim tisočkrat tisoččma, Da ti nebeške služil te device.
Preščrnov najdostojnejši namestnik, Pojdč razvnemal ti domtf sinove, Ncvstrašen kazal pot si jim prosvete.
Bodočnosti nam lepše blagovčstnik, Navdušen svojca tc Slovenec zove, ln kdo nas duše ne pritrja vnete?
J.mena vreden tvojega rojaka, Nikdrfr ga ni, kdor tebe ne spoštuje. Ccgdver luč duhri nam razsvetljuje 'ležavna pota našega koraka.
Po kdmer se Slovencev kri pretaka, In kdor sreč in r6ko posvečuje. Da čast, blaginjo narodu vzvišujc, Poslavlja duševnega te junaka.
Navdahnjen domorodnega ponosa, Spoštljivo tebe se veščdk spominja In gleda nate, znanja velikana.
Zasmčh imč naj njega ožigosa,
Kdor s pametnikov sodbo se nc strinja Da ti si vzor učenega Slovana.
23.
l^ovsino naj zlato imam pisalo "ln tvojega vso visokost jezika. Da pravo ceno tvojo mi naslika, Perd nikakor ne bi poskušalo.
Karkoli pisal, vse ubogo malo Za mojega bilo bi učenika, In kakor luči senca se umika, Resnici bi nasproti se skrivalo.
Kar tebi redkih svojstev Bog podaril, Katero te obseva s takim svitom, Kakd bi, kakor čutim, dopovčdal>
SrČndsti duh je tvoje, ki ustvaril Pod vsezmagljive je resnice ščitom. Kar strup zavisti bi zaman razjedal.
24
držati ne morem je besede, "Ki proti volji žije v duši skrita: Da lepših dnij že jutro se nam svita Del hvale, komu grč iz naše srede?
Nevstrašnost v borbi je krepila dede, Ko trla jih krivica je očita: Srčndst jednako tvoja plemenita Nikdiir poznala ni strahote blede.
Očetje za dežele so blaginjo Ponosno darovali kri junaško. Zato njih slave zvezda ne ugasne.
Jezika dnSgo braniti svetinjo,
Moč ti duhd posvetil si orjaško: Zahvale tebi ni dovölj st oglasne.
25.
^ilistru kdo razlagaj, da podobe, Od marmorja ne izdelava tžsla. Koristi bi propdved nc prinčsla, Bedrfk lehkö gvohoče se ti v zobe.
Nas li učil si, da jc svet narobe,
Vojsik brez meča in brodnik brez vesla, Da znanstvo le nam j&lro bodi gesla, In ščit, oklep nc od kresilne gobe.
Filisterstvu med nami nčkdaj rasla ln danes bujno zdri mu pšenica, Umetnost, znanost pristorki gojimo.
Ne, že nevednost se jc prenapasla, In brdkih strelcev vrže jo pušica: Dull tvoj nas vddi, njega ini slavimo!
26.
^azdrom časa nadepoln izročil 'Duhd posčtcv si čvrstd in zdravo. Da vzrasi domu na korist in slavo, Kad&r nebeški bode sklep odločil.
Mehkužne solze nisi ti potočil, Ne /dvojen gledal gori na višavo, Ker ni za dela tvojega težavo Narodu žetve dan tak&j napočil.
Kali sedäj bohotno sčtev žčne,
Vremena divje nas ni strah oblststi, Da bi zavidna jo na tl.\ podrla,
Možč pri nas, mladeniče vzbujene Razjčda ogenj tvoj po ddma čfCsti: Vstajenja dan oznanjajo njih grla !
2?"
/H.rkadski sestra naša ni dc/.^la: Odklčr se zÄnjo zvedelo na sveti, Jioveča se je morula trpeti Od mesta velikega nam do sela.
Sed.\j veselega zavrisni ččla,
Slovenec, muk so naših vzdihi šteti: Duhove mlade vidim plameneti, Njih bode luč do zmotra nas privela
Nesmrtnost vrlim onim vsem rojakom, Ki dom branili z mečem, ki s peresom Kazali nam stez£ so do povzdige!
Da našim svet udčlan je korakom In duh pod tujstva ne mrji ižesom, Sad naših mož naporov je in brige.
28.
[ß.arödov sin si ljubil ga do groba, Ko zrinj srce ti moško in značajno In tolikrat izpričano sijajno Odrekala pritlikavcev je zloba
A kar na tebi zagrešila doba,
In kar je znano, kar ostane tajno, Prebil si mož in trdil neomajno, Da nočni mrak premaga dne bliščoba.
Nasprotnikom si krivdo ti odpustil, Vedoč, da pride dan spoznanja resni, Ko loči rod iz stöklase pšenico.
Ted&j nc bodem niti jaz izustil O te čestitve priliki slovesni liesede Žale na mrtvo krivico.
29.
Cerkve stebri so sv&i mučeniki:
Ne lev in tiger, mčč »e, strup in ječa, Kolo in križ, g rinit d a plameneča, Vse ni uklonilo jih pred maliki.
Plačilo krone so v nebes jim diki
In radost, skrita nam, na vek trpeča. Ker njih le rajska vnčmala je sreča, Ne svet in njega hitrobčžni miki.
Steber najvišjih znanosti očetni, Dovolj si /.lega tudi ti poskušal, A /.vest resnice držal se zakona.
Mož v bridkih dneh, ob uri mož prijetni, Klic svojega le genija si slušal: Zaslužena časti jc tvoje krona.
3°'
Julija vzdignil na ognjenih kdlih Iz praha je v visoka se nebesa, Kjer bliska in grm«, da zemljo stresa In se razlega po vrličh in dolih
Žareči tebe vznesel duh v minolih Dneh je nad pogled našega očesa: Srd bobnel tvoj na trda njih ušesa In strčle metal po glav&h ohölih.
Nevihte šum prirodi je koristil, Četudi palo, žrtev njega jeze, Dreves katero gozda in drevesce.
Gnjcv tvoj obzorje nam duh d izčistil, In tvojega peresa je poteze Pero se naše balo in peresce.
3«.
tl'rpljenja tvojega so potne srage Por6sile nam delo tvoje uma, Ki si vršil brez vsakega je šuma, Gojfcč nazore vzvišene in blage.
Ko dan zašije ddševne mil zmage In se nar<kla veseli ga truma, Takrat slovenska stvar ne bode gluma, Zabavajoča nam slovanofage.
Predolgo že nas dull temč pritiska, Zaptfj, Slovenec, skoro »alelujo«, J edin po misli kakor brat po krvi.
A k;\dar hiči rod vesel zavriska, Spoznhj hvaležen, da si za prebujo Trpinov njega ti najprvih prvi.
32.
Cfmrlo je telö, tvoj duh nam žije, "Ki tvoja v sebi hranijo ga dela, Katerih cena bode še slovela, Ko srečnejšim zanamcem solnce sije.
Doklčr srce slovensko jedno bije In rod slovenska bode pesem grela. Dotlej ni straha, da bi zatemnela Poštena slava naše domačije.
Ob grobu tvojem brat objemi brata. In čustvo jedno vsakega prešini: Ljubezni čustvo za nardda srečo.
A včz mogočnega jedinstva zlata Možč jeklene združi domovini, Oblastno vojsko, nje uglčd branečo.
Jož. Cimperman.

Bolnici.
o tesni tvoji sobi	In vender, ko se z ulic
Dan solnčen je razlit;	Vesel oglaša smeh,
Hvaležno sklepaš roke,	Kaj vidim — lahna rddost
Ko gledaš božji svit.	Iskri se ti v očeh?
Glej, jasno sveti zunaj	Tam zunaj se življenja
Na hrib in log in vrt . . .	Raduje zbor otrok,
Prekrasen svet pravljičin !	In ti? Na ustnih tvojih
Na vek ti je zaprt . . .	Ignt nasmeh, ne jok ?
Nikddr, deklfc ubogo,	Uklanjam se spoštljivo
Stopilo nisi vdnj:	Duševni moči tej —
Ta sobica je zibel	Oh, koliko prebiti
In grob je tvojih sdnj!	Bild ti je doslej,
Prebridka döba tvoja:	Da vpričo tuje sreče
To sključeno telo	Nc žali te spomin
Od ndkdaj prikovano	Telesnega trpljenja
Na posteljo je to!	In srčnih bolečin! —
A. Funtek.
Poslednji dan.
»Grešil sein mnogo, večni Bog, Opustil mnogo dčl zaslužnih. Svet d iskäl veselj mehkužnih, Zlovoljen nosil križ nadlog.
A dal mi sreče svet ni vč* — Zatd mi bodi sodba mila! Ko smrt mi je oči zakrila, Od sveta vzel sem s sabo — kčs!
Priplaval angelj je krilit;
Na mč je milo Bog pogledal . - . Kaj čaka me, sem se zavedal, In prvič srečen bil takrät.
Bisträn.
X6apočil je poslednji dan, Grobov odprlo se nešteto; V dolino jozafatsko sveto Prihitel sldharn je zemljan.
Trobente angeljske ukaz Telö je tudi mdni vzbudil. Pred božji pršstol sem se zgrudil, ■ Pokril z rokdmi si obraz.
IVAWVf'wWt^wvWw^^
4000.
(Času primerna povest iz prihodnjih dob. Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevčsekdo.)
(Dalje.)
topilo je vseh deset proštov, in razvrstili so se pred prestolom svojega nadškofa, prav takd, kakor se zberd la-stavice na jesenski veji, ko se odpravljajo na solnčni jug. »Kakšna je želja tvoja, prijatelj in prošt Ambrozij ?« S tresočim glasom je govoril nadškof te besede. Takrat pa so se pozlačeni stropovi velikanske dvorane razkrojili pred pogledom moje duše, in hipoma se ji je razgrnilo zeleno zračno mdrje, sezajoče daleč tja do modrih vrhov orjaškega Himalaja. In staremu Himalaju na ledeni glavi si sedel še vedno v nebeškem svojem svitu, veličastni angelj Azrael 1 In zornožareče peruti si razprostiral v sinji zrak, da moje človeško okd niti ni moglo ugledati krajev, kamor sta v tistem trenutku sezala rdeča meča tvojih ramen! Angelj Gospodov pa je upiral bisernato okd na starega nadškofa in prošte njegove, zbrane kakor jesenske lastavice okrog svetlega prestola. In vsaka črta se je gibala božjemu angelju na večnem obrazu, in pristen nebeški nasmeh je pregnal vsako ostrost z njega. Azrael, poslanec Gospodov, smijal se je, in njegov nasmeh je šinil kakor gorka južna sapica stari zemlji po otrpli v r Šini, in v pozni jeseni je zacvetela livada, pognalo slčharno drevd!
»Kakšna je želja tvoja, prijatelj in prošt Ambrozij ?«
Stari prošt skloni svoje teld in izpregovorf sladkd: »Prihajamo čestitat tvoji svetlosti in visokosti 1«
»Čestitat?« začudi se nadškof, »in na čem?«
»Na modrosti tvoje svetlosti in visokosti!«
»Kakd se kaže ta modrost?«
»V najnovejšem presvetlem dekretu 1«
»Tudi vi se divite temu dekretu?« zaihti sivi nadškof.
»Divimo se mu in • povzdigujemo ga do nčba, celsissime!«
»Vi vsi se hočete poprijeti dobrot tega dekreta?«
»Deset nas je tukaj proštov«, zahiti Ambrozij, »in vsi smo, razsvetljeni po blaženem Antonu od Kala, sklenili soglasno, da se poprimemo teh dobrot.«
Nadškof stisne roko v pest in izpregovon osorno: »Za Bdga! Natura non dedit!«
»Kaj?« in že se hoče razvneti priletni gospod, ako bi se ne spomnil še v pravem hipu, da stoji pred višjim pastirjem svojim. Pobožno udano zavije oči proti nebu in reče ponižno: »Deditt Dedit!«
Prav takd so govorili licemerci devetnajstega stoletja, zavijajoč oči, zmiraj Boga nosčč na jeziku, in greščč za slčharnim plotom, če ravno prilika nanesla!
Vladika se nekaj časa zamisli, da pomiri valove svoje jeze, ki mu pluskajo po razburjeni duši.
»Odstopite vsi!« izpregovon' končno, »in služabnik Gregorij, zapiši, kakšno družico si izbere vsakdo proštov naših. Nadškofjo svojo odločbo sklenemo in izrečemo pozneje!«
Deset proštov obkoli nadvikarija Gregorija; ta pa zapiše imena izvoljenk, katere so bile namenjene za emonske proštije.
V tem vstopi zopet sluga in naznani, da si želi štiristo kanonikov pred škofa svojega.
»Vseh štiristo!« zaječi nadškof Martinus.
»Vseh!«
Res prikoraka v dvorano polnoštevilna tolpa rdečih kanonikov. Takd se vsipljejo pred vladiko svojega, kakor se vsi pije zreli sad z drčnovega drevesa, če ga otreseš v pozni jeseni.
Izbrali so si svojega govornika, gospoda rdečih f zalitih lic in okroglega trebuha. Vso noč je koval primeren ogovor; čuda torej ni, da mu teče sedaj beseda kakor mčd. Najprej blagoslavlja sebe in ves kapitelj »strožje observancije«, da so po božji milosti učakali čase najnovejšega presvetlega dekreta. Zahvalja višjega pastirja za milosti in dobrote, katere odsevajo iz tega dekreta. Na dolgo in široko razklada, kakö je nekje v stari knjigi izteknil izrek, da podpira gospodinja hiši tri ogle, mož pa samd jednega. Bistroumno, kakor je bilo dano gospodu rdečih lic in okroglega trebuha, dokazuje, da je omenjeni izrek pristno zlatd, ki bodi čislano tudi v sedanjih dobah. Prestopivši na podrobnosti, našteva opravila, bremeneča slčharno korarsko hišo. Koliko jc treba pometati, beliti, čistiti, umivati, prišivati gdmbov, po-
spravljati, in vse to dan za dnevom! Koliko se pogubi, koliko pokradel Kakd vse drugače bode, če se dobi gospodinja, ki bode hiši podpirala tri ogle in katero bodo s hišo družile marsikatere dobrosti. Natd prestopi na vzvišeno stališče ter hvali Bogä in škofa, da se maš-nikom sedaj godi takd dobro. Dokazuje pa zopet toli bistroumno, kakor po navadi, da so bili nekdaj krutejši časi, ko so mučili in morili Gospodove služabnike. Živo popisuje poslušalcem, kakd je bilo tedaj, ko so barbari pribili svetega Petra na križ in obglavili svetega Pavla. Govori o preprostih dušah, do cela prepričanih, da se takšni časi ne morejo več vrniti. Govornik pa razklada jako ognjevito, da živč mašniki sedaj še srečno in mirno, da se pa lahko čez noč izpre-meni razmerje, da se vzpneta barbarstvo in liberalstvo do nekdanje mogočnosti svoje. »In ako nas bodo«, govori svetlolični mož, razvnet od svetega ognja, »in ako nas bodo preganjali, kakor so nekdaj preganjali Kristusove apostole in učence, ako nas bodo vlačili po shod-nicah in nam grenili vsak trenutek življenja, kje naj si iščemo prave ljubezni in tolažbe, če ne pri tovarišicah, podeljenih nam po najnovejšem svetlem dekretu?« Natd se postavi na strogo cerkveno stališče, ki je vselej in povsod odločilno kanonikom »strožje obscrvancije«. Po njega prepričanji bi smel in mogel trditi lc duševen slepec, da bi bil najnovejši presvetli dekret ccrkvi kot takšen na kvar. Ravno narobe! Ponovil bi se dni čisti in blaženi Benjaminov rod, odprl bi se studenec, iz katerega bi sveta cerkev zajemala svoje maŠnike, po rojstvu že namenjene za svoj poziv. »Ako bi sam blaženi Anton od Kala« — takd konča kanonik svoj govor — »zasedel stolico Svetega Nikolaja, menimo, da bi izdal prav ta presvetli dekret, s katerim si je tvoja prejasnost in premilost pomnožila slavo in mir!«
»In vi hočete biti deležni dobrot svetega dekreta?« vpraša nadškof.
»Hočemo! Soglasno smo sklenili!«
»Vsi ?«
»Vsi!«
»Stopite k služabniku Gregoriju, in ta piši!«
Vseh štiristo kanonikov se gnete okrog mize ubogega Gregorija, in ta piše in piše, da ga prstje bolč in da mu znoj kaplja na beli popir, kamor zapisuje svojih kanonikov srčne želje.
Sivi nadškof pa v tem vzprejema druge prosilce. Prihajali so, kakor prihajajo osč na medeno hruško, in vrata so si podajali iz roke v roko. Polnoštevilno se je zbrala vsa »skrajna« stranka, in vsakdo v nje vrstah je gojil željo, da bi se udeležil dobrote najnovejšega pre-
svetlega dekreta. Višji pastir pa je pod težo svojega zlatega ornata kar omagoval na zlatem, prestolu, in zelö sem se čudil, da ga ni tedaj treščila kap v smrti temne prepade. Iz težka dvigne trudno lice in z mrtvim pogledom premeri zbrane prosilce v širi dvorani. Vsi pričakujejo, težl<0 pričakujejo končne odločbe.
»Vsi ste zbrani«, pričnč arehiepiseopus, »in polnoštevilno vas vidim pred svojim prestolom. Niti jednega ne pogrešamo l Pač, pač, Andrej, stari kapeian Svetega Jakopa župe, ta je izostal, njega pogreša naše okö! Benedicite! Benedicite!«
Prezgodaj se je razveselil nadškof Martinus! V tistem hipu se namreč odprd vrata, in v dvorano prisope — ker komaj hodi — stari kapeian Andrej. Putika mu je mučila ude, zatö mu je postrežnica Anica s fianelo ovila malone vse telö. Pri vsakem koraku zaječi in bi se iJrez dvojbe zgrudil na svetli tlak, da se nc opira na svojo postrež-nico Anico. Ta je kar prišla s svojim gospodom, in ker je imela ravno dan svoje dispenze, nismo se čudili, da je govorila prav veliko.
Ko priječita in prikrevsata pred nadškofa, zaščeblja takoj :
»Evo naju, in sedaj govori, gospod Andrej!«
Gospod Andrej ne more takoj dobiti besede in gleda kakor zaboden voliček v škofa svojega.
»Govöri!« zajezi sc lc-ta. »Govori!« zajezi se tudi postrežnica, »sedaj je čas, da govoriš.«
»No, no,« prične Andrej, »tvoji svetlosti je itak vse jasno. Hvala za najnovejši presvetli dekret! Dober je, samö da bi človeka nc drla putika in tisti preklicani kašelj vsako jutro!«
»Kaj bi se plazil okrog oglov,« zatogoti se Anica, »govori naravnost! Käj meniš, da je bilo prijetno, ko sem te ovijala deset let? Rada bi vedela, kdo bi te bil! Govori, toda hitro U
»Saj govorim! Evo dekreta vaše presvetlosti in dober dekret je to. No, če ni drugače, saj se tudi oženim, celö osemdesetletnemu Davidu so dali mlado deklico . .
»Kaj? Mlado hočeš?« zatuli postrežnica Anica. »Dokler sem bila mlada, bila sem dobra, sedaj, ko sem stara, hočeš pa imeti mlado! Lepa je ta! Ali toliko ti povem, če mi jo privedeš v hišo, tedaj me šele spoznaš! Zavijem ji vrat, izpraskam oči in na kosce jo razrežem. Tebi pa ne včm kaj naredim! Vse! Mlado, glejte no, mlado!«
Zdajci se stari ženski stori takö milo, da se spusti' v glasen jok.
»Sedaj, ko se mi nudi velika sreča, sedaj me neče! Je li to krščansko ?«
Otira si debele solze z velega obraza in ječi: »To ti povčm, gospod Andrej, dragd mi plačaš ta trenutek! Mlado ženo in pozneje kopo otrdk v hišo, sevčda, to bi bilo po tvojih mislih! Ali takd ne bodeva vozila, gospod Andrej, ker včš, kakd je, in včš, kaj vse včmo, ti nehvaležnik!«
»Sedaj mine potrpežljivost staremu prelatu; zatd veli strežniku, naj odvede čudno dvojico iz dvorane. Culi smo še pri zaprtih vratih, kakd je grmela postrežnica Anica na svojega gospoda Andreja, katerega je stokajočega spravljala po stopnicah. Na svojem sedeži pa se je dvignil nadškof Martinus. Navzlic svoji starosti je stal kakor hrast sredi ravnine. Srd mu je ojeklenil vsak živec, in bliski so mu švigali iz očij.
»Sedaj je končano. Hvala božji Porodnici, da se nam je odkrila resnica! Satan sam nam je zatemnil pogled, da smo bčgali v temi. Sedaj pa je solnce resnice posijalo v slčharni kotiček, in pred nami stojite v goloti svoji! Služabnik Gregorij, daj nam, kar si zapisal!«
Trepetaje prinese nadvikarij Gregorij dolgi dolgi svoj zapisnik.
»Ta zapisnik«, pravi škof, »bodi podlaga preiskavam, ki naj se zvršč nemudoma. In naša škofja beseda vam bodi porok, da bode ostrost naše vodilo! Kdor je v pregnanstvu, ta se povrni na naš dvor. Vas vse, za rane Kristusove, preženemo pa s svojega dvora, kakor se prežene iz čede gobova žival. Govorili in vedli ste se, kakor bi bili svetniki, ali v srci ste nosili satana v gorkem gnezdu. Prve izkuŠnjavice, ki je prišla na vas, niste mogli prebiti, in Bog vas je dal^v pravične naše roke. Pregnani ste vsi, ali bojimo se, da se bode morala zapaliti marsikatera grmada na emonskem polji in da bode treba sežgati obilo gobovih grešnikov, katere štejemo v okuženi sredi vaši! To je naša odločba, to je sad najnovejšega našega presvetlega dekreta! Poberite se izpred našega obraza, in jok in škripanje zdb bodi med vami, ki ste vsi veliki grešniki 1«
Takd govoreč se zgrudi višji pastir na mehko blazino, tiščeč v beli svoji roki beli zapisnik, s katerega se razširja luč na skrivne stezice in temne kotičke. Proštje, kanoniki in vsi drugi prosilci so odhajali, prav kakor bi jim za hrbtom že gorele grmade. Vsi »so kazali blede obraze, na katerih jim je besnela togota, ali pomagati si niso vedeli. Bilje to poraz »skrajne« stranke, kakeršnega še ni učakala zgodovina do tistega dnč . . .
Azrael pa je še vedno sedel na najvišjem robu sivega Himalaja, in smeh mu je pretresal nebeško teld, da se je stari Himalaja kar majal pod nebeškim tem smehom!
X.
V noči prej je govoril Azrael v sanjah z menoj. Odkril mi je prihodnjost in mi naznanil, da bode skoro izpolnjena doba moje druge ustvaritve, takd da se mi bode zopet vrniti v večnost. Ustrašil se nisem druge svoje smrti; kar sem opažal po zemlji, ni me mikalo, in ukoreninilo se mi je v srci prepričanje, da zemlja ni vredna, da bi bil Človek dvakrat ustvarjen zaradi nje. — Kaj mi je pomenila smrt, ko sem vender videl, daje narod slovenski že davno poginil in da se ne vzbudi več po grobeh, kamor so ga zagrebli blaženega Antona od Kala nevedni učenci! Kdo bi torej v takem razmerji ne umiral radostno?
Moral sem se potruditi, če sem se hotel še delj ogledati po stari Emoni. Poklical sem profesorja z vseučilišča Svetega Sim-plicija in mu razodel željo, da bi si ogledal takd imenovani ženski oddelek. Ker sem imel plačano privolitev za vstop, bilo ni nikake težave, in takoj tisto popoldne — predpdldne se je bila ujela stranka blaženega Antona od Kala v past najnovejšega presvetlega dekreta
—	kreneva na pot, pustivši v škofjem dvorci konja in drugo prtljago. Vprašam spremljevalca, kje je slavnoznani oddelek neomoženega ženskega spola.
»Torej,« vpraša me ponosno, »tudi v vašo ledeno Sibirijo je že zaslul ta zavod, ki nam jamči, da sc naše ženstvo dobro in nravno vzgoja in vzreja ? V nas je ne poznamo, tiste mesene ljubezni, ki je omadeževala prejšnja stoletja!«
Opisal mi je potem na dolgo in široko Ičžo ženskega oddelka, naznanil mi število samostanov in božjih hramov — ki so vsi stali v tem oddelku — in mi govoril, kakd široko in dolgo je ozidje okolo njega. Iz gostobesednega popisa sem posnel, da je ženski oddelek na starodavnem našem Gdlavci in da se razteza na desno in na levo v ravnino, kjer se širijo pölja in vrtovi, obdelovani po neomoženem žen-stvu. Vse to je bilo obzidano, in kohorta starih devic je stražila pri vsakem v.hodu, da se ni pritihotapil na oddelek neoženjen človek.
Izkušal sem spoznati krajino, po kateri sva hodila. Po moji sodbi
—	imela sva grad ob levici svoji. — stopala sva po cesti, ki je nekdaj vodila proti imenitni naši Kurji vasi. Kakor sem se prepričal pozneje, bila so včlika vrata na ženski oddelek prav tam, kjer je tlačeni rod, če je hotel iz Kurje vasi čez most v belo mesto, moral plačevati drago mitnino leta 1900. po Kristusovem rojstvu.
»Kakö imate vse to urejeno? Kdaj oddajate otroke posameznim oddelkom?«
»Vse to«, odgovori mi strežnik in profesor, »vse to je urejeno preizvrstno. Kadar je otroku pet let, vzamejo ga roditeljem in ga od-dadd po spolu, bodisi na neoženjeni, bodisi na neomoženi oddelek.«
»In koliko časa ostane tam?«
sDokler pri naboru ni potrjen v zakon.«
»In svojih roditeljev ne vidi nikdar več:«
»Dokler je na oddelku, ne. Roditelji so največkrat prav radostni, da izgubč breme iz hiše. V nas se težkd služi vsakdanji kruh, in davek, ki ga plačujemo, da se vzdržujeta oddelka, velik je!«
Zdcijci doideva tolpo, ki se varovana po gologlavi straži počasi pomiče po prašni cesti. Štela je kakih dvesto mladeničev in mož. Nekateri so bili že precej priletni, drugi pa še prav mladi, pravi bledo-ličniki, kakor da so ravnokar prebili dolg zdpor in po dolgi dobi zopet prišli na čisti zrak. Klaverno je stopala ta tolpa pred mano. Govorili niso, samd časih so z mogočno zvenečim glasom zapeli pre-tožno pesem: »Miserere, miserere.« Zdeli so se mi kakor pogrebci, ki neso k pokopu svojega srca najdražje in najljubše bitje.
Postala sva nekaj časa, da so naju zopet prehiteli. Zaradi gostega prahu ni bilo moči hoditi ž njimi.
»Kdo so ti nesrečniki?« vprašam spremljevalca. »Izvestno hu-dodelniki, katerim so prisojene ostre kazni, morda celd zločinci, ki odhajajo v pregnanstvo v puščavo Saharo? Čemu pojd miserere, in čemu jim tiči groza na bledih obrazih? Govori, prijatelj, in pojasni mi vse to!«
»To niso hudodelniki,* pričnč profesor z vseučilišča Svetega Simplicija, »in tudi ne obsojenci, katerim je nastopiti trdi pot v peščeno Saharo. To so mladeniči na poti k mesečnemu naboru, da bi jih po- — trdili za zakon.«
»Vsak mesec imate takšne nabore?«
»Vsak mesec. Oglasiti se smč vsakdo, komur je drago stopiti v sveti zakon. Komur je sreča mila, dobi prijetno družico, komur pa usoda ni prijateljica, naloži mu na rame staro in grdo devico, da mu greni življenje, kolikor more.«
»In čemu pojd miserere?«
a Kakd naj se ti izrazim? Zakon je tudi pri vas v Sibiriji negotova stvar, prav kakor bi se človek napotil v slabotnem čolniči na morje, kjer ga čakajo viharji. Ni li res takd ?«
»Pametno govoriš! Tudi pri nas v Sibiriji so združeni zakoni z viharji.«
»Vidiš torej! In takö je bilo vedno in drugače nikdar ne bode. Se li sedaj še čudiš, da pojö ti ljudje miserere, kadar korakajo k naboru r«
»Ne čudim se!«
»Toda letos imajo ti mladeniči še drug vzrok, da niso prera-dostni na poti, kjer sva jih ravno došla.«
»Odkrij mi tudi ta vzrok.«
s Letos je sploh slabo leto. Preveč se jih je oddalo v župnišča in kapelanije. Tja so vzeli najmlajše in najlepše, tu pa so ostale starikaste in pegaste, ki človeku nikakor ne morejo ogreti srca.«
»Kakö naj tc umejem?«
»Potrpi! Vse ti odkrijem. Mlada in krasna ženska ima na svetu več prilike, da. zagazi v pregreho, nego öna, ki je priletna, in kateri ne evetö rože po licih. Ali ni to res?«
»Popolnoma res!«
»Kolikor lepša je ženska, tem več ima izkušnjav. Taki ženski se mora vzeti vsaka prilika in odkazati ji je mesto, kamor ne sezajo valovi pregrešnega vsakdanjega življenja. In kje bi bila varnejša nego v hiši, kjer ni prepira, ne jeze ne strasti?«
»Imate li obilo takih hiš?«
»Imamo jih! To so naša župnišča, kapelanije naše. Vse te svete hiše ne morejo biti brez postrežne in delavne ženske roke!«
»Izvestno ne!«
»Zatö so razlagalci svetih knjig blaženega Antona od Kala napösled izvedli, da pristoji župniščem in kapelanijam, kjer vladajo gospodje ,strožje observancije,' prednost pri naboru za zakon, takö da si smejo postrežnice in kuharice izbirati izmed devic, prihajajočih na nabor. Ali ni to modro?«
»Premodro!«
»Mnogo pregreh se prepreči takö. Toda letos, kakor sem ti že pravil, bilo je dokaj služeb izpraznjenih, in zatö so župnišča in kapelanije pri mesečnih naborih prav pridno asentirale zdse, sevčda na škodo moškemu spolu, v kolikor se je udeleževal naborov!«
Po teh pojasnilih sva dospela do mesta, kjer je visoko ozidje obkrožalo širen prostor. Spomini iz devetnajstega stoletja so mi govorili, da so se na tem mestu razprostirali nekdaj zelene naše »Prule«. Bile so sedaj obzidane okrog in okrog, in_izza ozidja je šumelo, kakor Šume bučele v panji.
»Kaj so godi za tem zidom?« vprašam spremljevalca.
»Tukaj je naborni prostor!« odgovori mi profesor. »Oglejva si nabor! Poučen prizor je, in ko se vrneš v sibirsko svojo domovino, vzpodbujaj sodržavljane, naj nas posnemajo! Dovolitev za vstop se nama itak ne more kratiti.«
Pri nizkih vratih je stražilo nekaj gologlavcev. Tisti debeli poročnik, s katerim sem se bil seznanil že prvi dan v mestnem ozidji, veleval je danes na tem mestu. Moj strežnik se izkaže s policijsko privolitvijo, in ko poročniku še posebe plačam deset lir, smem vstopiti.
Po prostoru, odločenem naboru, mrgolela je množica, vender so bili možjč strogo ločeni od žena. Poslednje so nadzirale redovnice, katerih po obleki nisem mogel spoznati. Bog vč, kakov red je bil to, ker so se ženski redovi tedaj takd pomnožili, da jih je bilo samd v Emoni nad tristo. Moštvd pa je nadziral naš gologlavi poročnik, ki je časih stopil tudi med ženstvd, kjer je s strokovnjaškim očesom pregledoval blagd, tisti dan postavljeno na trg.
S strežnikom stopim mirno na stran, pričakuje, kakdv bode zanimivi ta nabor. Takoj opazim, da jc ženstva mnogo več od moštva. Malo je bilo krasnih obrazov in res so bila župnišča in kapelanije to leto posnele vso smetano zase. Vender so bile iz večine mlade in čvrste, in samd po nekod je stala v vrsti devica, ki je že mnogokrat propadla pri naborih in sedaj že omagovala pod obilimi leti. Te stare device so stale povešenih očij sramežljivo v vrsti, aH v srci so iskreno molile, da bi vsaj danes nc propadle pri usodnem naboru.
»Morda pričnemo, soror Kvlalija?« vpraša poročnik. »Iz župnišč in kapelanij nc pride nikdo, saj je že potekel čas, v katerem nam je bilo Čakati teh gospodov. Danes itak ne bode nikogar, saj nimajo kaj vzeti. Pričniva torej, soror Evlalija!«
»Pa pričniva, pater poročnik!« odgovori redovnica. »Tudi jaz menim, da ne bode nikogar.«
Že hoče pater poročnik ukazati, naj se naborniki in nabornice postavijo v dolgi vrsti, in že hoče izreči, da je potekel čas, v katerem so smela župnišča in kapelanije rabiti pravico svojo, kar potisne župnik z Vrhnike skozi vhodna vratca potni svoj obraz, rekoč : »Za Bdga, vender še niste pričeli? Malone bi bil zamudil tudi to priliko!«
Obstane sredi tolpe in si briše čelo z velikim modrim robcem.
»Oj, pater poročnik, pozdravljam te! In tebe, soror Evlalija, tudi! Ali sta zdrava? Veseli me, veseli! Začeli pa vender še niste?«
»Nismo!« odgovori soror Evlalija.
»Dobro! Kakö li sem hitel! Kar studenci lijd od mene!« In zopet si otira z modrim robcem potno lice.
»Kako je kaj, soror Kvlalijar In tebi, poročnik?«
Kakor vidite, imela je Vrhnika tudi v tisti döbi zgovornega župnika. Niti odgovora ni pričakoval.
»Dobro, kakor vidim. Mene, soror Evlalija, mene pa je zadela huda nesreča. Kar obupal bi, žalosten sem, da nič takega.«
»Kakšna nesreča?« vpraša poročnik radoveden. »O tebi nismo čuli ničesar zadnje dni.«
»Velika nesreča!« odgovori župnik. »Stara moja Jera mi jc umrla. Moj Bog! V najboljših letih je še bila, pa soji nogč otekle, in zadnji petek sem jo pokopal!«
»Jera je umrla!« izpregovori redovnica sočutno. »Pomilujem te!«
»Hvala ti! Ali si danes kaj čednega privedla semkaj? Kaj praviš ti, poročnik, ki imaš strokovnjasko oko?«
»Oglej si zbrano ženstvd in izbiraj! Takšna je pravica tvoja!« odgovori pater častnik čmerno.
»Potrebujem je res, vdrujte mi! Ona mi je umrla, in hiša je velika! — Kako pa je z najnovejšim presvetlim dekretom, hihi?«
»Ali nisi bil pri avdijenciji ?«
»Žal, prišel nisem za časa!« jezi' se župnik. »Konjička sta mi opešala, in prisopihal sem v Ljubljano, ko jc bila že vsa ccremonija završena! No, povedalo se mi je od strani, da se nekaj kisa. Dco gratias, da sta mi opešala konjička!«	(Konec prihodnjič.)

Utrnila se je zvezda .
yyledal sem na nočnem nebu
Svčilih zvezd nešteti br&j, Jedne sem se razveselil: Krasen bil ji s6j.
Utrnila se pa zvezda,
Ki vesel sem ndnjo zrl, Mati stvar takd razlaga: »Nčkdo je — umrl . .
Zjutraj res je v smrt zvonilo
Roži gorskega sveta: Utrnila — nafdej zvezda Meni se sred' . . .
Batog.
Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500.
Po arhivnih virih spisal Anton Kaspret.
[Konec.')
gSflfrkQr	*n krranjski pastirji, prepirali so se zaradi pla-
ninskih pašnikov tudi kranjski pastirji raznih graščin, ne da bi jih bila pomirila dotična oblastva.
Studorovci, podložniki radovljiške graščine, pritožili so se, da so Kreygovi kmetje in tlačanje prignali svojo živino na njih planino »Debeli Vrh«, katero so, kakor priča njih oskrbnik Kacijanar, uživali od nekdaj sami'. Na to so postavili svoje koče tik studorovskih in začeli njih živino poditi in podbezavati. Na povelje dežčlnega glavärja so imeli radovljiški oskrbnik, Lovro Paradiž, plemiči Lambergar, Kacijanar in Steiner, nekateri meščanje, graščinski upravnik in studorovski župan komisijo. Ko si je. žugai^Muselj^ trenji, meščapi in zastopnikom srenje češnjiške ogledal )pre|>orni švžt na DeBelen^i^rhu, pogodili so se pismeno, da smejo Češnjičanje goniti svojo živino samd do studenca »Na Ravnem« in da bode branje vi na ob imenovanem studenci meja pašnikom. Oskrbnik Paradiž je ponujal Češnjičanom 32 mark šilingov, ako se odpovedo pašniku med studenccma »Na Ravnem« in »Močile«. Toda Češnjičanje se niso držali pismene pogodbe, ker se je sklenila vpričo samd jednega srenjskega zastopnika in brez potrditve bleške graščine; zatd so gonili tudi potlej svojo živino na vojvodsko planino do studenca »Močile« in postavljali svoje koče tik studorovskih. »Sedaj pa sedaj«, pravijo Studorovci preprosto in odkritosrčno, »odganjali so nas Cešničanje šiloma in z orožjem z imenovanih krajev.«3) Češničanje so svojim pašnim spolovnikom zategadelj provzročali silo, ker so polčti na suhotnih planinah pogrešali vode; to jih je pri-moralo, goniti živino na studorovsko stran Debelega Vrha do studenca »Močile«. Trdijo celd, da so jim celjski grofje dovolili doganjati drdbnico do imenovanega vira, samd to dolžnost so imeli, dajati cerkvi vsako leto hleb sira, vreden 30 do 35 šilingov.3) Vender so si ta l) Glej »Ljubljanski Zvon« 1891., VII, str. 417.
-) II., str. 113.: »Item auch dy alben Dewellywerch, dy haben wir ye vnd ye von alters in nutz vnd gewer inngehabt« ; in naslednje. »Die beschwärung den Römischen K. M. Holden in der Wochein z,v Studorf.« :5) II., 114. in VI., str. 127.
dopust ukoriščali Studorovcem na škodo, ker so hoteli imeti tudi del planine med »Na Ravnem« in »Močile«, ne samd nekaj dnij, ampak ves pašni čas. Zatd niso hoteli vzprejeti ponudbene odškodnine (32 šil.), dasi ravno se je ta malone popolnoma ujemala z vrednostjo sira; zakaj posest in poraba obeh studencev jim je bila dražja od davka, katerega so dajali cerkvi.
Da bi ohranila red in varnost posestva, skrbeti bi bilo bleški gospdski za to, da se poravnajo pravdalci ali da se vsaj zavežejo, držati se pogodbe, katero je sklenila komisija. Ukrenila ni niti tega, niti dnega.1) Hartmann pl. Kreyg se je pritoževalcem celd porogal, rekoč: »Kar se tiče Češnjičanov, zadoščalo bode tudi nadalje, da je bila komisija na lici mesta ter si ogledala preporni svet in da je upravnik spisal pogodbo«.2)
Vrhu tega imamo še več slučajev nedostatne uprave in nemarnega pravosodja. Srenje in zasebniki so prosili graščino pravice, varstva in obrane, toda brez uspeha. ZabrezniČanje so zaman prosili pomoči proti Zeravničanom, ki so jim motili posest drvišča in gonili svojo živino na njih planine;3) srenje Podhom, Spodnje Gorje, Visel-niča in Laze so tožile, da rabijo Kreygovi podložniki njih planine in, kakor pravijo sami, na povelje graŠČdkovo ;*) kovači jeseniški so se hudovali, da jim delajo Blejci in rovtarji Gorenje Bele škodo na travnikih in občinskem pašniku5), takisto rovtarji Sv. Jovana v Bo-hinji Studorovcem.«) Zupan zagoriški, Kristijan Muselj, tožil je, da so mu ujedli graščinski psi sedem glav drdbnice, ne da bi ga bila graščina odškodila7), župan podhomski, da mu je skriven nasprotnik zažgal v Lazah gospodarsko poslopje in da nihče ne zasleduje zločinca0). Matevž, tlačan radovljiški, prosil je, naj se mu povrne krčevina, iz katere ga je izgnal Hartmann pl. Kreyg baje zatd, ker ni hotel plačevati desetine graščini bleški, ampak po stari navadi občini radov-
II., str. u 3, : »Der Paradeis j er] yst mit etlichen purgern, Verwesern vnd edel-lewt zu dem von Kreyg geritten vnd sein nit zw vns kommen auf der kays. M. grundt . . .«
-) VI., str. 127. ». . . ich wais auch Kainerlay geselliift noch heueich, so ich mit den von Stodorf in vier gemain ainigerley inngriiT zv thun«.
*) Im I09-
Im 109.
>) I., HO.
II., 114. Jednako pritožbo so predložili Gorjanci. V., 119.
') III., 115. in VI., 128.
*) I., no. in V. 123.
Ijiški1). Drug tlačan, Florijan, prosil je, naj se kaznuje njega nasprotnik, ki ga je težko poškodoval na telesi.2)
Na pritožbe, da se je motila posest, odgovarja Hartmann pl. Kreyg navadno, da je odredil navod, h kateremu pa niso prišli tožniki. Toda ni misliti, da so vselej izostali prav tisti, katerim se je godila krivica. Verjetneje je, da je graščak molčč dopuščal svojim podložnikom kratiti pravice njih sosedov, kakor je sam sezal v pravice sosedne graščine. Dokaz temu so napomenjene motitve in ponovljena zagotovila kmetov.3) Kreyg sam ali Kreygov opravnik jim je to ukazal. Sevčda gospöda ni pomislila, da kmet, ki se je odvadil redu, ne spoštuje tuje posesti in da bode prej ali slej prav takd nespodobno ravnal s posestjo graščakovo.
Da je bilo takrat nujno potrebno popraviti pravosodje, kaže suplikacija, katero so predložili Blejci briksenskemu škofu leta 15 15. Iz odgovora graščinskega imetnika vidimo, da se je ječil nekov obdolžence 23 let v grajski ječi bleski, ne da bi se mu dokazala krivda pred sodnikom. Sclc potem, ko porok jetnikov, kmet Vrban Pretnar, že ni hotel plačevati t roško v za hrano, dejal je Jurij pl. Pucheimski, da ga ne bode več ječil.1) Kakor torej kaže ta slučaj, izvrševala je graščina sodno oblast takd, da se je ujemala s koristjo sodnikovo, ne pa s pojmom pravice.
Vse te navedene razmere každ, da so ob obratu XV. veka nastale vzpričo zvišanih davščin, težje tlake in drugih novih terjatev in nedostatnega pravosodja v vseh strokah fevdne podložnosti zmede med kmeti in graščaki. Toda moti se, kdor meni, da so kmetje samd zaradi zvišanih davkov prijeli za orožje. Razven previsoke mrtvaščinc niso niti zvišani davki (prenaklade, prijemšČinc, stavbnine, globe) niti težja tlaka, niti omejitev ribstva, drvaščine, lovstva in užitne pravice do planinskih pašnikov toli tlačile kmeta, da bi pogubile njega blaginjo. Bohinjski Češničanje so celd izrekli, da bodo radovoljno dajali dno ižredno naklado, katero jc dal cesar Maks od kranjskih stanov pobirati za vojsko, kadar bi jo zahteval od njih naravnost.6) Kmete
*) V., 119. in 120.
ä) 1., str. 110.: »dem von Kreyg zv bevelehen, damit er dem Florian furderlich recht ergen lasse, darin soll er im der ambtmaim von kais. Majestät wegen dem Florian beistenndig sein«. VI., 124. 3) II., 114., IV., 116. -1) XII., 14S. in X., 140.
IX., 138.: »Item auch von wegen der stewr, die wir auch keine nit geben wellen, ausgenommen Königl. M. an vns vordem vnd begem wirt vnd darzue ein ver-spe rt en p rief oder anlwort schicken wirt zwischen die gemain, so seyn wir auch willig vnd vutertänig bey tag vnd bei der nacht mil leib vnd mit guet, mit wo sein K M an vns begern wirt*.
je sösebno vznemirjalo to, da so graščaki samovoljno izpreminjali določila graščinskih urbarjev. Vlastelini in imetniki graščin so iz dobičkarstva prestopali merila, zaznamenovana v urbarjih ter uvajali nove davščine in nenavadno tlako. Ker so pri tem prezirali določila urbarska in brez višjega pooblastila izpreminjali službene in davčne dolžnosti, bila je podoba, da hočejo kmetom izmekniti pravna tla, na katerih je stalo njih podloštvo. Ako bi si dali izmekniti ta tla, izročili bi se vsakemu samosilstvu graščakov. Kmetom se je dozdevalo, da se namerjajo graščdki, ki so samovoljno izpreminjali urbarje, na njih škodo obogatiti kolikor mogoče in jim nadalje popolnoma izmekniti pravna tla, na katera so se iz težka povzdignili njih predniki. In res, grašč&ki so zahtevali takd visoke mrtvdščine1), izvrševali kupno pravico toli krivično2) in nakladali tolikanj obtežno (prekoredno) tlako3) in vrhu tega takd nemarno skrbeli za njih varstvo4), daje jelo kmetov v resnici skrbeti, ali jih ne utegnejo graščaki napdsled spraviti v tisto brezpravno razmerje, v katerem so bili njih predniki v prvih časih nemškega nasilstva. Zatd so prosili v vseh suplikacijah, naj ostane pri »starem urbarji, pri stari pravdi«. »Daj nam«, prosili so Blejci svojega škofa, »to, kar nam gre po pravici, pošlji nam stari urbar, in mi bodemo vaši milosti pokorni vsak čas in dajali, kar je po urbarji prav in zakonito«.5) Jednako so se izrekli Bohinjci, da bodo pokorni cesarskemu Veličanstvu in izpolnjevali dolžnosti, katere jim je nekdaj naložil ccsar Friderik slavnega spomina.0) Te prošnje tudi kažo, zakaj so si izvolili klic »stara pravda« za geslo v bdji.
Predno so se postavili z orožjem v bran, poskusili so Še jedenkrat s prošnjo ustaviti graščinska novotarstva. Rddovljičanje in pod ložniki Polhovega Gradca so se obrnili naravnost do dežčlnega kneza, Blcjci in Bohinjci pa do briksenskega škofa in do cesarja7). Škof je v odloku ukrenil, naj v petek po nedelji »Cantate« (leta 1515.) pred-ložč svoje pritožbe proti graščinskemu imetniku njemu osebno ali po škofijskemu svetovalci. Natd so Blejci izvolili nekaj odličnih poštenjakov in jim izročili zastopstvo. V pismu8), v katerem to naznanjajo škofu, prosijo ga, naj izvoljencem popolnoma zaupa, naj ne
') Glej str. 269. »Ljublj. Zvon« 1. 1S91.
'-) »Ljublj. Zvon«, str. 267.
:i) »Ljublj. Zvon«, str. 331.
4) »Ljublj. Zvon«, str. 270.
*) X., 140.
<0 XI., 14«.
X. in XI., z dnč 29. sušca leta 1515.
s) Izvirni spis z dnč 8. včlikega travna leta 1515. se hrani v muzejnem arhivu.
mčni, da imajo samö nekateri vzrok do pritožbe, ampak, kar bodo poročali njih poverjeniki, za tem težč, tega želč, to hočejo vsi ubogi obČdnje in podložniki bleške graščine. Dalje prosijo, naj škof ukrene, da bi jih Pucheimov oskrbnik, zatö, ker prosijo pravice, »ne vtikal v luknjo in deval v klado«. »Sösebno pa se pritožujemo: ako kdo umrje, bodisi gospodar, bodisi gospodinja, osvoji si oskrbnik očin-stvo in materinstvo, izžene ali razseli uboge sirotice in vzame njih imenje«.
Na te pritožbe je odgovoril graščinski imetnik, Jurij pl. Pucheim, da on sam ni obteževal kmetov niti z novo tlako, niti z novimi davki. »Kakor se mi je izročilo od prednikov, takö je ostalo«, ali: »Kakor se je ravnalo, prav tako se še ravna«, bile so njegove besede. On govori toliko prav, kolikor sta že uvedla njega prednika, Jurij in Hartmann pl. Kreyg novih davkov in nakläd. Kadar pa se ni mogel izgovarjati na imenovana Kreyga, pozival se je na go-spodstvo, po katerem je dol in plan, stan in zemlja, krčevina in planina, iz kratka, ves kranjski svet, z vsemi ondu bivajočimi sužniki in sužnicami last gospodov in ne — kmetov in da se tem podari milost le takrat, kadar je prosijo »prav lepo in pridno«.1) Kaj jim je škof odgovoril, ni moči zvedeti iz bleških listin, toda po nastopnih dogodkih ni dvojiti, da je zavrgel njih pritožbo v glavnih stvarčh. Prav takö je bilo njih sosedom in zaveznikom v Radovljici in Polhovem Gradci, s katerimi so se cesarski poslanci že prej poganjali v Kranji. Toda glas, v katerem se je zagovarjal Jurij pl. Puchcim in utrjal gospodsko pravico, dal je kmetom vedeti, da jih hoče gledč na imenje in življenje splaviti pod samosilstvo graščinsko in ukleniti v težki jarem prvotne sužnosti nemške. Da sc te ubranijo, zgrabili so za orožje.
») XII., str. 145.
&
Moj?
a sreča.
X)
om ne hrani moj pokojni Svetlega bogastva v sebi, Včnder v njem jaz čuvam zdklad, Kakor 3ii ga, svet, na tebi!
In ta zaklad, ki mi dražji Kot sveta zla 16 bliščeče, Milejši kot svit očesa: Moj otrök je — vir mi sreče.
T. Doksov.

Samotarjev;
^.njigo mož prileten pjše,
V	davne čase zatopljen. Svoje v nji življenje riše
V	cčli samcat — mož učen. Vreden v ljudstvu je spomina: KJtdar spava v hladni zemlji, Hinte dull njegov objčmlji,
Živi — 7»jcgi\ zgodovina I
Duh se možu vrača v l&a, Ko mu evčla je pomlrfd, Ko minila doba cv&a,
In zorčval mu je sad . . . Z leti slika zgodbe svoje, Nadeje in koprnenja, Radost in bolest življenja In v. viharji ljute boje.
Drag ponos mu roko vodi. Živel v svetu ni zaman ! Kaj dosegel, ndrod sodi, Delal mož je dan na dan. Z učenosti poli prave Nikdar krčnil ni stopinje, Na nelnS pripel je sinje Domovini zvezdo slave.
Z umom volje moč jeklena,
To človeku dd imd. Trajnega si je imena
Lfchko v svesti mu sreč! Vender slrlvljenega sina V slčharni življenja črti, Pred potomci razprostrti, Rada gleda domovina
zgodovina.
Njega zgodbe hrani knjiga,
V	nji za rodom rod ga glej' -Starca čut sladak užiga.
Kakor jasnili čut nad<šj . . . Dela riše, zgodbe svoje, Radostno žard mu lica — Zdajci, stoj! — Na oknu ptica, Kaj možu ta ptica poje?
»Knjigo mož prilčien piše,
V	davne čase zatopljen, Svoje v nji življenje riše
V	celi samcat — mož uČe Vreden v ljudstvu jc spomina: KJtdar spava v hladni zemlji, Urate duh njegov objemlji.
Živi — njega zgodovina!
Misli nične, prozno delo !
Ne poznaš li, mož, svetrt? Mnogo žc je mdž živelo, Svet irnčn jim komaj zntf. Kaj so zgodbe mu njihove! Ptica svet prostrani gledam, Na grobove slavne sedam, ZM — pozabljene grobove.
Tebi z umom podarila
Volja močna je — imd . . . Bodi ti dovölj plačila, 1'iisti druge vse želj Ako vreden si spomina. Ko te smrt odvede v svate, V samem tem spominu mite Vsa je — tvoja zgodovina!«
Stčbor.
\
Dalmatinske povesti.
Spisal Igo Kaš. VI. Križ ob poti.
jjtrme pečine gledajo z roba hreegovskih planjav na širo mdrje jadransko. Ozko je zemljišče med obrčžjem in onimi nepregaznimi gorami, ki so bile vlästi dubrovniški vselej najboljša meja proti nasilstvu turškemu.
Od dnega gorovja se spušča nizko, kamenito hrbtišče proti za-padu do morja in loči zaliv »Zaton« od bogatih klancev občine oraške.
Preko zmerne višine drži krasna cesta, ki ravno na najvišjem mestu krene proti severu doli v bližnje selo.
Kraj ceste, tukaj obrobljene z vednozelenim grmovjem, stoji križ, izsekan od pešččnca. Dežčvje mu je izpralo krajce, po razpokah in jamicah se je naselilo rmeno lišje. Samoten stoji ob poti. Časih sčdc kamenica-ptica nanj in zleti kričeč v dolino, kadar se kdo približa. Ljudje pa, ki pohajajo mimo znamenja, nc vedd, kaj pomeni, dasi je še pred nekoliko leti neka starka prihajala vsako jutro molit prčdnje.
Večerno solnce se je nagnilo do nasprotnega otoka IColopeči, za katerim se blišči daljna morska planota. Med otokom in obrčžjem se še po nekod odseva toaeče solnce; v temnomodrem mraku se ziblje senčno valovje.
Blag večerni mir se razprostira nad morjem. Časih se čuje zamolklo šumenje valov, pluskajočih ob breznih pečinah. V vejevji širokih dljik se ne giblje otrplo listje, v posameznih pinijah šumi lahka sapica. Krilati mrčesi sc glasč v poletni večer.
Od severnega konca globokega zaliva drži pot med dljičevjem navzgor. Gost bršljan se vzpenja po steblih posamičnih hrastov; tu in tam stoji košato rožičevo drevd ali temnolista lovorika; po vejah prostranih brstov se vije plodna trta.
Visoki zidovi in s kamenjem utrjeni tiakopi obkrožajo dljičine vrte in držč zemljo, da je ne izperd pldhe. Na levi sträni se sveti zaliv, in daleč se vidi preko ožine med Dažo • otokom in Kolopečjo na piano mdrje.
Onemogel starec v raztrgani mornarski obleki koraka po cesti. Noge mu tičč v plesnjivih opankah, ki so ob strančh zeld razpokle; obleka mu je vse preko zakrpana, in ne vidi se ji prvotna snov. Okolo telesa nosi rdečkast pas, s katerim si na jugu ovijajo turban okrog
glave. Na glavi ima ogoljeno čepico napolskih mornarjev; trioglat kos ji je na vrhu utrgan, in skozi ono razpoko se svetijo snežnobeli lasjč, ki tudi v redkih šopkih visč okolo senec.
Počasi dospe do vrha in postane; solnce je utonilo za bregovi.
Starec sc ozre, vzdihne in reče zamolklo:
»Sedaj, ti nesrečni kraj, sedaj sem dospel na dno mesto, kjer sem pričel mučno življenje svoje! Nisi mi pozdrav mile domovine; lahko bi te preklinjal; toda cclö kletev moja je prazna, prazna kakor moj dih!«
Približa se kraju, kjer stoji križ. Sesti hoče, da bi si poČfl, ali zdajci ugleda spomenik, prestraši se in se zgrudi na obličje.
»Križ, znamenje vidim tukaj!« vzklikne žalno. — »Ali me spominjaš zlobe moje, spominjaš nesreče? Ali mi oznanjaš milost? — Oj, ako si mi znamenje oproščenja, kakd radosten bi nagnil tu glavo svojo!«
Vstaja, ali ne dadd mu oslabele moči. »Oproščenje! Koliko časa sem ga iskal po širem svetu ! Meni ni bilo milosti. »Morilec, ubojica, strašna te čaka osveta !' Takd mi je vedno govoril notranji glas in mi plašil srce! Oj, ta osveta! Vse življenje mi je zagrenila! Sedaj miruje potrtemu starcu, in odrešenja znamenje me pozdravlja na dnih tleh, kjer mi je vzklila nekdaj bolest neizrecnega kesanja.«
Zamolklo ihtč govori starec. Morski valovi zašumč, večerni veter piše z brda v dolino, glasneje cvrlikajo črički in kobilice po grmovji in vindgradih.
Sedaj se zagiblje teld, ležeče na zemlji: »Samd doteknil bi se tega znamenja milosti, moj Bog! Potem me reši življenja!«
Ječč se plazi dalje in prostrč roko. »Samd s prstom naj se dotaknem spomenika, znamenja miru!«
In iz nova si oddahne in se trudi proti križu.
»Ne daj, da poginem, predno dospem do križa!« šepečejo mu ustna; zdajci raztegne roko — mirno mu obleži na rosni travi.
Mrak pokriva mdrje in breg. Iz dalje se sliši nočna ptica; svctld se blišči nebd. Strme goline mejnih gora plamtč od rožnega svita, in mornär, ki pluje po temnih valovih, ozira se po bliščečih pečinah in se čudi plamtečim vrhovom, za katerimi prihaja v temnomodrem plašči blažena noč . . .
* * *
Ozrimo se nazaj za štirideset let.
Našli so nekega jutra na istem mestu mladega moža s smrtno rano v prsih.
Vso okolico je izpreletel strah; zakaj umorjenec je bil mladi obljubljeni kmet Luka Nedo, ki bi bil drugi dan povcdcl pred oltar lčpo Jelo iz Zatona.
Toda še bolj jc vzburilo ljudstvo, da Jele ni bilo nikjer. Iskali so je domä, pri znancih in sorodnikih; nikdo jc ni videl od zadnjega večera. Roditelji so mislili, da jc prenočila pri sorodnikih; ali kdo opiše njih strah, ko čujejo, da seje vrnila z Luko domdv 1 In sedaj je ni!
Iskali so izgubljene neveste, toda zaman. Drugega večera šele je našel ribič med morskimi pečinami otrplo žensko truplo. Prizvani sosedje so jo ponesli v väs; bila je Jela, toda kakšna! Okrvavljene so ji bile roke, raztrgana obleka, in preko čela je imela težko rano. Ali živela je . . .
Človeške duše ni bilo, da bi si razjasnila ta prigodek.
Zdravnik se je trudil oživiti nesrečno dčklico, in v tem so ponesli v Orašci Luko na grobišče. Vsi prebivalci bližnjih sčl so bili pri pogrebu.
Prišli so gospodje od sodišča. Dosti so ugibali in povpraševali po zločinstvu; ali dokler Jela ni mogla govoriti, ni jim bilo moči pojasniti groznega uboja; ona sama bi mogla imenovati morilca, in ako umre, tedaj pokrije nepregledna temota ves dogodek.
Prešli so dolgi tedni, predno je okrevala toliko, da je bilo moči vsaj nekaj pozvedeti od nje. In sčasoma se jc pojasnilo vse.
Na bregu zatonskem je stala nekdaj — še danes se vidi nekoliko podrtin — uboga hišica, zgrajena od neobdelanih kamenov in pokrita z morskim trstjem.
Stari Vukotič je životdril v nji z ženo in otrokom. - Živel je ob ribärstvu, in kadar mu je sreča donesla, ob tem, da je prevažal ljudi, ki so hoteli v grad ali na otoke.
Strašen vihar pogoltne nekega dnč ribiča, čoln in njega plen; uboga vdova ostane säma z devetletnim Vujem. Mati je pohajala v delo, Vujo pa, ker je bil mlad, poprijel se je ribärstva. Sevčda so rekali, da seza po vsem, kar mu prihaja pred roke; ali niso mu mogli dokazati ničesar, ker je bil prekanjen in bistre glave.
Ko mu je bilo petnajst let, odšel je na trgovsko ladjo, in dobrih osem let niso čuli ničesar o njem.
Hipoma se vrne, dorasel mož temnorjavega lica, in se ustanovi v kočici svoji; mati mu je umrla že pred nekoliko leti. Ribaril jc in še rajši dovažal prepovedano blagd. . .
Nedaleč od njega koče je stal dom mlade Jele »cveča zaton-skcga«. Nedolžno dekle je zrlo veselo v beli svet in bilo prijazno vsem ljudem. Mladeniči bližnje okolice so se hrepeneče ozirali po nji; kaj čuda, ako je tudi Vajo gledal po Jeli in si jo želel pridobiti! Ali dasi je bila dobra vsemu svetu, vpričo Vuja jo je stresala groza, kakor bi se bala njega žarečih očij; toda Vujo je bil vztrajen. Ko se je obljubila Luki, poiskal jo je nekega dnč, vedoč, da je säma doma. Rotil jo je in zaklinjal, naj pusti Luko, in se udd njemu. »Srečna bodeš le z mano!« vzkliknil je napösled.
Ali ko se Jela prestrašena obrne, zapreti ji, da jo šiloma loči od onega ... in tedaj zbeži iz hiše proti prddu. Mnogo tednov ga ni bilo videti v Zatonu . . .
Jela si vesela oddahne; mislila je, daje ne pride več mučit. Zatorej nI očetu ni ženinu ni povedala ničesar, nego hrepenč je čakala dnč, ki jo združi z Luko.
Neko popdldne se vrača Jela iz grada domdv. Stari, na pol gluhi ujec njen vodi čoln, in dekle mu krepko veslaje pomaga. Ko dospeta vštric Dože-otoka, prikaže sc za svetilnim stolpom ladja, ki pluje v zapadni sapi kakor pušica proti Zatonu. Ali hipoma se sname jadro, in ladjica krene Jelinemu čolnu naproti. Jela se strese, zakaj spoznala je Vuja.
»Kam takd hitro, ljubica? Ali se mudi k poroki?« roga se ji že od daleč.
Ladji sta sedaj druga poleg druge. Vujo pozdravi starca z roko, in ta odzdravi, nc da bi se posebno menil za prišleca. Pozorno pazi na veslo, ki mu pa ne koristi nič, ker Vujo zadržuje čoln.
»Kaj hočeš, Vujo? Kaj me motiš?« vpraša ga deklč prestrašena, toda čvrsto.
»Kaj hočem? Lahko bi si odgovorila säma! Videl bi te rad, govoril nekoliko besedic s tabo.« In milo, kolikor more, nadaljuje: »Oj, Jela, samd to mi reci, da pustiš Luko, in čakal bodem leto dnij, da bodeš moja. Ali hočeš?«
»Izpusti čoln!« reče deklica, »s tabo nimam opraviti ničesar.«
»Ne, nc, ljubica, postoj, ne takd!« vzklikne Vujo in krčevito prime rob njenega čolna, da bi se vzpel nanj. Ali hipno ga zadene veslo Jelino, da plosknc v mdrje, dočim požene svojo ladjo daleč od sebe.
Nekoliko krepkih udarcev prestrašenega starca, ki ne umeje vsega prizora, in že sta za nekoliko ladjinih dolžin od malopridnika.
Vujo ostavi ladjo ter plava kolnčč in preteč za Jelo.
»Čakaj, Jela! Samö jedne besedice počakaj!*
Ne odgovori mu ničesar, temveč vesld šc urneje. Ko Vujo spozna, da se trudi zaman, obrne se zopet do svojega Čolna, zleze nänj in odjadra proti »Veli boki«, iz katere je prišel.
Domä Jela vse na drdbno povč očetu, in ta jo tolaži:
»Ne böj se, dete moje! Vujo se ne vrne takö hitro; zakaj morski stražniki so ga zalezli pri tihotapstvu in so mu za petami; ne bode si upal priti v väs.«
Nekoliko dnij pozneje sta šla zaročenca k sorodnikom önostran zaliva. Krasen večer je bil, ko sta se vračala po ccsti domöv. Vsa zatopljena v razgovor niti ne zapazita, kakö ju gledajo izza gostih öljik grozeče sovražne oči. — Kakor kroži volk okolo stäj, da ugrabi svoj plen, takö se je skrival Vujo po zatišjih od önega popöldne, ko je na morji srečal in se celö spri z Jelo.
Sedaj ju je uzrl, öna, katera črti iz dna srca, in hodil za njima na bregu, kjer so ga krile stare öljike.
Na vrhunci, kjer se odpira razgled po morji, v pristanišče gruško in na zelene otoke, postala sta v živahnem pogovoru. Po globokem jarku prileze Vujo kakor zver. Svetel nož skriva za hrbtom, poklekne blizu ceste za zidom in gleda srečna zaročenca, trepetaje od jeze.
Ravno obdene Luka roko Jeli okolo päsa, ko skoči Vujo kakor besen k njima in zasadi Luki nož v prsi takö silno, da se pri tej priči zgrudi na tla; Jelo pa zgrabi in jo odnese na obrčžje.
Na bregu stojč velikanske pečine, ki zakrivajo male otlinc proti morju in proti kopnini. Semkaj položi Vujo omedlelo dekle na pesek, potem prinese v čepici vode in ji pokropi lice. Za nekoliko časa se Jela zavč in izpregleda. Toda ko uzrč Vuja, zamiži in vpraša plaho: *Kje je Luka?«
Vstaja, ali on jo iz nova potisne na tla.
»Miruj«, zapovč ji mračno. »Luka jc šel domöv, in Vujo je pri tebi. Luka te jc izročil meni, in ako se čutiš krepko, pojdi; tu doli Čaka moja ladja. Odvedem tc iz tega kraja, zakaj moja moraš biti.«
Ni ji vreden odgovora.
Ali Vujo jo prime za roko, da bi jo odvčdel šiloma. Jela ga pahne od sebe, poskoči na noge ter hoče uteči — toda Vujo jo vleče za sabo do mdrja. Vname se strašen böj, dokler dekle ne obleži brez zavesti.
Nasilnika so bržkone preplašili mimo veslajoči ljudje, zakaj pripovedovali so kesneje prebivalci iz 'Prstena, da so čuli vrišč in vpitje,
toda k'o so prišli do proda, da se ni oglasila živa duša, akoravno so klicali. Napotili so se dalje, ko ni bilo odgovora. Ob bregu je veslal po temini čoln, čegar gospodar je pozorno ribitril. Tedaj so pomirjeni odšli, misleč, da so se motili, ali da so dečki igraje lovili in rogovilili po brežnih skalinah.
Gotovo je bilo tedaj, da jc Vujo srečnejšega tekmeca zavratno ubil ter hotel ugrabiti in odvesti Jelo. Ali kjerkoli so ga zasledovali, nikjer niso ničesar zvedeli o njem. Saj ga tudi tačas, ko se je zvrŠilo zločinstvo, nikdo ni videl v tej krajini.
Jela sc ni omožila. Po smrti roditeljev svojih je živela s staro služkinjo v podedovani hiši, opdra siromakom in nesrečnikom, čislana po vsi okolici.
Na vrh ceste pa je hodila vsako jutro.
Nizek, kamenit križ je dal postaviti še njen oče na dnem mestu v spomin nesrečnemu Luki. In pred onim križem je poklčkala Jela še v poznih časih, ko je že osivela.
Kdorkoli jo je poznal in jo ugledal, izognil se ji je, da ne bi motil pobožne molitve in milih spominov predobre starice, ki se je takd
zvesto držala obeta, danega zaročencu v srečnih časih mladostnih.
•» *
Svetld je sijalo solnce na širo planoto kipečega valovja. Obrčžje zatonsko je še objemal jutranji mrak. Bledd se je lesketala rosa na redki travi in po robčh temnozelenega listja južnih rastlin, ko so dnega jutra po prihodu sivega starca nekateri delavci našli otrplega tujca pred križem. — Desnica je ležala na rosni travi, iztegnjena proti spomeniku.
Skoro se zbere prestrašena množica okolo mrtveca. Dečka pošljejo v vas po župana, kateri se z župnikom za malo časa napoti na rečeno mesto. Pri križi ugibajo, kdo jc mrlič; ali nikdo se ne more spomniti, da bi ga bil kdaj videl v teh krajih.
Ko prispe župnik z županom, umolknejo vsi. Častiti župnik pa izpregovori mirno:
»Bog ga je poklical k sebi. Milosti je iskal tujec, katerega vidimo mrtvega; naj mu je križ oznanil pomilostitev! Kdorkoli si, tuji potnik, izročili te bodemo posvečeni prsti in molili, da se Bog usmili duše tvoje, zakaj iskal si pred smrtjo križa !*
Sedaj dospe tudi Jela, kakor ji je navada že štirideset let, na dno mesto in stopi med nčme gledalce.
»Jezus, vsemogočni Bogi To je Vujoi« vzklikne osupla in se za korak umakne, »Vujo, ubojica ženina mojega, morilec sreče moje!«
Vsi se čudijo in stoj d prestrašeni, častiti svečenik pa izprego-von milo:
»Ne govori tega, dobra žena! Sedaj stoji' pred višjim Sodnikom, in mi smo pozabili, oprostili!« Natd se obrne do množice in nadaljuje: »Glejte potrto to ženo! Neizrecno žalost in togo ji je provzročil nekdaj. Vsemogočni Bog ji je dal krepost, da je nosila nesrečo udano in bogoljubno. Danes pa jc priča, da je dni divji morilec, dni zločinec iskal miru na zemlji! Pojdite, ponesimo mrtveca na posvečeno grobišče k večnemu miru!*
Osamdl stoji križ ob poti, razpada že, in lišje ga pokriva. Ona, ki je vsako jutro prihajala h križu molit, našla je mirni prostor poleg zaročenca svojega pod cipresami oraškega grobišča. Ljudje, ki hodijo mimo spomenika, ne vedd več, kaj pomeni; samd najstarejši možjd še govorč o nekdanji nesreči in žalostni smrti ljutega Vuja.

sem v knjigo liste bele, Da nrfnje pisem dnevnik svoj, A prazni so še danes listi:
Molčeč in nčm je dnevnik moj.
&
Oli, nc . . . Saj vsi ti ndnii listi
Nikakor inčtii ne molčiš : O lepi izgubljeni sreči Ti n&m listi govorč . . .
Rastislav,
V
Ob studenci.
Dala piti mu vodd,
Dala piti mu vodd. Dala mu takrat sreč.
Hladni je ostavil vir, Nji srcK odnesel mir.
Šel je dalje čez gorč.
Deklici prihodnje dni V daljo h repen č oči.
Toda kdo li zna. če kdJtj Vrne potnik v ta se kraj?
Kratka povestnica slovenskega pravopisa.
Spisal Andrej Fekonja
(Dalje.)
namenitejše v povestnici slovenskega pravopisa je
Metelkovo črkopisje — metelčica.
Slišali smo, kakö je poudarjal Kopitar in za njim Ravnikar (poznejši škof tržaški), da latinska pismena ne morejo izražati vseh slovenskih glasov, da torej slovenskemu jeziku baje treba Še nekoliko posebnih znakov v pisavi, a to ne samd jednojnih, ne-zloženih pismenk za dotične soglasnike, nego tudi priličnih črk za nekatere zavijavane samoglasnike. »Znano je tudi« (piše Navratil 1. c. 88.), »da sta si ta imenitna rojaka dopisovala zlasti o novi abecedi, kako bi se namreč dala latinica dopolniti s cirilico po Kopitarjevih pravilih«; in Ravnikar je res v svojih »Zgodbah sv. pisma« IV. 1817 (str. 325.) že napovedal, da »z latinskimi črkami scer, pa po Kirilovo, hočemo tudi mi v prihodno pisati, in torej čerk, kar nam jih manjka, perna-rediti«. Zajedno je tudi
Franc Ser. Metelko, učitelj veroznanstva in slovenščine na liceji v Ljubljani, naklonjen morda (kakor misli Main IX., 10, 13.) uprav po Ravnikarji, poskušal po cirilici za slovenski jezik napraviti primerne črke. »Vodi ga zlasti polglasnik; in zgodaj je moral Metelko kako poskušnjo na Dunaj poslati Kopitarju, ker mu le-td v dopisu 9. jan. 1821 graja za polglasnik nasvetovano znamenje s, katero se mu zdi, kakor pravi (lat.), ,kozliček med ovčicami'«. A ker je bila po omenjenem »abecednem shodu« na Dunaji jeseni leta 1820. »zvodenčla rodoljubom nada, da bi dobili vsi Slavjani občno abecedo — dal je Ravnikar ondu narisati menda 1 r novih pismenk ter podbadal nato Metelka, dokler jih ni vzprejel v svojo slovnico: »Lehrgebäude der slowenischen Sprache« Laibach 1825. V tej, kot slovnica mnogo hvaljeni knjigi, podal je tedaj Metelko tudi svoj novi, po Kopitarjevih pravilih (dasi ne povsem po njegovi volji) osnovani pravopis slovenski; žal, da iz tiskarskih ozirov ne moremo priobčiti njega popolne slike. — Takd se je torej pojavila v književnosti naši — »metelčica«, ali, kakor jo
je njen »oče« — bolje »podčim« —sam imenoval: »pocirilica« l1) — No, kakšna je li bila ti s o d a tej »pocirilici — metelčici?«3)
»Priljubila se je .mctelčica' samo svojemu ,očetu' in peščici slovenskih pisateljev, ki so jo tudi branili« pravi Navratil l. c. 82.; »drugim je pa bila — trn v peti, dasi jej je hodila iz početka celd vlada na roko, ter dovolila, da so se smele z njo tiskati in rabiti po malih šolah tudi šolske knjižice, ki jih je spisal ali poslovenil Metelko sam«, namreč: dva »Abeccdnika« in »Stevilstvo« pa okrajšano »Slow. Sprachlehre« /a učit. pripravnike in učitelje, 1829., 1830.
Prijatelji Metelkove pisave so bili sdsebno nekateri duhovniki v Kranjski, poimenoma: župnik Jan. Zalokar, stolni kapelan Blaž Potočnik, katehet Fr. Jelovšek, in zlasti spirituval Jož. Burger, kateri so od leta 1825. do leta 1835. v metelčici izdali kakih 12 knjižic versko nabožne in povestne vsebine. Razven teh so baje tudi v Štajerski in Koroški v »mctclčici« pisali nekateri, ki pa se niso hoteli imenovati očito! Izvestno sta bila med temi župnik Jarnik in spirituval Slomšek.3) Toda množili so se tudi Metelkovega Črkopisja neprijatelji. Zlasti je novotarstvu nasprotoval ljubljanski kanonik And. Albrccht; potem kapelan Frid. Baraga, dušoskrbnik Jan. Ciglar, župnik Fr. Veriti in še drugi pisatelji v Kranjski, a posebc »Čbcličarji«: teol. prof. dr. Jak. Zupan, knjižničar Matija Čop, pesnik dr. Preščren, in izdajatelj Mih. Kastelec. Dalje Val. Stanič, kanonik v Gorici. A. Murko, slovničar in slovarjepiscc v N. Gradci, sčasoma tudi Slomšek v Celovci, kateri so vsi pisali v »bohoričici« in takd dejanski podirali »mctclčico«. Črkam in njih oblikam je oporekal tudi Jarnik, pa tudi Ravnikar in Kopitar; takisto Čeha Dobrovsky in Čclakovsky; da, Metelko sam ni bil prav zadovoljen ž njimi.4)
Takd je nastal zaradi »metelčicc-pocirilice« prepir in boj, sicer v nemškem jeziku in brez rdeče krvi, v književnosti naši znan kot
„Črkarska pravda" ali „abecedna vojska".
Iz prva »se šola novočrkarjev srdita z možmi prepira starega kopita« nekaj let lc bolj med seboj, v druščinah, po šolah, v zasebnih
!) Pravi oče »metelčici« je po tem. kakor pripovedano, Ravnikar; Metelko jo jc torej le »poličeril«, (Prim. Navratil 1. C. 89.).
-) Obširno o tem razpravlja J. Marn\ Je/.ičnik IX.. 15. sl„ 28. si.
3)	Vid. Mani IX.. 23.; Kres III., 376.; Lj. Zvon IX., 122.
4)	Jarnik je pač pisal v »metelčici« in bi bil tudi svoj »Etymologikon« dal tiskati s temi novimi črkami, toda v celovški tiskarni tedaj takih ni bilo. (Vid. Kres III., 5^0 )
listih in dopisih. Ali leta 1831. »zaenö nove abecede nasprotniki očitno udrihati ter udrihajo tri. leta po njej tako strašno, da je nI junaški branitelj — Kopitar s svojim ,ostrim mečem' ni mogel rešiti bridke smrti«.
Začel jc javno to slovcčo pravdo dr. J. Zupan (»Horatius«) v celovškem listu »Carinthia« leta 1831. (št. 20. in 32.) z »najgorečnejšim Metclkovcem« J. Bu'gerjcm (št. 25. in 39.). Tedaj jc sicer Slomšek istotam leta 1832. (št. 10. in 12.) odločil za staro abecedo — do 300 let dobro pisavo Bohoričevo. No po Prešernovi znani zabavljici istega imena v »Krajnski Čbelici« III., leta 1832. in zaradi Čelakov-skega v »Čas. česk. Museum« 1832. leta IV. proti Metelku izrečene sodbe, nemški priobčenc tudi v ljubljanskem listu »Illyrisches Blatt« leta 1833. (št. 6.-8.) z dodatki Čopovimi, vname se tukaj sedaj gla-sovita vojna, v kateri pa je voditelj Cop (k št. 13. si., 23. in 30.) proti Metelkovcem (Metelku, Burgerju, Zalokarju, Jerinu — št. 10. in 22.) in še posebe proti Kopitarju (št. 27.) s pripomočjo Prešernovo (št. 30.) končno dognal, da je »mctelčico« zmagala »bohoričica«.1)
Dejanski pa je podrl »metelčico« — v Štajerski A. J. Murko s »Sprachlehre« in »Besednikoma« (leta 1832., 1833.}, v Koroški Urb. Jarnik z »Etymologikonom« (leta 1832.), in v Kranjski zlasti »Kranjska Čbelica« s štirimi bukvicami (leta 1830.—1833.), katere knjige in knjižice so vse bile tiskane v »bohoričici«. (j. Marn IX, 37.—38.).
»Metelčica« — takö še pripoveduje Navratil 1. c. 83. — »premda po Kopitarjevem pravilu osnovana, ni ugajala množici nasprotnikov zato, ker je bila zmes iz »latinice« in »cirilice« t. j. latinska abeceda — po Safarikovi želji — pomnožena z nekaterimi cirilskimi pismenkami, za naš č, š, ž itd. in s posebnim izmišljenim znakom za naš polgiasnik — ki ga pogrešamo v sedanjem »pravopisu«; a uprav nad tčm polglasnikom spotikal se je z mnogimi drugimi vred celö metelčičin naj odličnejši branitelj Kopitar ... Ali ker se »cirilica« ni prilčgala »latinici«, ni bila vsa »metelčica« lepa (nekaterim so se nekatera znamenja zdela celö barbarska), a uprav zato je imela tudi toliko nasprotnikov, ki so opravili naposled, da ni obveljala, ter bila pregnana na naglem tudi iz malih šol. — Zbalo se je, kakor smo slišali nekdaj praviti, duhovsko oblastvo v Kranjski söseb tega, da ne bi nastala s časom velika zmešnjava zastran priimen ali pridevkov, ako bi se zatrošal Metelkov pravopis tudi v krstne knjige, in da je uprav zato vlada, opozorjena na to okolnost, odpravila »metelčico« tudi iz šol. Vendar jo je smel njen »oče« rabiti razlagaje slovenščino
') Vse to posamezno popisuje J. Mam: Jezičuik IX., 32.-45.
bogoslovcem ljubljanskim tudi še potčm, ko je bila odpravljena iz malih šol«.
In takd je tedaj tudi »metelčica« zamrla.
Gajev pravopis — gajica (čeho-ilirčica).
Ko je propadla »dajnčica« in smetelčica«, pisalo sc je in tiskalo pri nas zopet in povsod v stari »bohoričici«. Toda že davno so posamezni Slovenci spoznali, da je nam, ako hočemo na slovstvenem polji kaj napredovati, pred vsem drugim potreba lepo zjedinjenje v pravopisu, kateri mora vendar tudi našim ostalim slavjanskim bratom znan biti, da bodo tudi oni naše duševne izdelke brati in kupovati začeli. Vsak pristranski pravopis, naj bo še tako izvrsten, razcvet slovstva le zatira ne pa podpira«. (Ant. Janežič Slov. Slovnica I., 148.). No, tako lepo pravopisno jedinstvo nam je pripravila vender vsaj z najbližjimi brati nekdanja, dasi kratka in še to precčj rahla zajednica slovensko-hrvaška v Gajevem »Ilirstvu«.
O novem letu 1836. je vstal namreč v Hrvaški dni prej omenjeni »mladi, iskreni in drzni« dr. Ljudevit Gaj s prekrasno idejo: da po svojih listih »Novinah« in »Danici« v skupnem jeziku, z novim pravopisom in pod občim imenom združi vse Jugoslovane v jedno književno kolo. Zatd jc Gaj domače kajkavsko narečje zamenil s hrvaško-srbskim štokavskim in tedanji hrvaški pravopis prcnaredil po češkem ter vse to prekrstil na ime »ilirsko«, pozvavši v to književno zajednico vse Hrvate in Srbe, Slovence in Bolgare. Kar se posebc tiče pravopisa, priobčil je Gaj že leta 1830. »Kratko osnovo« o njem, katero je sedaj v »Danici« leta 1836., 10. si. popravil in obširneje razložil pravila skladnemu, sestavnemu pravopisu. Po preosno-vatelji Gaji je dobil torej ta pravopis ime »gajica« ali »gajevica«. Toda ker je bil prirejen po češkem izvorno Husovcm vzoru za ilirsko knjigo, zatd so ga svoj čas nazivali tudi »čcho-ilirčico«, »češko-ilirski« in naprosto »ilirski pravopis«. In to je baš pravopis, kakeršen nam rabi sedaj.
Pristop. — Na Gajev poziv, govoreč tudi posebe ,Kranjcem, Štajercem, Korušcem, Istrianom ter ostalem Slovenccm«, pristopilo je iz početka v njegovo književno kolo ilirsko res tudi nekoliko naših Slovencev. Med temi jc bil sdsebno oduševljeni Stanko Vraz. In uprav Vraz je tedaj, bivajoč v Hrvaški, podal Slovencem prvo knjigo: »Narodne pesni«, u Zagrebu leta 1839., kakor sam XXIV. pravi, »v enim oblačili, v kakvim še nobena slovenska knižica štampana (tiskana) ni, t. j. v ilirskim pravopisi«; in v istem pravopisu tudi še i. I. svojo po-
večjo pesem slovensko: »Hvala nadvajvodi Joanu«, v Zagrebu leta 1839.1) Istodobno je M. Trstenjak v graškem nemškem listu »Der Aufmerksame« leta 1838., štev. 47., leta 1839, štev- 9 m lcta	§tev. 24. objavil tri slovenske pesmi godovnice v gajici, a na posebnem listu nato izdal tudi v Gradci svojo: »Kolednico k' novem leti 1841« v novem pravopisu. — No, vse to je torej bilo zunaj slovenske meje.
V	središči slovenskem pa je Andrej Smole dal ob svojih troških tiskati v češko-ilirskem pravopisu tri knjižice: Dve komediji: »Varh« (prest. A. Smolč) in »Veseli dan ali Matiček se ženi« (A. Linhart), in »Pesme Valentina Vodnika«, vse v Ljubljani leta 1840. V nemškem listu ljubljanskem »Illyrisches Blatt« leta 1840., štev. 50. je Fr. Mala-vašič priobčil dva slovenska soneta; in zatem J. Zemlja v istem listu leta 1841., štev. 3. in leta 1843., I2- dve slovenski pesmi v gajici.
V	posebni knjižici pa jc Jož. Zemlja izdal svojo povest v pesmi: »Sedim sindv« v Ljubljani leta 1843. v novem pravopisu. A zopet v inostranstvu je i. I. A. J. Murko izdal svojo »Grammatik der Slow. Sprache« II. Gräte leta 1843., s pismenkami ,češko-slavjanskimi4, kakor sam pravi v predgovoru, da bi takd »zapadno-slavjanska narečja po občem pravopisu zbližaval«.
Nekako v isti čas pa je začel izhajati v domovini slovenski list:
„Kmetijske in rokodelske novice",
,Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe. Vrcdnik Dr. Janez Bleixvcis. Natiskat- in založnik Jožef Blaznik v Ljubljani. V sredo 5. Maliga serpana 1843'. — Prikazale so se te »novice« pač res da — s starim duhom in obrazom: »v kranjskim jeziku« in v pisavi bohoričici; vender — in kdo bi si bil mislil — uprav po »Novica h« (takd se jc list imenoval od leta 1849. claUe) zaslut je Gajev novi pravopis češko-ilirski tudi v Slovencih ter si i končno pridobil občo veljavo. Kakd, pokažejo in povedo naj nam baš njih prvi tečaji.
Pregledujč »Novicc« zaporedoma po številkah prvega leta 1843., zapazimo v 6. štev. med ostalimi članki in dopisi sestavek: »Ljubim Kranj-cam, našim bratom ... — Krempl« —v novem pravopisu. Pred spisom samim pa stoji (v bohoričici) td-le »Predgovorček« uredništva: »Naši rddni bratji na Štajerskim in Kordškim že večji dčl s temi čerkami pišejo in tudi pri nas že nič noviga niso . . Davno so tudi že drugi slo-včnski narodi in učeni možje željeli, de bi se mi Kranjci z njimi v pisanju zedinili. Serčno jim tadaj roke podajmo in podperajmo edin druziga v dobrih in koristnih reččh z ljubeznijo, z miram in z edinostjo«.
AH je Vrazov sonet: »Antoni Stranjsakic, 2 sept. leta 1838., tiskan v gajici?
Za tem »bratovskim pozdravljenjem od Radgone«1) — prvim Noviškim spisom v gajici, nahajamo po »Novicah« poleg stare pisave Bohoričeve še tudi drugih sestavkov v novem pravopisu Gaje ve m, zlasti naslednje leto 1844., ko je v njih objavljal posebne članke jezikoslovne Matija Majat* iz Celovca. In uredništvo Noviško je o takd imenovanem ilirskem ali organiškem pravopisu dalo v štev. 17. »Jezikoslovni razlog« po besedah Majarjcvih: »Tu treba počasno postopati. da nikogar ne silimo, nikogar ne žalimo in vunder zmiraj na bolje gremo«. A ko je bilo vse več in več dopisov v pravopisu ilirskem, povedalo je o tem uredništvo v štev. 42.: »Dopise, ki jih dobivamo, take natisniti damo, kakoršne smo v roke dobili, zunej tistiga, kar je duhu jezika in gramatiki suprotivno, kar tedaj poleg naše dolžnosti popraviti moramo«. — Takd je torej drugi tečaj lista precej dvoličen.
Tudi v tretjem tečaji leta 1845. so izhajale »Novice« v pravopisu pomešanem: nekaj v starem Bohoričevem, nekaj pa v novem Gajevem; no, vender so se vse to bolj množili dopisniki in članki v »gajici«. Med temi je bil sedaj zlasti Oroslav Caf od Maribora. Tedaj pa zopet izjavi uredništvo v 6. štev. naravnost: »Mi nobeniga k pisanju v novim pravopisu ne silimo in dajemo vsak spisek v ,Novice' takd, kakor ga prejmemo. Tega se bomo deržali, dokler nam bo vredništvo ,Novic' izročeno. Ce jih imamo tedaj v Novicah več spiskov v novim pravopisu, ko v starim, to od tod pride, ker jih je veliko več pisateljev, ki po novim pišejo, ko tacih, ki se stariga deržijo; kar nas prav zlo veseli«.
Čet rti tečaj »Novic« leta 1846. začenja takoj s pravopisom Gajevim; in v štev. 2. podaja uredništvo nastopni oglas: »Novo leto se je za ,Novice' prav veselo začelo; nobeno leto ni tolikanj deležnikov vnovič pristopilo, kakor letaš! Med novimi bravci so morebiti nekteri, ki še niso Novičniga pisanja vajeni; tem povdmo, de je pri tem pravopisu vse po starim, samo tri čerke nc, ktere se pa dajo, ko bi z očmi mignil, naučiti. (In pokazavši dne tri, ozir. šest novih črk: s, š, z, ž, c, č, nadaljuje:) To je vse, in ne pičice več. S tem pravopisam pa stopimo v kolo z drugimi Slovani, de oni naše, mi pa njih bukve lahko beremo. De bi tedej prihodnjič zmešnjav v Novicah ne bilo, prosimo, naj bi se vsi naši gosp. pisatelji ediniga pravopisa posluževali. Zdej ta, zdej uni pravopis. Novicam ličnost jemlje in bravce moti. Rodoljubni Slovenci niso svojoglavni, ampak se v občnokoristnih rečeh radi podajo. Z radostjo in ponosam zamoremo reči, de so vsi Ant. Krempel je bil namreč župnik pri Mali Nedelji blizu Radgone.
slavni slovenski pisatelji tudi pisatelji Novic, in de nar bolj sloveči med njimi so jeli sploh pisati v občnim — Gajcvim — pravopisu. Naši prebrisani kmetje ga že brez spotikleja berejo; za male otroke, ki se šele brati učijo, jc pa novi pravopis veliko ložeji od stariga. En glas, ena čerkal to je velika prednost noviga pravopisa«.
Res, isti IV. tečaj »Novic« leta 1846. je tiskan ves in samd v pravopisu Gajevcm; zatd uredništvo v poslednji (52.) številki veselo kliče: »Hvala Bogu, de Novični pravopis je že star pravopis, in de se nimamo več za novino bojevati in prepirati. Od vsih strani slišimo zadovoljnost s tem pravopisam in če je še kdo, ki v kakem koti Čez njega goderna, naj goderna: vsim ljudčm še Bog nc more vstreči. De že tudi kmetam ta pravopis pri branji in pri pisanji gladko od ust in rok gre, se vsak lahko prepriča, če k nam pride, od kmetov poslane dopise prebirati. Če učitelji po deželi zraven starih čerk učencam še teh 6 novih pokažejo, je pa vsa ta umetnost, ktera je nekterim protivnikam tako silno glave belila, pri kraji«.1) — In od sedaj so tiskani vsi nastopni tečaji »Novic« zgolj v Gajevem pravopisu — izvzemši črko č (in tudi e).
Določno jc torej povedal dr. Bleiweis na konci leta 1851. štev. 53.:
»Novice so, polagama stopaje, brez hrupa, brez sile, brez vojske naš sedanji občji pravopis po Slovenskim vpeljale«.
Protivniki gajice.
No, takd mirno in brez vsakeršnega prigovora pa Gajev pravopis venderlc ni bil uveden v knjigo našo. Nego, kakor jc bilo pri nas v pretežni večini protivnikov temu, da bi po primeru kaj-kavskih Hrvatov tudi naši Slovenci vzprejeli štokavščino, t. j. hrvaško-srbsko narečje, za književni svoj jezik, takd so nekateri nasprotovali tudi novemu pravopisu češko-ilirskemu. Tu navajam le nekatere domaČe rojake.
Glavni sovražnik i »ilirščine« i »gajice« v Slovencih je bil — Kopitar. Proti pismenom: ž, š, č se je izrekel že leta 1810. Ali ko je Ljudevit Gaj že slavil zmago v Hrvatih, smešil je Kopitar (v Ilesych. gloss, discip. leta 1840. str. 59, 60.) Gaja pa književni jezik in pravopis njegov, češ, da dne pismenke »kakor mušji otrebki kazijo lepoto«. In to je še ponavljal, ko so tudi »Novice« poskušale z gajico leta 1843. (v pismu kmet. družbi kranjski) ter je svetoval ostati pri stari
') »Kteriga ni sram pritožiti se, de si nc more treh čerk v glavo vtisniti, ta nima veliko veselja do branja in gotovo tudi stariga pisanja le malo bere«. Dr. Bleiweis »Nov.« 1S46. 19.
kombinaciji Bohoričevi, svareč pred »strastnim šarlatanom Gajem«.1) No, Kopitar je skoro zatem umrl.
Drugi ncprijatelj novosti jc bil — Preščren. O tem nam pripoveduje sam dr. J. Bleiwcis (Letop. Mat. SI. 1875., str. 179.), pišoč: »Kakor se je Prešern, reči smem po mnozih pogovorih ž njim, trdovratno držal bohoričice, isto tako bil je velik nasprotnik temu, da bi hrvaško-srbski jezik postal literarni jezik tudi Slovencem«. Vender je Preščren (kateri je še leta 1837. sam odkrito izpovedal Vrazu, da ne umeje hrvaški2), pozneje se poprijel novega pravopisa 11. pr. v »Novicah« leta 1845. in je tudi svoje »Poezije« leta 1847. dal tiskati v gajici.
Novemu pravopisu Gajevcmu je bil dalje nasprotnik — Metelko in ž njim nekateri pisatelji v Kranjski, potezujoči se sedaj — ko je bila »mctelčica« zatrta, zopet za staro »bohoričico«. To vidimo iz pisma Slomškovega ljubljanskemu spirituvalu J. Volcu z dnč 29. ržčnega cvčta leta 1847., kjer prav» škof Slomšek med ostalim: »Gotovo ste meni bolj vstregli z starim pravopisam kakor jaz Vam z novim, ki ga Krajnci zamečujete. Slišimo, de Vam nekim na nov pravopis toljko merzi, de ga hočete po vsej ceni zatreti. Zakaj se niste hitro v začetki oglasili? Zmota bi ne bila toljka, kakor bo zdaj. Ilirski pravopis ima svoje dobrote, ino pa veči, kakor stara Bohoričica, recite kar hočete. Zdaj bi pa radi, posebno g. Metelko, de bi (jaz) zopet svoj pravopis za-vernil«; i. t.d.3) — Metelko je sedaj res pisal v »bohoričici« do leta 1847.; a leta 1848. je podal svojim rojakom davne knjižne spomenike v svoji — »pocirilici«.
In čudno, tedaj seje tudi nekdanji Metel kovec Zalokar leta 1848 oglasil za »metelčico« in spisal v »Rxtr. Beil. zur Laib. Zeitung« nemški »še besedo o novem slovenskem pravopisu«, priporočujč — »metelčico« nasproti »bohoričici« in »gajici« ;4) čemur pa jc odgovoril dr. Blei weis v »Novicah« leta 1848.
Vender »sovražnikov močnih bilo ni, prijateljev pa vse živo«. (Slomšek.)	(Konec prihodnjič.)
5) Gl. Kopit. Spom. 19,20.; Novice 1803., 224.; J. Mam XVIII. 15.-17.
s) (JI Letop. Mat. SI. 1877, 159.: v- • • wenn ich kroatisch verstehen würde«.
*) Priobe. Lj Zvon IX.. 122. Prim. Novice 1846., 207. op.*)
<) J. Mam XXIII., 35
Nesrečna junaška kri.
Črtica i/. Bosne. Napisal R. Perušek.
(Konec.)
cloSp^ na cest0,	bližnje orožniške stanice. Spo-
N	toma sicer večkrat postane in si očita sramotno namero,
•||/	sosec^a> ki mu ni storil nič krivega in s katerim
Je doslej živel v prijateljstvu. Ali lakomnost po novcih, s katerimi bi mogel odgnati bedo in siromaštvo svoje, nadvlada ga končno, in ko pride do orožnice, potrka glasnd na vrata. Orožnik mu odpre in ga vpraša, kaj hoče.
»Pustite me v hišo. tam vam razložim vse.«
Orožnik se prepriča, da je človek neoborožen in sam ter ga spusti v sobo.
»Ako hočeta deliti z menoj dobiček, povčm vama, kakd si moreta zaslužiti lepih novcev!« Orožnika se iz početka smejeta kmetu, ker se ne domislita, kakd bi jima mogel pomoči do dobička. Ko pa kmet sili vanja, obetata mu. kar zahteva in poleg
tega tudi to, da se
njegovo ime nc objavi. Bal sc je namreč, da bi se mu ne osvetili sorodniki Vasovi in da bi ga ne zadela obča sramota in splošno pre-ziranje zaradi izdajstva in da bi takd ne mogel v miru uživati Jude ževih grošev.
»Vaso Jeremijič je v svoji hiši!4
„Kaj brbljaš? Bila sva danes v Jeremijiča hiši, toda ni ga bilo nikjer!«
»Sevčda ne; prišel je baš sedaj. Videl sem ga v mraku v šumi nedaleč od hiše, kakd se je skrival, dokler je mislil, da more skrivoma stopiti v svoj dom.®
»Je li res, kar govoriš ? Pazi, da naju ne varaš, človeče; ne bi ti se godilo dobro!«
»Tako mi Boga i Bogorodice, videl sem ga na svoje oči, in evo vama glave moje, ako ni istina, kar govorim.«
Orožnika se hitro opravita in napotita proti hiši Jeremijičevi. Kmetu morata še iz nova zatrditi, da mu odštejeta pogojeni del nagrade in ne povesta, da je on izdajica, potem se napoti po drugem poti na svoje domovanje.
Ko jc stopil Vaso v hišo, skočili so vsi pričujoči ljudje na noge in mu z glasnimi klici veselja in čuda hiteli naproti. Zene so zajedno
udarile v plač, in dolgo časa je trajalo, predno se je izvil objemanju in poljubovanju in predno je vsaj nekoliko umiril svoje ljudi. Sevčda mu je bilo to težko, ker se mu je srce samemu topilo od raznih čustev, veselih in žalostnih. Napösled so zopet sčli za trpezo (mizo), in tedaj ni bilo nI konca ni kraja vpraševanju in pripovedovanju. Silili so vanj, naj jč in pije, ali njemu ni bilo do jedi in pijače, hotel si je samö ogreti srce o pogledu dragih svojcev. Takö je scdčl käko poldrugo uro in jel se je opraščati, ker je hotel oditi ponoči, da prenoči pri Zivojinu. Temne slutnje mu niso dale miru, ali domačini so ga vedno zadržavali in pregovarjali, naj .še ostane, saj se lahko doma skrije, da ga nihče ne bi našel.
V tem stopi mali Risto, sin Todorjev, ki se je nekaj bavil okolo ognjišča v kuhinji, ves preplašen v sobo in reče: »Evo orožnikov l« Toliko da izgovori te besede, prikaže se tudi že orožnik v sobi in z napeto puško veli Vasu, sedečemu ob steni, naj se uda. Vsi skočijo kvišku, Vaso zgrabi svojo malo puško, v tem trenutku pa se stemni v hiši. Simka, sestra JeremijiČev, razumela je položaj, in dokler sta ostali dve ženi vili roke in vpili, ugasila je luč in zaklicala: »Bčži,Vaso'K Todor in mož Simkin zgrabita puško orožnikovo in mu jo izkušata izviti, ta trenutek pa porabi Vaso, skoči iz sobe in sune na stran drugega orožnika pred hišnimi vrati, ki se baš pripravlja, da bi vstopil, ker jc čul krik in ropot. Ko se orožnik ujame za steno in zopet postavi na noge, izpali puško za ubežnikom, potem pa hiti v sobo, kjer se možjč rujejo. Dvema oborožcncema se kmeta brez orožja ne moreta ustavljati, dasi sta močna. Ker spoznata, da böj ne more biti uspešen, udasta se, in pri brleči lučici, goreči v kandilu (lampici) pred ikono (sveto podobo), zvežeta in uklcneta orožnika Todora in Sim-kinega moža ter ju odvedeta v Sarajevo.
Drugi dan zopet pridejo orožniki, da povedejo s seboj tudi žene. Staro mater pustč pri otrokih, ki milo jočeta in vpijeta, ko se mati in teta odpravljata pred sodišče. V tem zapazi jeden orožnikov, ki se bavi okolo hiše, krvav sled. Opozori svoje tovariše nanj, in öni, ki je sinoči ustrelil za ubežnim Vasom, domisli se takoj, da je to morda krvavi sled Vasov. Takoj se tudi napotita dva orožnika za sledom, ki ju dovede v šumico, kjer se potem izgubi. Toda orožnika ne od-jenjata in res najdeta v grmovji baš za dno skalo, kjer je izdajica opazil Vasa, bledega človeka, ležečega nepremično. Stopita bliže in spoznata Vasa. Dasi je orožnik v temi ustrelil za Vasom, pogodil ga je slučajno v levo nogo. Vaso je tekel v šumo, a tamkaj se je spomnil, da je ostavil brata v borbi z oboroženima možčma. Hotel se je vrniti,
ali zadržala ga je skeleča bolečina v mččih, in zajedno je čutil, kakö
mu teče topla kri. Iz težka se zavleče v gozd in ostane pod grmom
vso noč. Bolečina in mnoga kri, ki mu je odtekla, oslabili sta ga
takö, da je omedlel. Takd je ležal, ko sta ga našla orožnika. Iiitro
skoči jeden v hišo in oznani tovarišem svojim, da imajo Vasa v pesti.
Iz nova jok in krik žena in dece. . . Z mrzlo vodo spravijo Vasa zopet	<
k sebi, in mu obežejo rano. Potem najamejo v bližnjem selu nekaj
ljudij, napravijo nosila, položč ndnja Vasa, in takd se pomika vsa vrsta
počasi proti Sarajevu . . .
Zeni so kmalu izpustili iz zapöra. Ali njih povratek na domača ognjišča je bil žalosten; saj sta ostala njiju moža in Vaso v temnici, in pričakovati je bilo ostre sodbe. Ko je Vaso ozdravel — rana sžlma ni bila smrtna, in krepka narav Vasova je pospešila nje celitev — povedli so jetnike pred vojaško sodišče. — Vlada je bila takoj, ko so se pojavile hajduške čete, objavila preki sod, in ta je proglasil vse tri jetnike krivimi ter jih obsodil na smrt.
Neko jutro meseca malega srpana je stala zarano precejšnja tolpa ljudij na trgu pred včliko vojašnico sarajevsko. Bili so večinoma ljudje z one strani Save, ki so zijdla prodajali in hoteli napasti radovednost svojo, zakaj danes se je imela zvršiti smrtna sodba obeh Jeremijičev in njih svaka. Domačinov ni bilo mnogo med njimi; Turki so pre-resni in imajo preveč prirojenega takta, da bi gledali take žalostne igre, domače hriščane pa je zadržavala zavest, da je njih kri, ki se prelije danes. Čakale pa so na trgu tri nam znane žene, Savka, Simka in Andja, da vidijo poslednjikrat nesrečne ljubljcncc svoje. Okolo njih je bilo nekoliko seljakov, sosedov in prijateljev Jeremijičevc hiše in nekaj srbskih meščanov. V žalosten molk utopljeni, čakali so ti domačini, dočim so se tuji glcdalci šalili in glasnö razgovarjali. Ob šestih se odprd včlika vrata vojašnice. Najprej se prikaže oddelek vojakov, za njimi trije vozovi, na katerih sedč obsojenci. Poleg vsakega je pravoslaven pop, da jih tolaži na poslednjem poti. Z Bogom jih seveda ni bilo treba spravljati, ker so bili itak udani sinovi pravoslavne cerkve. Dosti truda jih tudi ni stalo, da bi jih tolažili, saj jim smrt ni bila strašna. Todor in svak njegov sta se zmatrala celö za nedolžna, Vaso pa je bil prepričan, da je ranil Čamila braneč samega sebe, v hajdukih pa si tudi ni okaljal rök s krščansko krvjo. Okolo vöz so korakali orožniki, za vozovi pa zopet oddelek vojakov. Ko žene ugledajo vozove in na njih uklenjene svoje rodovince, udarijo v plač, pririjejo se do vöz in jih kukajoč in lelekajoč spremljajo do določenega mesta. Orožniki jim niso branili tekati od vozil do voza in pomilovati sedaj tega, sedaj drugega
svojca. Milo sc je storilo tudi njim, ko so gledali njih žalost. Tem čudoviteje so se vedli obsojenci; mirni, ne da bi bili količkaj videti razburjeni, tolažili so celd in mirili žene ter jih uverjali, da vender ni nič posebnega, ako morajo umreti.
Počasi se je pomikala dolga povorka po Terziji ulici, potem pa zavila južno po cesti v Kovačičc. Izza sela se vzpenja pot polagoma do majhne ravnice. Tamkaj sc ustavijo. Vojaki stopijo na vse štiri strani, v sredini so obsojcnci, duhovniki in sodno poverenstvo. Av-ditor prečita še jedenkrat obsodbo. Vaso jc bil kriv težke telesne poškodbe in razbojništva, Todor in svak pa jataštva in javnega nasilja, ker sta skrivala Vasa in se šiloma protivila javnim orožnikom. Vsi trije so sc obsodili na smrt na vešalih. Ker pa tedaj ni bilo krvnika v Sarajevu, izpremenila se je smrtna kazen takd, da bodo obsojenci ustreljeni. Dovolilo se jim je, da se smejo še jedenkrat posloviti od sorodnikov, ki so glasno plačoč in tarnajoč objeli in poljubili svojce, potem pa so jih dobri ljudje po sili odpravili in odvedli, da niso videli groznega prizora, ki se takoj zvrši. Poljubili so še obsojenci križe, potem so jim zavezali oči, in pokleknili so ob jarek, izkopan v ozadji. Žc prej določeni vojaki stopijo naprej, namerijo puške, in na znamenje, katero da častnik, zagrmi zajedno dvanajst pušek, in tri telesa se zgrudijo vznak v jamo, nc da bi kdo dal glasu od sebe. Vasa je jeden vojakov takd dobro pogodil v srce, da je kri v visokem curku udarila iz njega. Potem se jc zvršila molitev, zdravniki so potrdili smrt obsojencev, postavile so se straže, vojaki so odkorakali, in radovedno ljudstvo se je razšlo.
Minilo je izza tega dogodka nekoliko mesecev. Nekega solnčnega popdldne sem se šel izprehajat po cesti v Kovačiče in dospel šetajoč tudi do morišča. Kakd sem se začudil, ko sem videl grobove obsojencev ! Vsak jc imel lep nagrobni kamen, in da ne bi psi ali druge živali mogle razgrebsti gomil, obkrožala je slčharn grob prostorna in visoka lesena ograja. Kakor sem zvčdel pozneje, dovolila je vlada sorodnikom, da postavijo ustreljenim svojcem spomenike; kaki oziri so jo vodili pri tej dovolitvi, tega nečem razglabljati, toda ne da se sumnjati, da spomenikov niso postavili sorodniki ob svojih troških, nego da so jim z novci v pomoč pritekli imoviti Srbi, kar svedoči, da so jim bili obsojenci nekaki politiški mučeniki. To so pričali tudi darovi, ki so bili nameščeni na grobčh. V vsako gomilo je bil zasajen visok drog, na njem pa so bile navešenc rute, jabolka, pomaranče in šipki, kakeršne darove poklanjajo Srbi o svečanostnih prilikah drug drugemu. Ko sem
čital napise na kamenitih spomenikih, prišel je mimo seljak, ki se je odkril in pobožno molil, bijoč se v prsi, prekrižujd se in poklekuje. Vprašal sem ga, je li kdo pokojnikov njega sorodnik? Odgovoril mi je, da ne. Tudi vprašanje, ali je morda iz dnega mesta, sosed ali prijatelj zakopancev, zanikal je in dejal, da jih lično niti poznal ni. Ko ga začuden vprašam, čemu je tedaj takd goreče molil ob grobu obsojencev, pogleda me po strani in za odhod pripravljen mi reče resno: »To je nesrečna junaška kri!«
Poeziji.
jDežela 1>1 riga, v tč nazaj
Moj duh od tukaj roma, Kar ima zemlja dežela. Nikjer ne najde ddma.
Nasčlil se je til in tam,
A kje mi biva stalno? Povsod ugleda le mcglč, Življenja morje kalno!
A solnčnojasen svet je tvoj,
Dežela poezije r Čez bujno plan tik belih cest Potoček se privije.
Duh moj ne najde kod nI kam,
Zaslombe v tebi išče; Vz p rej mi ga k sebi iz temč, Duhov ti zavetišče!
y-
Kdaj li naj trgam cvetje rož?
DovMj sem starih vprašal mdž:	Kaj mini dč odgovor td,
»Kdaj li naj trgam cvetje rož?«	Sreč to moje bolje zna:
A jedno '/.m i raj vsi rekd:	Tak r Ji t naj berem si cvetic,
»Kadftr ti bujno požendk	Ko nežno-mladih še so lic.
Razcvčlih rož dražestni kras Osuje se za — kratek Čas, A mlslde rože v popji cvet Z lepoto kratko — čara svet . . .
Bätog.
Književna poročila.
IX.
W. Vondrdk, Ueber einige orthographische und lexiealisehe Eigenthiim-lichkeitcu des Codex Suprasliensis im Verhältniss zu den anderen alt-slovenisehen Denkmälern. (Separatni odtisek iz »Sitzungsberichte der kais. Akademie der Wissenschaften, Phil.-hist, (lasse, Bd. CXXfV.*).
Wien, zSpf, 44.
Večja polovica (str. 1.—37.) te razprave je nekako dopolnilo Jagičevi razpravi »Studien ül)er das altslovenisch - glagolitische Zographos-Evang«. Tam je Jagič natančneje razpravljal o Onih slučajih, kjer se je pojavil polglasni k b namesto pričakovanega b, če so v sledečem zlogu stali samoglasniki e, c, c, b, i, in izrekel mnenje, da to bržkone ni samö pravopisna navada, nego da ima ta pojav podlago v živem govoru samem, da je to tedaj nekakšen preglas, najpodobnejši pojavu v ruskem jeziku. Našel je mnogo sledu temu pojavu tudi v cod. suprasl. Sedaj je Vondräk jako marljivo in vestno sestavil vse primere te vrste iz obširnega cod. Suprasl. in dodal sevčda tudi tfne, kateri se upirajo temu »pravilu« ; navedel je pa tudi iz nekaterih drugih staroslovenskih spomenikov jednake primere. Za to nadrobno preiskavanje Supralskega zbornika, katero ga je stalo mnogo truda, moramo mu biti tem hvaležnejši, ker nam utegne ta razprava nekoliko pojasniti bistvo omenjenega nadomeščanja b s polglasnikom t>. Sicer je že pred mnogimi leti Sreznevskij (»Drevnie slavjanskije pamjatniki jusovago pisma« str. 16. uvoda) na kratko omenil ta pojav v Savini knjigi: »skoro vedno nahajamo b m. "b v praeposit. vb, vbz, Sbt če sledi mehak zlog«, in tudi Leskien (»Die Vocale \> und d in den sogenannt, altslov. Denkm.« 92, 105) ni prezrl tega, toda dostavil je: »einen Grund für die Wahl des b in der Orthographie weiss ich indess nicht anzugeben«. V drugi izdaji knjige »Handbuch der altbulg. Sprache« § 17, Anm. sc je pa izrekel proti Jagičevi razlagi; njemu je tedaj ta pojav samö grafiŠka navada, in on ne nahaja v njem nobene doslednosti.
Po Vondräkovem mnenji je to nadomeščanje trdega polglasnika z mehkim polglasnikom v gotovih slučajih upravičeno, ker se je res govorilo takö. Glavni dokaz mu je, da pri praepos. Vb pred nastopnim i ostane b. ker se je v tem položaji mnogokrat spojil končni b v i, in je tedaj nastalo v. n. pr. vyna. Dozdeva se mi, da je to obran je nje prvotnega b pred i v omenjenem slučaji res več, nego slučaj, sosebno, če pomislimo, da nahajamo v cod. Supr. precej takih primerov, kakor so izgidff'ty i, pogubity-i,
vidtvy-i i. t. (1. Toda kaj počnemo s takimi primeri kakor vdh\> v cod. Marian. in Asse m. r Ti primeri so v teh zbornikih premnogoštevilni, da bi mogli misliti, da tukaj o samd grafiški nadomešča "b. Ti primeri tedaj dokazujejo, da se v jeziku pisalčevem omenjenih rokopisov \> ni izpremenil pred nastopnim mehkim zlogom v b, da tedaj v teh dveh zbornikih ni najti istega pojava, kakor v cod. Suprasl. Mislim, da nas to ne spravi v veliko zadrego, nego nam samö kaže, da omenjena asimilacija ni bila razvita v vseh pokrajinah staroslovenske pismenosti, da je ta glasoslovni pojav bil na »staroslovenščino« grafiški omejen. Malo verjetno se mi pa dozdeva mnenje, da bi v neposrednih izvirnikih cod. Marian, in Assent, bila ta asimilacija in da bi bila samd hrvaško-bolgarska prepisovatelja postopala takd radikalno in izbrisala pri prepisu izvirnika vse sledove temu pojavu. To se ne strinja z našimi nazori o vplivu književne tradicije v najstarejši döbi staroslovenske pismenosti.
Treba je bilo določiti, je li ta asimilacija v cod. Supr. in dalje tudi v nekaterih drugih staroslovenskih zbornikih vpliv bolgarskega jezika ali pa seza v »pannonsko« dobo. Prepričevalno je to, kar je pisatelj navedel na str. 23.—24. v dokaz, da je prepisovatelj cod. Supras. to asimilacijo našel že v svojem originalu; iz tega pa šc nikakor ne sledi, da je to »pannonska« posebnost; po pisateljevem mnenji se ta pojav ni razvil na bolgarskih tleh, nego seza v starejšo döbo. On piše o tem: »Ferner müssen wir auch bedenken, dass dieses Lautgesetz, falls es sich auf bulgarischem Boden entwickelt hätte, vornehmlich auch in bulgarischen Denkmälern oder wenigstens in solchen, die nur von Bulgaren herrühren, auftreten müsste. Wir finden, dass in keinem anderen Denkmale diese Assimilation der Vocalc so weit geht wie im Supr. Wir müssen daher annehmen, dass die Originale desselben, die darin zur Abschrift kamen, aus einer sehr frühen Zeit stammen, aus einer Zeit, wo noch die pannonischen Traditionen noch recht lebhaft waren und wo das nach Bulgarien verpflanzte altslovenische Schriftthum noch nicht lange bestand«. Želeii bi, da bi bil pisatelj pri tem odpravil nekatere pomisleke, ki nam prihajajo nehotč; stvar vender ni takö gladka, kakor se nam tukaj pripoveduje. Že to je nekoliko nepričakovano, da bi bil bas cod. Suprasl. v tem oziru najbolje ohranil pravo »pannonsko« tradicijo, celd bolje od cod. Zograph. Nikakor ne tajim, da se nahaja v marsikaterem poznejšem rokopisu, kateri je prepis, več starih črt, nego v mnogo starejšem, zakaj konservatizem v pismenosti je bil v raznih krajih jako različen. Toda pozabiti ne smemo, da baš cod. Supras. nima v nobenem oziru dnih jezikovnih posebnostij, katere so svojstvo pravih »pannonskih« spomenikov; rekli bi sicer lahko, da se ta spomenik od najstarejših razlikuje samd po tem, da nima starih oblik, toda tudi to ni takö, tudi gledč na rabo pol-
glasnikov in potem nadomeščanje i> z samoglasnikom e je precčj zaostal za cod. Zograph. Če si mislimo, da že v izvirniku sedanjega cod. Supras. ni bilo Onih značilnih »pannonskih« posebnosti j, tedaj priznavamo, da je cod. Supras. — ne sedanji rokopis, ampak njegova podstava — postal v precej pozni dobi in v pokrajinah, kjer se so že opustile tradicije stare *pannonske« >	šole; potem pa tudi ni verjetno, da bi omenjena asimilacija bila »pannon-
skega« izvora. Ako pa vzamemo, da je pisatelj sedanjega zbornika pri prepisu opustil vse dne pannonizme, kateri so bili v njegovem izvirniku, da je tedaj ravnal z originalom jako radikalno — kar bi zopet kazalo, da ni imel več zmisla za »pannonsko« tradicijo, da je bil pristaš pismene reformacije , katera se je v tej döbi vršila na iztoku — ni mi umevno, da se je baš v jednem slučaji tako jekleno držal tradicije, sdsebno ker v vseh drugih slučajih tudi gledč na rabo polglasnikov ni posebno čislal starih pravil. Kaj pa nas sili trditi, da seza ta pojav v »pannonsko« ddbo: Pisatelj ni te trditve podprl niti z jednim razlogom; dokazal je samö, da v cod. Suprasl. ne prihaja ta pojav od prepisovatelja, nego da ga je posnel po svojem izvirniku. Pri tem je tedaj še vedno mogoče, da je ta asimilacija posebnost starega bolgarskega narečja, bržkone iztočnega in severnega. Kakö si ho-^	čemo pojasniti, da v kijevskih odlomkih, kateri so vender v neposredni zvezi
z najstarejšo dobo cerkvene pismenosti, katero označujemo navadno z imenom pannonsko, ni nobenega sledii temu pojavu: In vender se ta spomenik baš gledč na natančno razločevanje in pravilno rabo polglasnikov more meriti celö z Zographos. evangelijem. Je li pa morda pisatelj kijevskih odlomkov prav v tem slučaji opustil baje staro tradicijo? Mislim, da ne, zakaj v svojem govoru (slovaško-moravskem narečji) ni našel nobene podpore za staroslovensko razločevanje polglasnikov; da je razločeval takd natančno pol-glasnike, temu je pač vzrok silna moč tradicije in pisane besede v dni dobi. Zatd se mi dozdeva verjetneje, da je ta pojav prišel v nekatere staroslo-venske spomenike šele na bolgarskih tleh in da je imel tamkaj podlago v živem govoru nekaterih narečij, kakor mislim severnih in iztočnih, ne pa zapadnih (maccdonskih), zakaj potem bi pričakovali sledov tega pojava tudi v cod. Marian, in Assem. V cod. Zograph. bi tedaj primeri te asimilacije bili prodrli tudi šele na bolgarskih tleh, saj je ta spomenik prepisan v oblasti bolgarskega jezika. Na ta način najlože umejemo, zakaj ni ta asimilacija v nobenem staroslovenskem spomeniku, kjer se sploh nahaja, prodrla popolnoma in dosledno, in radi tega sploh misli Leskien, da so ti primeri samd nekako slučajni in da niso zrcalo živega govora. Prepisovatelj se ni upal dosledno odstopiti od svojega originala in povsod izpremeniti pisavo po svojem domačem govoru. — Danes še nahajamo v večini bolgarskih narečij pri samoglasnikih a in v- jednak preglas; zatd ni nemogoče, da je v stari dobi
ta pojav obsezal tudi i>. Zakaj ga pa ni v pravih t. j. poznejših bolgarskih spomenikih ? Morda radi 'tega nc, ker sta v tej ddbi v nekaterih narečjih pol-glasnika že prehajala v e in o, v drugih sta se pa zlila v jeden polglasnik.
Te pomisleki niso takö tehtni, da bi ovrgli popolnoma pisateljevo trditev, sösebno če vzamemo še v poštev glagol. Cloz. Pisatelj je samö kratko omenil (str. 35.), da se sledovi temu pravilu nahajajo tudi v tem spomeniku, toda rčči moramo, da je tukaj to pravilo lepo razvito. Naj omenim samö nekaj primerov: vbzimadi, Vbskrhbuoe, vbZbri, vbzpše, vbzide, Vbnide, w siom, vb sionove, sbvvzala. pod\> nimi} vbseletiaja (dvakrat), Sbiiii, Zbil (trikrat), ljubbve, proklenbse, takovbseje,. Ne moremo si lahko misliti, da bi bil ta pojav v glagol. Cloz. prodrl iz juga, recimo po vplivu bolgarske pismenosti. To bi nasprotovalo našemu sedanjemu nazoru o razvitku najstarejše cerkvene književnosti; zakaj sedaj mislimo, da se je hrvaška glagolska pismenost razvila neposredno pod vplivom pannonske, in to so iz nova podkrepili dunajski odlomki; takö si tudi mislimo, da jc glagol, cloz., kateri je nedvojbeno v sedanji obliki nastal na hrvaških tleh. neposredno v zvezi s pannonsko dobo. Morda pa venderle ni glagolita Cloz. v neposredni zvezi s pannonsko pismenostjo r Nemogoče to ni, če se spominjamo, da nahajamo v njem nekatere izraze, o katerih sva s pisateljem dognala, da so bolga-rizmi; opozarjam n. pr. na žiznb, in sedaj po Vondrdkovi razpravi smemo morda tudi trebište prištevati takim besedam. V najstarejši dobi cerkvene pismenosti gotovo ni nastal izvirnik glag. Cloz., zakaj takrat še ni bilo treba takö obširne knjige, kakor bi bil ta spomenik v svoji celoti. Je li se res smč misliti, da je v poznejši ddbi — recimo morda v desetem stoletji — prišel iz hrvaške zemlje öni tekst, kateri je obema rokopisoma skupen, na bolgarska tla?
Ce bi bil primer kb him\> v cod. Suprasl. nekaj več, nego samö gra-fiška posebnost, smeli bi sklepati, da ta pojav asimilacije ipak ni nekaj silno starodavnega. Vender pa ne smemo prezirati, da je že v jako stari ddbi, ne dolgo potem, ko se je vsa književna delavnost iz Pannonije preselila na jug, bilo več »književnih šol« na jugu, katere niso jednako ravnale pri prepisovanji pannonskih izvirnikov in katere se so razlikovale v konservatizmu grafiških in jezikovnih tradicij. Iztočna »šola« je bila izvestno v vsem mnogo bolj naprednjaška od jugozapadne, rekel bi macedonske; pri nji je opazovati tudi mnogo več inicijative. Mčni se dozdeva, da je tudi gledč na rabo polglasnikov bila med temi šolami neka razlika; jugozapadna je mnogo bolj rabila trdi polglasnik, iztočna se je pa vsaj v gotovih slučajih poprijemala bolj mehkega »>. To bode morda tudi vzrok, da piše Savina knjiga malone izključno rb in da tudi cod. Supr. daje v tem slučaji prednost b. Po vplivu iztočne šole je prodrla ta grafika tudi v srbsko recenzijo, in zatö bi morda
kazalo, da stavimo Mihanovičev odlomek (Rad II., 17.) nekoliko bolj v južne srbske pokrajine, ne pa na zapad proti Dalmaciji. S tem bi se tudi bolje strinjalo to, da je ta odlomek sestavljen po iztočnem obredu. Nasprotno bi pa mlajše liste cod. Zograph. in tudi drugi list praških fragmentov spravil v zvezo z zapadno ali južno grafiško šolo; pri tem bi bilo sevčda treba določiti, ali se je v dunajskih odlomkih samostalno in do cela nezavisno od sosednih grafiških šol razvila jedina raba trdega poluglasnika in je li to izvirno delo hrvaških reformatorjev grafike?
Prav malo verjetno se mi dozdeva, da bi pri oblikah 3. sgl. na /b v cod. Suprasl. in Savini knjigi bili vplivali samostalniki na — sfo; po mojem mnenji kažejo te oblike pri teh dveh spomenikih na drugo jezikovno pokrajino, namreč na severoiztok stare Pannonije. Morda tudi oni trije primeri z \or m. rb v Savini knjigi dokazujejo isto, če niso proste pisne pomote : mw\>tv\> 55, iwWbi/ 77, skrw*nqjq; s tem je morda tudi v zvezi, da se v tem spomeniku v 3. sgl. imperf. večkrat nahaja končnica t\). Glede na cod. Suprasl. samd omenjam, da je v instr. sgl. prva roka večkrat pisala wb, kar je pa pozneje popravljeno v my>\ tudi to kaže na severoiztok kot domovino sedanjega zbornika. Dolgo še ni, odkar je trdil Vondrak, da je cod. Suprasl. prepisal Rus po izvirniku, kateri je nastal na bolgarskih tleh; to se mi je takoj zdelo neverjetno, in zatö nisem nikakor iznenädejan, da jc v tej razpravi na pol preklical to mnenje, pišoč: »Der Umstand nun, dass sich in russ. Denkmälern die besprochenen orthographischen Eigen-thümlichkeiten nicht vorfinden, macht mich jetzt doch ein wenig stutzig*.
O tem ne smemo dvojiti, da izvira cod. Supras. v sedanji obliki od jednega pisatelja; to lahko sklepamo vsaj za Ono polovico, katera je sedaj v Ljubljani, po palalografskih znakih. Jedna glavnih zaslug Vondrdkovih je, da je dokazal v tej in v prejšnji svoji razpravi (Altsloven. Studien), da ta največji staroslovenski spomenik v jezikovnem oziru ni jednoten, da ne sestoji od prvotno homogenih delov. Dodajam samö, da tudi gledč na nadomeščanje polglasnika u s samoglasnikom e ni jedinosti v spomeniku; v prvi polovici je mnogo več takih primerov, nego v drugi, tukaj je ta e omejen skoro samö na nekatere sufikse. — Cc prav umejein pisatelja, oporeka si, česar pa bržkone ni zapazil v naglici. Takö piše na str. 22: »Anderseits unterliegt es aber auch keinem Zweifel mehr, dass er (cod. Supr.) — wenigstens zum grossen Theile — ein Abschrift ist, und dass der Grundstock bulgarischen Ursprungs ist . . . Vorliegende Untersuchungen bezüglich der Laute \> und t> haben in mir aber doch schliesslich den Glauben aufkommen lassen, dass wir es da mit einem Abschreiber zu thun haben. Da gewisse Regeln dort so consequent — bis auf wenige Ausnahmen, die wir oben sahen durchgeführt sind, so kann nur wohl eine Hand Alles geschrieben haben
etc.« Tz tega bi smeli sklepati, daje po prepisovatelji prišla dna asimilacija v rokopis, in vender s^m dokazuje nekoliko niže, da temu ni takö. Nejasno mi jc tudi, i/, katerega živega govora je ta pojav po mnenji pisateljevem prodrl v cerkveno pismenost. On sicer pravi, da to ni vpliv bolgarščine, nego da je to >pannonska€ tradicija. Iz njega razprave „Altslovcn. Studien* str. 80. pa včmo, da mu je domovina staroslovenščine v Mace-doniji, kar se mi dozdeva prav verjetno, zatd se mi vidi zgoraj omenjen izraz nejasen, ker označuje samö najstarejšo döbo književnega delovanja, nikakor pa ne jezika samega.
Na str. 2. piše o močnem prodiranji polglasnika b m. v> v najstarejših spomenikih: während die Existenz des \> nur einer — wir können nicht einmal sagen ,löblichen' — Gepflogenheit der Schreiber zuzuschreiben ist*. Vprašati se moramo, od kod je že v najstarejših spomenikih ta že davno opazovana »Gepflogenheit* ? Da je to pozneje samö grafiška navada, o tem ni dvojiti, toda kakö je prišlo do te grafiške navade? Zakaj je v jugoslovanskih spomenikih najstarejše dobe prodiral b bolj in bolj: Znano je, da se v öni döbi, iz katere imamo najstarejše staroslovenske spomenike, nista več izgovarjala polglasnikov na konci besede, izgovarjalo se je v tej ddbi jednako pql\> in most*>; v obeh slučajih je bil soglasnik, kateri je stal pred polglasnikom trd, tedaj isti, kakor v zaprtem zlogu pred nastopnim i>. Mislim namreč, da je v zaprtem zlogu, kjer sta se polglasnika ohranila mnogo dalje, nego v konci besede, bil izgovor mnogih soglasnikov pred b nekoliko različen od izgovora pred b; v prvem slučaji je bil soglasnik nekoliko mehak ali palatalen, dasi izvestno ne takö, kakor sedaj v ruščini ali poljščini; ker se jc na konci besede vsak soglasnik v tej ddbi izgovarjal že trdo, tedaj takö, kakor v zaprtem zlogu, če mu je sledil i», zatö se je začela širiti pisava z b bolj in bolj in je pozneje, ko se je v zaprtem zlogu mehki polglasnik izpreobrazil v nekakšen e, prodrla tudi v zaprte zloge in izpodrinila historiški b. Po tem nam je tudi umevno, zakaj se je v nekaterih spomenikih t» pri /-deblih ohranil mnogo bolj, nego v drugih slučajih, tukaj se jc ohranil spomin na mehkost dalje, ker so ga podpirali vsi drugi skloni, v katerih je bil končni soglasnik tudi nekako mehak.
Na zadnjih strančh je zbral pisatelj nekaj leksikalnih izrazov iz cod. Supr., katere zmatra za bolgarizme in je takö popolnil svoje »Altsloven. Studien«. Ne vsi tukaj zbrani izrazi so jednako tipiški; najzanimivejša je pač beseda trebiš te, za katero imajo vsi starejši spomeniki razven jedinega glagol. Cloz. tujko olbtarv). Meni tukaj ni mogoče kontrolirati vseh teh izrazov, ker pogrešam potrebnih potnočkov, samö o nekaterih omenjam, da jih je najti tudi v bolgarskem trnovskem evangeliji. Takö nahajamo v tem evangeliji izfezb luk. 15, 28, kjer ima cod. Marian, išedb, iz tezo Ša, amar.
izidq. Kakor v cod. Supr. je tudi tukaj nekolikokrat nekbto v zvezi s samostalnikom n. pr. s\>thiiikn, nekoemu Luk. 7, 2,	dlx>znika beste za-iwodavwu nekomu Luk. 7, 41, edi/tb riekto junosa Mark. 14, 51; tudi prise,tiste beremo m. posetiste cod. Mar.; najstarejši evangeliji imajo nasledita j na s led\-,stvuja trnov, evang. pa rabi kakor cod. Supr. priimetb, priima; m. l\>stb je prelbsfo Mat. 13, 22, Stipr. piše razumevbši, najstarejši spomeniki pa ne poznajo v tem pomenu tega glagola, ampak pišejo uvcdeir^i; tukaj se zopet strinja bolgarsko trnovsko evangelije s cod. Supr. ker rabi v istem pomenu razume (cod. Mar. uvede), isto velja tudi o samostalniku eelovanije namesto starejšega lob\>zanije. To potrjuje tedaj pisateljevo mnenje o bolgarskem postanku cod. Saprasl., in hvaležni mu moramo biti, da je toli marljivo zbral lepo število izrazov, kateri so važni za karakteristiko starejših cerkvenoslovenskih spomenikov, in da je tako izdatno pospešil boljše spoznavanje cod. Suprasl. V. Oblak.
Se jedenkrat: Fonov nemško-slo venski slovar za prvosolee.
Resnica, katero sem povedal g. Fonu, ocenjuje njegov slovar, zadela ga jc takd hudo, da jc bil ugledu svojemu dolžan, javno opravičiti se vsaj <3nim, ki čitajo takšne ocene le površno. Z mirno vestjd bi jaz lahko prepuščal sodbo o svoji oceni in o odgovoru Fonovem razsodnemu čitatelju, ker predobro včm, kam bi se nagnila obsodba. Ali to, kakö se zagovarja g. Fon, to je takö gorostasen unikum, da moram venderle iz nova prositi blagohotnega čitatelja nekoliko potrpljenja.
G. Fon je včdel predobro, da mi v glavni stvari ne more ovreči ničesar, ker se površnost in vihravost, katero sem dokazal na slovarji in katera je punctum saliens vsi oceni (prim. str. 369.), ne da izbrisati kar takö. Oklenil se je torej malenkostij in splošnih, prepornih stvarij, katerih sem omenjal le mimogrede, ali pa je — in to je tukaj bistveno — premikal dokazovanje s pravega stališča, zagovarjal, kar se nikakor ne da zagovarjati. ali pa nas zagotavljal še drzneje, da je vse to vedoma storil takö, kar sem grajal za nepopolno in nedosledno. Kjer si pa ne more pomagati drugače, ondu trdi, da si učenci samt lahko prikrojajo pravih izrazov! Takö torej nekako izvaja, da sem mu jaz pravo za pravo storil grozno krivico.
O splošni stväri naj pojasnim le slabo umljeno opomnjo o frazeologiji in poudarjanje moje nemških fraz. V tem, kako' naj se poučujejo jeziki pri začetnikih, pristaš jc g. Fon stare, takö zvane gramatikalne šole, katera pripisuje posebno in prvo važnost slovnici in katera izkuša doseči svoj
namen po sintetiškem poti tako. da začenja pri jednostavnih stvarčh, pri posameznih besedah in njih oblikovanji ter se popenja počasi in po vrsti do težjih, do skladnih in frazeoloških. Slovnica ie tej šoli središče, okrog katerega se suče ves pouk. Posamezni stavki ali berila, ki se čitajo in tolmačijo poleg tega, pojasnjujejo le in utrjujejo pravila slovniška, torej so le pomočki do namena. Ta metoda je v obče navadna pri staroklasiških jezikih. Da je g. Fon res pristaš te šole tudi za nemščino, kaže nam s svojimi zahtevami: »V prvi šoli bo (sic!) moral učitelj na to delovati, da se copia verborum pomnoži, da se sklanja in sprega utrdi, da si učenci spol posameznih samostalnikov prisvoje i. t. d.* G. Fon pa ni jedini, ki zagovarja to šolo. Še v letošnjem tečaji »Zeitschrift f. d. österr. Gymn.« zv. V. se poteza zžlnjo g. prof. Čuček. — Ali g. Fon bi moral vsaj vedeti, da je v veljavi še druga metoda, prvi do cela nasprotna, katera prodira v novejšem času čimdalje bolj pri poučevanji živih jezikov. Poudarjam: živih jezikov, zakaj ti se poučujejo s popolnoma drugačnim namenom, nego mrtvi klasiški. Dočim se učimo poslednjih le, da čitamo in tolmačimo knjige v teh jezikih, usposabljati hočemo pri živih jezikih učence, da vrhu tega i govorč te jezike. Bas različni ta namen pa zahteva tudi različne metode. Metoda, o kateri pravim, da je gramatikalni nasprotna, ta je empirsko-analitiška, katera doseza svojo zvrho, govoriti živ jezik, ne po ovinkih slovnice, ampak po premem poti: takoj pričenja s praktičnim govorjenjem in to uri in vežba neprestano v živem pogovoru in prehaja na slovniška pravila vselej šele tedaj, ko si je utrdila tla s konkretnimi vzgledi, ko se je torej učenec neve d o m a že nekoliko priučil tujemu jeziku. Zakaj nevedoma se uči tudi otrok materinščine po zakonih, katere opazuje takd zvana filozofija o nezavednem duševnem delovanji (Philosophie des Unbewussten). Vsako slovniško pravilo je sistem v dušeslovnem zmislu, vsak sistem pa je vzgojevalnemu pouku zadnja točka, nekakšen kamen mejnik, s katerim se pouk završuje. Ali to seza že predaleč, o tem izpregovorim obširneje morda kdaj pozneje. Tukaj naj navedem samd še ministerski ukaz o pouku slovenščine v takd zvanih pripravljalnih tečajih, kateri jasno kaže, da priporoča to metodo naša vrhovna šolska oblast. Naj bi le izdala jednaka določila tudi za nemščino na nenemških šolah! Ukaz je z dnč 9. včlikega travna leta 1887., št. 10.242.:
»Der Vorbercitungsours in der .slowenischen Sprache fiir Nichtslovenen hat den Zweck, von Schülern das größtmögliche Sprachmaterial auf kürzestem Wege zu vermitteln. Diese Aufgabe ist statt durch die synthetisch-grammatische Lehrmethode rascher und sicherer auf empirisch-analytischem Wege zu lösen nach einer Methode, die in neuesterZe>t bei dem Unterrichte in lebenden Sprachen immer mehr zur Geltung kommt. Es wird sich daher empfehlen, den Unterricht sofort mit der Lecliire eines zusammenhängenden Lesestückes leiclufasslichen Inhaltes zu beginnen. Der Lehrer liest und übersetzt einen kurzen Abschnitt, /.ergliedert ihn durch einfache slo v einsehe Fragen, auf
welche die Schüler mit den Worten des Textes antworten, und knüpft an ihn in empirischer Form einiges aus der Formenlehre an. Der nach einiger Zeit erworbene Vorrath von Fragen, Formen und Wendungen lässt sich zu schriftlichen Haus- und Schularbeiten verwerten.«
Po tem ukazu je spisal tudi Lendovšek svoj »Slovenisches Elementar-buch für Mittelschulen und Lehrerbildungsanstalten.« Jednako se glasi' učni načrt za nemščino na ljudskih šolah (ukaz dežel. šol. sveta za Kranjsko z dnč i. kimovca 1. 1888. št. 1836):
»Der Unterricht in der zweiten Landessprache soll ein möglichst piaktischer sein. Der Schüler soll sich einen thunlichst großen Wort- und Phrasenvorrath erwerben, um sich in derselben nach Bedarf verständigen zu kounen. Die grammatische Schulung findet schon in der Muttersprache statt, daher ist nur das Notwendigste aus der Theorie zu behandeln, dagegen sind fleißig Sprech- und Meinorieriibungen vorzunehmen.«
Po tej metodi se torej učencem prve in druge šole ni učiti neposredno in pred vsem nemške slovnice, za le-to je odmenjena 3. in 4. šola, pač pa se vadijo prav mnogo praktičnega govorjenja na podlagi kratkih in lahkih povestij. Te povesti se Slovenijo s pomočjo učiteljevo iz početka dobesedno, pozneje zadošča samö tolmačenje težjih izrazov. Takoj po raztol-mačenji pa zastavlja učitelj dobro premišljena nemška vprašanja (katera se tudi slovenski lahko pridevljajo, ako treba) najprej gledč na vsebino posameznih stavkov, kmalu pa večjih odstavkov, toda vselej takö, da odgovarja učenec z besedami berilovimi in da podaja vsota vseh odgovorov ponovljeno povest. To se tolikokrat ponavlja pri vsaki povesti, dokler je učenec srednje vrste ne znd s svojimi besedami povedati na pamet. Slovniške napake mora sevčda učitelj neutrudno in zelö potrpežljivo popravljati, in zajedno lahko vpleta nekatere stvari iz slovnice1), kažoč sdsebno na razlike materinskega jezika. Vender naj se slovniške napake nikdar ne poudarjajo preveč, ker se sicer učenec ostraši in se ne upa več pripovedovati, zlasti pa ne zato, ker se po tej metodi prav kmalu vzbudi ono živo čustvo jezikovo, katero izdä več, nego šc takö pogosto ponavljanje slovniških pravil.
Iz tega vidimo — in s tem se vračam tja, kjer sem začel — da ta metoda ne smč od sebe odvračati jezikovih fraz, katere so zlasti v nemščini tako stereotipne, da jezika nc znä, kdor ne znžt fraz; ona jih mora temveč posebno negovati in sicer takoj v začetku pouka. Zaradi tega sem poudarjal tako živo pogrešane fraze2) v Fonovem slovarji; zaradi tega sem nasvetoval tudi nekakšno frazeologijo, katera bi po mojem prepričanji poleg komentirane nemške čitanke še najbolje rabila nemškemu pouku na spodnji
') Za to stopinjo zadošča, ako se po slovnici naučd samd paradigmata sklanjatve in spregatve.
2) Pri tej priliki naj popravim neljubo tiskarsko napako, ki se je vrinila v mojo oceno na str. 369. v 7. vrsti. Tam čitaj -»naopak* namesto »napak«, ker sicer ni zmisla.
gimnaziji. Sevčda bi se ne smela ta frazeologija poučevati tako, kakor si misli g. Fon, marveč učili bi se je učenci v živem razgovoru z učiteljem v posebnih konverzacijskih urah. Tudi prvotni pomeni posameznih besed bi morali biti pripisani, kakorkoli že. Da bi se pa morebiti nalagali učencem k;\r celi odstavki za domače učenje iz »suhe« frazeologije, kdo bi mislil na to, ko vč, da zahtevajo vzgojeslovci dandanes, naj se vsaka stvar pre-mleva v šoli in učenci le ponavljajo, kar so se učili v šoli. G. Fon naj bi bil torej nekoliko bolje pomislil, predno je takö zavržno odklonil moj nasvet Sploh se mi pa vidi, da se mora g. Fon šele učiti, da kdo drug svoje trditve le premišljeno in preudarjeno izroča javnosti. —
Toliko o splošnem delu. Kakö pa g. Fon zavija resnico v posameznih stvarčh, to naj pokažejo nastopne opombe. Grajal sem, da pogrešamo za Väter besede predniki. Takoj mi navaja Preščrna, češ, tudi ta rabi s očetje« v pomenu »predniki«. Le počasi! „Očetje« smč r^či le množinska in skupna oseba, kakor piše tudi Preščren in kakor n. pr. domovina slavi slavne svoje očete, nikdar pa ne more jedninska oseba govoriti o svojih očetih, ampak le o prednikih. V št. 91. pa se vender govori o ubožni vdovi, ki neče prodati »das Krbtheil ihrer Väter.« — G. Fon mi dokazuje, da se pravi Fellehen tudi kožica. Ali sem to zanikaval? Grajal sem pa, da mačka ne liže svoje kožice, in zahteval za Fellehen v št. 34. dlaka, kožušček (das Kätzchen leckte sein struppiges Fellchen, bis es wieder glatt und glänzend war). Da se rabi nemški izraz tudi v tem pomenu, povč n. pr. Sanders: »Fellehen, 4.) zumeist von der natürlichen Bedeckung der Säugethiere mit Haaren. Waidmännisch und bei den Kürschnern unterschieden von Haut und Balg. * — Ako g. Fon zagovarja za es steht wohl, dobro stoji namesto prav je (so steht es in der Schule wohl und gut im Vaterland), to mu ni pomagati; vsaka beseda bi bila bob ob steno. — Jednako menda ne vč, da znači Zeug prvotno Prügel, Waffe (prim. Zeughaus, Feldzeugmeister). Was Zeug halten wollte, razlaga Sanders: »Soviel der Stoff nur irgend von Möglichkeit in sich hält oder darbietet, soviel irgend angeht *. V št. 64. naklestijo torej volka, kar je palica držala, kar se je dalo, ne pa »kolikor je hotel držati.€ Hotel pač ni volk držati nobene batine! In take stvarf si upa zagovarjati g. Fon! — Dalje trdi, da sem naštel debelo stotino pogrešanih besed samö takö, da sem všteval öne gla-golske sestavljenke, katere je vedoma izpuščal, če je bil pomen popolnoma jasen. Prvič je težko govoriti o ^popolni jasnosti« pri prvošolci, torej je kazalo vzprejeti besede. Drugič je neverjetno, da bi bil g. Fon vedoma käj izpustil, že zaradi tega, ker navaja celö najpreprostejše izraze, n. pr. und, ich, du, fünf in izkuša torej dosezati popolnost. Ali vprašam, zakaj je li vzprejel ogromno število zloženk, pri katerih je prav tako jasen pomen
po Fonovem načelu, da se išče vsak del zloženke zäse? N. pr, hinaus — gehen, — kommen, — lassen, — laufen, — tragen, — werfen; hin — fallen, — schauen, — schütten, — stellen, — tragen; zurück — geben, gehen, — rufen, — springen i. t. d. r Ali res misli, tla so ti vzprejeti glagoli težji, nego »vedoma« izpuščeni hervorblicken, mitsingen i. clr.? Res jc ravno narobe! Ne torej »vedoma«, ampak ne ve do m a je izpustil g. Fon mnogo zloženk. — O tujkah rajši molčim. Mislim, da človeku ni treba biti baš pretiranemu puristu, da se ogiblje v pismeni slovenščini in celo v šolski knjigi najgrših tujk, kakeršne so viža, kamrica, prešati, madjarski kine, pajdaš in nestvor rima. Da beremo kinč v Sketovem berilu, to ne dokazuje ničesar. Berilo je res „primerno iz najnovejšega časa," ne pa spisi, vzprejeti v berilo. V obrambo te besede bi se prav tako lahko sklicevalo na to, da prepevamo še dandanes >Otok bleski, kinČ nebeški.«
Večinoma neupravičeno je po mnenji g. Fona, kar sem navedel na str. 431. in 432. Tam sem dokazoval, da se g. pisatelj nikakor ni oziral na vsa mesta čitanke, kjer se nahajajo tiste besede v različnih pomenih. Popolnoma neupravičene pa so mu opazke, ki se tičejo točnosti ali popolnosti, in te odločno zavrača. Takisto mu nisem itnel pravice očitati nedoslednosti gledč na oziralnike, dovršnike in nedovršnike.
Mislim, da g. Fon tega ne bode več trdil, ako mu povčm, kako je nastala večina teh napak. V svoji oceni sem to rajši zamolčal, sedaj me sili g. F011; bodi mu torej! On piše: „Sprejel sem obč obliki, dovršnikovo in nedovršnikovo, navadno le tam, kjer dela tvoritev kake težave." To že ni res. Nobene težave ne delajo in so vender vzprejeti n. pr.: begleiten, spremiti, spremljati; bedenken, pomisliti, pomišljati, winken, migniti, migati; springm, skočiti, skakati; öffnen, odpreti, odpirati; ravno tako sich kämmen, schlüpfen, schleudern i. t. d. Vzrok nedoslednosti tiči vse drugje. G. Fon se je oziral premalo na nemško čitanko, preveč pa na - Šolarjev slovar. Šolar se je držal bržkone načela, da je vzprejemal ali samo dovršnike ali samo nedovršnike ali obe obliki, kakor so zahtevala posamezna mesta Madierove čitanke, 11a katerih je stal tudi glagol v različnem pomenu, tako da je učenec dobival za vsako mesto pravi izraz, ne da bi si ga moral prikrajati. To je dökaj prirodno in dobro načelo. G. Fon pa, ki je spisal slovar za celd drugačno čitanko, ni se menil preveč za posamezna mesta čitanke, tem vestneje pa je prepisoval glagole iz Šolarjevega slovarja, kadarkoli so se slučajno nahajali tudi tam. Tako se čitajo za zgoraj navedene glagole dovršne in nedovršne oblike prav tako tudi pri Šolarji. Šolar pa
l) Resnici na ljubo priznavam, <la sem pri besedi schaffen prezrl v slovarji pomen spraviti. To je pa tudi jedino, kar mi je ovrgel g. Fon. Sevčda zavrača s to slučajnostjo vse druge opazke.
nima, ker ga ni potreboval, a) dovršnika, n. pr. za säubern, nähren, melken, decken, schneiden; nedovršnika, n. pr. za scheiden, anrichten. rollen (v pomenu wä), mtä erheben, beitragen, sich vernehmen lassen, zusammenschmelzen, herauskommen, verspüren, aufsperren, aufklopfen. In prav takö nima tudi Fonov slovar teh oblik, dasi so potrebne za Proschovo čitanko, kakor sem to dokazal na str. 432. Med temi glagoli so nekateri še taki, da njih dovršne in nedovršne pomene učenci ne „prikrajajo" kar taka lahko, n. pr. scheiden (14)	^ in poslavljati se. nähren, pitati,
rediti, krmiti in (16) -nahranili, poživiti. — Jednaka je z oziralniki. G. Fon trdi, da jih je omenjal le tam, kjer imajo nov pomen. Da tudi temu ni tako, kažejo vzprejeti glagoli, ki prav nič ne izpreminjajo pomena, ako pristopa oziralni zaimek, n. pr. zusammendrucken, stisniti, sich z. stisniti se, jednako pri anhalten, ergiessen, erheben, erinnern, finden Takisto se či-tajo ti glagoli pri Šolarji. Izpustil pa je g. Fon oziralnik n. pr. pri laben (za št. 34.) in umwenden (za št. 96.). In res, nima ga tudi Šolar pri teh glagolih! — Nič drugače ni z onimi besedami, katere sem grajal na str. 431. in 432. Ako se le nahaja beseda pri Šolarji, prepisana je, naj se ujema s čitanko ali ne. N. pr. za Arm se čita pri F. in pri S. rame (ramena), rama, roka, panoga', čitanka pa zahteva za št. 76. pazduha (unter den Arm nehmen). Prav tako je z besedami finden, strecken, stecken, unterkommen, aufsetzen, anziehen, aufklopfen, prav tako je tudi z onimi besedami, kjer pogrešamo točnosti ali popolnosti.
Čuda ni, da se je takö prepisuj č g. Fon časih hudo urezal. Pri Šolarji stojita n. pr. po vrsti besedi we iterstiirzen, naprej dreti, weiterziehen, naprej iti. G. Fon je rabil za št. 29. pomen glagolu weiterziehen. Prepisujč iz Šolarja, ni pazil dovölj in izpisal z<lnj to, kar stoji tam pri weiterstürzen. Tako je napravil iz Bogit Očeta — tekuna, ki je naprej drl, namesto naprej šel ali dalje potoval. — V Šolarjevem slovarji je pri besinnen očita pomota; glasiti se mora sich besinnen. G. Fon ima res tudi to pomoto! — Malenkostne so druge napake, ki gredo še na rovaš površnega prepisovanja, ki pa vender dokazujejo prepisovanje. N. pr. Himmelsblau imata S. in F., v št. I. 25. (prve izdaje) pa stoji Himmelblau', jednako imata oba S^Vmann, a I. 26. se čita Sämann.
Tako je torej opral g. Fon svojo površnost. Napäk bi mu človek še ne štel toliko v zid, saj zmotni smo vsi; ali da bije resnici v obraz in zavrača vso krivdo nekako na krivično mojo kritiko, dočim so napake tako očite, takšno zagovarjanje — ni plemenito. Na mestu je bilo samo: ^Pater, peccavi!* Celö drzna pa je trditev, »da celo jaz s svojo strogo kritiko nisem mogel več pomanjkljivega najti.« Saj je že tega preveč! Le pomisli
naj g. Fon, da stoji vse moje dokazovanje samo na 34. berilih, t. j. komaj na jedni šestini vsega slovarja! — Da bi bila moja kadilnica gosp. Fonu >borno malo pomagala,« to verjamem tako rad, kakor sem uverjen, da mu je moja graja premnogo koristila. Pri prihodnji šolski knjigi, katero spiše g. Fon, izvestno ne bodemo več grajali take — površnosti. In ako sem to
v
dosegel s svojo oceno, zadovoljen sem.	A. Stritof.
Slovniški razgovori. II.1)
(Dalje.)
Po vsem tem, kar smo culi o logiškem perfektu, mora se nam čudno videti, da ga je g. prof. L. P. popolnoma izgrešil, ko je vender v tolikih primerih poudarjal dovršenost dejanja, češ, da se le-tä krivo izraža po ne-dovršnikih. Med tistimi primeri, v katerih se graja raba nedo-vršnikov, je celö nekaj takih, v katere sodi jedino le lo-gišk i perfekt. Če namreč „potujoč po deželi obiščem v N. znanca" in me on na oknu slončč že od daleč ugleda, ko korakam proti njegovi hiši, ondaj me pač pozdravi, če ga je še käj Slovenca: „No, od kod pa prihajaš:"; a kadar sem že vstopil v sobo ter mi je on sedež ponudil, to res ne more začeti razgovora z vprašanjem: „No, od kod pa prihajaš?", a niti ne z nemčevalno rečenico: „Od kod pa prideš?", temveč vprašati me more samö: „Od kod si pa prišel?" — Takisto v drugem primeru res ni prav reči „sodišče razsoja", toda tudi „sodišče razsodi" je do cela krivo; če „hočemo rčči, da je razsodba d o gnana" (prof. L. P. samega besede), to je jedino prav reči: „sodišče je razsodilo." Da Nemec pravi „Woher kommst du'4 in „Das Gericht erkennt zu Recht", kaj nam je do tega? Ce nas pa zanima nemški sedanjik v tem in podobnih vzgledih, zasledujmo mu vzroke, morda najdemo tudi tej rabi kakšen zakon.
Ta raba je res nekaka posebnost nemščine in grščine, nje bistvo tiči v tem, da se glagoli, ki so odločno hipnega pomena in torej ustrezajo slovenskim dovršnikom, rabijo v pravem sedanjiku ondu, kjer bi pričakovali logiškega per-fekta; Kaegi (Griech. Schulgrammatik, Berlin 1889. § 187. Anm. 2.) in Curtius - Härtel imenujeta zategadelj sedanjike takih glagolov naravnost
') Na čelu zadnjih nadaljevanj »Slovniških razgovorov« treba povsod citati II. namesto III. in IV. — V prejšnji številki »Zvonovi« , str. 634., v vrstici iS., čitaj namesto ,aYs°l
„perfective ali perfectischc Praesentia." Spomina vredno je to, da se grški in nemški perfektivni sedanjiki gledč na pomen po nekoliko ujemajo; prim, grški a/.oo«, «uv^ivojm, awfravoaat, aav0"/v<o = ,slišal sem, zvedel sem' nemškemu ich höre, vernehme, bemerke, erfahre, bringe in Erfahrung, takisto 7,/.o) = ,prišel sem, evo me' z nemškim ich komme (n. pr. woher kommst du = odkod si prišel:). Toda grščina poznä več takšnih glagolov negoli nemščina ; razven navedenih so najnavadnejši ti • le: oiyojjw« ,odlazil sem', v;/.« ,zmagujem1 in ,zmagalec sem', t. j. = ,zmagal sem', afruuft ,delam krivico' in ,storil sem krivico', yaTTwaai »premagujejo me' in ,premagali so me', osvyo) ,bežim' in ,ubežnik ali pregnanec sem', v;/.« in oi^ojm rabita se celd zgolj perfektivno. Ta pojav Krüger (1. c. 53. 1. 2.) razbistruje teoretiški takö-lc : „Eine Ausdehnung des ersten Falles (ondu je govoril o pravem sedanjiku) ist es, wenn die Handlung, obgleich schon vor dem Moment der Gegenwart abgeschlossen, doch, weil sie durch eine fortbestehende Wirkung mit ihr in Verbindung steht, durch das Präsens ausgedrückt wird. So gebraucht man z. B. a/.ovw. [poetisch /.Mw], Truvd-'/vmai, awftivogAtti, y.avxH.vo) (im Dialog unser ich verstehe) statt ihrer Perfecte, wenn der Inhalt des Vernommenen als noch in der Gegenwart vorschwebend zu denken is t/'
Toda doe im so slovničarji to posebnost v grščini teoretiški natančno označili ter se ž njo bavi vsaka, tudi šolska slovnica grška, molčč trdo vsi nemški slovničarji o sorodnem nemškem pojavu. Samd v Adelungovi sicer že zastareli slovnici sem našel o nji kratko opombico; v „Umständliches Lehrgebäude der deutschen Sprachc" (Zweiter Band. Leipzig. 1782. § 674. str. 375.) piše Adelung: „Nicht seltener wird das Präsens anstatt des Präteriti gebraucht: ihr höret es ja, dass ich mich nicht zwingen lasse, wo billig das Perfectum stehen sollte, ihr habt es ja gehört, weil diese ICmpfindung doch schon wirklich vorüber seyn muß."
Najnovejše nemške slovnice se pa ne spominjajo te posebnosti, niti najobširnejše, kakor Grimmova ali Heysejeva. To navidno nebrižnost nemških slovničarjev bode menda staviti na rovaš nemške neobčutnosti za dovršnost in nedovršnost dejanja; Nemcu ich höre ni samö slišim, temveč tudi s lise-vam, ich bemerke mu ni samö opazim, temveč tudi opažam. Nemški posluh je v tem oziru že popolnoma oslabel. Grimm se sicer gledč na dovršnost in nedovršnost glagolov v sedanjiku kaže jako občutnega na dnem mestu, katero smo že navedli (gl. Miki. 1. c. 289.): „es ist dem deutschen fühlbar, dass von einem sterbenden, reisenden, lesenden, bleibenden nicht gesagt werden dürfe: er verstirbt, verreist, durchliest, verbleibt, sondern nur: er stirbt, reist, liest, bleibt, wogegen es im praeteritum unbedenklich heisst: er verstarb, verreiste, verblieb, durchlas."; toda v nemški svoji slovnici se niti
z bcsedico ne dotika sedanjikov ich höre, erfahre i. t. d., pač pa široko beseduje o historiškem sedanjiku, ki sevčda z Onim ni v nikakeršni zvezi. Zasledujoč kako opombo o tej posebnosti nemškega jezika, prebrskal sem mnogo nemških slovnic, učenih in šolskih, toda vse zastonj; zatö pa me je veselilo tembolj, ko sem zasledil grško slovnico, v kateri se omenja tisti pojav. Valentin Hintner namreč (Griechischc Schulgrammatik. Wien. 1888. § 360. i. a) £) navajajoč grške sedanjike, ki rabijo ali zgolj ali zajedno kot perfekti, prav praktično vzporeja ž njimi sorodne nemške sedanjike ter konstatuje sledove jednake rabe celö v latinščini; Hintner veli: „Das praes. kann auch eintreten a) für die Vergangenheit «) als praes. historicum = dem lat. u. deutschen praes. hist, ß) bei den Verbis: vucö vinco bin Sieger, 54C5CTW bin Herrscher, &[).'/.>. bin besiegt, i^aw habe Unrecht, ©aOy« bin verbannt', r,y.<» bin da, otyov.7.'. bin fort, axoOw -yvO-avoy.y.'., ylyvobiw, j/.avftavw. Xsyo) wie im Lat. audio, video, dicit cet. und im Deutschen: ich höre, Xf/i* erfahre, bemerke. Die Wirkung der Handlung, deren Eintritt bereits vergangen ist, dauert in der Gegenwart noch fort/ Ni mi treba zopet opomniti, da slovenski izrazi, kateri se dandanes pogostoma rabijo zlasti v časnikih kakor: „slišimo, zvemo, opazimo . . niso nič drugega, nego goli prevodi dotičnih nemških rečenic. Polovične pa so tudi poprave: „Kakor doznavamo, zvedamo, opažamo"', jedino prav je tu reči: „Kakor smo slišali, zvedeli, opazili . Kvečjemu bi se dala morebiti opravičiti rečenica: „ Vidim, da se nisi učil" = prepričal sem se, da se nisi učil; vidim rabi namreč i kot dovršnik i kot nedo-vršnik, prim. Miki. 1. c. 281. n. Bržkone je pa tudi to prevod nemškega: „ich sehe, dass ..."
Skoro bodemo pri kraji; morebiti da smo prezrli še to ali čno podrobnost, ki se dostaje našega vprašanja in bi je mogla še bolj pojasniti. Toda saj se gotovo drtigoč ponudi še prilika, da rečemo katero o tem predmetu, ako izprožijo morda o njem še käko debato naši pomenki. Sedaj samö še nekatere malenkosti!
G. prof. L. P. piše v „Zvonu" X. Št. 11.: „S tem da sedanjik nima trajnostnega pomena, še ne neha biti pravi sedanjik, kaj bi sicer tudi bil, pretekli čas ni in prihodnjik tudi ne more biti." Na to vprašanje nam odgovarja točno P. St. Škrabec na mestu že navedenem (Cvetje, VII. 2.): „Glagoli so v slovenščini perfektivni in imperfektivni: rešiti Xu<?ai, reševati )vvs».v. Imperfektivni imajo tri čase: praesens rešujem im p er-feeturn reševal sem sXvov» futurum reševal bom. Perfektivni pa imajo štiri čase: p e r f e c t u m rešil sem XzX'y/. v., p 1 u 's q u a m p e r f e c t u m rešil sem bil mv, futurum exact um rešil bom	sa o ris t
rešim sXu?a. ,Jaz rešim vsaki vozal, keder si bodi, pa zdaj ravno ne re-
šujem nobenega." Iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, da „rešim" ne pomenja sedanjega časa in torej ni praesens (razen po obliki); „rešim" naznanja le doveršenost dejanja, je torej aootcrTo; v pravem pomenu te besede, t. j. neomejen čas. Ravno zato pa se lahko rabi, ako je iz konteksta pravi pomen zadosti jasen, tudi za djanje, ki je vže doveršeno, to je v pripovedovanju za per-feetum, ali pa za djanje, ki se še le ima doveršiti, to je v napovedo-vedovanju za futurum ex a et um." — Jasno je torej, da so sedanj iki do-vršnih glagolov pravi aoristi in kot taki lahko vse drugo, samö pravi se-danjiki ne.	(Konec prihodnjič.)
Levstikovi zbrani spisi, katere ureja, kakor znano, g. prof. Leveč, tiskajo se prav pridno, vender ne bodo na prddajo, predno niso popoluoma natisnjeni. Gospod prof. Leveč dodd tej izdaji obširen životopis Levstikov in — kar pozdravljamo sösebno veselo — kratek tolmač posamičnih pesmij in menj znanih besed. Zbranih spisov utegne biti do sto pol.
»Obrtno spisje«. Sestavil Anion Funtek, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani. V Celji. Natisnil in založil Dragotin Hribar. 1891. S. 165 str. Cena 80 kr. — Obrtni stan je danes na jako odličnem mestu v družbi in državi. Po neumornem svojem pri-zadevanji in s pomočjo raznih vplivnih faktorjev si je znal priboriti občo veljavo in splošen pomen. Vender na tej stopinji se bode ohranil le tedaj, ako bode neprestano napredoval in razumno uporabljal pomočke, katere mu podaja moderna doba v toliki obilici. Poleg ročne spretnosti in izurjenosti v svoji stroki potrebuje denašnji obrtnik dokaj drugega znanja; poznri naj temeljne zakonite določbe o obrtnem poslovanji; vdšč bodi dni m točkam trgovskega zakonika, ki se ozirajo na njegov stan ; priročni naj mu bodo najvažnejši poštni in telegrafski propisi — sploh naj se umeje gibati v javnem življenji, ako hoče uspešno konkurirati z mnogimi tekmeci iz ddma in tujine. Pri tem boji za obstanek pa je slovenski obrtnik na posebno težavnem stališči. Zivčč v oskromni domovini svoji, oddaljen je nekako od glavnih cest svetovnega prometa; dni bogati pomočki, ki jih ima n. pr. nemški njegov tovdriš na razpolaganje, ti so zžinj nekoliko zaprti, nekoliko neumevni. Sösebno literarni viri za obrtni stan so v nas še takö malo razviti, da moramo vsako novo delo v tej stroki pozdraviti posebno veselo. Taka knjiga je »Obrtno spisje«, namenjena šolskemu pouku na naših mladih obrtnih zavodih, a takisto tudi potrebam obrtnega stanit, tedaj praktičnemu življenju sploh. V nji nahajata začetnik in mojster vsa potrebna navodila za pismena dela obrtnega stanrt. Sestavljena je po danes veljavnih načelih in propisih, navaja vsa važnejša določila o obrtnem poslovanji iz obrtnega reda, trgovskega zakonika in drugih zakonov, potem glavuc poštne iu telegrafske določbe, s katerimi mora obrtnik pač čestokrat računjati. V poglavji o vlogah poučuje nevajenega rokodelca in obrtnika, kakö mu je ravnati o vseh prilikah, kadar mu je pismeno občevati z oblastvi. V tem oddelku nahajamo poleg drugega, kakö je zglašati slobodne in rokodelske obrte, kakö je prositi koncesije dopuščenim
LISTEK.
obrtom, kako je zglašati podružnice in obriovalnicc, kakö je ravnati, kadar sc opusti obrt, kako je prositi vzprcjcma v občinsko zvezo, kakö domovinskega lista — iz kratka: izpuščena ni menda nobena prilika 5 o kateri mora obrtnik napisati vlogo zaradi svojega poslovanja. Ta kratki obris vsebine »Obrtnega s p is j a« nam kaže, da je knjiga velevažen vir slovenskemu obrtniku. Zvest tovdriŠ in svetovalec mu bode v vseli njegovih poslovnih stvarčh ! Kakor vsebina, takö se imamo tudi v jezikovnem oziru pohvalno izraziti o novi knjigi. Jezik je čist, lahko umeven, povsod lepe domače besede in izrazi, a kjer treba, tudi primerna tujka. Svetovni promet je dal nekaterim tujkam domovinsko pravico po vsem širem svetu, in brezpametno ter brezuspešno bi se bilo v knjigi, namenjeni praktični porabi in prometu, postavljati na stališče suhoparnega purista in trebiti vse in povsod. — Končno moram omeniti še ličnega tiska in spretne tehniške izvedbe naše knjige. Vidi se, da je izdelana posebno skrbno. Tiskarna Drag. Hribarja v Celji je pokazala s tem proizvodom, da stoji na vrhunci modeme tiskarske umetnosti. »Obrtno spisje« je tedaj vredno v vsakem oziru, da sežejo po njem naši rokodelci in obrtniki. Obrodilo jim bode obilega sadü!	Ivan Š.
Puška repetirka (Repetier-Gevvehr) v vprašanjih in odgovorih s slovarčkom cesarskim in kraljevim vojakom v pouk. Spisal in založil Andrej Komel pl. Solebran, C. in kr. major v pokoji. V Ljubljani, 1891. Tisek „Ndrodne Tiskarne." — Čislani pisatelj slovenskih vojaških knjig, g. major Komel pl. Sočebran, razlaga o tej preprosto in lahko umevno pisani knjižici vse, kar je treba vojaku vedeti o puški repetirki. Poleg pouka o repetirki čitamo v slovarčku tehniške izraze, o katerih moramo reči, da so večinoma izbrani jako srečno. To je že deseta knjiga, s katero je g. pisatelj odičil strokovno vojaško književnost našo, in sedaj zopet obeta novo knjigo, namreč „Poučilo o Streljanji." Vse knjige se dobivajo pri g. Komelu v Gradci (Grazbachgasse 40) in po vseh knjigarnah slovenskih. Cena „Puški repetirki" 20 kr.
„Šestdeset malih povestij za otroke." Poleg italijanskega izvirnika spisal Janko Leban, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici. V Ljubljani, 1891. Založil Janez Gi-ontini. — Ta lična knjižica podaja na 44 straučh dokaj zanimivega in prikladnega berila mladini slovenski. Jezik je lep, in kar nam posebno prija, tudi vseskozi preprost, otroškemu duhu primeren. Cena 20 kr.
„Martin Krpan" v ruskem prevodu. Upravništvo „Slovanskega Sveta'* v Trstu je izdalo to krasno pripovedno delo Levstikovo v ruskem prevodu, katerega je oskrbel g. prof. M. Hostnik. Vešči poznavalci ruskega jezika so se izrazili jako povoljuo o ruskem Martinu Krpanu, in zato priporočamo tO knjižico vsakomur, kdor hoče citati našega Krpana v ruščini. Izvod stane po pošti 18 kr., pet izvodov veljä 85 kr., deset izvodov i gld. 60 kr. Naročnino vzprejema upravništvo „Slovanskega Sveta" v Trstu.
,,Lepa Vida" se imenuje izvirna drama v petih dejanjih, katero je nedavno g. dr. Vošnjak izročil »Dramatičnemu društvu.«1 Predstavljala se bode šc v tej gledališki dobi, vender šele v novem deželnem gledališči.
,,Amerikanski Slovenec'*. Rojaki naši v Ameriki so si ustanovili svoj posebni tednik, ki izhaja vsak četrlek v veliki obliki na štirih straučh, katerih slčharna ima po šest oddelkov v stavku. Prva številka je izšla dnč 3. kimovea. List se tiska v slovenski tiskarni, baje nalašč ustanovljeni zdnj. Naročnina mu zuaša za evropske države 3 dolarje ali 6 gld. 50 kr. iu se pošilja izdajatelju in lastniku, gt Antonu Murniku. Chicago III, 65 Cor. W. 19 th. & Johusou Str., lahko pa tudi g. Antonu Obrezi, tapetniku v Ljubljani. „Amerikanskega Slovenca" toplo priporočamo vsem rodoljubom, ki se zanimajo za ameriške rojake naše.
Nove muzikalije. Slovenske pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil in velečastitemu gospodu Sim. Gregorčiču, slavnemu pesniku slovenskemu, posvetil lir. Volarič. Op. 7. V Ljubljani. — Tiskali J. Blaznikovi nasledniki. Lastna založba. Cena zvezku je 70 kr. (po pošti 75 kr.) Naročaje se: H V. v Kozani, p. Kojsko — Gorica na Primorskem.
Takšen jc naslov mično in prav čedno avtografiranemn zvezku Volaričevih pesmij op. 7. Vsebina je nastopna: 1. Slovanska pesem, bes. J. Stritarjeve 2. Pogovor z domom, bes. J. Jenkove. 3. Ne zveni mi, bes. S. Gregorčičeve 4. Pomlad, bes. J. Virkove. 5. Gospodov dan, bes. Fr. Krekove. 6. V noči, bes. Savo Zoranove. 7. Ljubav, bes. J. Kalčičeve. 8.. Na planine, bes. Krilanove. 9. Poziv k petju, bes.? Ako hočemo biti skladatelju pravični, priznati moramo, da je pri njega vsakem novem delu opaziti velik napredek v glasbi, a tudi slovenskim pevcem prav dobro ugajajo pesmi Volaričevc, ker slonč na takd zvanem modernem slovenskem glasbenem duhu. Prav zatd so njega skladbe čimdalje bolj obljubljene, in nddejamo se, da ostane skladatelj svetla zvezda slovenskega glasbenega neba Harmonija teh pesmij jc prav lepa in mnogo-stranska; s harmoniškimi oblikami skladatelj nikjer ni v zadregi; vse teče nekako gladko in neprisiljeno, glasovi se lepö menjujejo, v skupnosti pa se pesmi slišijo polno-glasno in prikupno.
Na majhen nedostatek pa vender opozarjamo skladatelja. Basovski skok iz akorda ni dovoljen, zatd ker ta akord pripada Šibkim harmoniškim oblikam in je torej navezan na dijatoniški postop. Glej štev. 2., 6. takt in jednako. Harmonija je zelo zmešana štrena, torej je treba v porabi največje doslednosti, da se nam ne bode očitalo neznanje. Drugega nimamo dostaviti, nego to: Pesmi Volaričeve iskreno priporočamo vsem pcvccm in pevovodjam po Slovenskem in prepričani smo, da bodo ž njimi jako zadovoljni.
D. F.
,,Materin blagoslov". Gospod Anton Foerster je uglasbil ta znani igrokaz, tako da ie sedaj popolnoma opereta. Ker je glasbeni del prec&j obširen, treba bode tekst izdatno okrajšati in mu dati bolj obliko libreta Foersterjevo delo se uprizori še v letošnji gledališki ddbi.
,,Cavalleria rusticana." ..Dramatično društvo je sklenilo pogodbo s slavnim skladateljem opere: „Cavalleria rusticana". Skladatelj Pictro Mascagni in založnik Edoardo Somogtto, zastopana po dr. O. F. Eirichu, zavezala sta se, da smč to opero dajati v Ljubljani j edino le „Dramatično društvo". S to pogodbo je sevčda spojena znatna gmotna žrtva, toda pomisliti je treba, da se je s tem storil tudi znaten napredek v razvoji slovenskega gledališča. Libreto je skrbno in izvrstno preložil naš pesnik, gospod Anton Funtek, kateri je „Dramatičnemu društvu" kot librctist s svojim sodelovanjem nemala podpora. Ako se pokaže potreba izdaje slovenskega prevoda, bode se tudi zdnjo skrbelo pravočasno.
Blaž Potočnik. V Št. Vidu nad Ljubljano je ondotna čitalnica dnč 4. m. m. praznovala petindvajsctlctnico svojo in zajedno dostojno poslavila spomin svojega ustanovitelja, župnika Blaža Potočnika. Na pročelji župne cerkve šentvidske se je namreč vzidala spominska ploča z napisom: V tej fari je kot župnik 39 let pastiroval gospod Blaž Potočnik, ustanovitelj narodne čitalnice. „Kdor hoče živeti iu srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes." — Narodna čitalnica ob svoji petindvajsetletnici 4. oktobra 1891. — Pri tej priliki je izšla lična spomenica, katero je spisal g. Janko Zirovnik, nadučitelj v Št. Vidu. Zanimiva knjižica priobčuje v štirih oddelkih životopisne črtice o Potočniku, pisane za preprosto ljudstvo, in prinaša dokaj dovtipnih izrekov Potočnikovih, ki je bil sploh jako šaljiv in zabaven družabnik. Spomenica ima tudi dobro pogojeno
podobo pokojnikovo in stane samö xo kr. Dobiva se pri pisatelji v Št. Vidu nad Ljubljano.
Schlusswort zur Ortsnamenforschung in Kärnten. Klagenfurt 189t. (To in prejšnjo knjižico „Zur Ortsnamcnforschung in Kärnten" prodaja knjigar A. Raunecker v Celovci za 30 kr.). Katoliško - politiško in poljedelsko društvo za koroške Slovence je izdalo končni odgovor na drugo brošuro g. A. pl. Jakscha: Eine offene Antwort auf die anonyme Schrift „Zur Ortsnamenforschung in Kärnten" etc. V tem odgovoru pobija izobražen slovenski pisatelj, ki se pa ne smč imenovati s polnim imenom, da ga „ne po-tipljejo z debelim prstom," najprej sumničenja in splošne fraze g. pl. Jakša ter mu dokazuje strankarstvo in tendencijoznost. Več svojih prejšnjih trditev in sumničenj je moral gosp. pl. Jakš nekako sramežljivo in skrito preklicati, a vender neče spoznati, da je na krivem poti. Sklicuje se zopet na stare listine iz XV. stoletja, v katerih se že nahajajo nemška imena za slovenske vasi, a slovenski pisatelj inu odgovarja, da to le dokazuje, da so že takrat slovenska imena prestavljali, ne pa da je nemško ime starejše od slovenskega. Še sedaj se nahaja v Nemcih mnogo slovenskih krajevnih imen, katera so pa v srednjeveških listinah čisto drugače zabeležena, dokaz temu, da so nemški pisarji slovenske vasi časih prekrščevali do cela svojevoljno. Potem prehaja g. pisatelj k posameznim neisti-nitim trditvam pl. Jakša ter mu zlasti obširno in korenito dokazuje, da se vas Eis (Led med Pliberkom in Št. Pavlom) ni imenovala prvotno ..Eisen", da torej slovensko ime ni svojevoljno skovano, nego da je nemško ime zgolj le prestava slovenskega imena. Pl. JakŠ ima jako čudne pojme: priznava sicer, da so Slovenci pred Nemci stanovali na Koroškem in da se je večina Koroške šele v mnogih stoletjih ponemčila, vender hoče dokazati, da so nemška imena na Koroškem starejša od slovenskih! Politiško društvo za koroške Slovence je spoznalo, da namerjajo pl. Jakša trditve škodovati pol it i šk i m pravicam Slovencev na Koroškem in zato sc po pravici in kžtr najodločneje ustavlja napačnemu tolmačenju krajevnih imen. Zato pa je tudi izdalo omenjeni dve knjižici, ki sta radi temeljitosti svoje vredni, da jih pazno čita vsak zaveden Slovenec in se prepriča o nakani Nemcev.	S. R.
Poziv slovenskim pevcem. Slovenci radi in dobro pojd, tega nam ne odrekajo celd nasprotniki. To svojstvo naše nas je usposobilo, da so se v vsakem večjem kraji osnovali pevski zbori, ki s pesmijo slovensko in slovansko pospešujejo društveno življenje, budč in krepč ntfrodno zavest. Ali ta namen pevskih zborov, dasi lep in plodonosen, ne more in ne smč nam zadoščati v središči Slovenije. Slovenci smo zadnja leta vsestranski napredovali in se popčli v vedi in umetnosti do samostalnega, na strokovno izobraženjc oprtega delovanja, čegar najvišji namen je znanstvena in umetniška popolnost. Ali naj torej zaostajamo v umetnostnem petji? Ali naj nam ne bodi i pri petji do tega, da se dvignemo do dne visoke stopinje, na kateri samopravno kraljuje glasba kot umetnost, izključujoč vse neumetnostne težnje? Narodova čast zahteva od nas, da nc podrejamo več petja drugotnim namenom, da je marveč negujemo kot umetnost umetniški dostojno.
Te misli so vodile pevce, ko so osnovali novi pevski zbor »Glasbene Matice«. Namen temu zboru je torej, gojiti zgolj umetnostno, akademiško-pevski dostojno petje, ki naj bi bilo merilo, koliko vzmoremo Slovenci v tej glasbeni stroki.
Ze prvi javni nastop dnč 18. malega travna je pokazal resno voljo zborovo, približevati se temu vzvišenemu idejalu, in strokovnjaška ocena je bila sicer stroga, a izrazila je vender nddejo, da bode bela Ljubljana v nedaljnem času središče najboljšega jugoslovanskega umetnega petja.
Da pa skoraj upravičimo to uidejo, treba je pevskemu zboru širše podlage, ka-keršiio je imel do sedaj. Pevski zbor »Glasbene Matice« se obrača torej do vseh njemu znanih pevcev in pevkinj ljubljanskih — snuje se namreč tudi mešan zbor v včliki meri — naj posveti svoje pevske moči vzvišeni, za narodno stvar pre važni stvrfri ter pristopijo polnim številom k društvu.
Opozarjamo še tem potem, da se jc odbor čitalnice ljubljanske, uvažujoč, da nima več svojega pevskega zbora, obrnil do »Glasbene Matice«, naj bi ona prirejala i koncerte v čitalniškem imeni. Tej prošnji se bode ugodilo proti temu, da se varuje koncertom značaj, kateri je utemeljen po namenu pevskega zbora »Glasbene Matice«.
V Ljubljani, dnč 3. vinotoka 1891.
.7. Vencajz, t. č. načelnik.	A. Širilo/, t. č. tajnik.
Obči zbor »Glasbene Matice« je bil dnč 10. vinotoka v Knežjem dvorci. Predsednik g. Fr. Ravnikar je pozdravil navzočne društvenike in zlasti poudarjal veseli in znameniti pojav, da se je v okviru »Glasbeue Matice« osnoval samostojen moški zbor, ki bode že letos na vabilo čitalnice ljubljanske prirejal koncerte in imel še važnejšo nalogo prihodnje leto v dežčlni razstavi. Natd je tajnik g. Jožef Palemoster pre-čital obširno poročilo o delovanji »Glasbene Matice« v letu 1890. 9t., iz katerega po-snemljemo, da je »Glasbena Matica« primerno postavila tristoletnico, odkar je umrl naš rojak, slavni cerkveni skladatelj Ja kop Gallus. Nad 50 pevcev je namreč dnč 12. malega srpana pelo Gallusovo mašo v stolni cerkvi; nainerjani koncert pa se je moral odložiti in bode bržkone koncem t. 1. — Poverjeniki so se mnogo trudili za društvo; odbor je vsestranski podpiral nabiranje narodnih pesmij. Pevski zbor »Glasbene Matice« je prvič nastopil dnč 1$. malega travna in si pridobil obče priznanje. Odbor je sestavil zapisnik vseh muzikalij, katere je izdala »Glasbena Matica« do leta 1889. 90.. in priredil novo izdajo I, in II. »Lovorike«, ki izide pričetkom prihodnjega leta. Na mednarodno razstavo za glasbo in gledalištvo leta 1892. na Dunaji pošlje »Glasbena Matica« vse mu* zikalije, izšle od leta 1873. Koncem meseca kimovca je štela »Glasbena Matica« skupaj 511 članov, in sicer 219 ljubljanskih, 253 zunanjih, 34 ustanovnikov in 5 častnih Članov. Za leto 1S90./91. je izdala »Osem moških zborov« in »Tri mešane zbore«, katere je zložil g. Anion Nedvhi.') Učencev je bilo vpisanih 247; poučevalo je 5 učiteljskih močij. Odbor je priredil dva domaČa koncerta in obični šolski koncert v redutni dvorani, kjer je zlasti orkester glasbene šole častno rešil nalogo svojo. Končne preizkušnje so letos izostale zaradi nedostatnih šolskih prostorov; letos se je preselila »Glasbena Matica« v prikladnejše prostore v Knežji dvorec. Podpore je dobila v tem letu 1900 gld. — Po tem pohvalno vzprejetem izvestji je poročal blagajnik g. Ivan Kruleč o denarnem stanji. Dohodkov je bilo gld. 6874-69, t roško v gld. 668659, torej je preostanka gld. i88'io. Vse društveno imeuje znaša gld. 584574. Proračun za leto 1891. 92. kaže uedostatka gld. 1772, katerega bode moči pokrili s podporami naučnega ministerstva, dežčlncga zbora, mestnega zbora in hranilnice kranjske.— Nato sta naznanila računska pregledovalca gg. dr. Fr. Gross in Jožef Nolli, da so račuui v popolnem redu, blagajniku pa se je na predlog g. pred -sednika izrekla zahvala za marljivo poslovanje. Potem se je vršila volitev novega odbora. Vzklikoma je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Fr. R a vn i k a r, v odbor pa so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki; samd namesto g. dr. B leiwe isa- Trs teniškega, ki se je zaradi obilih drugih poslov odpovedal odborništvu, izvoljen je bil g. dr. Lavrencij Požar, V odboru so torej: Fr. Drenik, dr. Andrej Ferjančič, Anton Fo erste r, I van Kruleč, dr. Danilo Majaron, Jožef Nolli. Jožef Pa-
Jj Oceno teh muzikalij priobčimo v prihodnji številki.	Ured.
ternoster, dr. La v ren ci j Požar, Anton Svetek, Vojteh Valcnta, Ivan Vencajz, Andrej Ž um er; zunanji odborniki so: Danilo Fajgclj, Simon Gregorčič, Anton Starec, Fr. Sušteršič. Janko Žiro v ni k (Odbor se je dnč 13. vinotoka ustanovil takd. da mu je tajnik gosp. Paternoster, blagajnik gosp. Kruleč, šolski nadzornik g. Vencajz in arhivar g. dr Požar).
Po končani volitvi je pojašnjcval g. svetovalec Vencajz, zakaj se je morala mesečna uČnina povišati, in poudarjal, da je v šoli za godala 52 učencev; zatd naj odbor skrbi za izdatno podporo. Govorilo se je tudi o potrebi, da se skrbi za ustauovitev mestne godbe, g. dr. Požar pa je izrazil željo, naj bi »Glasbena Matica« izdajala tudi skladbe v lahkem zlogu za klavir. Ko je še g. PoersUr poudarjal, naj se dela na to, da bode »Glasbena Matica« kd&j dežčlni zavod, kakor jc novoosnovani »Glasbeni zavod« v Zagrebu, sklenilo se je zborovanje. — Kakor je razvidno iz tega poročila, deluje »Glasbena Matice« jako uspešno; uspevala pa bode še bolj. ako jo izdatneje podpirajo imoviti rodoljubi naši.
Iz muzejskega društva. Dnč 14. m m je predaval g. arhivar Anton Koblar o zgodovini železarstva na Kranjskem. V prvem delu svojega govora jc razpravljal zgodovino železarstva v prirodopisnem in v drugem delu v pravnozgodovinskem oziru. Razkazoval je železne rude, od katerih se na Kranjskem topi železo; potem je govoril o različnih načinih, kakd so v raznih dobah topili rude, in poročal na podlagi prazgodovinskih raziskavanj, da je slovela dežela naša že od nekdaj za jako železato. Opisoval je tudi raznotere plavže, sosebno v Železnikih in Kropi, kjer so železo na „volka" topili. V drugem delu je navajal rudarske zakone in vzroke, zaradi katerih se je kranjsko železarstvo časih močno povzdignilo, Časih opešalo. Zanimivo predavanje je g. Koblar po-jašnjeval s posebnim zemljevidom, iz katerega je razvidno, koliko je bilo fužin, zlasti proti meji italijanski.
Slovensko gledališče. Predstava dnč 4. vinotoka: »Zadnji list«. Veseloigra v treh dejanjih. Francoski spisal Victorien Sardou, preložil — . —. Ta predstava, s katero se jc pričela letošnja gledališka doba, ogrela ni našega občinstva. Dejanje samo je dokaj siromašno; tistemu lahkemu konverzacijskemu tonu pa in duhovitemu dovtipu v razgovoru, kateremu se čudimo baš v proizvodih francoskih in s katerim sloveči pisatelj zakriva nedostatke v tej igri, naši igralci še niso včšči. Zatd sta jedino le gospii Borštnikova in gospod Borštnik zvršil a svojo nalogo, kakor smemo zahtevati; pohvalili bi največ še gospo Danilovo in gospodičiui Nigrinovo in Slavčcvo, dočim sta gospoda Danilo in Pertlan pretiravala prav po nepotrebnem. Po naših mislih bi bilo gledališko dobo začeti z ložjo igro, nego je »Zadnji list«.
Predstava dnč 11. vinotoka: »To je moja maksima«. Veseloigra v jednem dejanji. Spisal Alfonz Pirec. — »V Ljubljano jo dajmo«. Izvirna veseloigra v treh dejanjih. Spisal Josip Ogrinec. —Pirčeva veseloigra je, rekli bi, zgolj dramatiški poskus in zatd seveda ne more uspeti na nobenem odru. Toda, ako se že predstavljajo takšne stvari, kar je napösled hvahio in vzpodbudno pisateljem slovenskim, tedaj jc» igralcem vsekakor dolžnost, da jih predstavljajo skrbno, kolikor moči. Ali našim igralcem, žil, ne moremo prihraniti očitanja, da se niso khr nič potrudili za to predstavo. — Ogrinčeva igra nima posebne gledališke tehnike; kazč jo zlasti predolgi samogovori in prerobati dvogovori, kateri bi se bili iz lahka okrajšali in opilili brez slčharne škode. Vender so značaji zajeti iz življenja, risani dovMj krepko, dovtipno in resnično, zat6 je bil tudi uspeh predstave povoljen. Izmed igralnega osebja imenujemo zlasti gospodičino Nigri• novo, gospč Borštnikovo in Danilovo in gospoda Danila in Verovška. Poslednjemu bi sevčda ne bilo treba tolikanj robato izvrševati svoje naloge.
Predstav» d inž j 8. vinotoka: »Bratranec«. Burka v jednem dejanji. Češki spisal dr Jos. Štolba. Preložil Ignacij Borštnik. — »Vzbujeni lev«. Komična opereta v jednem dejanji. Poslovenil Jakob Aleš o vec. — Prva igra si je pridobila zaradi jako srečnega motiva in tudi dobrega igranja popoln uspeh. Gospod Borštnik je igral ta večer posebno vrlo in je do dobra pogodil nalogo lahkoživega premetčnea. Tudi vsi drugi igralci so prijali. Takih predstav si želimo še mnogo. — »Vzbujeni lev« je melodijozna in zato obljubljena opereta. Gospa Grlnčeva in gospodičina Dantševa sta izvrševali svojo nalogo točno kakor vselej, takisto je g. Stamcar vrlo pogodil obsežno partijo vzgojnika Placida. Opernega pevca g. Bučarja, ki je po daljših študijah v Pragi iz nova nastopil na odru našem, pozdravljalo je občinstvo posebno prijazno, ž&l, da je imel ta večer le oskromno in tudi nehvaležno nalogo. Upamo, da skoro nastopi v večji nalogi. Močni mešani zbor, ki je prvič nastopil ta večer, bode »Dramatičnemu društvu« izvestno velika pomoč pri operetnih predstavah. Končno še to. Libreto je sicer vselej le podrejena stvar, vender bi bilo skrbeti za to, da se nam podaja v čistem pismcucm jeziku. Pri »Vzbujenem levu« pa bi mu bilo res treba kžtr najskrajnejših jezikovnih poprav!
Predstava dn<£ 25. vinotoka: »Trije klobuki«. Francoski spisal A. Hennequin, preložil Kr. Končan. — Dobra francoska burka bi se bila tudi dobro igrala, da so vsi igralci znali svoje naloge. Kuplcti neznanega mojstra, katere je pel g. Borštnik, pa so bili nepotrebni in tudi do cela ponesrečeni. Predstava v obče ni bila slaba. Vrlo sta se potrudili gospa Danilova in gospodičina Siavčeva, mimo njiju gospodje Borštnik, Verovšek in Sršen.
VIII. izkaz darov za Prešernov spomenik.	Prenesek . gld. 652 99
Pavlina Resmanova na Brežini .	............. 2*—
Prebitek občedijaške veselice v Kamniku . . . •........ 30 30
Janko Krsnik, c. kr. notar na Brdu............... io-—
Skupaj . „ 695-29
O rokopisni ostalim Dav. Trstenjaka. (Konec.) Kaj je iz starih pisem znanega o početku cirkve svetega Miklavža?
Iz naj starejših pisem, ktera so dozdaj znana in hranjena v knjižnici sv. Pavla v laboiki dolini, zvemo, da je leta 1124. bil posestnik ob vodi Selnici v graškej dolini, grof Bernhard iz Špannhcima, brat vojvode koroškega Henrika III. Ker Sečnica teče od Sečnjaka skoz Apače, sv. Urbana v Mislinjo, ter so posestva grofa Bernharda ležale v onej dolini. Ta posestva je leta 1147. grof Bernhard zamenjal z posestvi, ktera so imeli žlahni Gospodje t rušenj ski pri Blekovci. T rušenj ski žlahniki pa so teh posestev ne dolže imeli, kakor do leta 1189. Istega leta je Henrik žlahnik trušenjski daroval 10 kmetij, in njegov brat Otto dve kmetiji Še nt pa v lovs kemu kloštru.
Zdaj je tedaj postal klošter Beuediktincev lastnik 12 kmetij ob Sečnici. Dolina od sv. Miklavža do sv. Urbana pa se v starih pismih po nemškem piše: Wolfspach. Ker se blizo kraji pravi: Volčje jame, ki so gotovo po volkih, ki so nekdaj tam zdržavali se, svoje ime dobili, je Wolfspach prestava slovenskega imena: Volčjak, volčji vrh, ali volčji potok. Starotržki Št ok urbar od leta 1650. imenuje sledeče kmete v »Wolfspach u*.
I. Bartel Hader maš, 2. Andrej ApaČnik, 3. f/anschitschenhof to je Hanžičev dvor, 4. Juri Oučjak, 5. Anton '/,aller in 6. Urban Leder. Te kmetije je torej imel sv. pavlovski klošter.
Sv. pavlovski duhovniki so si na svojih posestvih postavili hrame za stanovanje iu shrambo. Ker se njihov naj višji gospod veli: a pa t, prvi za njim pa: prior, to je prednik, so ljudje začeli praviti kraji: Apače, to je apatovo posestvo, in hiši, v kterej je prior stanoval: Prednik, zakaj apat je poslal duhovne brate v svoje posestvo, da
so obdelovali zemljo, in »ogledovali delavce. Ker se statu« pri I-Ian&Hu je velelo: »Hof«, je moralo nekdaj tam naj imcnitniše poslopje stati, in tam je stanoval oskrbnik klošter-skih posestev. Še zdaj cela stavba kaže, da so v tem dvoru bile nekdaj celice za menihe.
Kedaj se je cirkva sv. Miklavža postavila, ne more se dognati. Ako je Številki Mill na stebru uhodnih vrat verjeti, bi že leta 1003. tam stala kaka kapela. V starih pismih se naj preje omenja 10. Junia 1251.
Istega dne in leta se je s pismom danem v Blekovci odpovedal Seifrid žlahnik Marenberžki zavetji in varuštvu cirkve sv. Miklavža v Wolfsbachu, ktere pravice so si njegovi predniki po krivem prilastovali, in je cirkvo in njene dohodke sopet izročil Leutoldu, opatu šentpavlovskemu. Drugokrat se imenuje cirkva sv. Miklavža v pismu danem v Bleiburgu 10. Julia 1335.
Istega dne iu leta je s pismom danem v Bleiburgu Konrad žlakni AuffensUin, deželni glavar Koroškega vojvode, izročil cirkvo sv. Miklavža v »Wolfspachu« opatu sv. Pavlovskcmu, črez katero je bil varuh, in si je hotel, ker jc imel slovenjegraško graj-šino v najem, cirkev prilastiti, a ko se je opat pri višjej gospodski potožil, se je pravici na cirkev odpovedal, in ona je zopet postala lastina sv. pavlovskega kloštra. Sv. pav-lovski Benediktinci so pozneje svoja posestva ob Sečnici prodali, kupili so jih rotten-turnški gospodje in kmeti so bili postavljeni pod rottentumško gospodsko, desetino pa so tudi morali dajat starotržkim župnikom, cirkva pa je kot podružnica bila izročena farnej cirkvi sv. Pank raca na Gradu.
Cirkva sv. Urbana se v starih pismih omenja naj preje leta 1391. Tistega leta jc postavil župnik sv. Pankraca na Gradu svojega kaplana Jodoka, sina slovenjegraškega kovača Martina k podružnici sv. Urbana, da je tam stanoval, in ob nedeljah in praznikih službo božjo opravljal.
Siaritrg na god sv. Antona Pu-avnika 1883.	Martin Terstenjak,
župnik.
Odkritje spomenika Gajcvega. Kakor smo že poročali v zadnji številki, odkrili so dnč 27. kimovca v Krapini spomenik dr. Ljudevitu Gaju. Poleg obilega nriroda iz okolice, meščanstva krapinskega in rodbine Gajevc so se zbrali v slavnostno okra-šeuem mestu poslanci jugoslovanske akademije, zagrebškega vseučilišča, »Maticc Hrvaške«, »Društva sv. Jeronima«, »Pedagoškega književnega zbora«, dokaj književnikov, pevski društvi »Kolo« in > Sloga« i. t. d. Po službi božji so šli gostje na trg, kjer je bila za odličnjakc pripravljena tribuna nasproti spomeniku. Vojaška godba je zaigrala Zajčevo pesem »U boj«, navedeni pevski društvi pa sta odpeli ndrodno himno hrvaško »Liepa naša domovina«. Tajnik slavnostnega odbora g. Gcdeon pl. Stauduar je prečital spomenico , in g. Andrija Fijan je dcklamiral slavnostni proslov, katerega je zložil g. Božidar Kukuljevič. sin Ivana Kukuljeviča. Natd je župnik g. Ivan Jakovina v daljšem govoru slikal delovanje Gajevo in zajedno črtal tedanje politiško, kulturno in družabno razmerje hrvaško. Gaj jc rodil Jelačiča, Jelačič Strossmayerja. — Po slavnostnem govora je še na kratko izpregovoril podžupan varaždinski g. Strbac, na čegar znamenje se je končno odkril spomenik; krasno poprsje Gajevo, delo ReudiČevo, na ukusno izdelanem stojalu. Nrfrod jc navdušeno klical »Slava Gaju !« »Živio Rcndič!«, različni zastopniki in posamična društva pa so položila vence na spomenik, mimo drugih v imeni zagrebškega mesta grof Kulmer in v imeni »Ndrodnih Novin« g. Ibler po jeden srebrn lovorjev venec. Po slavnosti je bil banket in potem še ljudska veselica.
Izvještaj Matice Hrvatske za upravno leto 1890. ima nastopno vsebino: Upravni odbor, poverjeniki, poročilo o včlikem zboru dnč 14. ržčnega cvčta leta 1891., umrši ustanovuiki (počenši od leta 1S42.), Člani »Matice Hrvaške« leta 1890., končno
pravila, književne razpise in imenik önih knjig, katere je dosihdob izdala »Matica« zu svoje člane (no). Članov je štela v upravnem letu 1890. vsega skupaj 7787, med katerimi jih je, kar nam sdsehno prija, 289 na Slovenskem. Želeti bi bilo, da bi to število še naraslo, zakaj »Matica Hrvaška« res podaja članom svojim leto za letom lepšega berilu. Vsak ustanovnik plača 50 gld. v desetih rokih, vsak član 3 gld. na leto. Za slovenske člane je izdala »Matica Hrvaška« poseben »Rjcčnik hrvatsko-slovenski«, katerega dobi brezplačno slčharn Slovenec, ki se vpiše med nje člane.
»Zadruga Malovič« se imenuje nova ljudska veseloigra, katero je nedavno dr» Derenčin izročil intendanciji zagrebškega gledališča. Igra obseza dokaj ljudskih prizorov, zlasti tretje dejanje se končuje z burnim ljudskim prizorom, kateremu je treba obilo igralcev. Gospod Faller je obetal, da zloži glasbo od narodnih napevov, katere je odločil pisatelj sam; takisto se bodo za kuplete porabili ndrodni napevi. Nekateri se bodo po želji pisateljevi proizvajali s tamburico.
Himna Cernohorska a pisen „Onam, Onamo!" Znani nabiratelj slovanskih ndrodnih pesmij, g. Ludvik Kuba v Podčbradih na Češkem je izdal za klavir in petje krasno opravljeno himno črnogorsko (besede Sundečičeve, napev Sulcev) in pesem črnogorskega kneza Nikole I. »Onamo, onamo!« Češkemu prevodu je dodan tudi izvirni tekst obeh pesmij. Cena I gld.
Spomenik Milutinovičev. Odbor za spomenik Milutinovičev v Sarajevu nam naznanja, da se je morala namerjana svečanost v slavo Simovo dnč 5. vinotoka odložiti, ker ni došlo zadosti darov. Obrača se torej iz nova do vseh prijateljev Srbstva, da mu po svojih moččh pomagajo zvršiti tO lepo ndrodno podjetje,
J. A. Gončarov, jeden najobljubljenejših pisateljev ruskih, čegar romani so preloženi do malega v vse jezike evropske, umrl je dnč 27. kimovca v Peterburgu.
Prisega iz leta 1627. Jest Gregor SchiftVer persehesehem Gospudi Bogu Ozhetu nebesehkimu, de sem iest Morzino ta meni faupana Torbiza sdinarmi na negouu samu bego-rouanie Vgoreniuafsi supet zhcs daul inu ischroziul. koker meni. — Zraven slovenskega teksta se nahaja tudi nemški, ki slove: Ich Gregor SchifYrcr schwere Zu Gott dem All-mechtigcn das Ich dem Morczina die mir anuertraute Torbiczcn mit gelt aufl" sein selbst begem Zu Oberndorft" widerumb Zugestellt Vnd angehendigt habe. Alsz mir etc. — Tü omenjena vds je Gorenja vds v poljanski dolini na Gorenjskem.	Dr. Fr. Kos.
Listnica. Fr. V. Vaša reklamacija je popolnoma nepotrebna, ker smo »Vzdihe« že davno zadušili. — R Takšne pesmi ne sodijo v »Zvon« ; pošljite jih »Vrtcu«. — Aliquis. Jedno ! — J. K—r. Vi ste samouk, zatö poslane pesmi nečemo soditi prestrogo. Za tisek sevčda ni. — Suhin. Z nekaterimi popravami morda kd&j pozneje. — Alastor. Poslane pesmi priobčimo o priliki. Pošljite nam še k;\j !
Popravek. V pesmi »Pri molitvi« v »Zvonu«, 8. št., na prvi strani v 9. kitici 3. vrsti beri namesto ča* — čar. Dalje v sonetu 7. na sträni 474. v 3 kitici, prvi vrsti, namesto cvetove cvetove.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. Oo kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta i gld. 15 kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. OO kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Ndrodna Tiskarna« Gosposke ulice Št. 12. v Ljubljani.
Tiska »Nrfrodna Tiskarna« v Ljubljani.