Leto XXVII.
TRGOVSKI UST
Sfeviilra 13.
Naroemna za Ljubljani	HHHF' W;«L M	JBf	VUV	»m BW	M MB ''«§ ■■	Uredništvo: Ljubljani,
laozem^tv 1^°i1100 Ur (“	H BflllL	^HBg£^r	W$M	M	H	K	fl&gJlf	H	Gregorčičeva ulica 23. 'Tel.
srrs0110 “'v - ;■	™ v	w	hf	■ m sa dhi v ■	35.52. uprava: o*«*«.
Ur	m	W	eičeva ul. 27. Tel. 47-*l.
*	• T®' v	Rokopisov ne vračamo. —
piača lnt^te v Ljubljani! Časopis xo trgovino, industrijo, o6rl in denarništvo ST£lK.S
Izh tla ™Vr*
Liubbana, petek 11. februarja 1944
Preis - Cena l 0*80
Naj višje cene za sladkor
Na podlagi določil čl. 1. navedbe od 9. maja 1941, št. 17, Sl. list 38/41 ' zvezj z določilom čl. 2 uredbe o I cenah Sl. list št. 68/26/40 in z določili čl. 2. uredbe o kontroli cen - Sl. list št. 68/15/40 in
na prošnjo tvrdke >Prevod< Prehranjevalni zavod v Ljubljani z dne 1. februarja 1944 št. 8/9 je odobril šef pokrajinske uprave sledeče najvišje cene za uvoženi sladkor-sipa.
Pr°daji na debelo po Prevodu y0 kg —. 1536 35 ijre franko skladišče, vključno vse javne dajatve, v prodaji na drobno l kg =
16.20 lire, franko prodajalna.
Cena se mora v smislu odredbe čl. 4. naredbe od 9. maja 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen Se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942, št. 8, Sl. list št. 8/42.'
Bukovo oglje za obrtnike in industrijo
Pokrajinski gospodarski svet objavlja, da bo v prihodnjih dneh ^Pet razdeljeval bukovo oglje za obrtnike in industrijsko porabo. Upravičenci, predvsem oni, ki pri zadnji razdelitvi niso mogli biti upoštevani ali oni ki nujno potre-\ ”uiejo še nadaljnje količine oglja, naJ se prijavijo do četrtim 10. t. m.
1 s Pismeno vlogo v uradu za kuri-v°> Beethovnova ul. 10, kjer bodo prejeli nakazila.
Kalo se ne bo upošteval
Prevod poroča:
Po nalogu nemškega svetovalca sporoča podpisani zavod, da se začenši s 1. februarjem 1944 ne bo v'eČ upošteval pri obračunavanju Prodanih racioniranih in kontin-Sentiranih živil noben osušek ali Primanjkljaj (kalo). Zato je v in-eresu vsakega prodajalca, da čim . Pazi pri tehtanju živil, ker ,	0 vse prošnje za odpis kala
'ezpogojno zavrnjene.
Razvoj cen v Nemčiji v letu 1943.
Cene za večino predmetov vsakdanje potrebe v podrobni trgovini se v Nemčiji, kakor je razvidno iz glasila komisarja za cene, niso lani skoraj nič spremenile. Pri normalni potrošnji peteročlanske rodbine se je indeks življenjskih stroškov v letu 1943. povečal samo za dva odstotka, v primeri z zadnjim : ®tom miru pa povprečno za 10.3
' odstotka.
Ta uspeh je posledica raznih ^ene za oblačila so iz inin vzrokov v prvih letih pri-ei°11na, močno narasle, in sicer
tekstilno blago bolj kakor za j evlje. Te tendence dviga cen pa so postale lani mnogo bolj počasne. Indeks za oblačila je le za 3.4 Odstotke nad indeksom v 1. 1942. t>d živil se je zlasti podražil krom-Pir, ker so se za zgodnji krompir Priznale višje cene. 10 funtov jeznega krompirja je veljalo v zad-nJem mirnem letu 45,3 feniga, v Preteklem letu pa 58.9. Nasprotno Pa je cena za surovo maslo, ki se ie v prvih dveh vojnih letih zvi-®aja od 3.16 na 3.58 marke, ostala «-6 marke skoraj neizpremenje-va; Cena kruhu je ostala ves čas nj 6 ista. Cene za pivo in teste-. ne so nazadovale. Cene za kur-^ ^°) razsvetljavo in stanovanje so tale ves čas vojne skoraj neiz-
Pr^enjene.
ko ? Se doseglo s poostreno nt,,olo komisarja za cene. Če eo
Potreba stabilnih lesnih cen
0 tern važnem vprašanju je objavil »Interna tionaler Holzmarkt« naslednji članek:
Z naraščajočim pomenom lesa v sedanji vojni, ko je les postal ena najvažnejših surovin, se je tudi v vseh evropskih državah povečalo prizadevanje, da se lesna proizvodnja dvigne. Vzroki za ta prizadevanja so bili v posameznih državah različni.
Tako 'je zahtevala v Nemčiji direktna udeležba v usodnem boju za Evropo velikanske količine lesa, drugod je bila neka država odrezana od svojih dosedanjih nabavnih virov kakor Švica ali pa ni mogla iz vojnih vzrokov nabavljati oglja v drugi državi kakor Švedska ali pa je bil les za neko deželo tako odločilen, da se je mogel smatrati kot valuta dotične dežele kakor n. pr. v Slovaški. Naj je bil že glavni vzrok kakršen koli, vedno so bile praktične posledice iste, da se namreč postavi program sečnje čimbolj visoko.
Z rastočim pomenom lesa je dozorelo tudi še drugo spoznanje. Les se ne sme dajati gospodarstvu na razpolago po poljubnih cenah, ki so rezultat poslovnih pogajanj trgovca X in Y, temveč cene ne smejo določeno mejo presegati. Vsaka cena, ki to raven prekorači, mora vzbujati inflacionistične tendence.
To nujno spoznanje je v vseh evropskih državah povzročilo, da so se uvedle za les maksimalne cene, pri čemer so se bolj ali manj ozirali na nemški primer. Nemčija je že dolgo pred vojno spoznala, da so stabilne cene podlaga za zdrav razvoj gospodarstva. Gospodarska panoga gozd in les je bila prva, ki je uvedla tržni red — in stabilizacija cen je del njega. Kako dovršeno se je izvedla v Nemčiji stabilizacija lesnih cen, kaže najbolj to, da so ostale lesne cene tudi v petem letu vojne skoraj iste ko leta 1938.
Značilno za velikansko spremembo v zgraditvi lesnih cen Evrope je, da so celo. dežele, ki so bile najbolj nasprotne dirigiranju cen, uvedle iste ukrepe ko Nemčija, deloma pa jih še poostrile. Tako je Švica predpisala maksimalne cene za rezan les listovcev, dočinr Nemčija zaradi velikih kakovostnih razlik pri tem lesu tega ni storila. Tudi Švedska je korak za korakom uvajala uradno določevanje lesnih cen in v letošnji sezoni so se prvič določile trdne cene tudi za okrogli les listovcev.
Večina držav pa v dirigiranju trga in cen ne vidi le vojni ukrep, temveč smatra to za nujno potrebno za povojno obnovitveno delo.
Istočasno z določanjem domačih cen — kar se morda ni povsod izvedlo tako popolno kakor v Nemčiji — so se morale urediti tudi izvozne in uvozne cene. Stabilizacija cen v največji lesni uvozni državi evropske celine (Nemčiji) je mogla imeti smisel in trajnost samo v primeru, če so se mogle ohraniti stabilne cene tudi meddržavne lesne cene. Izmenjava lesa
' med evropskimi državami se more vzdržati samo pri stabilnih lesnih cenah, oziroma se spreminjajo le z ozirom na kakovost lesa.
Ta zakon velja za vse države v enaki meri. V zvezi s tem treba samo pripomniti, da so se z dvigom cen na Hrvatskeni zaradi razvrednotenja denarja omejili ravno tako na minimum švicarski ko tudi nemški, madžarski in italijanski nakupi lesa.
Z določitvijo meddržavnih cen v Evropi so se te odtegnile vplivu posameznih trgovcev in postale del raznih trgovinskih pogodb. Morda bi se mogla tendenca v mednarodnem lesnem prometu označiti tudi tako, da mednarodne lesne cene v starem smislu sploh ni, temveč da je postala mednarodni tehnični obračunski faktor.
Največja nevarnost je grozila mednarodno določenim cenam zaradi menjajočih se proizvajalnih stroškov v posameznih državah. Ni se vsaki državi posrečilo, da bi proizvajalne stroške oziroma domače lesne cene docela utrdila in komaj so skupički za les v eni dobavni državi nekaj narasli nad raven v času trgovinskih pogajanj, že niso funkcionirali niti najlepši dogovori ali pa zelo pomanjkljivo. Potrebna so bila zato vedno nova
pogajanja, da so prišli trgovinski dogovori zopet v tek.
Precej dolgo pa so se morala voditi zaradi cen zelo trdovratna pogajanja. Včasih so se utemeljevale višje izvozne cene z višjimi mezdami, včasih z višjimi dovoznimi stroški ali pa z zvišanimi železniškimi prevozninami. Danes so te težave v glavnem premagane in čeprav so se pri zadnjih pogajanjih deloma cene še zvišale, se vendar vedno bolj bližamo stabilnim lesnim izvoznim cenam v Evropi. Prodrlo je spoznanje, da morejo samo stabilne cene jamčiti izmenjavo lesa in da so vsa zviševanja cen samo vijak brez konca, ki mora v zadnji posledici izpodkopati valuto. Pri celi vrsti evropskih lesnih pogodb so se lesne izvozne cene s premijami, doplačili in izravnalnimi fondi itd. stabilizirale in s tem se je zajamčilo funkcioniranje trgovinskih pogodb za ves čas njih veljavnosti. Na vsak način se mora vsak trgovec zavedati, da je vojna povzročila velike spremembe, ki bodo gotovo veljale tudi še po vojni. Cene so sedaj trgovcu odtegnjene in to je potrebno, ker bi svobodna igra sil vodila v kaos. Sedanje razmere na Siciliji in Južni Italiji to, jasno dokazujejo.
Bodočnost hrvatskih
pristanišč
kjjub na splošno stabilnim cenam življenjski stroški za posamezne rodbine morda večji, potem to navidezno nasprotje pojasnjuje spremenjeni način življenja. V vojni se v kuhinjah in gospodinjstvu porabljajo predmeti, ki se v mirnih časih niso kupovali in katerih cene so navadno narasle.
Hrvatska ima sedaj v glavnem vsa pristanišča bivše Jugoslavije in zato se naravno postavlja vprašanje, kakšna bo bodočnost hrvatskih pristanišč v novih razmerah. Na to bo odločilno vplivalo stanje zaledja po vojni, ker je skoraj gotovo, da se bodo povojne razmere močno razlikovale od predvojnih.
Bivša Jugoslavija je znaten del svojega blaga izvažala iz jadranskih pristanišč, a tudi mnogo blaga uvažala skozi ta pristanišča. Na bodoči promet teh pristanišč bo odločilno vplivala bodoča hrvatska tarifna politika. V Zagrebu so si že danes na jasnem, da promet v jadranskih pristaniščih še leta dolgo ne bo posebno velik, ker ima Hrvatska samo ladje za obalno plovbo s skupno 50 do 60 tisoč tonami. Te ladje so seveda za čezmorski promet neprimerne. Že v bivši Jugoslaviji so se slišali dostikrat pritožbe, da so jugoslovanski ladijski lastniki, ki so nakupili svoje ladje v Angliji ali v Južni Ameriki, pustili te pluti sicer pod jugoslovansko zastavo, toda prevažale so blago ne iz dalmatinskih pristanišč, temveč po drugih morskih progah. Že pred desetimi leti se je večina jugoslovanskega ali za bivšo Jugoslavijo določenega blaga, kolikor se je prevažalo po morju, prevozilo na nejugoslovanskih ladjah.
Tako se dobe za desetletje 1925 do 1935 naslednje številke:
v milijo- v % nih ton
Ves jugoslovanski čezmorski (promet	18.56	100
od tega na jiuigoslo- , minskih ladjah	5.48	30
na italijanskih	10,18	55
na drugih	2.90	15
V čezmorskem jugoslovanskem prometu so bili torej Italijani na prvem mestu. To dejstvo postane zlasti jasno, če se pogleda na finančni efekt tega prometa. Ves ta promet se je cenil na 3227,9 mili-
jona din, od česar je odpadlo na jugoslovanske ladje 1016 milijonov din ali 32.5%, na italijanske ladje 1373 milijonov din ali 44%, 738 milijonov ali 23.5°/o pa na druge ladje. Ce se vsi ti stroški izračunajo na posamezno tono blaga, je prišlo od vsake tone na bivšo Jugoslavijo 185 din, na Italijo 135 in na druge ladje 254 din. Iz tega se vidi, da so Italijani prevažali pred vsem najcenejše blago.
Vse te številke veljajo za vse desetletje 1925 do 1935. Če pa se prouče le podatki za leto 1935., se vidi, da je bila Hrvatska oziroma bivša jugosl. zastava s 865.130 tonami že pred italijansko s 860.898 tonami. Pred Italijani pa so bile domače ladje le pri čezmorskem uvozu (56°/o), pri izvozu pa so bili Italijani z 49 proti 39 odstotkom na prvem mestu. Iz tega se vidi, da je bilo domače ladjevje dirigirano iz inozemstva, od katerega je prejemalo tudi tovor. Navedene številke dokazujejo, da že bivše jugoslovansko ladjevje ni moglo zmagovati samo vse zunanje trgovine dežele. Med tem se je domače ladjevje prav močno skrčilo in po vojni ne bi moglo doseči niti prejšnje prevozne moči. Nastaja vprašanje, če bodo hotele pomagati druge države, n. pr. Italija ali pa se bo trgovina razvijala predvsem po rekah na škodo morskega prometa, kar sicer‘tudi ne bi bila nikaka novost. Kajti v bivši Jugoslaviji je šlo po rekah 88 odstotkov vsega blaga. Z ozirom na velik razvoj, ki ga bo rečni pro-
met dosegel po vojni v Evropi, ni izključeno, da bo ta razvoj veljal tudi za Hrvatsko.
Če presojamo, nadaljuje »Siid-ost-Echo« svoja izvajanja, ki jih tu posnemamo, položaj treh velikih hrvatskih pristanišč Sušaka, Reke in Splita, so na dlani naslednja dejstva: Sušak in Baker sta zelo blizu Trsta, Reka pa v enotni Evropi ne bo tako konkurirala ko prej. Mnogo zavisi od bodočega hrvat-skega lesnega izvoza. Split pa se bo razvil popolnoma šele po izgradnji potrebnih železniških zvez, ki ga naj približajo Zagrebu in Zemunu ter preprečijo pretrganje proge ob zimskih zametih. Dubrovnik, ki leži mnogo bolj južno, trpi, ker je zvezan z zaledjem samo po ozkotirni železnici. Vsi ti pogledi veljajo le za najbližjo povojno dobo, dokler se ne izvede širokopotezni železniški načrt Hrvatske. Sicer se je temu vprašanju posvečalo tudi že v bivši Jugoslaviji pozornost, toda s premajhno aktivnostjo, da v ta namen investirane vsote niso dale tega, kar bi morale dati. Tudi na Hrvatskem bodo morali gledati na to, da se ognejo bivšim jugoslovanskim napakam in da z vso energijo delajo za dvig pomorske trgovine, ki je za gospodarski napredek dežel največje važnosti.
Nova industrijska podjetja na Hrvatskem
Od ustanovitve neodvisne Hrvaittfke se je ustanovilo na Hrvatskem 82 industrijskih podjetij. Od teh je Mo 23 (kmetijskih ali živilskih (30.40% vseh noviih podjetij), 17 'tekstilnih (20.75%), 10 koviiirpkih (12.2%), 8 ike-mifinih (9.62%), 6 rudarskih (7.32%|, po 3 lesne industrije, stavbene stroke in elektrarne in po 1 podjetje meta-lurgiične, usnjarske in papirne industrije. Od noviih podjetij je bilo 53 alii 64.6% delniških družb, 13 je bilo samostojnih podjetij, 7 izadružnih, 5 podjetij je imelo obliilko komandaitne družbe in 4 podjetja so hilia trgovske družbe. Največ dekiiiSkiih družb je bito v živiilski, tekstilni in koviinski industriji. Vsa delniSka glavniica nioviih družib je znašala 1120.6 milijona kun, od česair odpade 806 milijonov na lesno industrijo, 144 milijonov na kmetijsko lin živilsko, 64.4 milijona na kemično in 36 .milijonov 'kun na tekstilno industrijo. Pi i novih tovarnah za usnje in pri; elektrarnah delmiiSki kapital sploh mi udeležen.
Indeks življenjskih stroškov v Švici
Statistični urad navaja, da se je indeks življenjskih stroškov (avgust 1939 = 100) za mesto Basel dvignil od 149 na 152, kar pomeni zvišanje za 2°/0. Leta 1941. se je indeks zvišal za 17%, leta 1942. pa za 9%.
Pri živilih se indeks od 1.1942. sploh ni spremenil, zvišal pa se je pri razsvetljavi in kurjavi za 4%, pri oblačilih pa za 10°/o. Tudi pri stanovanjskih najemninah je indeks nespremenjen. Med prvo svetovno vojno je bila v Švici dosti večja draginja, kakor je zdaj.
2e napovedano zvišanje železniške tarife v Švici ne bo stopilo v veljavo 1. marca, temveč šele z dnem 1. aprila.
j OKVIRI * UMETNINE !
- ■ GOSPOSVETSKA 3	\
■
GALERIJA „OBERSNEL“ 1
Stran 2.
>TRGOVSKI LISTc, 11. februarja 1944.
Štev. 13.
Moratorij na Bolgarskem
Na podlagi zaikona o cdrvii-lni mobilizaciji je odrediti bolgarski ministrski eveit, da se mora dovoliti za obveznosti zasebnopravne narave, ki se morajo liapolnliilii po 10. januarju 1944 45dnevmd moratorij. To velja za vse pravne in fizične osebe, ld so imele do 'prej navedenega roka svoje bivališče v Sofiji. Moratorij se je uvedel neodvisno od 15dnevne plafiilne odložitve, ki se je dovolila po zadnjem zračnem napadu.
Nove podjetniške družbe v Romuniji
Lani je bilo ustanovljenih v Romuniji 107 novih dein'i§klih družb, ki imajo skupaj 1412 milnijonov lejev kapitala. Leta 1942. je bilo 133 novih delniških družb s 'kapitalom 100G mi-Idjomov. Lani je bilo torej novih podjetniških družb manj, kapitala pa več, kar je gotovo raziveseljiiv pojav v gospodarskem življenju Romunije. Upoštevati pa je treba tudi to, da so nekatere nove družbe nastale po združitvi starih 'podjetij im da je tako pravih novih podjetniških družb še manj. Med novimi družbami so po številu na prvem mestu 'trgovska podjetja lin zastopstva. Takih družb jo 33 s skupnim kapitalom 357.9 milijona. Po kapitalu so na prvem mestu podjetja usnjarske industrije s skupnim kapitalom 389.5 milijona, potem pa sledijo rudarska podjetja ter podjetja kemične in živilske industrije. Romunsko-italipnska filmska družba »Oimenomit« ima 250 milijonov, romunsko-nemžka družba >A«»t« pa 110 mlilijonov lejev kapitala.
Dvig lesnih cen v Franciji
Francoski strokovni list »Bois et Rčsineux« je objavil pregled o dvigu cen za posamezne vrste lesa. Po teni pregledu se je podražil hrast 1. kakovosti za 29, 2. kako-vosti za 27 in 3. za 15 odstotkov, povprečno pa za- 26 odstotkov. Bukev se je povprečno podražila za 12 odstotkov, jelka (rezani les) se je podražila za 18 odstotkov, toda cene so v posameznih produkcijskih krajih različne. Smrekov rezan les se je kub. meter podražil za 21 odstotkov. Najbolj se je podražil jamski les in sicer za 30 odstotkov. Drva za kurjavo pa so se podražila le za 10 odstotkov.
Nemški pisalni stroii v južnovzhodnih deželah
Kakor drugi izdelki nemške strojne industrije, tako so se v zadnjih letih uveljavili v južno-vzhodnih evropskih deželah tudi nemški pisalni stroji. »Siidost-Echoc navaja o tem naslednje podatke:
Trg za pisalne stroje na jugovzhodu Evrope je prišel do veljave šele po prejšnji vojni. Zasedle so ga predvsem ameriške in angleške tovarne, kmalu pa so se začeli uveljavljati tudi nemški izdelki. Južnovzhodni trg se je zelo hitro razširil. Indeks uvoza pisalnih strojev se je od 100 v 1.1933. dvignil v petih letih v Bolgariji na 1587, v Grčiji na 475, v nekdanji Jugoslaviji na 601, v Romuniji na 444, v Turčiji pa na 408, kar je bilo tudi merilo gospodarskega in kulturnega razvoja in napredka.
Nemški pisalni stroji so se najprej in najbolj uveljavili v Bolgariji. Od vsega bolgarskega uvoza pisalnih strojev je prišlo že leta 1933. okrog 85°/o na nemške izdelke, do leta 1937. pa se je ta delež dvignil na 90%.
Grčija je dobivala največ pisalnih strojev iz USA, iz Nemčije pa leta 1933. samo 44°/o. Leta 1938. je uvoz nemških pisalnih strojev
dosegel že 66%. Uvoz nemških pisalnih strojev je bil leta 1933. vreden 2.7, leta 1938. pa nad 8 milijonov drahem.
V Romuniji je bila Nemčija kot dobavitelj pisalnih strojev 1.1933. na drugem mestu za USA, od leta 1935. dalje pa je na prvem mestu. Vrednost nemškega uvoza pisalnih strojev je bila leta 1933. okrog 2.9, lani pa 6.3 milijona lejev.
Na turškem trgu je bil leta 1933. uvoz ameriških pisalnih strojev dvakrat toliko vreden kakor uvoz nemških, v poznejših letih pa so nemške tovarne dobivale več ko polovico vseh turških naročil.
Od vsega nemškega izvoza pisalnih strojev je prišlo leta 1933. na južnovzhodne dežele komaj 4.3°/o, po dveh letih 13.1%, 1.1937. že 17.7%, lani pa 16.6°/o.
Nemška industrija pisalnih stro-jev se je v južnovzhodnih evropskih deželah dobro uveljavila ne samo z odlično kakovostjo svojih izdelkov, temveč tudi zaradi tega, ker se je dobro prilagodila vsem jezikovnim zahtevam teh dežel. V južnovzhodnih deželah se dobro uveljavljajo tudi nemški računski stroji ter raznovrstna tehnična oprema uradov in poslovalnic.
Trgovinski renistei
Trgovinski register
Spremembe in dodatki: >Ateba«, kemični proizvodi, dr. z o. z. v Ljubljani. Spremenila se je družbena pogodba glede obratnega predmeta. Družba v bodoče izdeluje tudi ovojni material za kemične, zlasti pa za kozmetične proizvode.
Združene opekarne, d. d. v Ljubljani. Izbriše se zbog smrti druž-bin ravnatelj s prokuro Kostič Branko, vpiše pa novi ravnatelj s prokuro inž. Kersnik Janez v Ljubljani, Trdinova ulica.
Občni zbori
»Saturnus«, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani ima svoj 23. redni občni zbor dne 26. februarja ob 10.30 v družbenih prostorih v Ljubljani-Moste z običajnim dnevnim redom. Najmanj 25 delnic se mora položiti tri dni pred zborovanjem z nezapadlimi kuponi pri družbeni blagajni. Vsakih 25 delnic daje pravico do enega glasu na občnem zboru.
Fuziia v nemški industriji nadomestkov kave
Uprava madžarskih zbornic za trgovino in obrt
Samouprava madžarskih zbornic za trgovino in obrt je 'bila pred dvema letoma suspendirana 'ter so zbornice dobile ikomisairje in upravne svete. V zadnjem času je bila uvedena akcija za .povrnitev samouprave in ministrstvo za trgovino lin promet namerava temu prizadevanju ugoditi na 'ta način, da bo imenovalo člane zibornic, ki naj potem iz svoje srede izvolijo upravne odbore. To unaj Ibi bul nekakšen prehod do ipopoilne avtonomije zbornic za trgovino in obrt. Baj« bo ministrstvo v Budimpešti imenovalo 120, v provinci pa 60 zborničnih članov, takoj ko bo vlada odobrila načrt pripravljene na-redbe o novem vodstvu zbornic za trgovino in obrt.
Nedavno je bila izvršena fuzija dveh največjih in najbolj znanih tvrdk v nemški industriji nadomestkov kave. — Združili sta se družbi Kathreiner in Franckovi sinovi. Prva družba ima 18.6, druga pa 16 milijonov mark osnovnega kapitala. Iz nekdanje ostre tekme teh dveh velikih, starih tvrdk se je polagoma razvilo zaradi skupnih interesov vzajemno delovanje, zdaj v vojni dobi, ko je za vso industrijo urejena razdelitev in dobava surovin, pa je prišlo tudi do upravne združitve obeh podjetij.
Družba Kathreiner je bila ustanovljena leta 1893. s sedežem v Berlinu in že v začetku prve svetovne vojne je imela v inozemstvu 15 tovarn. Najvažnejša surovina Kathreinerjevega podjetja je bil ječmen, iz katerega so po receptu župnika Kneippa izdelovali daleč po svetu znano Kneippovo žitno kavo.
Franckovo podjetje je bilo ustanovljeno že pred 100 leti, pri proizvodnji nadomestkov kave pa je uporabljalo cikorijo in rž. Cikorijo, ki je podobna sladkorni repi, pridelujejo v Šleziji, Braunschvvei-gu in v nekaterih drugih pokrajinah Nemčije, v Belgiji, Franciji, Nizozemski in v nekaterih južnovzhodnih evropskih deželah. Iz
njenih korenin, ki jih zrežejo, posušijo, pražijo in zmeljejo, so začeli izdelovati nadomestek za kavo /.e leta 1790. v Braunschweigu in Magdeburgu. Franckova cikorija je bila znana daleč po svetu, njegova sladna ržena kava pa je tekmovala s Kneippovo kavo. Pri svojem tekmovanju sta imeli obe tvrdki v mnogih deželah dobro organizirano reklamo.
V velikem delu Evrope so nadomestki kave tudi v mirni dobi zavzemali važno mesto med živili in pri vsem uvozu prave kave in čaja je tudi industrija nadomestkov dobro uspevala. O konsumu v Nemčiji so iz leta 1938. naslednji podatki: »kave« iz nadomestkov 9 milijard litrov, prave kave 8 in čaja pa 1 milijarda litrov. Polovica kavinega konsuma je torej prišla na nadomestke. Med vojno so stare zaloge prave kave kmalu pošle in zdaj je delež prave kave in čaja zelo skromen, proizvodnja industrije nadomestkov kave pa se je močno povečala, čeprav je potrošnja proizvodov racionirana.
Z združitvijo največjih tvrdk te industrije seveda ni odpravljeno zdravo tekmovanje posameznih izdelkov in tudi znamke obeh tvrdk so ostale ohranjene.
Cene zemljišč v USA rastejo
Kakor poroča »New Yonk Times« so ameriški bančni, finančni krogli ter fannereke organizacije precej razburjene zaradi stalnega dviga cen za kmetijsko zemljo. Cene se dvigajo v istem tempu ko v letih 1915 do 1920, nakar je leta 1922 sledil polom. Od 1. junija 1942 je Ibil indeks za farmsko zemljo za 23% nad ceno v .letih 1935—1939, od takrat pa se je povprečno dvignil še za 7%. Zvišanj© cen za 50% in tudi več se poroča iz koruznih središč v Indianu in Kenntu«kyju. Ameriški kongres namerava izdati zakon o davku na dodaitne dobičke. Po mnenju ameriških 'listov .pa je le malo praktične možnosti, da bi 6e ta dvig cen zaustavii.
88
88
Drva — Premog
GOMBAČ
Gledališka 14
ti * 21 oral
barva, plešira in kemično anaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgoia 3 Telefon št. 22-72.
\ 1 ,
r
DARMOL
Mjbolji« odvajalne sredstvo
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
Ljubljana
® Gradišče
tovarna bonbonov in peciva
j Izvirna vrtna semena nudi |
Josip Gagel
| Ljubljana, Pod lemenatom j ■ : ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■-■
41______________________|	_	|	aa
Trgovska poklicna šola za vaicnet in vajenke trgovinske in denarne stroke se je ustanovila v Kamniku. Obisk šole je obvezen.
Varčevanje s papirjem v trgovski Korespondenci se je v Nemčiji poostrilo. Da se prihranijo kuverte, naj se v bodoče uporabljajo zalepke. Kuverte naj se uporabljajo samo takrat, kadar se dodajajo pismom važne priloge.
Nemški državni komisar za cene je znova prepovedal zvišanje cen na gozdnih zakupili. Kdor daje gozd v zakup sme zahtevati zakupnino samo v dosedanji višini.
Vse kolkovne in taksne pristojbine na Hrvatskem so bile z zakonsko na-redbo zvišane za 100 odstotkov.
Madžarski minister za oskrbo je napovedal, da izide v kratkem vladna naredba, s katero se določajo najvišji dopustni dobički v trgovini.
Slovaška bo uvozila iz Belgije proti kompenzaciji 5000 ton fosfatov ter bo š tem zamašila vrzel, ki je nastala v Slovaški glede umetnih gnojil zaradi ustavljenega uvoza fosfatov iz Severne Afrike.
Na Slovaškem so bile dosedaj *ri trgovinske zbornice, ki jih pa nameravajo sedaj združiti, ker da je bolje za poslovanje zbornic, če so vse združene v enem kraju, kakor če delujejo na treh različnih krajih.
Naslovniki pošiljatev iz inozemstva morajo v bodoče na Bolgarskem dvigniti pošiljke v 48 urah, ker se bodo sicer pošiljke odprle in dale državni družbi »Bolgarska trgovina« v prodajo.
Oskrba dežele z mlekom je bila na Bolgarskem na novo urejena, ker »e
dosedanje naredbe o razdeljevanju j mleka in njegovi predelavi v surovo maslo niso izkazale. Po novi ureditvi se je rešilo mlečno vprašanje centralno. Proizvodnja surovega masla i" sira se bo pospeševala. Sofija se bo oskrbovala z mlekom še nadalje po mlečni centrali »Serdika«. Nova vladna naredba predvideva tudi ostrejšo kontrolo nad mlečno trgovino.
Kolonialno blago sc je v zadnjem času pojavilo na trgu v Bukarešti, in sicer po izredno visokih cenah. Tak« se je prodajal kg čaja po 10-000 do 11.140 lejev, singapurski poper po 8, do 5 tisoč, cimet po 6000 in grško oljčno olje po 980 lejev (1 marka ie 60 lejev).	<
Po praznikih so sc v Turčiji splošno pocenili luksuzni predmeti in svileno blago. Svilnati predmeti so pocenili za 15 odstotkov.
Za dva milijona zabojev pomaranči bo v Palestini zgnilo, ker ni mogoče | dobiti zabojev za pošiljanje pomaranč. Od začetka vojne ni mogla Palestina j več izvažati sadja, ki je prej tvorilo štiri petine vsega izvoza Palestine' j Vlada je dovolila kmetovalcem v stiski že več 3 odstotnih posojil v višini 2.25 milijona funtov. Farmerji trde-da so iz svojega potrošili še 4.25 nii' lijona, da ne bi propadle dosedanje kulture. Če se tudi letošnja žetev ne bi mogla prodati, zahtevajo, da vlada odkupi 100.000 ton pomaranč po ceni 6 funtov za tono. Ker je vlada *e jamčila za novo posojilo v višini 850 j tisoč funtov, bo narasla letošnja subvencija vlade na 1.5 milijona funtov.
N
p!
/
H
Iji
>•]
7A
pi
b(
to
sp
02
tr
m
in
vc
nc
I
li!
vc
št
VC
»
MERKUR
((
tovarna mila in kem. izdelkov
■ STARI TRG 17 •	:
:	priporoča	svoje	izdelke	j
!	s
%■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■ ■■■•■m ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•*
Potnik in drug
Ljubljana — Metelkova 13
Marmelade« sadni šoki, vermut vino, likerji. koniak in žganje
I
ij«
n<
n
df
jo
dc
ni
ril
oj
Ijf
Pi
sli
ve
se
le
Ijf
dt
vc
iz
ea
M
ne
20
pr
tis
de
di
pf
sp
V€
/.e
iz
12
de
la
do
tOi
lukotoža
Ut ffMmiftC
PERILO, BLUZE, SRAJCE ZA DAME IN GOSPODE V MAKO, SVILENEM IN VOLNENEM PREDIVU JOPICE, PULOVERJI, SVITERJI, JERSEY-OBLEKE,* MODNI, ŠPORTNI DRESI, PIJAME ITD.
F JZ H Q LJUBLJANA
• JOL VJ	Židovska ulica št. 5
Fttr das Konaortium »Trgovski list< a la Verlag
Za konzorcij »Trgovski list< kot izdajatelj: dr. Ivan Ploss - Schriftleiter - Urednik: Aleksander 2eleznikar - FUr die Druckerei »Merkur« A. G. Za tiskarno »Merkur« 4. d.: Otmar. Mihalek. — Aile — vti v Ljubljani.
W(
Sl,
vo
10
go
.ie
n.
M
V
in
‘en
tcy;
v«
•ni
'Pr
bii
ton
m«