Največji
Združirih driarah
a nt leto • • •	$6.00
leta .....	$3.00
York celo teto •	$7.00
celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Iisfstovenskih.delavcevY AmerfkL
TELKFOM: CHetoea 3—3878
NO. 286. — STEV. 286.
Entered — Second OUm Matter September 21, 1003, at the Port Office at Hew York, M. Y., under Act of Congrn of March 3, 1870 _NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7, 1934. — PETEK, 7. DECEMBRA 1934
TELEFON: OHeltea 3—3878
VOLUME XLIL — LETNIK XT.IT.
JUGOSLAVIJA BO IZGNALA 27.000 MADŽAROV
Rusija je napravila s teroristi kratek proces
JUGOSLOVANSKO VOJAŠTVO JE VČERAJ PRI MESTU SZEGED PREKORAČILO OGRSKO MEJO
protesti Budimpešte so bili brezuspešni. — Med obema državama je zavladala velika napetost. — Madžari v Jugoslaviji niso hoteli postati jugoslovanski državljani, da bi ostali madžarski podaniki za slučaj revizije pogodb. — Beograjski poslanik pozvan v Budimpešto.
SZEGED, Madžarska, 7. decembra. —Tri milje od tukaj so prekoračili mejo redni jugoslovanski vojaki, ki so nosili na čepicah znamenje mrtvaške glave in dvoje nrekrižanih kosti. Madžarski častniki so le s težavo zadržali svoje vojake, da nlso sprejeli izziva in se z njimi spopadli.
Jugoslovanski vojaki so se kmalu umaknili preko
meje, pri tem pa so kričali in zabavljali čez madžarsko vlado.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. decembra. — Včeraj je bilo izgnanih iz Jugoslavije štiri tisoč madžarskih podanikov, v najkrajšem času jih bo pa izgnanih še sedemindvajset tisoč.
Zunanje ministrstvo izjavlja, da diplomatski odnošaji med Madžarsko in Jugoslavijo niso prekinjeni ter da so vse tozadevne vesti neresnične.
—	Naša pritožba pr* Ligi narodov bo prišla jutri na vrsto, — je izjavil zunanji minister. — Dejstvo, da smo se obrnili na Ženevo, dovolj jasno dokazuje, da nočemo z Madžarsko nik^kih sovražnosti, ampak iščemo pravice s posredovanjem Lige narodov.
Za
izgon Madžarov navaja jugoslovanska vlada več vzrokov. Zunanje ministrstvo pravi, da teh 27 tisoč Madžarov živi že šestnajst let v Jugoslaviji. Pri tem pa ni nikomur prišlo na misel, da bi skušal dobiti jugoslovansko državljanstvo.
Pri tem so zasledovali poseben namen. Ce bi pri slo do preureditve meja, bi t* ljudje poudarjali svoje podaništvo Madžarski, kar bi utegnilo imeti pre r.ejšen vpliv na komisijo, ki bi revidirala meje. V Jugoslaviji je nadaljnih 400,000 Madžarov,
ki
uživajo vse svoboščine, ker so postali jugoslovanski državljani.
Nadamestujoči jugoslovanski zunanji minister Purič je rekel:
—	Teh 27,000 madžarskih državljanov je na podlagi posebnega dovoljenja tukaj stanovalo in delalo. To dovoljenje je b'lo treba vsakih šest mesecev obnoviti. Ker pa vlada v Jugoslaviji velika nezaposlenost in ker je Madžarska pred kratkim izgnala iz države več sto Jugoslovanov, je jugoslovanska vlada sklenila, da ne obnovi 27,000 Madžarom dovoljenj, da bi stanovali in delali v Jugoslaviji. Dosedaj je že nad štiritisoč madžarskih državljanov zapustilo Jugoslavijo.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 6. decembra. — Madžarska je pri Ligi narodov dvignila protest proti nenadnemu izgonu 27,000 Madžarov. Za jutrišnji dan je sklicana seja madžarskega kabineta, ki se bo bav*l z izredno napetim zunanje-političnem položajem.
Na Madžarsko prihaja iz Jugoslavije na tisoče madžarskih beguncev. Med ljudmi vlada veliko razburjenje in madžarske oblasti imajo čez glavo dela, da preprečijo nemire.
Madžarski poslanik v Jugoslaviji, Waldemar von Alth je nemudoma odpotoval v Budimpešto, da bo navzoč pri ministrski seji.
Madžarafki begunci pripovedujejo, da jugoslovanski vojaki silno grdo ravnajo z madžarskir i podaniki v Jugoslaviji.
Med prebivalstvom mesta Szeged je zavladala pan*ka, ko je dospelo vojaštvo preko meje.
HELEN GILLIS OBSOJENA __ NA LET0DNI
Oblasti še vedno išče i o dva Dillingerjeva tovariša. — Nelsonova vdova ne izda tovariša, s katerim je pobegnila.
Chicago, 111., 6. decembra. Generalni pravilnik Cumniings je odločno zanikal govorice, da bi bili zvezni detektivi prijeli katerega izmed zadnjih Dillin-gerjevih tovarišev Johna Ha-miltona ali Alvina Karpisa. ('innings pravi, da imajo zvezne oblasti v svojih rokah samo Nelsonovo vdovo Mr§. Helen Gillis, ki je na večer Zahvalnega dne padla detektivom v roke.
Kot pravijo zvezni uradniki, bo 21 let stara Mrs. Gills odpeljana v Madison, Wis., kjer bo morala odsedeti v zaporu eno leto in en dan. Spomladi je bila pod odpuščeno kaznijo izpuščena ter je bila sedaj pridržana pod obtožbo, da je prelomila postavo glede policijskega nadzorstva.
Kdo je bil tretji zločinec, ki je prejšnji teden sedel v avtomobilu z Xelsonom in njegovo ženo, oblastim še vedno ni znano. Helen Gills tega ni izdala in zvezne obzlasti so \ odvojile svoje iskanje obeh preostalih Dilingerjevih tovarišev.
Po streljanju v Barringto-nu, kjer sta bila ustreljena zvezna detektiva Cowley in Hollis, je Helen svojega moža smrtno ranjenega odpeljala v neko hišo v bližini Cliicaga, kjer je umrl v njenem naročju.
Nato sta Gillisova in tretji mož Nelsonovo truplo z avtomobilom odpeljala v bližino nekega pokopališča, kjer sta ga položila v jarek in ga pokrila z odejo. Nato je telefo-nično obvestila nekega pogreb-nika te mu naročila, da se naj dalje pobriga za Nelsonovo truplo.
Kot pravi vodja zvezne o-blasti H. H. Clegg, proti Nel-sonovi ženi ne bo dvignjena obtožba, da je bila udeležena pri umoru obeli detektivov v Barringtonu.
Helen Gillis je bila spomladi izpuščena na svobodo pod pogojem, da se vsak mesec po enkrat javi na policiji in da bo opustila vsako zvezo z zločinci. Tedaj je z dvema drugima svojim prijateljicama priznala, da je v Mercer, Wis., vzela Dillingerja in njegove tovariše pod svojo streho.
DR. SEITZ JE BIL IZPUŠČEN ___IZZAP0RA
Po 10 mesecih je bil dunajski župan oproščen. Ne sme pa rabiti ne telefona, ne avtomobila.
, Dunaj, Avstrija, <j. decembra. — Po desetmesečnem zaporu brez vsake obtožbe in sodbe je bil priljubljeni dunajski župan in predsednik soci-jalistične stranke dr. Kari Seitz izpuščen na svobodo.
Vendar pa se mora dr. Seitz vsak teden prijaviti policiji. Dunaja ne sine zapustiti, četudi se zatrjuje, da ne bo nikdar postavlje n pred sodišče pod obdolžbo veleizdaje. Ne sme pa biti v nikaki zvezi s svojimi političnim prijatelj, se ne sme posluževati telefona in se ne sme voziti z avtomobilom.
Poleg Seitza je bilo zaprtih še več sto drugih socijalistov, ki pa so bij i eden za drugim izpuščeni iz ječe, ne da bi kdaj bili poklicani pred sodnika; le malo število jih je še v ječah in taboriščih.
Tuja poslaništva so pritisk* Ja na avstrijsko vlado, da izpusti dr. Seitza, ki ima mnogo prijateljev mod raznimi tujimi državniki, in tudi angleški mi ni str. predsednik Ramsay McDonald je njegov osebni prijatelj. Njegov največji nasprotink je bil vedno princ Ernst Ruedigor Ktarlicmberg in njegov lieinvvvehr.
Ko j«* bil dr. Seitz 12 febr. v svojem županskem uradu aretiran, je rekel:
"Dve tretini mojih meščanov sta me izvolili za župana, vsled tega ne morem postati nezvest njihovemu zaupanju. Umaknil se bom sili".
In to se takoj zgodilo in bil je odveden v dunajsko policijsko ječo. Pozneje je bil prepeljan v sodnijske zapore, od koder je bil na lastno prošnjo premeščen v bolnišnico, kjer je moral sam plačevati oskrbo. Tekom dolgega zapora je njegovo zdravje zelo trpelo.
0 LETALCIH
NI SLEDU
. i
Ladje in aeroplani ne morejo najti Ulma in njegovih dveh tovarišev. Pošel jim je gazolin.
Honolulu, Havajski otoki, 0.
decembra. — Ladie in aeroplani so po 40-urnem iskanju obupali, da bi mogli najti avstralskega letalca Charlesa T. P. Ulma in njegova dva tovariša George Littlejohna, in Leona Skillinga, ki so iz Californije odleteli z aeroplanom "Stella Australis" proti Havajskim o tokom. 4<S ur, kolikor časa bi mogel aeroplan ostati v zraku, je ]»oteklo včeraj zjutraj.
Ker je manjkalo gasolina, se je moral aeroplan na širokem morju spustiti na vodo in od tedaj je izginil. Predno je padel na morje, je poslal več SOS klicev na pomoč, toda proti koncu so bili radio klici že ze-(lo slabi.
I Po mnenju mornariških izvedencev je moral lTlni s svojim aeroplanom preleteti otok jOaliu, kjer se nahaja glavno mesto Havajskih otokov, Ho-Inolulu. Njegovi SOS klici so bili najmočnejši na severni i strani otoka.
j Iskajoči aeroplani so bili v | v zraku že 20 ur, odkar je poslal Ulm klic. "pridete in poberite nas". Radio je najbrže takoj utihnil, ko je aeroplan padel na morje.
Ulm, ki je star let in Littlejohn, ki je bil star 29 let, sta bila Avstralca, Skilling, star .33 let, pa je bil Anglež.
ŠESTINŠESTDESET ZAROTNIKOV V ENEM DNEVU USMRČENIH
MOSKVA, Rusija, 6. novembra. — Sovjetska vlada je objavila lakonično naznanilo, da je bilo 66 "belih gardistov" zaradi terorističnih dejanj ustreljenih. Sovjetska vlada je dvignila obtožbo proti 7 1 osebam, da so bili v zaroti proti sovjetskim uradnikom; proti petim se preiskava še nadaljuje.
FRANCOSKO POSOJILO RUSIJI
Pariz, Francija 6. decembra. — Francoki kabinet razpravlja o večjem posojilu sovjetski Rusiji.
To posojilo, ki bo šlo skozi banke z jamščino fransoske vlade, bo mogoče dovoljeno, ako bo na kak način rešen dolg carske Rusije, ki je znašal leta 1929 nad $990,000,000.
SERUM PROTI 1 RAKU NAJDEN
Pa še ni primeren za člo-' veka. — Na živalih se je zelo dobro izkazal. —' Rak ni nalezljiv.	1
AVSTRIJA BO IZROČILA PODERŽAJA
Avstrijska vlada je ustregla zahtevi Združenih držav. — Poderžaj bo poslan čez Nemčijo in Hamburga v Ameriko.
Dunaj, Avstrija, G. deeem-j bra. — Avstrijska vlada j;* način j sklenila, da ustreže zahtevi j Združenih držav za izročitev ! stotnika Ivana Poderžaja, katerega sumijo, da je zakrivil, 1 da je ne\vyorška odvetnica A.' Tufverson brez sledi izginila.
Proti Poderžaju so Združene države dvignile obtožbo bi-! i • --i 1 gam i je, kar je po anierisko-
| avstrijski izročilni pogodbi | vzrok za izročitev kakega zločinca. Poderžaj j«- bil v dunajskem zaporu že od junija.
V nekaj dneh bo Poderžaj izročen dunajski policiji, ki ga bo odpeljala do nemške meje. Od tam ga bodo nemške oblasti spremile do Hamburga, kjer g;i bodo na ameriškem pamiku sprejeli v svoje varstvo ameriški detektivi.
Tufversonova je izginila tri
Pri postopanju proti aretiranim so stopile v veljavo dra-konične odredbe, katere je vlada objavila takoj po umoru Sergeja M. Kirova 1. decembra.
Sojeni so bili v zaprtih sejah vojaškega sodišča, ki je del najvišjega sodišča, ob istem času v Ljeningradu in Moskvi. O vsakem posameznem slučaju je sodišče obravnavalo za zaprtimi vratmi in pri vsakem je bila razprava končana s smrtno kaznijo, kateri je takoj sledilo usmrčenje.
V Ljeningradu je bilo na ta rešenih .37 slučajev, v Moskvi pa 29. Kot pravi uradno poročilo, so obtoženci v Ljeningradu prišli iz Finske, Let-ske in Poljske v namenu, da
pričnejo v sovjetski Rusiji s? terorizmom.
Med uradno naznanjenimi obsojenci ni nikogar, ki bi se bil tekom meščanske vojne v beli armadi ali pa pozneje kaj izkazal.
Ker uradno poročilo zamolči vsak potek obravnave, ni mogoče razvideti, ako je bil kateri izmed obsojencev v kaki zvezi z Kirovim umorom.
P
tedne po poroki s Poderžajem. Tedaj pa je imel na Dunaju že ženo, s katero se je poročil šest mesecev poprej.
Prvotna ameriška zahteva pod obdolžbo krive prisege ie	.
bila zavrnjena, ker v Avstriji.tisoS	Jc hl]o tnil)l° ^
kriva prisega ni zločin ter:cano sežgano. Njegov pepel bo vsled tesra ni zadosten vzrok! Položen v zid Kremlia, kjer
Vlada tudi ni naznanila, kje so bili usmrčeni, toda poročilo dodaja, da je vlada zaplenila premoženje vseh obsojencev.
Ko so tekom dneva načelniki sovjetske vlade, kakor Stalin, Kalinin, Ivaganovič in Mo-lotov stali na častni straži pred Kirovovim mrtvaškim odrom in je mimo njega korakalo 300
za izročitev.
Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so se jugoslovanske -čete ob meji neprestano men ju je jo, zato, da so sveže in vedno pripravljene za vsak slu-
v •
ca j.
Tudi Madžarska je začela ob meji koncentrirati svoje vojaštvo.
2ENEVA, Švica, 6. decembra. — Madžarska vlada je danes obvestila Ligo narodov, da je Jugoslavija nenadoma izgnala 900 madžarskih podanikov — moških, žensk, otrok, starcev in bolnikov.
London, Anglija, G. decern-j bra — Po desetletnih poskusil jaji je drk Thomas Lumsden' v londonski bolnišnici v oddelku za preiskavo raka iznašel nov serum, ki pomori v človeškem mesu rakovo tkanino, to-, ka ne škoduje zdravi tkanini.
Dr. Lumsden poudarja, daj j za sedaj navzlic dobrini uspe-1 i liom njegovega seruma še ni i mogoče preizkusiti na človeku.
1 'Serum se sedaj nahaja šele v preizkusnem stanju", pravi dr. Lumsden. Vendar pa je dokazano, da serum razkroji samo bolno tkanino in je vsled tega najden dolgo iskani princip za pobijanje raka.
Serum pridobivajo iz krvi živali, ki so bile okužene z rakovimi bacili druge vrste živali. S serumom so ozdravili za rakom bolne živali in so celo pri njih dosegli, da po o-zdravljenju niso več sprejemljive za raka. Živali so okužili s tem, da so
MACHADO NA POTU
V NEMČIJO
Berlin, Nemčija, n. dec. — Zunanji urad je bil presenečen, ko je izvedel, da se nahaja bivši kubanski predsednik general Gerardo Machado s šestimi drugimi kubanskimi izgnanci na krovu parni ka Frieda Hori, ki ima priti v Hamburg 10. decembra.
Nekateri neuradni krogi so mnenja, da bo Kuba zahtevala njegovo izročitev, toda kubansko poslaništvo je izjavilo, da ne stori zaradi Machada ni-kakega koraka, dokler ne stopi na nemška tla.
bo dobil stalni počitek poleg ostankov Nikolaja Ljenina in drugih odličnih komunističnih mož.
Slovenka porodila dvojčka v presledku dveh dni.
žive kali raka vcepili v preiz-kuševalne zdrave živali. Po dr. Lumsdenovi trditvi je pa tudi dognano, da rak ni nalezljiv in da ga tudi bakterije ne povzro-čujejo.
Te dni se je pripetil v Bethlehem, Pa.f slučaj, ki je začudil ves zdravniški svet. Mrs. Henry Robar je porodila dvojčici in sicer v presledku skoraj dveh dni.
Prva je bila rojena v torek ob treh zjutraj in tehta pet funtov, druga je pa prišla na svet v četrtek ob eni ponoči ter je skoro en funt težja.
Mrs. Robar je tu rojena Slovenka. Pred poroko se je pisala Frances Koprivsek in je bila več let v New Yorku ter je sestra Mr. Jerryja Kopriv-ška, organista pri slovenski cerkvi sv. Cirila na Osmi cesti	i
•H»
ODA9*
HEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7,v1934
jI "Glas Naroda"
Owned and Published by WBOQ PUBLISHING COMPANY
i A Corporation )
L Bnadlk. Treaa.
the corporation and addreaaea of above officer*:
of f rnhartaa. New ¥«t City. X.
OL AS NARODA (Voice et the Paapie)
Uned Hrery Day Except Snnday and Holiday«
* cslo m	• vetja ua lawrfkn la	Za Nev York ca celo leto......	$7.00
	•B M M •« $6.00	Za pol leta	$3.50
1» pot leta	a $3.00	Za Inozemstvo za celo leto......	$7.00
1* četrt M	K •••••••••••••••••• $1.00	Zft pol lcUi	$3.50
Sobacriptiop Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Qlaa Naroda" trtiji vsaki dan lzrzemBl nedelj In praznlkor.
Dopisi brea podpisa In osebnosti se ne prlobčojejo. Denar naj se blagovoli foiUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se ■1» todl preiaaje Mvallfiče naznani, da liltreje najdemo naslovnika.
NAHODA", 216 W. 18th Street. New Yerk. N. Y. telephone; CHelsea S—3876
KAJ PRAVIJO JAPONCI
3>va japonska admirala, prvi v LoikIohu, drugi pa v Bostonu, sta skoro istočasno izjavila, da je vojna med Japonsko in Združenimi državami nekaj nemogočega in a Japoiiska ne pripravlja svojega brodovja v !to svrlio-Po zatrdilu japonskih admiralov, so Združene države dosti močnejše in večje kot je Japonska in bi Japonska v boju ž njimi brez dvoma jHxllegla.
Jajx>nci oborožujejo le za obrambo svoje lastne de-iele.	-
To je lahko rečeno, toda pomisliti je treba, da je v zadnjih desetletjih, še vsaka država, ki je začela vojno, rekla, da je storila to za obrambo svojih meja.
Kakšen vzrok je navedla Japonska ko je zasdčlla tri kitajske province, ustanovila državo Mančukuo in prekinila vse stike z Ligo narodov i Enostavno je rekla, da hoče s tem zaščititi svoje meje in svojo posest.
Japonci so prebrisan narod. V diplomaciji bodo kmalu prekosili svoje evropske mojstre, čijih načelo je: — Bog je zato klal ljudem dar govora, da morejo s govorjenjem svoje misli prikrivati.
THE IiARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A*
k
.. SPORAZUM GLEDE POSAARJA
V	Ameriko je dosj>e]o poročilo, da »ste se Francija in l emčija sporazumeli glede bodoče usode Posaarcev.
Posaarje je spo 1*110 ozemlje med obema državama in . jI l njim ima Liga narodov mandat. Meseca januarja rihodnjega leta se bo vršilo splošno glasovanje, pri kalem bo prebivalstvo odločilo, komu naj prepada: Fran-iji ali Nemčiji.
Sporazum je treba zato pozdraviti, ker odstranja nega izmed vzrokov, ki bi utegnil pahniti Evropo v vojno.
Nedvomno bdelo Posaarci glasovali za Nemčijo, če bi bilo le količkaj dvoma, bi se Francozi ne spuščali v po-Rajanja s svojo osovraženo sosedo.
V	splošnem se pa lahko reče, da so postali nekateri jvropski diplomat je precej d al eko vidni i. V .tem slučaju >re kredit Ligini komisiji ter zastopnikom Francije in Nemčije, ki so že vnaprej uravnali zadevo glede premogovnikov in finančnih vprašanj.
Dosti bolj važne so politične klavzule-
Nemčija obljubuje, da bddio Posaarci uživali vso svobodo v plemenskem, verskem in političnem oziru- Obljuba je pa omejena samo na eno leto.
Kaj bo po enem letu, se aie ve. Oe bo Hitler po tej dobi /tako brezobzirno zavladal Posaarju kot vlada sedaj Nemčiji, bi bilo to ozemlje še nakiaJje nevarna točka v JJvropi,
Če je Hitler odkritosrčen v preganjanju plemenskih manjšin, političnih liberalcev in socijalistov v Nemčiji, bo po enem letu razširil svoj teror tudi na Posaarje. To bp storil v znamenju »azijske kulture.
Problem Posarrja je v bieftivu nemški problem- Pod uarodnosocijaflističnim diktatorstvu ga ne bo mogoče trajno in na miren način rešiti.
Brooklyn, N. Y.
Jesenska sezona društvenih prireditev v Brooklynu je končana. Omeniti moram, da društva v Brooklynu so bila zelo aktivna to jesen. Vsaka prireditev je bila dobro obiskana, posebno pa prireditve pevskih društev, katera so zelo zadovoljila občinstvo.
Odbor Slovenskega Doma se lepo zahvali vsem brooklvn-skiin društvom za njihovo delovaje, posebno pa društvoma "Domovina" in ••Slovan", kakor tudi vsem udeležencem prireditev.
Rojaki, s tem ste dali priznanje delu društev in pomagali za napredek Slovenskega Doma.
Odbor Slovenskega Doma uljudno vabi vse Slovence v naselbini na družinski večer v soboto. Igrala bo izvrstna slovenska godba Adria Trio, ki ! bo gotovo ugajala vsem. I Vsakemu je tudi gotovo zna-tno, da se v Domu dobi vedno i prvovrstna pijača, naj si bo pi-j vo, vino ali žganje in tudi svež . domač prigrizek. ' V soboto bo nekaj posebne-|ga, kar bo na razpolago vsa-] komu tudi v plesni dvorani I brezplačno in vstopnine prosto. Lahko se boste zabavali \ po domače s prijatelji za par I desetič.
Sedaj po zimi je tudi ob nedeljah popoldne zabava za vso v Slovenskem Domu. Možje, kateri radi karte vržejo za kratek čas, imajo lepo priliko v Domu. Mladina, katera se rada zavrti, ima avtomatsko godbo na razpolago vsak čas. Tudi keglanje je zdravo in zabavno.
Odbor Slovenskega Doma se priporoča tudi družinam za party in jim je dvorana na razpolago. Postrežba bo prvovrstna.
Toraj lie ]>ozabite, da je Slovenski Dom na 253 Irving Ave., Brooklyn.
A. Oinerzu, tajnik.
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935 IMAMO V ZALOGI
Cena 25C
8 poštnino vred.
V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935
Cena 50c
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, 1*. Y.
Umor zaradi 150 dinarjev.
Umor v Gradiški pri Zgor- ! nji Kungoti, katerega žrtev je' postal prodajalec ščetk, 31-let ni Stanko Hacin, je močno t vznemiril obmejne kraje. Sre-; ča je le, da se je varnostnim o-, blastvom posrečilo razkrinka- j ti roparskega morilca. To je j 32-letni Hacinov rojak, doma1 istotako iz Mlake pri Komendi,' Viktor Juhant, brezposelni de-, lavec, postopač.	«
Do razkrinkanja zločinca je' prišlo tako naglo po zaslugi j časopisnih vesti, na katere so i postali pozorni orožniki v Kamniku, ki ho obvestili ljubljansko policijo in namignili na Juhantovo osebo. Tega je iskalo ljubljansko sodišče in ga je zasledovala ljubljanska policija zaradi tatvine. Juhant je prišel šele 17. septembra iz tamnice v Mariboru, kjer je preživel dve leti ječe zaradi tatvin. Ko se je znašel spet na svobodi, se je jel znova potepati po deželi. Na Vse svete je prišel v Kožarje med Vičem, kjer se je ustavil pri posestniku Jakobu Trobcu. Tam je štiri dni cepil drva, nato je odšel spet v Ljubljano. Naslednjo jioc , se je že vrnil v Kožarje, kjer • je vdrl pri Trobcu v neko o-maro in odnesel domačima 1 hlapcema več obleke. Ponoči je spet izginil ter prodal posamezne kose obleke nekemu krošnjarju, ki ga je srečal na cesti. Nato je Juhart nameril korake proti kamniški okolici.
Ustavil se je doma, nato pa odšel proti Tuhinjski dolini ter se klatil pozneje po Štajerskem. Pred kratkim je prišel do I loč, nato je zavil proti Rušam. Tam j«' na cesti zagledal svojega rojaka Stanka Ilaci-na, ki je na vozičku vozil s se-i boj ščetke in jih prodajal. Takoj sta bila v živahnem pogovoru in je Hacin povabil Ju-hanta s seboj. Ponudil mu je <V bo vozil njegov voziček, na teden 50 Din. Juhant je bil takoj pripravljen pomagati in je res sprejel 50 Din, ki mu jih je Hacin odštel v naprej. Domenila sta se, da kreneta naprej proti vasi. Hacin je spotoma ob cesti postal in preštel ostali denar, ki ga je bilo še 150 Din. Tedaj je šinila Juhantu v glavo m i se lna zločin ...
Prišla sta do večera v vas Gradiško pri Zg. Sv. Kungoti, kjer sta se ustavila pri posestniku Celcarju. Prosila sta za prenočišče Dobila sta ga na skednju. Gospodinja jima je prej postregla še z mlekom, nato sta odšla mimo ropotarnice na skedenj počivat. Juhant je mimogrede opazil ob ropotarnici majhno sekiro, ki jo je v temi neopaženo vzel s seboj in stopal za Hacinom po lestvi na skedenj. Tamkaj sta se Še nekaj časa pogovarjala. Ko pa je Hacin utihnil v dremavici, je Juhant že zamahnil. Z vso
silo ga je nekajkraj udaril po glavi, da Hacin niti ni zakri-
Pred 14 dnevi je prevzel posestvo, pa ga je ugrabila smrt.
V Devici Mariji v Polju se
je vršil 19. novebra žalosten
pogreb železniškega desetar-
jja Ivana Kometa, po domače
v 1 Af .	. .	IPiševega iz Velike Kostrivni-
caL Mrtvemu je odvzel laO di-I .C ...... . . .	,
1	• .-i ce pri Litiji, ki se je bil smrt-
narjev, nato pa ga je zavlekel	-1 11- -
. 1	. . 110 ponesrečil blizu cuvaimce
v seno in ga pokril s slamo m • r, ,	t .
* , . .. . pri Zalogu. \ soboto 1/. nov. senom... Roparski morilec je ,	.
,	i	i -	- okrog 16.20 se je stiril na pro-
nato zaspal. Pred o. uro z ju- - , v --i •	i • - i
.	. „	..	gi zelezmski vagon, ki je zaprl
traj pa je ze prosil gospodinjo
za obe delavski knjižici, ki ju
jima je bila na večer odvzela..	• . , e , , , -
XT - . -	, . . i na progi so telefonsko obvesti-
V jutranjem mraku je nato Ju-!' , . - D . , , . ...	t TT . li tudi desetarja Kometa. Od-
nant izginil, pustivsi Hacinov1 - , -	, ,
i i ••	sel ]o na progo posvarit delav-
vozicek. kjer ie bil.	. J . , -
ce, pri tem pa je pri vozil za
Odšel je v Maribor, kjer je i njim tovorni vlak. Strojevodja
jen tir. Ves promot se je vršil po levem tiru. O spremembi
kupil novo čepico, nato se je pa zvečer odpeljal v Ljubljano. Naslednje jutro je odšel do-
jmov v Mlako, kjer je govoril Ko je kakih 100 m od kraja
nesreče ustavil, so potegnili Rometa izpod koles mrtvega.
ni mogel preprečiti nesreče. Lokomotiva je pograbila Rometa in ga povlekla s seboj.
z nekaterimi kmeti, že zvečer pa je spet izginil in spal nekje na Ljubljanskem polju. Nato se je klatil po Ljubljani, kjer ga je opazil v "Zvezdi" stražnik Poljanec. Ta je svojčas služil v kamniškem okraju kot
Ustreljena na vozu.
V Moskvi so nasprotniki sedanjega družabnega reda v Rusiji stregli Stalinu in tovarišem po življenju — v blazni veri, da se bo žlahta bivšega carja vrnila na carski prestol, če se jim bo namera posrečila.
Padel je pa le eden — Serge j Kirov — član sveta komisarjev. Ustrelil ga je Leonid Nikolajev, ki je imel, kolikor so mogle sovjetske oblasti v naglici dognati — enoinsedem-deset tovarišev.
Ko je ležal Kirov še na mrtvaškem odru, je bilo aretiranih, obtoženih, obsojenih in usmr-čenih z Nikolajevim šestinšest-deset njegovih tovarišev.
Marsikdo bo rekel, da je vse to nekoliko prehitro, toda v dr-
I zavali, ki jim vladajo diktator-Pred sodnikom pojedincem' iVso takšni Procesi nekaj obi-je stal 401etni železničar in po-1 čajnega, orožnik in je vedel, da Julian- sestnik Josip Firbas iz Goriš-' Le vzemimo napr.mer Gor-ta zasledujejo zaradi tatvine; nice, obtožen, da j«- 2fi. avgu-ltona 111 njegove štiri tovariše, pri Trobcu. Aretiral ga j privedel na policijo.
Sodba v Trstu in obsodba na Bazovici se je skoro istotako
--I...... .........-""J	" - J	f
in'sta l«'tos ustrelil svojo ženo. Iz
_____r ____.	obtožnice posnemamo: Kritič-
Morilca, ki je šibak in dro- \ nega dne je bila v Ovetkovcih, naglo završila. en človek in ki je bil zaradi; gasilska veselica in tja ta od- Pavelič, Kvater
bon človek in ki je bil zaradi' gasilska veselica in tja ta od- I zavelic, Kvaternik in njilio-tatvin in drugih deliktov že šla tudi Firbas in njegova že-lvi kompanjoni bi pa tudi že devetkrat kaznovan, še zašli- j na. Mož je peljal ženo na kole- zdavnaj viseli, če bi v Jugoshi-šujejo o podrobnostih umora, i su. Ljudem se je to zelo čudno Potem bo izročen najbržc so- zdelo, saj sta se Firbasova če-dišču v Mariboru, ni pa tudi' sto prepirala zaradi ljubosum-izključeno, da se bo vršila raz-;nosti in tudi ženi sami je bilo prava pred ljubljanskim sodi-j čudno, ker jo je mož povabil,
kupja
sceni.
da gresta
Oba sta se
j na veselici v veseli družbi do-Strašna smrt dveh otrok v pla-!bro zabavala. Ko sta se zvečer menih.
10. novembra popoldne je nastal v viničariji posestnika Ludvika Fluliorja v Polički vasi pri Št. Ilju v Slovenskih goricah požar, ki so ga sosedje pazili šele, ko so plameni že objemali vinsko stiskalnico in hlev. Prihiteli so takoj na pomoč in poskušali vdreti v stanovanje, ker se jim pa ni posrečilo, ker se je že vdrl strop in je bila viničarija vsa v ognju. V viničariji sta bila otroka viničarja Kristla, prvi star leto, drugi pa 6 mesecev.
Sosedje niso slutili, da sta o-troka, ki sta postala žrtev ognja, sama doma. Šele ko je pri-hitel domov oče. je bila razkrita strašna nesreča. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Pesnice, ki so ogenj lokalizirali in obvarovali ostale objekte. Izpod ruševin so potegnili zogleneli trupelei obeh nesrečnih otročičev. Škoda, ki jo jf povzročil ogenoj, je ocenjena na približno 30,000 Din je delno krita z zavarovalnino. Kako je požar nastal, se ne ve, domnevajo, pa da ga je zanetila zločinska roka požigalca.
viji skovali atentat na Aleksandra in če bi bili v Jugoslaviji prijeti.
Režimi, ki v sedanjem času načelujejo nekaterim državam, se pač vzdržujejo s pomočjo nasilja in na umeten način. In naj bo režim še tako dober, vsem ne bo nikdar poVolji. Pri zatiranju opozicije se poslužujejo vladne sile različnih metod.
V Rusiji in Italiji so t«' mc-jtode strahovito ostre.

vračala domov, so je Firbas peljal na svojem kolesu, žena pa v družbi na nekem vozu.
Nenadno je počil ntrel in Firbasova žena se je mrtva zgrudila na vozu. Pri zaslišanju pa j tudi pri razpravi se je Firbas i zagovarjal, da je po nesreči u-j Podržaja bodo torej vseeno strel i 1 svojo ženo. Trdil je, da j privedli v Ameriko. Dunajsko je imel v v roki samokres, da sodišče je odločilo, da ga je
kini o-jstva. da
je bil istočasno z dvema žen-Sodišce je upoštevalo njegov skama poročen, zagovor in ga obsodilo na 4, Prva žena — po rodu je mesece zapora, vštevši pre- - menda Francozinja — drži ž iskovalni zapor. Firbas pa sinib" in mu skuša pomagati.
fH null 1 % IUIVI	vit*	t j, »>«•</< ""(
bi bil varen pred napadalci in'mogoče izročiti amerii da se mu je samokres sprožil. \\,hxf]n) ™ P«'11^ dejs
kaznijo ni bil zadovoljen in bo
I Druga žena mu bo delala vo-
vložil priziv.
T< Zoper boli in bolečine
zahtevajte svetovnoslavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno
preže tip bolečin." ||lj
"GLAS NARODA"
zopet pošiljamo ▼ do-mo?is>o« Kdor ga hoč«
Hflwi ali prijatelje, to MorL Naročnina a ptari kraj stane $7. V Italijo bt»H9po-


Tisginili po izgubi j eni pravdi
Posestnik Jernej^olajnar jz Kokre pri Preddvoru je imel 7. novembra pri sreskem sodišču v Kranju neko pravdo ter je bil pri razpravi obsojen na plačilo vseh sodnih stroškov. Zaradi teka je bil ves iz sebe. Na cesti se je poslovil od svoje žene, rekoč: "Ne boš me več videla". Nato je Polajnar odšel proti Jelenovemu lancu in izginil nekje ob obrežja Save. Njegovi domači domnevajo, da je izvršil samomor, ^ ,
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v atari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da te poučen v vseh ttvareh. V »led naie dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil<•.
Hi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
NedrŠavljani naj ne odlašajo do tadnjega trenptka, ker predno se dobi it Washingtona povratno dovoljenje, &E-EN-TBT PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in tnaotavlja-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval*
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York. N. Y.
'.1. ..LJJ. i g.
SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT ČE MU POŠLJETE DENARNO POSBJATEV ^ BOŽIČ
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
▼ JUGOSLAVIJO
Zrn $ 2.80 .......... Din.	100
$ 5.35 .......... Din.	200
$ 7.50 .......... Din.	300
• $13,— ............... Din	500
$34.— ......... Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
Za $ 9.35 .......... Lir 100
$1&25 .................... Lir 200
$44.60 .......... Ur 500
$88.20 .......... Lir 1000
$176.— .......... Lir 2000
$263.— .............. Lir 3000
ker 8e cene 8edaj hitro menjajo 80 navedene cene podvržene spremembi gori ali doli
Zsl lspl&čllo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo le bolje pogoje.
■STLAČILA T AMERIŠKIH DOLARJIH
Kb Izplačilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75
Jie.-t » » ..........$10.85
$15,— " " ...... ... $16.—
$20— " - ..... ..... $21.—
$40.— w " ..........$41.25
$50.— - M ..........$51.50
Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo t dolarjih. Nujna nalfaiila Izvršujemo p« Cable Letter za pristojbine $L—*
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGla« Naroda"
Sl$ WW nth STREET	NEW YORK, N. Y.
•like preglavice, posebno re je mrtva. In ee je mrtva po njegovi krivdi, ga bo brez pardo-na spravila na električni stol.
Prijatelju Bombaču, ki sledi medvedom v goratem Orego-liu, bi želel ereeo, toda lovcu se ne sme sreče želeti. Zato mu pa želim dosti uspešnega og-n ja.
Iz države Xevade mi jt« j>o-slal za spomin čudovito lepe ) kaktuse, ki jih občuduje vsak, ^ komur jih pokažem.
Ker mi je po ovinkih obljubil, da bom tudi njegovega ore-gonskega plena deležen, mu v svoji skromnosti predlagam: tace, ki so priznano najboljši del medveda, naj zase obdrži.
Kožo naj pa meni pošlje. *
Včeraj je bil sveti Miklavž.
Jaz mu nisem ničesar nastavil, pa se me je dobri svetnik vseeno spomnil.
Ker ni opazil krožnika na mizi, mi je pa v lotter boxo na-sul račune za gas in elektriko, za premog, za društvo in za inšnrene.
*
Včeraj je poročal neki nc\v-vorški dnevnik z debelimi črkami na prvi strani: — Nevarnost vojne v Evropi!
Jugoslovanska vlada je v enem dnevu izgnala iz Jugoslavije štiritisoč madžarskih državljanov.
No, ne bo tako hudo. Stvar je namreč enostavna in lahko (umljiva: ('emu bi imela Ma-idžarska, ki je zagrizena na-Isprotnica Jugoslavije na jugoslovanskih tleh štiritisoč svo-' jih ljudi, ki bi odjedali že itak ' pičel kruh jugoslovanskemu delavcu ?


r /
'GLAS NARODA1
NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 7, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
v. bi morali plačati
VEČ KOT »442?
za posamezne sestavine hr ane v enem kvartu
MLEKA..
PA JE PRIPELJAN K VAM ZA SAMO ^O^
VI mogoče smatrate mleko za preprosto hrano. Navzlic temu je pa najbrž najbolj zamotano izmed vseh h rani v. Ustvarjeno od narave za prehrano mladih, vsebuje praktično vse hranilne elemente, potrebne za življenje. Vi najbrž ne morete kupiti teh sestavin posebej pri kem:-stu ceneje kot znašajo večstokrs t stroški kvarta mleka. Samo pre glejte kolono na desni, pa se boste popolnoma strinjali.
Ali je mleko vredno, kolikor stane? Mleko je NEOBHODNO POTREBNA hrana. Nič ga ne more nadoir^stitL Vaše telo mora imeti tvarine, ki jih preskrbuje, če hočete živeti dolgo in veselo življenje. Če ga ne dobite gotovo množino dnevno, varate samega sebe in si morda celo kratite življenje. Če bi
bilo mleko dvakrat dražje kot je, bi bilo še vedno vaša naj cene ja splošna hrana.
Pametno pravilo za prehrano je, da potrošite za mleko petino vse-ga, kar daste za hrano. Vsak otrok naj ga ima kvart dnevno, odrasli pa najmanj en pint. Premalo tehta tajoči in rekonvalescenti, noseče in doječe matere, poln kvart. Vselej, ko izpijete čašo mleko, je kot da bi naložili denar v banko, ki je vaše telo. Povrnilo se vam bo stokrat v zdravju in v pospešenem veselju do življenja. Ali je mleko vredno, kar stane? Da, večkrat toliko!
'Tribližna povprečna renn iseh vrst mleka oddanega v Metropol itanskem New Yorkti.
D R 2 A V A NEW YORK
Pijte Več Mleka: j1Has°
MLEKO
je zakladnica hraniv, ki jih potrebuje človeško telo. Tukaj je 46 ZNANIH sestavin, ki jih preskrbuje mleko:
11 izmed 13 mineralij v človeškem telesu:
Kalcij Magnezij Potasij Sodium Fosfor Klorin Žveplo Železo Jodin Baker Mangan Nekateri vseh znanih vitaminov Vitamin A
(bogata zaloga)
Vitamin B
(precejšnja zaloga)
Vitamin C
(malo)
Vitamin D
(zelo malo)
Vitamin E
(zelo malo)
Vitamin G
(bogata zaloga)
17 izmed 22 različnih amino-kislin in protei-nov, ki jih da samo casein mleka Alanin Arginin Aspartic kislina
Cystin Glumatič kislina Glycin Histidin Hydroxyglutamin Hydroxyprolin Isoleucin Lysin Phenylalanin Prolin Serin Tryptofan Tyrosin Valin
Mlečna maščoba da 10 maščobnih kislin
Butyric Caproic Caprylic Capric Laurie Myristic Stearic Distearic
Oleic Palmitic
Mleko preskrbuje tudi mlečni sladkor in vodo
KRATKA DNEVNA ZGODBA
___Ha

.; r' Tff
FRED IIOLLER:
Zvečer je zapisal Mihael tole v svoj dnevnik:
Ona bi bila lahko hčerka kakega podeželskega nadučitelja, malo in or na je in zagorela v obraz, govori premišljeno, z nekoliko težkim naglasom in ni j prav nit* pokvarjena. line ji je Anica in morda boni preživel z njo še nekaj lepih nr svojega življenja.
Stvar je potekala popolnoma naravno, samo, da je bilo vmes nekaj ineznatnih mesecev.
Tam doli ob cesti se vije potok, za njim je travnik in nekaj gozda. Tudi hiša je tam in vzadaj so Gorice. Mnogo soln-ca je v Goricah in mnogo skritih poti; dvigajo se med trtami, včasi gredo preko travnika,! navzgor, navzdol, kakor pa na-' nese. Mihael hodi z njo po teh slučajnih poteh in včasi, kadar zaklopota klopotee, jo pri-, me okoli pasu in jo poljubi. In i ona mu reče, da ga ima rada.'
POCITNICE
Kar tako mu reče iu niti ne za n leva.
V Goricah zaide solnce. Tam doli ob cesti, kjer se vije po-tok, se poslavljata večer za ve-"erom. Sence so dolge in blede ril klopotei utihnejo; le tu pa tam se še kakšen oglaša. Ko zavije Mibael preko travnika in je njegova postava samo še temna senca, teče za njim. Z enim samim skokom je preko potoka in Mihael obstane. Nekaj korakov ji gre naproti in potem ga ona še enkrat poljubi. Anica, Ančka moja," ji reče tiho in jo pogladi po laseh.
In potem vzhaja mesec in Mihael sedi pod orehom in misli -na njo. Včasi pa misli na lepo viničarko, ki mu je pravkar prinesla vina in takrat je ves zbegan. "Anica, Ančka moja," zase peče nerodno. In Gorice so tako tihe, samo tu pa tam klo-potec in zemlja žari. Vmes pa kak požirek hladnega vina.
Morda je tista senca tam vi-ničarka. Zaklical bi, mogoče malo zažvižgal. Prišla je res in prinesla vina; roke si je brisala v predpasnik, ko je pri-sedla. "Lep večer," je dejala malo v zadregi. 4 4 Da, lejf večer," je pokimal Mihael. Malo jo je prijel za roko ter jo pritegnil k sebi in našel je ma?o tigrovko, .ki se je srdito zagrizla v njegove ustnice.
j "Anica, Ančka moja!"
j Mihael je ves zbegan in se ' premetava vso dolgo noč.
J Po velikem plesu je zapisal Mihael v svoj dnevnik (bil je že v smokingu in malo pijan): i Danes sem jo spet videl. Moj bog, niti malo ji ne pristoja tista večerna obleka, ni zrasla , za njo, tudi šminkona je bila nerodno. Žal mi je, da je ne ; ljubim več in vem, da ji delam .krivico. Toda: na svetu je to-' liko krivic in ta se ni največja.
IGRE
Benefikl trgovec, Igrokat ▼ Z. dejanj M Cjrmn de Bergerae. Herlčna komedija ▼ petlb dejanjih. Trdo ve-saoo ..................-...... i,-—............1.7t
Bdela, drama ▼ 4. dej____________________J|
Gospa s morja, 6. dej. _____________________.75
Lokalna železnica, 3. dej. . ...______.M
Maita, Semenj r Blclunondu, 4.
dejanja ______________________________.........Si
Ob vojaki. Igrokas » fttlrib slikata ____26
Tončkove tajne na Miklavftev veter, Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjih______________________________..f®
R. U. K. Drama t 3 dejanjih *
predigro, (Čapelt). ve«. ____________...4fi
Revizor, C. dejanj, troa vezana _____.75
Za križ In svobodo, xgrokal v 5. dejanjih _________________________ ..
Ljudski oder:
6. bv. P« 12 letih. 4. dejanja ...........6«
11.	r.v. Zapravljive« ..............60
12.	sv. Skopuh ..................60
St.
Zbirka ljudskih Iner: i 3. snopič. Mlin pod zemljo,
Neia. Sanje _________________________«0
13.	snopič. Vestaika. Smrt Marije Device. Marijin otrok ________________...<30
14.	snopič. Sv. Boštjan. Jnnaika
15. snopič. Turki pnš Dunajem.
Fabjela ln Neia___________________M
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka------- —_____SI*
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18th Street
DVE SIROTI
Spisal A. D. ENNERY
J39
Že je hotel izdati povelje, ko ga je Lafayette zadržal, proseč ga, naj ga posluša do konca.
Toda kapitan je generalovo prošnjo odbil rekoč:
—	Saj vem že vnaprej, kaj mi hočete pred lagati, iu moja dolžnost je prihraniti vam to brezplodno prizadevanje.
Kapitan je govoril z oso ni i i m glasom kakor vedno, kadar je bil slabe volje. Če bi se bil ta pogovor nadaljeval še nekaj časa, bi bila bruhnila kapitanova jeza na dan.
Lafayette se je tolažil z mislijo na razliko v starosti med seboj in kapitanom. Ker je bil trdno sklenil, da se ne bo dal zapeljati k izbruhu jeze, je odgovoril šele potem, ko se je bil že pomiril :
—	Ker ste mogli odkloniti generalu Laf i-vettu, ki je zastopal samo svoje osebno mnenje, tega ne odklonite odposlancu teh gospodov, ki mu je naročeno sporočiti vam siclep njihovega posvetovanja...
—	Pa vendar niste pozabili, gospod markiz,
—	je dejal kapitan s posebnim povdarkom, — da sem za bogom edini gospodar tega brodovja, ki sem prevzel poveljstvo nad njim?
—	Mar ste vi sami pozabili, da ste prevzeli obveznost prepeljati naše čete na ameriška tla.'
—	mu je odgovoril Lafayette.
—	Da, če nam ne zastavi poti nepremagljiva ovira.
—	Strogo vzeto hi bili oproščeni svoje dolžnosti samo č<» bi se brodovje potopilo.
—	Kaj pa če bi me sovražnik izzval na boj '
—	Bi se mu morali za vsako ceno izogniti!
—	Tudi za ceno, ki pomeni za mornarja največjo sramoto!... Tristo vragov! — je nadaljeval kapitan ogoročenc. — Cherbourgu bi lahko govorili, da so videli, kako je Vi relay bežal preti angleško ladjo... Lahko bi pripovedovali, tla so ti lopovi potopili mojo ladjo!... Ali, to bi bil sijajen konec moje mornariške karije-re, med katero sem stokrat tvegal svoje življenje v nadi, da obesim novo trofejo na naš francoski prapor...
In ogorčeni kapitan se je ponosno vzravnal.
—	Govorili ste o "posvetovanju", gospod markiz. No torej, takoj dam poklicati na svoj krov kapitane vseli ladij; naj se posvetujejo o tem, kaj je treba storiti in če bo med njimi le eden, ki ne bo za boj, položim poveljstvo v njegove roke...
—	To se mi zdi zelo pametno, ta vaša ideja, sklicati svoje kapitane na posvetovanje...
—	Torej se strinjate s tem: — je vzkliknil kapitan v trdnem prepričanju, da se bodo vsi kapitani strmjali z njim.
—	Seveda! — je odgovoril Lafayette. — Totla, — je pripomnil po kratkem razmišljanju,
—	prosim, da povabite na posvetovanje tudi moje častnike... Želim, da bi lahko od poveljnika de Virelaya do zadnjega praporščaka vsak častnik svobodno izrazil svoje mnenje tako, kakor dovolim jaz vsakemu svojemu častniku odkrito povedati, kaj misli.
Ker se je videlo, da jo kapitan v zadregi, je Lafayette nadaljeval:
—	Odkrito priznam, da občudujem vaš pogum, vašo neupogljivo voljo. Ponosom som, da sin moje domovine tako visoko dviga čast svojega -naroda... In odkrito priznam, da se moram premagovati, da bi ne porabil ugodne prilike in zaklical z vami: Udarimo na sovražnika!... Toda misliti moram na to, da bi prevzela s tem težko odgovornost, da sva vodila svoje ljudi v pogubo... v pogubo zamaji!...
Videč, da mu hoče kapitan ugovarjati, ga je prehitel, rekoč:
—	Ali mi niste sami rekli, da naša, eskadra ne odgovarja niti najprimitivnejšim zahtevam? Mar niste prepričani, da je angleških ladij več in da so bolje oborožene?
Mar bi v tem primedu ne silili v neizogibno pogubo? Ali bi ne žrtvovali — junaško, to pri znavarn, toda čisto po nepotrebnem in brez najmanjšega haska dragocenih življenj vojakov, ki jih lahko ohranimo Franciji za težke čase, ko se nam bo treba boriti s tako močnim sovražnikom, da bomo skrbno šteli svoje vrste?
Kapitana so te besede presenetile in molče jih je poslušal. General je porabil to priliko, da je ponovil svoj predlog glede splošnega posvetovanja vseh častnikov. Častniki so prikimali.
—	Vidite, — je dejal Lafayette, — vsi odobravajo moj predlog.
Kapitan je videl, da ima general prav. Nervozno je hodil med častniki sem in tja ter razmišljal, kaj storiti. Bal se je ozreti se na krmarja, ki je stal ob strani in komaj zadrževal svoje ogorčenje. Kadarkoli se mu je kapilan približal, je srdito zagodrajal in zakašljal, da bi opozoril nase kapitana in ga vsaj z pogledom vzpodbudil proti tem "strahopetcem", kakor je v duhu zmerjal častnike.
Kapitan se je pa dosledno izogibal njegovim pogledom. Kar je zagledal krmar viteza ue Va ud reva.
—	Tale pa gotovo ne bo bežal pred temi fa-loti, — je pomislil in ga proseče pogledal.
Vitez je že hotel stopiti k njemu, ko se je kapitan naglo obrnil k skupini častnikov, zbranin okrog generala.
—	Gospoda, — je dejal glasno, — sklenil sem vprašati vse častnike brez razlike, kaj mislijo o našem položaju.
Star Mathieu je komaj zadržal vzklik:
—	Tristo vragov! Saj so mu popolnoma zmešali glavo, — je pomislil.
Kapitanovo izjavo so sprejeli vsi častniki z radostjo. General mu .je stisnil roko.
—	Gospoda! — je zaklical kapitan. — Prosim vas, da zaenkrat zapustite krov, da bom mogel pozvati kapitane drugih ladij na posveto-\ anje.
Komaj so stopili na stopnice, vodeče v pod-krov, je kapitan zapovedal signalizirati drugim ladjam.
In kmalu so spustili z vseh ladij čolne, ki so hitro krenili proti poveljniški ladji.
Minilo je komaj nekaj minut in že <<> bili vsi častniki eskadre na krovu. Takoj so zvedeli, zakaj so j 111 klicali. Hitro so odšli v veliko dvorano k posvetovanju.
Sodeč po opazkah in živahnih pomenkih se je obetalo zelo burno posvetovanje.
Toda ves t ruš« in hrušč je polegel in vsi častniki so vstali, ko >ta vstopila general in poveljnik eskadre.
Držala sta se za roke, da bi svojiiu podrejenim pokazala, tla mora medsebojno prijateljstvo družiti pripadnike obeh vrst orožja, zbrane k važnemu posvetovanju.
Prvi je spregovoril kapitan.
—	Gospoda, — je dejal mirno, — sklical sem vas, da bomo lahko po temeljitem razgovoru vestno in skrbno storili to. kar bo sklenil naš vojni svet.
Dejal sem 4 vojni svet", ker gre za važno stvar, ki more ok~ .siti naš prapor z novim sijajem ali tudi — oskruniti ga. To vam bodi v vzpodbudo, da boste dobro premislili vso, prodno se odločite. Moram vam še povedati, da I morete presojati položaj popolnoma svobodna in se ravnati samo po svoji vesti.
...Zdaj pa, — je zaključil kapitan svoj nagovor, — prepuščam besedo gospodu generalu. On vam pove, zakaj je bilo treba sklicati to posvetovanje. Zastavi vam dvoje vprašanj, na kateri bo moral vsak jasno odgooriti.. . Odločitev se bo ravnala po večini glasov, jaz kot poveljnik imam dva glasa.
Potem je pa vstal Lafayette in opisal zbranim častnikom jasno in točno položaj eskadre.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vm bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
J

QLA8 H A R O D ln
v
NEW YORK, FRIDAY, DEC EMBER 7, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
Z A
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H.
GORA LEZE... JzJugoslavije.
39
Kam je hotel, sam ni vedel; vedno hodi navzgor, dokler se ne prekucne čez rob zemlje drsečega hriba. To ga spravi k čisti pameti in po razkajeni jezi se ga loti neizmerna žalost. In vsled padca ga bole tudi vsi udje. Z veliko težavo se privleče do Purčelerjevega gozda. Tukaj je vedel za drvarsko kočo. Pri taki temi pa jo je bilo težko najti. Na komolcih in nogah je že ves pobit, ko konečno pride pod nizko streho. Z vzdihom se stegne po trdi lesni postelji in sklene roke za vratom. Od časa do časa sliši votlo prasketanje v gozdu. Pri tem pa ima krčansko misel: — Ko bi nocoj hrib saj hotel pogoltniti ves gozd! In mene kot ocvirk za nameček.
Tako leži nekaj ur. Nato zaspi, lačen in premrazen. Ko -te zbudi, je bil svetel dan. Zunaj pred kočo zasliši Žorž votlo bobnenje, kot bi padla smreka. Trd od mraza leži na trdi postelji. S težavo se dvigne in vzame mu dolgo časa, da je zopet obvladal svoje ude. Brez cilja gre zopet vkreber. Kaj je hotel, mu ni bilo jasno. Samo ubiti dan, vse, samo ne delati! Tedaj napravi čudno izkušnjo. Včeraj ga je raz vesel jevan je 4'srbelo", sedaj ga muči njemu popolnomo novo hrepenenje po delu. Toda za nobeno ceno na svetu ne bi popustil temu hrepenenju. Kako bi se "tale tam doli" smejala, ko 1 >i iz ko-vačnice zaslišala udarce kladiva! Ne! Biti lump, slabši kot kdaj poprej v življenju! Da kaj poj«' za zajtrk, poseže v grm robid in poj«'- toliko prezrelih jagod, da ga je pričelo ščipati jk> trebuhu in je imel vsa črna usta. Tn tedaj premišljuje, katere neumnosti bi napravil, da hi razburil celo vas. In na misel mu pridejo take nuemosti, tako zelo neumne, da se mora sam sebi smejati. Toda ta smeh ni bil več tako vesel. Ko hodi dalje navzgor, prične ]>eti s hripavim glasom, toda se ni mogel vživiti v pravo lumparsko razpoloženje. Kriv je bil samo ta nesrečni dan. Za šalo je človek samo razpoložen, kadar sije solnce. Danes pa se je skrivalo. Vse je bilo hladno in sivo. Da se ogreje, spleza Žorž čez pečino ter poskuša nevarno ]>ot navzdol. Slednjič pa mu pride na misel, da je sobota. Ob sobotnih večerih je vesela družba tam doli v gostilni! — Sa-kra! Tam bom udaril, da se l>o zdrobila miza! — Z velikimi koraki skače čez skale in kamenje doli do Simmerauerja.
Nad ograjo se stisne za grmovje. Seveda z "ono tam doli" ni hotel v svojem življenju imeti nobenega opravka več. Ako pa so se mu smilili njeni stariši, je to povsem drugačna stvar! Oddahne se, ko najde zidovje v najlepšem redu. Pri tem pa sliši razgovor obeh starih, ki sta stala pod plotom in sta na novo zabite kole prepletavala z vitrami. f'uden slučaj: oba govorita ravno o Žoržu in nič kaj dobrega ne govorita o kovaču. Ravno pravi mati Katrica:
' — Imaš prav! Takega ni v celi okolici! Tak neumen veseljak, kot je on!
Da, da! — pritrdi Milici. — Toda svoje neumnosti naj uganja kje drugje, ne pa pri meni. Mu bom že še pošteno i>o-vedal! ,
—	Tako? — zakliče Žorž čez plot. — Kar povej mi! Tukaj sem!
Mati Katrica sune moža s komolcem v stran, da ga o-pomni na mirno pAmct. Mihci pa menda njenega opomina k miru ni potreboval; "na onega tam gori" je imel piko.
Žorž gleda čez dvorišče in vrt. Vrone ne vidi in no sliši. In Žorž ni mogel fiožreti pikrega vprašanja:
—	No? Kje pa je vaša ljubezniva mačka?
Bela mačka je godrnja je lezla po klopi pred hišo in ni mislila na to, da bi bilo to vprašanje obrnjeno na njo. Ravno tako misli tudi stari Milici.
—	Bodi vesel, da Vrone ni doma! Potem bi jih slišal!
Ko Žorž sliši, da Vrone ni doma, se zopet spomni svojega namena, da gre kar najhitrejše mogoče v gostilno. Brez besed koraka ob robu ograje ter prične vedno hitrejše hoditi. Tako strma pot kar vleče noge.
Da bi pa |K>nočuega rogovileža brez vsakega ukora izpustil, tega Mihelnova jeza ni mogla prenesti.
—	Ti! Kadar hočeš zopet buditi trudne ljudi iz spanja, tedaj igraj kakšne boljše pesmi! Na neumno pesmi mi tukaj gori nismo navajeni.
—	Je ž«* prav! — zakliče Žorž čez ramo. — Prihodnjič l>om zatrobil pesem o zvestobi do groba! — Skoči čez razpoke v vijugastih tleh in poje z visokim glasom: "Ti si lump, jaz sem lump, pa sva lumpa oba..."
In tako poje, ter si sproti sam izmišljuje besede, dokler ne pride do vasi. Na cesti sreča skupino dečkov, ki so v sklenjeni vrsti s prižganimi cigaretami korakali čez celo cesto. _
Čakaj, tukaj je mogoče kaj napraviti! — si misli Žorž, se postavi kot na boj pripravljen pred dečke: — Prostor!
—	Da, da, da! — pravi en deček dobrovoljno. drugi pa se smejejo. In črta se razdeli.
—	Se bolj narazen! — vpije Žorž. — Ulica mi je preozka. Potrebujem širšo.
—	Toda Žorž, kaj pa ti je? — vpraša zopet deček. — Drugi pa pravi: — Poglej, saj imaš dovolj prostora, saj ven-<lar ."'V1 Parizar! — Tl1 tretji zakliče: — Žorž je ponorel in si domišljuje, da je pekova mama.
—	Pekova mama? Kaj? Pekova mama? — Kovačev o-hraz žari veselja. Sedaj je našel enega, ki ga je mogel zgrabiti. — < akaj, tebi bom že pregnal veselje, ker si razžalil p^ kovo mama! — Zaviha rokave. — Pridi sem. ti! — Žorž vtih-ne, nenadoma je pozabil na vse okoli sebe in strme gleda v vrata trgovina.	v
Smeje gredo dečki dalje. Samo deček, katerega je Žorž pozval, da ostane, da se ne bi izkazal za bojazljivca. Eden njegovih tovarišev ga za rokav vleče za seboj:
—	Beži, pusti pri miru! Žoržu je nekaj zlezlo čez jetra.
Žorž menda ni niti opazil, da je ostal sam. Njegove oči
obvise na Vroni, ki je prišla iz prodajalne. V rokah nosi tri velike hlebce kruha, zavite v predpasnik. Ko zagleda Žorža, zavije na Btezo, katero je od ceste ločil z vodo napolnjen jarek in vrsta javorov.
Žorž se zasmeje. Skoči čez jarek, obstoji na cesti, sklene roke na hrbtu in eaka.
ALI NE MORETE TAKO JESTI KOT STE PREJ?
"Chicago, 111.. — Nikdar mi ni žal.
Sodna razprava s 700 pričapai. jo z besedami, češ, ne boš najn!du wm IH,skuAal
V Veliki Kikindi sobo v}ini če valna meril puško imnjJRINERJEVO GRENKO VINO
kratkem vršila kazenska razprava proti bivšemu občinske-
in' sprožil. Stojan se je zvalil z voza na zemljo. Misleča, ■
mu blagajniku v Krsturu Svc-! <la 'ic mrtev' sta se naPa<lalca tozariu Malhaškomn k-i io vrnila. Stojana je našel sin,;
ko se je vrnil, težko ranjenega. Prepeljali so ga v prištinsko
narjev. Obtožnica pravi, da je bolniSnico in le ma,° uIm" Mailbit.ski pri javnih dražbah nja: \la mu	Na-
sprejemal od strank kolkovino Pa(laIca Pa so odvedli v zapor.
v gotovini, za katero pa ni ku-' . V1 .	,	J
poval kolkov, da bi jih nalepil Vsi clam občinske uprave pred
i	*	v . |	c7 /vrl i a Aom
na odnosno listine, temveč je
tozarju Malbaškemu, ki jo obtožen, da je oškodoval državno blagajno za okoli 16,000 di-
Mi tpa imamo vedno v naši shrambi za zdravila in je isboruo zdravilo proti neprebavi. slabemu teku. zaprtju ali zrahljaidni živcem. Vaš F. Bcz-kontny." Pokrit jezik, slaba sapa, si »hišna utrujenost so znamenja za-mašenega črevesja. Vzemite Trinerj;*-vo <;rcnko Vino. pa se Itoste dobro IHHTitili. Pri vseli lekarnarjih. Joseph
Triner Corp.. l.'KKt South Ashland Avenue. Chicago. 111.	_Adv.
kolke snemal s starih spisov.
Da bi zakril to svoje poslova-nje, je stare spise, s katerih je snemal kolke, redno uničeval. Obtoženec trdovratno zanika očitano mu krivdo in trdi, da je moral kak drug občinski nameščenec snemati kolke in uničevati spise. Ker
sodiščem.
Okrožno sodišče v Kragu-jevcu je obravnavalo te <lni razne zlorabe, ki so se lani izvršile v občinskem uradu Tr- j nave. Pred sodniki so so znašli vsi člani občinske uprave s svojim predsednikom vred. < Obtoženci so izdajali razna napačna potrdila, zaradi kaite-rih so bile oškodovane privat-
je Malbaški več let na tak na-	.
in slepa ril državno blagajno jI,c osebe 1,1 tudl drzava' Metl in gre za cel kup primerov pri- • razpravo so zaslišali preko 50
lastitve kolkovino, bodo na Pn<" _m Pregledali vse spise tr-
navske občine. Vsi obtoženci so <bili obsojeni. Predsednik občine je dobil 1.'» mesecev,! najnižjo kazen pa občinski ta j-' nik, ki je v glavnm izvrševal i vse, kar je ukazoval predsednik občine.
na
razpravi zaslišali nad 700 prič. Tako bo pričnina prav gotovo znesla precej več, kot pa znaša škoda, ki jo je obtoženec storil državi s prole] >lja van jem starih kolkov.
"Pričaj po krivem ali pa — smrt!"
Taka je zadela kmeta Stojana Andjelkoviča iz Slatine v gnji lanskem srezu na Kosovom, ki bi moral pričati proti Savn Talmatiču in njegovemu prijatelju Stojadinu, ki sta zagrešila neki zločin, pa so ju izpustili iz zapora, da se bosta branila na svobodi. Talmatič je nekajkrat prigovarjal Stojami, da bi ga no obremenjeval s svojim pričanjem, toda Sto-jan se ni dal pregovoriti, češ tla je njegova dolžnost, da pred sodiščem govori resnico. Ko je Tal matic videl, da z lepim ne doseže nič, je začel groziti, kar pa tudi ni pomagalo. Stojan je ostal trden in izjavil, da bo pričal po pravici. Tako sta Talmatič in njegov prijatelj sklenila, da se maščujeta za njegovo trdovratnost. Ko je Stojan oni dan s parom volov vozil pšenico v Uroše vac in s pota poslal domov svojega sina po neko stvar, ki jo je pozabil, je Talmatič h (»tel ubiti dečka. ko je prišel mimo njegove hiše, kar pa mu je preprečila žena. Talmatič je nato poklical Stojadina, zapregel konje, vzel puško in se spustil v dir za Stojanom. Ko ga je došel,
KRALJ CESTE UMRL
ki iz sv. pisma, da bi si utruje-ni ljudje odpočili na njih ne samo telesno, temveč tudi duševno.
Nad 8000 takih klopic je postavil in še dolgo bodo pričale o Tellierovcm prizadevanju vzbuditi v ljudeh ljubezen do bližnjega. Ameriški listi so priobčevali obširne članke in napisan je bil celo roman "Apostol ceste", v katerem jo Tellier opisan kot junak svoje ideje. Zdaj je mož po kratki bolezni umrl na otoku Haiti. Celih 20 let je prepotoval po svetu z edino mislijo oznanjati ljudem ljubezen do bližnjega, ki je na svetu tako redka. Morda se je o tem najbolj prepričal, ko jo bil še ravnatelj kaznilnice.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU SI« WEST ISth STREET NEW IORK, N. I.
PLSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE
MMBMBMMMMMMMWMMMWWi
SHIPPING NEWS
8. decembra:
Ctiamplain v Havre
11.	decembra:
Gen. Von Steuben v Hambr r■
12.	decembra:
New York v Hamburg
14.	decembra: Majestic v Cherbourg Washington v Havre Conte di Savoia v Genoa
15.	deecmbra: Paris v Havre Bremen v Bremen
19. decembra:
Albert liallin v Hamburg 21. decembra:
Olympic v Cherbourg 26. decembra:
Deutsthland v Hamburg 29 decembra:
lie de France v Havre
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mn& go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, saco naj pa oni, katerim j« mogoče, poravnajo naročnino točne
Oyrava N "
"PIJTE VEČ MLEKA: JE DOBRO ZA VAS".
Osamljen in zapuščen jo umrl te dni v Port do Prime na otoku Haiti mož, ki je bil svojočasno meti uajpnpular-' liejšimi v Ameriki. Pisal se je Tellier in pred 20 leti je bil premožen ravnatelj velike kaznilnice. Predstojniki'so ga spoštovali in cenili kot zelo vestnega uradnika. Nekoč jim jo pa poslal pismo, v katerem jim j je sporočil, da noče več služiti ■ in da naj mu čim prej imenujejo naslednika, ker noče izgubljati dragocenega časa.
Predstojniki so bili p rose-uečeni, prigovarjali so mu, naj ostane v službi, pa ni nič pomagalo. Tellier je krenil na pot iu prehodil je peš Severno in Južno Ameriko. Nikjer se ni dolgo mudil in nikoli ni povedal, zakaj se je napotil po svetu. Spremljala ga je samo ena misel, hotel je pripraviti ljudi do tega, da bi ljubili svoje bližnje. Zato je povsod, kamor je prišel, delal primitivne klopice in jih postavljal na pripravnih krajih. Klopice so bile opremljene s citati in izre-

(•jifnpoqud 9#rp>a)
BOŽIČNI IZLETI
v Jugoslavijo:
POD OSEBNIM VODSTVOM
MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a.
BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a.
P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.--
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo ▼sakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki bo se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	New York. N. Y.
"Health News", oficijclno glasilo državnega zdravstvenega departmentu, pravi v svoji zadnji izdaji, da je kalorij-ska vrednost kvarta mleka enaka funtu mesa* trem in |h»1 čaše nekuhanega zdroba (dovolj za sedem poreij) 21 do 2S srednjevelikini čebulam ali sedmim velikim jajcem.
Molžnje tekme so zelo priljubljene po vsej državi, ker pomagajo državni agitaciji, či-je geslo je: "Pijte, več mleka*'. Corning ip Falcouor sta zadnja okraja, ki sta se pridružila seznamu udeležencev. *
Sodnik Harley N. Crosby, član ajM'laeijsko divizije četrtega oddelka v Roehestru, se je izkazal za navdušenega agitatorja državnega gibanja za večjo uporabo mleka s tem, da je zmagal pri molžnji tekmi v Falconor. Njegov tekmec j«' bil Rert L. Hough, bankir v Falconor.
*
Človeško telo zahteva vsak dan najmanj dva kvarta tekočine, da zadosti s tem procesu prebave in drugim zahtevani. Da sodelujete z državno kampanjo, najbrže pokažetc s tem, da izpijete najmanj pint mleka na na, kar bo tudi dobro za vas.
ČE STE NAMENJENI V
JUGOSLAVIJO
POTUJTE POPOLNOMA UDOBNO PREKO HAVRE NA OGROMNIH
FRENCH LINE EKSPRESNIH PAR N l K IH :
u
PARIS

15. Dec. — 9. Marca
ILE de FRANCE"
29. Dec. — 19. Jan.
HITRA VOZ X J A — IZBORXA POSTREZHA — KRASNE KABINE
V TKKTJEM ItAZKEDL' ZA DVE IX ŠTIIU OSLU5E Svetovno slavna francoska kuhinja. —	Brezplačno vino z obedi.
V A t'A PRTU AG A. POT l*JF. Z VAMI DO CILJA
Za nnrfaljna navodla in Karte pišite na —
SLOVENIC PUBLISHING C0.
LEO ZAKRAJSEK
TRAVEL BUREAU	| GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc.
216 West 18th St.. New York City I 302 East 72nd St.. New York City
cJreaeh J^rus
LES. KI NE ZGORI
Xa Nemškem sa izumili poseben način, kako lesene zgradile zavarovati pred ognjem. Kadar gori les. ne gori les sam. ampak gorijo plini, ki nastajajo v lesu zaradi prevelike vročine. Zato je iznajdtelj tega sredstva skušal zavarovati les pred preveliko vročino in za-braniti dostop kisika. (V je kos lesa izpregniran s tem novim preparatom, nastane na površju tanka ogljena plast, ki pa kot slab prevodnik toplote še bolj preprečuje nadaljnje gorenje. Pri poskusih so postavili štiri lesene liišo, v katere so navalili velike kopice oblanja. Dve hišici sta bili modrikasti, kar je znamenje, da sta impregnirani. Oblanje so v vseh štirih hišah naenkrat zažgali. Zagorelo je z veliko silo. Vročina je bila huda. Toda v impregniranih hišicah in o-krog njih so bili plameni manjši in so naposled ugasnili. Ili-Sici pa, ki nista bili impregni-
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem
Molitven !k:e
v krasni vezi, importiranih iz starega kraja.
Slovenski molitveniki:
SVETA t*KA
v platno vez...............90
v fino usnje vez ..........1J»0
v najfinejše usnje voz____1.80
v najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA D1ŠO
v platno ve/................90
v fino usnje vex..........1.50
v najfinejše usnje vez ....1,80 RAJSKI GLASOVI
v platno vez...............80
v usnje vez ..............1.20
v fino usnje vez..........1.50
v najfinejše usnje ver ....1.60 KVIŠKU SRCA
v i mit i rano usnje vez.......C0
v usnje vez ...............80
v fino usnje vez..........1.—
v najfinejše usnje vez ....1.20 v najfinejše usuje t rila vez 1.50 v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v p«»narejeno .............1.—
v najfinejše usnje vez.....1.50
v najfinejše usnje trda vez. 1.60
Hrvatski molitveniki:
rtjeliaj starosti, fina vez.....1.—
Slava Bogu. a mir ljudem
fina vez. ................1.50
najfinejsa vez............. l.fiO
Zvonfer nebeški, v platno.......80
fina vez. .................1.—
Vienae. najfinejša vez.........1.60
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
Child's I'raj rrbook:
v barvaste platnice vezano .30 v l»elo kost vezano........1.10
KNJIGARNA
216 West 18th Street
Come t'nto Me
v platnice vezano .........30
v Itelo kost vezano.........35
Key of Heaven
fino vezano ...............35
v usnje vezano.............70
v najfinejše usnje vezano 1.20
Angleški molitveniki:
(ZA ODRASLE) Key of Heaven
v celluloid vezano.........1.2ft
v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano.......1.50
Catholir Toeket Manual:
v fino usnje vezano ......1.30
Ave Maria:
v fino usnje veza ho ......1.10
GLAS NARODA"
New York, N. Y.
rani s tem preparatom, sta do tal pogoreli.
Ko so po tem 4 * požaru'' o-gledovali, kakšen je les impregniranih hišic, so videli, da je les povrhu nekoliko zoglenel in začrnel, da pa je drugače popolnoma nepokvarjen. Sredstvo proti požarni nevarnosti na lesenih stavbah je nekak prašek, v katerem je sol in ki se raztopi v štirikratni

množini vode. S to raztopino potem prepleskajo ali pobriz-gajo les, kateri naj se impre-gnira. Ta impregnacija je tudi zaradi tega tako dobra, ker hišico lahko potem pobarvaš s kakršnokoli drugo barvo. Ta i impregnacija ne ostane samo na p6vršju, ampak se vleže tu-' di v notranjost Jesa, vsled če-( sar je trajnejša, kakor pa druga dosedanja sredstva.