Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. STEV. 191. NEW YORK, V PONEDELJEK, 15.AVGUSTA 1904. LETNIK XL Nepotrebna demonstracija brodovja. -o- DEMONSTRACIJA NAŠEGA VOJNEGA BRODOVJA V TURČIJI JE BILA POVSEM NEPOTREBNA. Poslanik Loishman v Carigrada, se posvetuje z ministri štambul-ske vlade. V SMIRNI. Washington, 13. avgusta. Pri veers jšnjej kabinet noj seji, k t ere so se ud^lraili tajniki Hay, Shaw in Met-calf ter generalni poštni ravnatelj Payne, posvetovali so se skoraj izključno le o inozemske j politiki. St oprav preti sejo dobil je državni tajnik lTay brzojavno uročilo od generala I'owella. poveljnika našega evropskega brodovja, ktero javlja, da so ns> ladije dospele v Smimo. Tem ]*ovodom so se posvetovali o položaja z Turčijo in odobrili načrt, za slučaj, da bi ameriške zahteve napram Turčiji ne vspele. Vsekako so pa tozadevne obravnave v Carigradu postal« vspešne, oziroma ugodne.tako. da bmle vsa afera v kratkem konČana. Sniama. 13. avgnsta. Ameriško bro-<1 <»vjr. ktero obstoji iz križark Olvm-|>ia, P«allimore in Cleveland, dospelo je \veraj semkaj in se je vkrealo v glavnej Inki. NAS PRESTOLONASLEDNIK. Iz Evrope. CAE JE MNOGIM JETNIKOM PODELIL SVOBODO POVODOM ROJSTVA CAREVIČA ALE-KSEJEVA Te Deum v Kazanskej katedrali. -Štambulska vlada privolila v vse Ameriške zahteve. Drobnosti. POGREB WALDEK ROUSSEAU. Petrograd, 15. avgusta. Povodom rojstva m revir a izdal je car Nikolaj vse polno ukazov, kteri so v zvezi z rojstvom prestolonaslednika. "Uradni Vjestnik" naznanja, da je veliki knez Mi h a jI prestal hiti prestolonaslednik. Pred carsko palačo je pri rodilo ljudstvo veliko udanostno demonstracijo. Car je sklenil podeliti svobodo polovici koznjeneem po vsej Rusiji. Vsi v«išrji častnik*! in diplomat je zbrali so se v kazanskej katedrali, kjer so prisostvovali eT "Deiimn v porast. rojstva prestolonaslednika Alekseja. Tem povodom je metropolit pre«' i tal slavnostni manifest, s kterim je naznanil rojstvo careviča. Ko je molil, da Rog podeli blagoslov bodočemu carju, so vsi navzoči klečali. — Jednake službe božje so se vršile po vsem Ruskem. Carigrad, 14. avgusta. Kočljiva afera meil Turčijo in Zjed. državami je k." .iria s tem, da je Turčija privolila v vse zahteve. Paris, TT». avgusta. Včeraj dopoln-<' »e so pokopali bivšega francoskega ml^iisterskega predsednika Waldeck Koiis^ewit. Pogreb je bil zelo jedno-staven. Uniforme sploh ni bilo videti raznn uradne vojaške depntacije. Mi liistri in diplomat je so prisostvovali kot zasebniki. Liverpool, 14. avgnsta. American Line naznan/a, da bodo njeni pamiki od ponedeljka nadalje vozili potnike mdekrovja iz Livcrpoola v Philadel-phijo za $10. Solnograd, Avstrija, 15. avgusta. — Mesto je polno ptujcev, kteri so došli da prisostvujejo Mozartovim slavno-stim, ko je se prično dne 19. t. m. Med njimi je tudi več nglednik Američanov, kteri so nastanjeni v "Hotel Kurope". Sorrento, Italija, 14. avgnsta. Tukaj vlada uprav grozna vročina. Vendar so pa večeri še precej hladni. Sem-dospela princezinja Marija GorČakova z svojo yachto. Carigrad, 15, avgnsta. Četa Armencev se j« bojevala pri Šamirunn, pet M °rno od Ritlisa, azijska Turčija tnrsKirn vojaštvom, Turki in Kurdje vas požgali. Petrograd, 15. avgnsta. "Vjestnik ' javi j a, da jc ruska vlada zaprla mejo transkapiškega okraja, da se ne iz Perzije in Afganista- Vesela vest je vzradostila vso Rusijo. Petrograd, 13. avgnsta. Vlad in i vestnik hode jutri objavil uradoma vest o rojstvu prestolonaslednika. Krst se vrši tekom štirinajstih dni in sicer ? največjimi slavnostmi. Krst se bode vršil v carskej kapeli v Petrovem dvorcu. Veselo vest so brzojavili v najod-dalnejŠe kraje Rusije. V vseh mestih in vaseh so zvonili in povsodi so streli topov naznanjali veselo vest Po vseh cerkvah vesoljne Rusije so se vršile zahvalne službe božje. V kapeli Aleksandra vršila se je tudi služba božja, ktere se je udeležil car z vsemi člani carske ohitelji. Metropoliti cerkvenih občin Petrograd, Moskva, in Kijev so danes slavnostno naznaili ljudstvu rojstvo prestol on asled n iko vo. Vsi vslnžbenei raznih ministerstev so se danes zbrali v uradih, da zvedo uradoma o veselem dejstvu. Srca ruskega naroda bijejo danes vsled veselega dogodka v carskej ohitelji veseleje, nego li kdaj popreje, kajti rojstvo prestolonaslednika pomen ja v "svjatoj Rosiji" več. nego deset zmag na Daljnem Iztoku. Rojstvo prestolonaslednika pomenja namreč za Rusijo najboljšo bodočnost. Car bode veseli dogodek proslavil 7 raznimi milostmi napram svojim podanikom. Tako bode odpustil svojim državljanom davke in pomilostil ra-7.t\p kaznjence. Prihodnja dva tedna vladal bode v Rnsiji le jeden praznik in povsod bode vladala največja radost. Tnkaj se sedaj, ko je vprašanje o prestolonasledstm srečno re?eno. zatrjuje. da odide car po tradicijah obi-telji Romanov, na W>jno. Ravnokar no objavili tudi carski manifest, kteri naznanja ljudstvu rojstvo prestolonaslednika. Car poživlja vse državljane, naj molijo za zdravje prestolonaslednika. oK so carju dvorjaniki čestitali, od-govDril jim je car v kratko: "(Ulitim se vsled rojstva sina in dediča srečnejšim, nego da moje čete na Tstoku zmagujejo, kajti v bodočnost zainorem zreli povsem mimo in brezskrbno, ker mi baš ta dogodek dokazuje, da se bode vojna za nas končala srečno." Rojstvo prestolonaslednika pomenja za vso Rusijo radost in srečo, kajti s tem se končajo intrigue, ktere so vla-flale za časa vladarja Nikolaja. Rojstvo prestolonaslednika je storilo tudi konec vsem aspiracijam rodbine velikega kneza Vladimira, očeta velikih knezov Kirila. Rorisa in Andreja ter velike knjegmje Jelene, soproge princa Nikolaja grškega. Splošno se tudi zatrjuje, da bode ear povodom veselega dogodka pro-klamiral v Rusiji ustavo, ker je to obljubil storiti, ako dobi sina. Petrocrrad, 13. avgnsta. Car Nikolaj je izdal naslednjo proklamacijo: "Mi, Nikolaj Drugi- po milosti bo-žjej car in vladar Rusije, kralj Poljske, veliki knez Finske itd., itd., naznanjamo vsem zvestim podanikom, da je naša ljubljena soproga, carinja Aleksandra Feodorovna, srečno povila našega sina Alekseja. Ta veseli dogodek pripetil se je Nan in Našemu carstvu kot božji blagoslov. Naše molitve naj prosijo Vsemogočnega za zdravje Našega prvorojenca, kteri hode naš dedič, in kterega je Rog izročil Našemu varstvu za nadalj-no tajanje Našega vladanja v državi. V Našem dne 2S. julija (pravoslavno) 1809 izdanem manifestu, imenovali smo Našega ljubljenega brata, velikega kneza Mihajla Aleksandrovima Našim prestolonaslednikom, dokler se Nam ne narodi sin. Današnjim dnem preide imenovani naslov na Naše^ sina Alekseja imenom, z vsemi pravicami. Dano v Petrovem dvorcu, 30. dne v juliju v letu Gospoda 15*99 in v desetem letu našega vladanja. Lastnoročni podpis "Nikolaj." Mala poročila. — V Richmondn, Va., se tekom zadnjega viharja vjeli v hiši gospe A. Co-linove na Chestnut Hill goloba pis-monošo, kteri je imel na okrog noge ovitem pergamentu zapisano: "Your sweetheart. Cleveland. To a girl in Love. No. 221." — V Chicagu, 111., je Mihael Burns streljal na svojo soprogo Mabel Burn-so vo v stanovanju m neznano kam všeL Poročena sta bila Se le leto dni. RUSKA CARSKA OBITELJ. Droga pomorska Mfta. -o- - Vršila se je v Korejskej ožini med fladiyostoskim brodovjem in eskadro admirala Kamimure. KRIŽARKA "RJURIK" SE JE POTOPILA, OSTALE RUSKE VOJNE LADIJE SO ODPLULE PROT7 SEVERU. — KRIŽARKA "NO-VTK" NA POTU PROTI VLADIVOSTOKU. _ JAPONSKE IZGUBE. —VICEJOV USMRTEN. KJE JE OSTALO PORT ARTHUR SKO BRODOVJE ŠE NI ZNANO. Tokio, 15. avgusta. Brodovje pod-j admirala Kamimure je včeraj zjutraj v Korejskej ožini našlo rusko vladivo-stoško eskadro, na kar se je nemudoma vnel boj. Ritka je trajala pet ur in se je končala za Japonce ugodno. Pri tem se je ruska križarka "Rurik" potopila, dočim sta "Rusija" in "Gromoboj" odpluli proti severu. Podadmiral Kamimura brzojavlja ministerstvu vojne mornarice, da se tudi njegove ladije poškodovane. Osoda možtva kri žarke "Rjurik" ni znana. Vsekako je mnogo mornarjev vtonilo. Tokio, 15. avgusta. Mesto je v zastavah. Povsodi je videti lampione in slišati klice*' banzai ". Povsodi vlada radost radi vspeha na morju. Rusko brodi-vje. ktero se je prvotno bojevalo z admiralom Togo je bilo po oklnpni-cali in velikih križark ali močneje nego japonsko. Toda Rusi niso hoteli ponujene jim bitke sprejeti, dasiravno bi to na bpjno srečo bolj vpljivalo. Ker je bilo rusko brodovje tako močno, moral je admiral Togo pozvati več ladij od brodovja podadmirala Kamimure na pomoč. Japonski topovi lahko streljajo v portarthursko luko. tako da Rusom sedaj ni mogoče popraviti onih vojnih ladij, ktere so se vrnile v Port Arthur Danes je došlo v Sasebo 11 ranjenih japonskih častnikov in 60 mornarjev Med ranjenci je tudi cesarski princ Hiroyasu Kwaehio. Petrograd. 15. avgusta, "Birzevija Vjedomosti" dobila je iz Liao Tanga naslednji brzojav: "Dvajset japonskih polkov odšlo je od tukaj proti Port Arthurju. "Mikado je baje ukazal, da morajo Japonci zasesti Port Arthur, naj velja kar hoče, tudi ako morajo biti vsled t o era operacije v Mandžuru popolnoma vstavljene. Radi tega bode najbrže glavna japonska vojska v par dnevih odpotovala proti Port Arthurju. Vsled dežja so vse operacije vstavljene. Vsled osode Port Arthurja so tukaj v strahu. Toda naj že bode kakor hoče, ako Port Arthur stoji ali pade, plačali bodo Japonci svojo zmago drago. Izgubili bodo najmanj 30,000 mož. Potem bodo zamogli Japonci naravno napredovati proti severn. Tokio, 15. avgnsta. Tukaj se zatrjuje, da je bilo v pomorskej bitki dne 10. t. m. (50 japonskih mornarjev usmrtenih in kacih 1000 ranjenih. Shanghai, 15. avgusta. Ruska križarka "Novik" plula je danes memo Sbanghaia in Nagasaki proti jugu. Petrograd, 13. avgusta. Semkaj se poroča, da je bil poveljnik pertartlmr-skega brodovja, kontreadmiral Vieo-jev, usmrten. Kapitan Matusekovie, štabni šef pokojnega admirala brzojavlja iz Tsingchow, da je bil Vieojev na vojnej ladiji "Carevie" usmrten. Granata mu je odbila obe nogi. Kapit an Vamov od "Careviča", poročnik Samov in drugi častniki so ranjeni. Vojna ladija je bila izdatno poškodovana. Kje so druge ruske vojne ladije, se ne poroča. Vojna ladija "Carevič" je tako poškodovana, da dalj časa ne bode za rabo. Admiral Vieojev je bil na poveljniškem mostu, ko se je tamkaj razletela granata. Car je dobil brzojavno poročilo o Pmrfci podadmirala Vicojeva, danes dopolndne. Vest se je hitro razširila o smrti admirala po mestu. VeČina ruskih vojnih ladij se je vrnilo baje v Port Arthur. Znano je pa tudi, da majo Japonci velikanske izgube in da admiral Togo ni v stanu svojega vspeha izkoristiti. "Ass. Pr." javlja povsem odločno, da so argentinske vojne ladije, ktere je kupila Rusija, srečno dospele v Vladivostok. Chefoo. 13. avgusta. Semkaj se poroča, da je ruska križarka "Novik" tekom včerajšnjega dne ostavila luko Tingchow in neznano kam odplula. Druge ruske vojne ladije so še tukaj, kjer jih popravljajo. Večina japonskih vojnih ladij je poškodovana. Ruskim križarkam se ni nič žalega zgodilo., kajti Japonci so napadli pred Tsem ruske vojne ladije. Washington, 13. avgusta. Generalni konzul Zjed. držav brzojavlja iz Shanghaija, da je tjekaj dospela ruska križarka "Askold", ktera je nekoliko poškodovana. Ladija ostane tamkaj toliko časa, da jo popravijo. Tjekaj je dospela tudi ruska torpe-dolovka "Orozovoj", ktera ni niti malo poškodovana, častniki javljajo, da so ruske vojne ladije vspešno prodrle japonsko eskadro in všle proti raznim mestim. Gibraltar, 13. avgosta. Neka ruska križarka j® vstavila Hizo Napulja an- gleški parnik "Ronda". Rusi so pregledali listine in preiskali skladusča. Petrograd, 14. avgusta. Podkralj Aleksejev brzojavlja earn podrobnosti o begu ruskega brodovja iz Port Arthurja, ktere mu je sporočil kapitan Matusevič dne 12. avgusta: "Dne 10. avgusta je nase brodovje ostavilo odplulo na prosto morje. Bro-dovje je obstalo iz 6 oklopnic. križark Askold, Diana, Pallada in Novik ter osem torpedovk. "Japonci so nas sprejeli z oklopni-eami Asaki, Mikasa, Fudži, Yashima in Shikishima ter križarkama Mishin in aKsuga; nadalje z križarkami Ya-kumo, Kasagi, Chitose in Takasago in končno z križarkami Akitoushirna, Id-sumo, Matsushima, Itsukusluma in Hashidate ter Chin Yen. Pole^ tega so imeli tudi 30 torpedovk. "Naša eskadra je manevrirala tako da bi prodrla japonske vrste. "Popoludne ob 1. Hri je naše brodovje po 40 minut trajajočem streljanju prodrlo japonsko eskadro in odplulo proti Shantnnami priznavajo, da je Japonska na -morju in na kopnem izgubljena. Vsa Rusija se veseli, kajti jednim mahom se je ves položaj obrnil na bolje: portarthursko vojno brodovje je ušlo ter prodrlo in razgnalo japon sko brodovje; goneral Kuropatkin je vodil tri japonske vojskovodje in tri japonske vojske za no« ter odšel z glavno vojsko proti severu; in končno, — po vsej Rusiji naznanja streljanje in zvonenje rojstvo pre stolonaslednika v Petrovem dvorcu. Mesto dosedanjega nezadovoljstva vsled počasnega napredovanja na Iztoku zavladala je po vsem carstvu zopet nepopisna radost, gotovost in skrajno pa tri jo tirno navdušenje. Vesti o osodi že od februarja nadalje v Port Arthurju se mudeeega in oblegovanega vojnega brodovja, o kterem se je že neštetokrat poročalo, «a je uničeno, so zelo protislovne; toda dognali o je, da je najmanj devet, tdili na Vidmu in v Brežicah potujočemu Strossmaverju lep pozdrav. Lepo število domoljubnih Slovencev se je zbralo na obeh kolodvorih, pozdravilo visokega potnika ter mu zapelo lepo domorodno pesem. Škofa je ta slovenska ljubeznjivost jako genila ter se je lepo zahvalil. Na zagrebškem kolodvoru se je zbrala precejšnja množica rodoljubnega prebivalstva, ali ne toliko, kakor se je pričakovalo. Ko se je pokazal škof na hodniku kolodvora, ga je pozdravilo občinstvo z burnim "živio", a on je ozdravljal s smehom na licu. Ko mu je bil izročen krasen šopek cvetlic s kratkim pozdravom, ga sprejme njegov sorodnik general Adrovski v kočijo ter se med burnimi "živio" klici odpelje v mesto. V časopisih se je izjavila želja, naj bi meščani razobesili zastave v čast onemu možu, ki je storil za Zagreb toliko, da je zdaj središče znanosti in umetnosti. Toda ta želja se ni izpolnila, le na nekih javnih zgradbah smo opazili zastave. So pač čudmi odnošaji pri nas! Če -ta mogla postati Bdnffy in Khuen-Hedervary častna meščana, škof Strossmayer, narodni mecon, pa ne. Ali je potem čudno, da se za narodno stvar tako zaslužnemu domoljubu ne izkaže čast niti na ta način, kakor se je Želelo. Je pač mnogo gnilega pri nas na Hrvatskem, a Zagreb že zdavnaj ni ono, kar bi moral biti — srce celega Hrvatstva. O MAD J ARIH. JjVsak dan prinaša ogrski uradni list cele kolone imen takih osob, ki jim je ministerstvo dovolilo spremeniti svo-ia "ptuja" imena v "blagodoneča'' madjarska imena. Na ta način je dandanes posebno pri takozvani inteligenci le težko določiti, kteremu rodu pripadajo. Posebno politiki imajo dandanes že vsi trda madjarska imena, da so se pred leti še imenovali s slavjanskimi ali nemškimi imeni. Poslanec Polonyi, glavni kričač neodvisne stranke, se je imenoval Polaček. znani šovinist Veszi se je imtaio- zelo razširjen. Kako čisto drugačno se vse to pokaže s stališča psihomo-nizma ! Ker psihični dogodki pri vsakem bitju mogoči le tedaj, ako obstoje gotovi zakoaiiti zapletki, odpadejo ti doživljaji, kakor brž se ti zapletki na kak način razderejo, kakor se to neprestano dogaja že podnevi. S telesnimi spremembami ob smrti taki zapletki popolnoma prenehajo. Zaradi tega bitje ne more več čutiti in misliti. Individualna duša je mrtva. Kljub temu pa še nadalje žive občutki, predstave in čutila. Žive preko minljivega individuma v drugih bitjih povsod tam, kjer so ednaki kompleksi pogojev. Prenašajo se od bitja do bitja, od generacije do generacije, od naroda do naroda. Delujejo na zgodovini človeškega duha. Tako živimo vsi naprej po smrti kot členi v veliki skupni verigi duševnega razvoja." UKAZ JAPONSKEGA MINISTRA ZA POUK ima te-le navode za telesno vzgojo in higijeno v ljudskih šolah: 1. Telovadba naj se uči tako, da bi se učenci kar najmočneje in nepresiljeno gibali. Sploh se imajo vaditi roke, no£e in vsi deli telesa, in sicer tako, da bi se ne le )>ospeševal krvni obtok, ampak da bi se tudi učencev duh mogel spočiti. Učitelji telovadbe obračajo svojo pazljivost pred vsem na redovne vaje in porabijo mnogo časa za to, da se popravi držaaije telesa pri učeneili, a to ni telovadba, vse to je samo pripravno, pristuditi ta predmet otrokom. 2. Ako se učenci najvišjih razredov uče vojaške telovadbe, naj za-pojejo pri tem nekaj vojaških pesmi, da se spravi več življenja v vežhanje. Običajni pouk telovadbe na orodju naj se seveda tndi neguje, a samo kot fakultativni predmet. 3. Da bi se gibanje vršilo na najlaglji in izdaten način, morajo nositi vsi učenci obleko z ozkimi rokavi, bodisi po domar-em ali evropskem kroju. 4. V igralnih urah in odmorih učenci ne smejo ostati brez nadzorstva, da bi nemara brbljali ali brez dela hodili okrog. Učitelji najrajši vodijo učence na sveži zrak in jim ponujajo pomoč pri igrah, r ne smejo jim biti na poti. Če učene, krače pri veselih igrah, naj se jim to ne šteje v zlo; tudi se tihim učencem radi svoje mirnosti ne smejo dajati boljši redovi. 5. Ako se morajo učenci ravnati pri vajah po predpisu ali po pravilih, tedaj s tem napenjajo svoj duh. Takšne vaje se ne smejo vršiti drugače, kakor v posebnih slučajih. 6. Vežbe v slogu so najtežje naloge za učence. Zato jih v nižjih razredih ne smemo vpeljati. Začetki pisanja se sicer podajajo v nižjih razredih, ampak razredovati se te vaje ne smejo. 7. Namen izpitov v ljudski šoli je večkrat edino le ta, da so učenci ali pohvaljeni, ali okregani, a v vsakem tečaju se razdelijo mesta po uspehu v šoli, s čimer se otroci izročajo neobični duševni razjarjenosti. To zanikuje vsako pedagoško na-obrazbo, to škoduje tudi telesnemu razvoju mladine. Zlasti razdeljevanje mest po uspehih v šoli spada med staro šaro. Vendar pa je za vzgojo potrebno imenovati nektere učence kot najpridnejše v šoli. S. Imeti pipo ali drugače kaditi je učeincem ljudske šole prepovedano. 9. Napuh in meh-kužnost vodita samo k oslabijenju telesa. Nekteri učenei, ki hodijo šole ali se vračajo iz nje, se poslužujejo voza. To sicer ni proti šolskemu redu, vendar bi naj vsi učenci peš prihajali v šolo. — Izdano dne 20. julija 1904. — Minister vzgoje: Innonye KowaSi. Za IN kr«n a vato. veljav® trska je dati $29.55 ia k Um i« 16 c*ai*v sa pošt&mim«, ker nera kiti don ana peši IjateT refistriruui. NA PRODAJ. Naznanjam rojakom, da prodam vsled bolezni soproge po nizkej ceni svoj lepo urejen SALOON, ali pripraven prostor za prodajalne vsake vrste na lepem prostoru blizo rudotopilnice. Rudotopilnica je še nova in vedno napreduje, v kterej dela dosti rojakov Slovencev. Prostora je za 25 boarder jev. Natančneja pojasnila daje: JOHN DROBNIČ, P. O. Bos 355, Salida, Colo. (11—15 8) KAKO BODEMO ŽIVELI PO SMRTI. Profesor Ven worn na vseučilišču v Gottimgenu je priobčil znamenit članek o "naravoananstvu in svetovnih naizorih' H koncu članka pravi: "Prazgodovinski človek si je ustvaril idejo o ločitvi dnše od telesa v očigled smrti. Duša se je po njegovih nazorih ločila od telesa in živela samostojno. Miru ni našle ter se je zopet vrnila, ako se ni zarotila s posebnimi nadnaravnimi ceremonijami. Otstanki teh naziranj so se ohranili do današnjih dni. Strah in praznoverje vznemirjata človeka. Strah pred smrtjo, t. j. pred tem, kar bode sledilo potem, je še dandanes NAZNANILO. Vže večkrat se je govorilo, da na šim društvenikom ni po volji dosedanja dvorana. .Da se ta neprilika odstrani, se je odbor potrudil ter si pre-skrbel drugo, bolj primerno, v ktere; se bode vršila seja vsako drugo nedeljo v mesecu. Prihodnja seja bode dne 11. septembra t. 1. t novej dvorani g. John Uhrina, 1131 Washington Ave., Brad-dock, Pa. Kdor ne more iste najti, naj pride k društvenemu predsedniku Mr. John G-erm-u. Za društvo Sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., za Braddock in okolico (1-13 8) ODBOR. Kranjsko slovensko katolidko JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnje do New Yorka traja manj nes?o tii dni; prihod v New York pc dneve. Oglasite se pri: C. M. C0X u . C POST, Ass't Ticket Aj^it- Jity Ticket Age«!, did IV. Main St., rucblo, Colo. Pozor 1 Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakeerju, lastniku tega lista, čegar vslužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi> 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sen Otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglava", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanc. „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, §0 pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igralni miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prve vrsti za točno in solidno postrežbe Vsak potujoči Slovenec dobrodo8e> Končno priporočam ožjim rojakoft. da me blagovolijo vsčkrat počastili s svojim obiskom! Mohor Mladic. 617 So. Center Av., blizo 19. ol CHICAGO, ILLINOIS, Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl NOV SALOON, 14tl S«. 13th St., OMAHA, NEBR, v kterem točim vedno sveže pvetovn»-znamenito ANHAEUSEB & BUSCH, ana vina in likerje. Na razpolag« mam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se pripsroča JOSIP B. PEZDIBTZ. pij. društvo svete Barke v Forest City, Peima, Iakorporirano dnč 31. januarja 1902 t PeniisylYanljL ODBORNIKI: Preolo-zen. Ako je človek bolan nemore de]ati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? ' Kadar je človek bolan — moro »o zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rofalci Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte 1 Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! ~~~ V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a -bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- »»lezni ozdravlena. vila in zdaj sem popolnomu zdrav. »»^U Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Sknšek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Souoan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel* ProČ Collinsjam^i za popolno ozdravljenje vseh t>olesti: v Kakor l>oles»ti na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Oollins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri mozkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito Isto V maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne: ——- Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. v EUY, MINNESOTA, URADNIKI: Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 10fi, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th SL, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. I———i» .a- . r Dopiai naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj m pošiljaja blagajnika: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Mina., in pa svojem zastopniku. Društvoma glasila je: "GLAS NAROD/- Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. — Aleksander Zoldan, kamnosek pri zgradbi železnice v Spod. Gorjah je i7. salona Marije Potočnik na Bledu izmaknil 5 namiznih prtov, 2 servieti in 2 vrčka, vredna 4 K. Ker je bil obdolženec /e opetuvano zrradi tatvine kaznovan, obsojen je bil 11a tri mesece težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. — Jožef Pestelj, ])ose*rt-nik v Podraži, je Filipa Žgurja z fov- na vratn Bila 1 bal in stel j Jožef v Sti bije ] A viri 1 delav pr jf škodoval. ta oba tnalo vinjena in sta se pri tli.ju ^{»orekla in se sprijela. Pe-' bil na 8 dni zapora obsojen. — (lOtrala in Janez Rabata, fanta denčicah, sta na Vrbi plot pri rofesorja Tomo Zupana iz hudo-»oškodovala. Kot priča zaslišana Stin Nparovic in Jožef Zupan, *a iz Vrbe nista hotela o tem nič i. čeravno sta bila ob časn deja-risotna. Šele ko je bil Šparovic jen pod prisego resnico govoriti, rilec po veti al. Zupan je tudi tajil. da zadevno noč. ko se ie plot polomil. ni bil poleg storilcev. Sodišče je obsodilo Sebata in Gogolo vsakega na tri tneseee, Kparovea in Znpana pa, ker sta krivo pričala, vsakega na fi tednov ječe. — Glede konkurza "Zveze kmetijskega društva" v Poljanah poriveano je bilo že obširno v listu. P< »polnit i je še z obsodbo obdolžencev: sodišče je namreč obsodilo Franceta GroAeljna na tri tedne. Blaža Gantarja na 13 dni, Tomaža Keržišni-ka. Janeza Oanterja, Franceta Miklavža in Jožefa Šnbica pa vsakega na 10 dni strogega zapora. PRIMORSKE NOVICE. za svetilnikom (cesarice Terezije) v Trstu truplo utopljenega človeka. Pozneje se je konšiatiralo, da je bilo truplo samomorilca Antonio Lomro, ki je skočil z neke barke v morje blizo Sesljana. — Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico pri sv. Justu. RAZNOTEROSTI. Na deželnem sodišču v Trstu so es vršile sledeče kazenske obravnave: Proti 31 letnemu 'kurjaču Karolu Frei-bauer, doma iz Trsta, radi zločina poskusa goljufije, Freibaner je namreč šel dne 24. julija 1. 1903 k Heleni Natlačen, pri kteri je prenočeval kurjač Matej Vi*ič. Pokazal je istej pomorsko delavsko knjižico (matrikola) Vi šičevo, ter jej dejal, naj mu izroči kovčeg in vse dru^e stvari, ktere je pri njej hranil Matej Višič. Helena Natlačen pa mu ni hotela izročiti zahtevanih stvari in je imela prav. Ko je jxwaieje prišel domov Višič, jej je povedal, da je Freibaner na sleparski način izsilil iz njetra knjižico. Drugi dan je pa Višič prijavil stvar policiji, ktera je Freibauerja aretovala ter izročila sodniji- Bil je obsojen na tri tedne težke ječe postrene z jednim p»»stom. — Proti 31 letnemu Rudolfu Vasilie, doma iz Trsta, radi zločina tatvine. Vasilič je pred jednim mesecem neko noč okradei na cesti pri Zavijali spečega Furl an ie. Odnesel mu je bil denarja in ravnili vrednostnih predmetov v skupni vrednosti 56 K. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe |K>strene z jednim postom na me-per — Proti 431etnemu težaku Petru Wagner, doma iz Kokra, radi zločina težke telesne poškodbe. Wagner je v noči S. junija t. 1. ranil Evgena Šva-geljna s krivcem pod čeljustjo na_ le-vej si rani. Vsled te rane je bil Sva-ge!j eelili 28 dni v bolnici. Wagner je bil obsojen na fi mesecev težke ječe poostrene z jednim postom na mesec. Dogodki v Trstu. Odbornik razpn- ščeneera italijanskega telovadnega dfistva, rudniški uradnik Peterlin. je bil zaslišan v zadevi bomb kot priča. Po zaslišanju ga je dal sodnik odpeljati v zapor radi krivega pričanja. Najdba samomorilčevega trupla. — Mornarji neke barke so našli v morju Proti zanemarjanju otrok. Minister-ski predsednik dr. Koerber je izdal naredbo na oblasti, naj povsod zasledujejo, ako telesna ali duševna zanemarjenost ne izvira iz zlorabe oblasti staršev. V takem slučaju je otroke vzeti starišem ter jih izročiti tozadevnim zavodom. . .Saški prestolonaslednik je odpotoval iz kopališča v aTtrah. Otroke je pustil še do 3. avgusta tam, gotovo z namenom, da jih lahko med tem ča-som vidi njih mati, sedanja grofica Montignoso. Strela je ubila blizu Ttridenta pastirja in 105 ovac. Nadvojvoda Oton je odstavljen od poveljništva kavalerijske divizije. S tem je njegova vojaška karijera zaključena, dasi uradno pravi, da je izstopil le začasno zaradi bolezni. Dreyfussova afera. Vojaški gover-ner v Parizu je dal začasno izpustiti tiste štiri častnike, ki so jih zaprli v ti'ku Drevfussove preiskave. Svinjarski madjaronski urednik Feny , ki je upropastil celo vrsto malih ileklic, je dobil samo osem mesecev ječe. "Iz male garnizije." Roman pod tem naslovom bivšega častnika Bil-seta je imenoval med kompromitova-nimi častniki tudi nekega nadporoč-niki Wit te. Ta je bil po večdnevni razpravi obsojen zaradi krive prisege in trpinčenja podložnih v enoletno ječo ter ga izpode iz armade. Tudi se ne more nikoli zaslišati za pričo. Velik požar. V okraju Magura na Ogrskem gori pet vasi in velik gozd. Zoper trpičenje in psovanje vojakov je izdalo vojno ministerstvo zopet -trogo naredbo., v kteri naroča poveljnikom, .da morajo paizdti, da vojakov nihče ne trpinči n i^suje. Oder se je podrl pri popravljanju orfejskega poslopja na Dunaju. Oder je padel na nekega voznika ter ga ubil pa tudi dva delavca sta smrtno ranjena, ter bodeta težko okrevala. Šest vajencev je zgorelo v tovarni •rrofa Broele Pladerja v Platenovem (Poznanj). Snažili so velik kotel od znotraj, a so po neprevidnosti spustili kotel po eevi paro. Neznan obsojen. V Krakovu so svo-ječasno zaprli zaradi vohunstva agenta Dvrcza in nekega moža, ki se je izdal za Simona Lebrova, štabnega kapitana neke velesile. Kot takega ga je dunajsko sodišče obsodilo v ono-letno ječo, dasi se ne ve, ali je to njegovo pravo ime in čegav podanik je. Dyrcz je dobil 18 mesecev. Pet osob je zgorelo pri velikeon požaru v Winterbergu (f'esko). Pri gašenju je bilo ranjenih 31 osob. Dva milijona strelov je bilo oddanih pri 10 dni trajajoči strelski slav-nosti v St. Gallnu (Švica). Nečloveški sin. V Szegedinu je 80-letna Jožefa Horvath razdelila svoje premoženje med sedem svojih otrok jwjrojem, da preživi menjaje se pri vsakem otroku po dva meseca. Ko je bila vrsta na njenem sinu Mihaelu, zaprl je mater k svinjam, kjer jo je pustil poldrugi mesec, dokler ga niso sosedje ovadili. Starka se je morala s svinjami puliti za svinjsko hrano. Nesreča v gorah. Blizo Inomosta sta se v gorah ubila profesor dr. De-melius in njegov vodnik. Umrl je v Kolinu bivši ravnatelj obeh graških gledališč Oton Pur-schian. H kronaju srbskžga krrlja Petra se ne povabi nobena velesila. Carjev dar. Za pogorelce v Brze-sku je podaril cesar 15,000 K. Neverjeten Tomaž. V VI. Mese-rieu je zidar Scliober odprl grob bivšega načelnika ondotne posojilnice dr. MvkulaŠa, da bi se prepričal, ali je dr. Mvkulaš res pokopan; zidar je bil namreč vsled načelnikovih Jsleparij oškodovan. Zaradi oskrumbe groba, se je začela proti Schobru preiskava. Vkljub temu je te dni zopet odkopal arrob ter odprl krsto. Ker so ga pri tem zalotili, je trdil, da v grobu ni dr. Mykulasevo tmydo, temveč le oblika iz voska. Da bode mrtvec pred njim imel mir. so zidarja zaprli. Nova drama M. Gorkega. Kakor se poroča iz Berolina, dovršil je M. Gorki novo dramo "Izletniki", v kteri opisuje rusko družbo, ki zahaja v modema kopališča. Pallizola oproščen. Znani italijanski poslanec Pallizola je bil obdolžen umora Notarbatole in drugih zločinov. Preiskava je tekla skoraj dve leti. Ravnokar pa so ga florentinski porotniki oprostili. Kolera v Perziji. Kolera v Perziji čimdalje hujše razsaja. Časopisi so deloma že nehali izhajati. Ljudstvo dol-ži Evropejce, da so bolezen prinesli z — električnimi svetilkami. 7000 sežnjev suhih drv je zgorelo v Doljnem Miholjacu (Slavonija) tvrd-ki Gnttma.nn. 38 galiških delavcev je izgnala pruska vlada iz Vratislave. Bivša kraljica Natalija je zahtevala od srbske vlade puške in drugo orožje, ki je bilo last kralja Aleksandra, a vlada je prošnjo zavrnila. 5000 mark vredna manšetna gomba sta bila ukradena knezu Stolberg, Weinigerold v hotelu "Bristol' v Bero! inu. Legar razsaja v Brnu. Prve dni je že obolelo 215 osob. Nad premoženjem bivšega okrajnega glavarja barona Hervaya se je proglasil konkurz. Pasiva znašajo 22,000 K, aktiva pa le 7500 K, ki pa so tudi le v pohištvu, ki večinoma še niizpla-čano. Belgijska princezinja Klementina se baje proti volji svojega očeta, kralja Leopolda, poroči s princem Viktorjem Bonaparte. Policijski stražmešter — razbojnik in tat. V nemški občini Krottendorf pri Asehu je policijski poveljnik Schramm s sekiro ubil občinskega uradnika Dietzerja, na to pa v gozdu Še oropal nekega velej>osestnika. Mandat odloži zaradi bolezni mta-dočeški državni j>oslanec dr. Koudela. Listnica uredništva. Jožef E. Zairorčan, Pueblo, Colo. Na Vaše pismo Vam poročamo, da smo v 1^7 št. Glas Naroda priobčili obširen dopis in oklic v pobiranje milodarov za označeni kraj. O ost alej stvari je pa najbolje da se molči, ker je za tukajšnje či-tatelje brezpomembna stvar ter ni vredno, da se vsled tega spuščate v kako polemi-ko. Pozdrav. V svarilo. srn Kretanjo parnikoT. T New York mo deapeti: La Touraine 13. avgusta iz Havre z 000 potniki. Etruria 13. avgusta iz Liverpoola z 820 pot. Cedric 13. avgusta iz Liverpoola z 125G potniki. Hamburg 14. avgusta iz aHmburga z 752 potniki. Columbia 14. avgusta iz Glasgowa z 1079 potniki. Germanic 14. avgusta iz Southamp-tona z 852 pot. Dospeti imajo: Kronprinz Wilhelm iz Bremena, Barbarossa iz Bremena. Statendam iz Rotterdama. Armenian iz Liverpoola. Odpluli bedo: Noordam 16. avgusta v Rotterdam. Kaiser Wilhelm der Grosse 16. avgusta v Bremen. Prinz Adalbert 16. avgusta v Genovo. Majestie 17. avgusta v Liverpool. La Touraine 18. avgusta v Havre. Hamburg 18. avgusta v Hamburg. Cedric 19. avgusta v Liverpool. Phoenicia 20. avgusta v Hamburg. Germanic 20. avgusta v Southampton. Finland 20. avgusta v Antwerpen. Etrurii* 20. avgusta v Glasgow. G. F. Tassotti, 10S Meoerole St.. Brooklyn Borough New York. N. Y. dopisnik a. F. Sakaerja v New York« Pošilja denarje ▼ — : STARO DOMOVINO:— hitro, zanesljivo, po dnevnem kurru. zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šiikarte), kakor tudi železniške listke po Z jed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se Brooklynsirim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo. Z odličnim vpofitovanjeas F. G. Tassotti. 10« M«««r«Lp TtfOTkKn N Y. iVSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA W velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz New Yorka t Zagreb . " " " "Belorar , " " " " Osek . . " " " " Karlorec . " " " " Zemuii . « " " Mitrovico $24.15, 24.35, .25.60, 23.75, 26.40, 26.50, 8 parnikom A A » 9 kteri odpljuje iz New Yorka V SOBOTO 13. AVGUSTA 1904. C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New \ ork. CUNARD L PARIVIKJ PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpljnje iz New Yorka dne 16. avg. 1904. odpljuje iz New Yorka dne 30. avg, 1904. odpljuje iz New Yorka dne 13. septembra 1904. ULTONIA, SLAVONIA in P ANN O NI A so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadwav New York, 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago, Poolednji čas bo razni newyorški dnevniki opozarjali ljudstvo, policij« in postavodajaistvo na vedno ra-fetoče '"banke", ktere so v istini tako zrastle? kakor gobe po poletnem dežju. Ti "bankarji" razpošiljajo po zapadu, kjerkoli le kak naslov vlove, tiskovine in hvalne spise, denarj« in parobrodne li=tke ponujajo "skoraj zastonj", purubrodne listke ad $8.00 naprej, ceneje, kakor rsak pravi agent. Ti možakarji nemajo nikjer založene varščine, nis« nikomur odgovorni za njih delovanje in to le oni trpe, kteri se jim na U-m an ice vsedejo. Časniški poročevalci so v glavnem stanu policijo navajali take "banke", a reklo se jim je: "Mi nemarno postave, ktera bi zabranje-vala ustanovljati banke, vsak človek, dasi je znan lopov, lahko banko otvo-ri, v to mu ne brani noben zakon." To so bile besede poglavarja newyor-ških detektivov. Tiskane okrožnice v raznih jezikih ti "bankarji" razpošiljajo raznim narodom, ako kaj napravijo je prav, ako ne, pa tudi. Mnogokrat se je že zgodilo, da jo taki bankar zvabil od lahkovernih ljudi novce, a necega dne je bila pisarna prazna, a prazen je ostal tudi preveč lahkoverni m »ž. Dandanes, dokler ne dobimo postave, ktera bode zahtevala dobro poroštvo in vlada nadzorovala vse banke, jo zelo paziti, komu so novci izreče. Najbolj fanatični Židje postanejo v lovu za denarje dobri narodnja-k i, fanatični Mohamedanci celo kristjani, ošabni Madjari dobri Slovaki, in fanatični Italijani pristni Slovani, vse le ▼ lovu za novce. Kojaki, pazite se tacih zasebnih bank, najbolje so narodne banke (National Bank), ker to so pod državno kontrolo; v kupčiji pa se bavito ljudmi, ktere dobro poznate; ako pa dobite tiskovine, |ih pa porabite za podkuriti, pa pazite, do »e mleko ali juha ne prismodi pod takim papirjem. Tji „ t*r? ; m Eiatoiitei Lnteranci. mm. Spisal A. ZUm. (Dalj«.) Naveličal se je naposled Knafelj nehvaležnega boja. Globoko užaljen sklene za vselej zapustiti svojo domovino in se vrniti na Nemško, kjer je bilo tako rodovitno polje za njegove ideje. Pred odhodom je bil oznanjen njegov zadnji govor v Šmarifi, njegovej rojstnej vasi. Svarili so sicer Knaflja njegovi prijatelji, naj opusti javno pridigo; kajti skrivna zarota se baje snuje proti njemu. Preponosen in pre-pogumen je bil Knafelj, da bi se bil dal preplašiti po takovej govorici. On, ki je zrl stokrat smrti v lice, naj bi opustil zadnje slovo od domovine zaradi boječnostif! Bilo je zvečer pred velikim Šmarnom. Po cesti, ki iz Radoanlja v Kamnik vodi, korakala sta, ko se je že mračilo, dva ptujca. Starejši grbast rudečebradec moral je še enkrat tako hitro stopati, da ga ni mlajši visokoraslem tovariš za seboj puščal. Zaradi tega je najprej tiho klel, potem pa, ko mu je bil popolnoma izginol humor, zgrabil je jemo mladega tovariša za rokav in ga stresel, kakor da bi mu bil s tem hotel njegovo hudobijo poplačati, ter dejal: "Hudobec naj s teboj hodi, pa ne krščen človek! Svoje grešne noge pre-savljaš, kakor da bi te sto biričev preganjalo, in ne pomisliš, da ni vsak s teboj pri istej skledi vzrastel." Jexno je pogledal pri teh besedah govornik svojega soportovalca, pokrivalo je snel in si pot brisal, ki mu je lil po čelu. "Včasih si tudi ti tako pot ubiral, kakor da bi piskalo za teboj, zdaj te pa kolena bole, ker si jih luteranstvu v najem dal", odgovori nagajivo tovariš ter postoji ter grbastega tovariša za ramo potrese, rekoS: "Ne jezi se in stopinj ne preštevaj! Še nocoj bova na medvedjo kožo pila in janca bodeč na drogu vrtil, da se ti bodo nsta kar na stežaj režala od sa nega veselja. Jutre bode pa vsej okolici govorica o tebi, kakor o cesarji. Neki te bodo hvalili in dejali: "On ga je izpeljal, nihče drug, to je pravi mož." Dragi pa: "Gosenica naj ga obleze tista strupena, povsod je in nikjer. Kar pride in izgine. Do ži'-ega mu ni priti kakor ježu. Po noči se prikaže, po dnevu pa v grmovji igle razprostira." Potolažile so nekoliko te besede slabovolinega potovale*. Čitatelj je že gotovo ngonil, da je prvi nekdanji pisar Naglič, mlajši tovariš pa naš stari znanec Gogala. Noč se je storila med tem popolno, ko prideta možaka na piano. V tem trenotkn se pa tik gozda ob potu, ki raz glavne ceste v Volčji potok vodi, nekaj zabliska, kakor da bi kdo gobo kresal. Kmalo potem se pokaže ogenj pri tleh. "Ona je, znamenje-nama je dala", pravi Naglič, kažoč na ono stran, od koder je luč odsevala. Molče ubereta potem tovariša pot proti onej strani, in ko se bližata ognju, meni Gogala: "Pazi, da se ne zaljubiš nocoj! Izgubljena sva oba. če še povrh meni naredi, kakor je nekdaj Knaflju, da je kakor za lastnim nosom vedno za njo tekel." - Iz takovega govora ju vzdrami neki inožki glas, ki se kakih sto korakov od ognja oddaljen čuje ter vpraša po imenu prišlecev. Gogala ne odgovori, le tri pote zapored zakašlja. Že to znamenje je bilo dovolj, da nekdo izza debelega hrasta stopi ter prišleca pozdravi, rekoč: "Kje kolovratita tako dolgo t Zamudili smo ga nocoj. Že proti večeru je s Kriškarjem v Šmarieo odšel in on.ii bode prenočil. Mislim, da smolo d«-i, kakor lisica past." Ko pridejo potem vsi trije k ognju v gozdnem zatišji, vstane velika črno-lasa ženska, ki je v obličji sedela na deblu. Nato stopi h Gogali ter mu nekaj na uho zašepeče, kar Naglič po njenem čmerikavem obrazu tako razsodi, da ne more biti kaj posebno prida. Molče posedejo vsi okoli ognja. "Ali si spravila toraj vse v red, Stobejfca V vpraša črez nekoliko Gogala žensko poleg sebe. " Jaz imam že davno vse urejeno. In česar ne morem storiti sama, obljubil si mi ti. Videla sem nocoj, da nisi govoril resnice." "Nikari me ne pikaj kakor osa! Medu ne dobiš iz mene, rajši svoje prste v Nagličevo grivo utakni. On je zakrivil, da sva se zamudila za pol ure. A pri dnevu bi se itak ne bilo dalo nič prida opraviti." Smejal se je orjaški Gogala sedaj, a razjarjena Stobejka je jela obirati bojnega in zaljubljenega pisarja Naglica, ga je pa dobro oštela, reče Gogala: "P„«ti mu 5e nekaj rn glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Sšfonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. telefon kadar doeped na kako postajo y New York in ne vel kako priti k Fm. Sajcseujtj. Pokliči Številko 3796 Cortland in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantiqua. Francoska parobraina družba Nižje podpisana priporočam potu j oSai Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr. vat je dobe.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAKIS-SViCy INSSBRUK UUBLJAKA, POŠTNI PARNlKJi SO t Lorraine", aa 6va *t|aka.____________..... is.ooc toa, jLaSaToie", „ „ „..........................i«.ooo „ »La Tcmraine", „ „ „ ..................................lo.ooc „ ,L'Aquitaine", ,, ,, ......................................10,000 ,, ,,La Bretagne"............................................g.000 ,,La Champagne",..........................................8.000 , „La Gaacogae", ............................................................S.ooe „ 0CT Parniki odpljujejo od sedaj naprej vodno ct> četrtkih ob x&. ari dopoladne* Parniki odpljujejo Is pristanitoa ttv 48 jKorth Žtiv&r, ob Morton btawi t «5. son koapzik atdS' a$.aoo, „ „ ia.Doo „ iš.oor „ „ 11 u 9.000 ,e 'La Touraine *La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Tourain« 18. aug. 1904. 25. aug. 1904 1. sept. 1904 8. sept. 1904. 15. sept. 1904 *La Lorraine La Bretagne *La 3avoio *La Touraine •La Lorraine 22. sept. 1904. 29. sept. 1904. G. oktobra 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka, ^e Slana ageaeija: Si BH0ADWAV, VU£k. Holland -America Liine (K0LLAN D-A M KRIŠKA ČRTA) irozi kraljevo nizozemska in paster Zjedinjenih držav ffiod NEW Y0RK0M in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer. Naznanilo. j^i Nainanjava rojakom vsepovso-di, da sva kupila veliki, splošno mani W SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočava veliko plesno dvorano ra razne zabave in druge manjše dvorane za družtvene seje. V saloonu imava Igralno mizo (pool table) in glaso-vii-; točiva PRISTNO PLZENSK0 PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rudeča vina. Beli Burgondec, beli Tokajec, Risling in druga fina vina se dobe pri nas na debelo in drobno. Potniki dobe pri nas prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli I Brata Mladič, Telefon šu 591 GEORGE L. BROZICH, slovenski notar, Ely, Minnesota, se priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. NQ0RDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. P6TSDAM. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 tou. STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 toiu ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožuja do ali od vseh krajev južne Avstrija, , Radi cene glej na posebej objavljenih listinah Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih | . DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrakae. TRSTs št; 7 Prosta luka. BRNO, 11 Krona Parniki o d p I j u j e jo la ROTTERDAM A vsak četrtek .11 i/. NEW YORK A vsako aredo oh 10. ur; zjiitnij -- Cenjenim rojakom da bo namenjam, M 585—587 South Centre Avenue, $ na vogalu 18. ulice, $ Chicago, III. .Č' Telefon: Loomis 498. »5 Priporoča rtjakom rr«ja 1rmtti TDTA, ktera ▼ kakevMti madkriljm-j«j* raa draga ameriška Tirna. KmtoU vi» (Coactrd) predajam f Mc galea«; bele Time (Catawba) M 7#e pdome. ^ NAJMANJŠE JTABOČILO ZA TXV9 JS H O ALOW. »MHJETE0, m kterega sem im-pertiral brinje is Kranjskega, velja 12 ■Ukleal« $15.0«. Brinjevec je majbelj« TMte, ker je igaae aa isti aačia, ka-ker doma aa Kraajskem. NAJMČBAMJEPBZLAtZTI BMTAfi Sa ebila aarečOa ee peipesefa JOHN KRACKER 1199 St. Clair St., Clcvelaad^ Kadar poSsljafi novce v staro domovino obrni se izvestno na* FRANK SAKSER 109 Greenwich St New Yt rk. Ako hocež dobro postrelbo z mesom in groccrijt, tako se obrni na IVIartin Geršiča, 30X-303 E. Northern Av,, Twblo, Colo. Tadi naznanjam, da fTnani v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: y klobase, rebra, jezike, Šunke itd. lovorim v vseli slovanskih kih. Priporočim se za obil >biak. 1 W W WW* WW 1 ui;u' harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washin^ta an patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. One so zelo oiske in sem prepričan, da bode odjemald s&dovoljni. Kajtopleje ee priporoča Johni Oolob, 109 Bridco JoUei, HL Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 bt. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja iz New Yorka, kjer to5im Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m Importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priporočam roja* kom za TOLMAČA, ak« kedo ponesreči In se polko- daj« v tovarni, da mu iztirjam odikodnino, ker imam v tem le večletne skuinje in postopam z rojaki polteno ter jih varujem brez-vestneiev. GAŠPER KORČE. 1776 Bt. Clair St, Cleveland, Ohia ROLLAND-AMERICA LINE, 3» Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St, CHICAGO, ILL. s r 1 cf F A IS L INK (Prekoitiorska parobrodna družba r,I?uoStete vse potrebščine, dobrs irana, naji>olJša postrežba. Pot i'07. A nt vrorj >en je jed na najkrajših in najprijetneje h za T>otnike iz :i!i v Avstrijo: na Kranjsko, Šl;.j<'rsk(», Koroško, Primorje, I Hrvatsko, Dalmacijo in «iru«e dele Avstrije. Iz NEW YOUKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. or| dopoiudne pomola S^ev. ?4 c h vznožju Fulton Street.— Iz PHIL A j DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Bt. Glede vpraSauj al.' kupovanja vožnjih listkov oe .je obrniti na • Office, 9 Broadway, New Yw-k City. 90—9« Dearborn Street, CHICAGO. Centu/y Building, SAINT LOUIS, 21 Poet Street. SAN FRANCISCO. — sli mC njene aaatopnike. -v.. .... . . ..... i . : ..'.-