—  192 —               ~K
Parkelj
O parkelj, parkelj, čuden tnož,     A v košu vpitje, jok in stok,
Na hrbtu nosi velik. koš;            Saj polno notri je otrok;
Tako je danes koš težak,           Kričači in poredneži,
Da skoro bi ga vrgel znak.        Lenuhi in nevedneži.
Darila daje Nikolaj Le onim, ki uče se kaj; Lenuhe pa ljudem v posmeh Naj parkelj nosi vun na sneg.
Cvetoš.