SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 12-13
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 13 de abril - 13. aprila 2006
ZVEZA ŽIVLJENJSKEGA POMENA
Govor dr. Branka Zorna, zastopnika Slovencev po svetu, v Državnem svetu 4. aprila 2006.
Danes je velik dan v zgodovini izseljenstva. Vse kaže, da bo skoraj soglasno sprejet zakon, ki ga rojaki po svetu čakajo že vrsto let.
Zakon je odslej povezovalec treh skupin: izseljenci, država in slovenski narod.
Ob koncu sorazmerno dolgega postopka pa smo paradoksalno na začetku procesa sprijaznitve izseljencev z zakonom, države in naroda pa z izseljenci.
Da bi zakon postal uporaben in prijazen toliko za matične državljane kot za izseljence, bo treba vanj vložiti pe veliko energije.
1.	Izseljenci se morajo zavedati, da imajo oz. bodo imeli preko zakona odslej sogovornika — njim naklonjeno matično Slovenijo oz. njenega najvi-pega predstavnika, bodočega ministra.
Izseljenci morajo pozabiti na vse ovire, ki so jih videli v državi in v narodu: občutka krivde, grenkobe, nezaupanja, manjvrednosti, nezrelosti ...
Časi in ljudje so novi, njim bolj naklonjeni; možnosti je več. Vendar so oni dolžni narediti korak zanimanja naprej.
Naj si sami ali z napo pomočjo postavijo vprapanje: ali nisem del tega prijaznega naroda, ki ima svojo napredno državo?
Sami se morajo prepričati, da je repatriacija dobra izbira.
Da bi pripli do takih preobratov pa morata tudi država in narod odigrati pomembne vloge.
2.	Država mora priznati odgovornost za zgodovinske razmere, ki so pripeljale do tega, da je toliko napih ljudi zunaj. Država mora popraviti krivičen in negativen odnos do Slovencev po svetu, ki so ga v desetletjih oblikovali. Ne v obliki kakpne finančne pomoči, pač pa predvsem z informiranjem javnosti: izseljenstvo je del nape preteklosti, se je ne smemo sramovati, poleg ranljivih posledic z njim povezane ima izseljenstvo tudi pozitivno plat. Odpraviti mora politične, ekonomske, sociolopke in pravne negativne označbe Slovencev po svetu. Država je dolžna vzpostaviti novo razmerje z izseljenci.
Država naj omogoča stalno dvostransko informiranje, namenjeno izseljencem in matičnim Slovencem. Preko interneta, televizije in telefonije je to danes lažje.
Državo mora skrbeti, da je toliko Slovencev zunaj njenih meja. Jih mora spremljati preko kulturnih ustanov. Stalno jih pa naj vabi nazaj.
Dozdajpnja razčlenitev pojmov izseljenec — zdomec ni več aktualna; z novim krovnim zakonom obstaja le kategorija Slovenec zunaj meja oz. Slovenec na tujem, obravnavan kot del narodnega telesa.
Uradnike je treba nemudoma sprijazniti z zakonom, vzgojiti svetovalce, ki bodo znali odgovarjati na različna vprapanja in repevati tudi zapletene primere. Od prvega vtisa bo odvisno,
kako bo celotni interes izseljencev do sicer njim naklonjenega zakona.
V zakonu bi morali biti tudi poglavja ptudij za mlade, možnosti zaposlitve za odrasle in urejen status upokojenca, posebej opredeljena, vsekakor bi pa morala predstavljati prioritetni triptih.
Slovenija izseljence danes spoptuje kot enakovredne državljane, na katere želi tudi računati. Večstrankarska država s pravilno usmerjenim nacionalnim programom jim mora to zagotoviti.
Slovenija potrebuje vračanje izseljencev: da se je v novo državo tako malo Slovencev vrnilo, mladi državi mirno pripisujemo kot eno najbolj negativnih točk.
3. Slovenski narod se bo moral začeti zavedati, da so Slovenci zunaj meja enakovredni državljani. Čeprav ne prispevajo k skupni blaginji RS s plačevanjem davkov, so posredno dobri predstavniki države in s promocijo ji ob potrebi pomagajo.
Isto kot za izseljenca je za državljana izseljenstvo neka preizkupnja: redki so matični Slovenci, ki niso vsaj za kratek čas delali na tujem; nemalo družin je tudi bilo razdeljenih zaradi izseljenstva. Zato je tudi del naroda nenaklonjen repatriaciji čep: zakaj so se vrnili oz. saj nimajo pravice, da nas ,,učijo ali morda celo nadzorujejo". Repatriiranci so praviloma delovni, prijazni, ubogljivi, pozitivno usmerjeni in uspepni Slovenci. Slovenski narod lahko le pridobi ob sprejemu izseljencev. Pred seboj imamo vsi v spominu ugledne svetovno priznane izseljence. Sami so naleteli na težave, ko so si malo nerodno za nepripravljeno javnost privopčili kritičen komentar o stanju v lastni državi. Izseljenci si zaslužijo večjo toleranco.
Vzgoja in izobraževanje naroda o posledicah izseljenstva in o načinu, kako to preboleti in premagovati, je proces, ki ga s skupnimi močmi in pomočjo države kar hitro speljemo.
Ko bosta zbora izseljencev in slovenskega naroda homogena in hrepenela po skupnih interesih do slovenske identitete in slovenskega prostora, pa bo Republiki Sloveniji lažje omogočati mesto poslanca, predstavnika izseljencev v DZ. Zadeva mora dozoreti v srcu vseh in nikakor biti enostranska odločitev: medtem ko se bo matični Slovenec prepričal o upravičenosti tega pomembnega koraka, naj se izseljenci jasno izrazijo o tej potrebi oz. zahtevi. Pred tako pomembno odločitev je legitimacija predstavnikov države iz strani izseljencev zaželena.
Le izkupnje izvajanja novega zakona pa bodo pokazale, kakpno in kolikpno korist imajo izseljenci od njega, kaj je treba spremeniti oz. dopolniti. Hitro na delo!
Nič ni popolnoma zamujeno. Slovenec na tujem obstaja le ob močnem Slovencu doma. Dobro je, da se v tej častitljivi hipi zavedamo, kako je zaveza Slovencev na tujem in doma življenjskega pomena.
IZ GROBA SE JE VRNIL!
VLADIMIR KOS
Je kdo zdaj med nami od žalosti truden, ker trka na okno življenja jesen? Naj z Upom objame slovenska se čud: iz groba se vrnil je k tebi in meni;
med oljkami, kakor pred dva tisoč leti, nas gleda, na ustih rdi mu smehljaj; kjer rane bile so, je žarkov razcvet — ni dvoma: nap dobri Gospod nas obhaja!
Vsi časi vrste se okoli Vstajenja. Odpel bo v Nebesa, a vrnil se bo, in Tak je med nami, Težipče življenj, in verno oko Ga odkriva ob poti.
Čeprav nas ni dosti, nas ljubi kot narod. Ker živ je, nam živim ob strani stoji. O, da bi postal vsem Slovencem vladar, ker v srcu umiranje z Upom se križa.
(S prisrčnim pozdravom in vovčili iz Daljnega Vzhoda)
Svobodna Slovenija želi vsem sotrudnikom, dobrotnikom, razna palcem, naročnikom in bralcem, tako v Argentini, kot po svetu in domovini, blagoslovljene in vesele velikonočne praznike!
Zakon o Slovencih zunaj meja
Državni zbor je s 46 glasovi za in 12 proti sprejel predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Proti zakonu, ki je namenjen ureditvi odnosov Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu, pomagal pa naj bi tudi utrjevati narodno zavest in narodno identiteto, pospepevati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje na ptevilnih področjih, so v skladu z napovedmi glasovali le poslanci LDS, katere amandmaje so ostali poslanci večinoma zavrnili.
Poslanci pa niso sprejeli večine dopolnil, ki jih je vložila LDS.
Svet za Slovence v zamejstvu in Svet za Slovence po svetu, ki ju predvideva novo sprejeti zakon, bosta stalni posvetovalni telesi, sestavljali pa ju bodo predstavniki državnih organov, ustanov in političnih organizacij ter organizacij civilne družbe iz Slovenije in zamejstva oz. izseljenstva. Seje svetov bo skliceval in tudi vodil predsednik vlade, ki bo tudi imenoval njune člane.
V svetu za Slovence v zamejstvu bo pest predstavnikov avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji (od tega ptirje z avstrijske Koropke ter dva iz avstrijske Štajerske), ptirje iz Italije ter po dva z Madžarske in Hrvapke.
V	svet za Slovence po svetu pa bo predsednik imenoval ptiri predstavnike Slovencev, ki živijo v evropskih državah, od tega naj bi bila dva predstavnika slovenskih izseljencev v državah nekdanje Jugoslavije. Slovenci v Južni Ameriki bodo imeli v svetu tri člane, od tega dva predstavnika Slovencev v Argentini, Slovenci v Severni Ameriki pa tri predstavnike, od tega dva predstavnika Slovencev, ki živijo v ZDA, ter en predstavnik Slovencev v Kanadi. Poleg tega bo premier imenoval dva predstavnika Slovencev v Avstraliji in enega izmed Slovencev, ki živijo v ostalih državah drugih celin.
V	skladu z sprejetim zakonom se po postopku repatria-cije v Slovenijo lahko priselijo Slovenci iz držav, za katere zunanje ministrstvo ugotovi, da so v hudi krizi. Repa-triirana oseba ima med dru-
gim pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva in pridobitve delovnega dovoljenja, lahko pa se tudi za največ 15 mesecev nastani v domu za repatriirane osebe, ki ga ustanovi vlada in kjer ima zagotovljeno tudi prehrano. Repatriirane osebe brez drugih dohodkov so največ 15 mesecev upravičene tudi do denarne socialne pomoči.
Zakon zajema tako Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim državljanstvom kot tiste s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva, pa tudi tiste, ki so brez slovenskega državljanstva in brez statusa. Po različnih ocenah naj bi zunaj Slovenije prebivalo skoraj pol milijona Slovencev oziroma skoraj četrtina vseh pripadnikov slovenskega naroda. Približno 60.000 (12 odstotkov) tistih, ki imajo stalno prebiva-lipče zunaj Slovenije, ima tudi slovensko državljanstvo.
BERI_
nove škofije v sloveniji......................2
vstali kristus nas vabi........................ 3
spomin na dr. milana komarja.......4
NA SLOVENSKEM TRI NOVE ©KOFIJE
H ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Papež Benedikt XVI. je 7. aprila v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove pkofije - novomepko, celjsko in murskosobopko. Papeževo odločitev so pe isti dan popoldne razglasili v Ljubljani in Mariboru, kjer imata sedeža pkofiji, ki se jima spreminjajo meje.
Hkrati z ustanovitvijo novih pkofij je papež imenoval tudi tri pkofe-ordi-narije kot upravitelje novih pkofij. Cerkev na Slovenskem obenem dobiva tudi drugo nadpkofijo metropolijo s sedežem v Mariboru.
Zemljevid slovenske cerkvene pokrajine tako dobiva novo podobo. V okviru dosedanje ljubljanske nadnko-fije je ustanovljena nova novomepka nkofija s sedežem v Novem mestu, v kateri je za pkofa-ordinarija papež imenoval dosedanjega ljubljanskega pomožnega pkofa in generalnega vikarja Andreja Glavana. Dosedanja župnijska cerkev Novo mesto - Kapitelj bo odslej stolna cerkev sv. Nikolaja.
Dosedanja mariborska pkofija bo po novem razdeljena na tri dele, saj na tem območju nastajata celjska pko-fija s sedežem v Celju in murskosobopka s sedežem v Murski Soboti. Za nkofa-ordinarija v Celju je papež imenoval dosedanjega mariborskega pomožnega nkofa in generalnega vikarja Antona Stres a, za or-dinarija v Murski Soboti pa Marjana Turnpka, dosedanjega rektorja bogoslovnega semenipča v Mariboru. Stolnici bosta dosedanji župnijski cerkvi, v Celju sv. Danijela, v Murski Soboti pa sv. Nikolaja.
Novi ordinariji Kramberger, Stres in Turnpek so izrazili zadovoljstvo nad odločitvijo Svetega sedeža in razglasitev novih pkofij označili kot zgodovinski dogodek za Cerkev na Slovenskem. Po njihovem mnenju celjska in murskosobonka pkofija prinapata novo dinamiko, pa tudi nove naloge v cerkveno življenje. Ob tem sta Stres in Turnpek pozvala vse
Novomepki pkof Andrej Glavan
vernike in duhovnike v svojih pkofijah k čimbolj zavzetemu sodelovanju.
Stresovo pkofovsko geslo se glasi: ,,Vse zaradi evangelija" in povzema stavek apostola Pavla: ,,Vse delam zaradi evangelija". Turnpek je dejal, da ga je imenovanje za pkofa-ordina-rija dodobra presenetilo, zato si pe ni izbral pkofovskega gesla.
Od danes ima Cerkev na Slovenskem namesto dosedanje enotne cerkvene pokrajine (metropolije), ki je imela sedež v Ljubljani, dve metropo-liji. Z razdelitvijo je mariborska pkofi-ja postala nadpkofija in s tem mariborski pkof Franc Kramberger nadpkof, pa tudi novi metropolit. V Mariboru bo namreč sedež nove met-ropolije, ki bo zajemala celjsko in murskosobopko pkofijo ter mariborsko nadpkofijo. Metropolija s sedežem v Ljubljani pa bo vključevala koprsko in novomepko pkofijo ter ljubljansko nadpkofijo.
Apostolski nuncij v Sloveniji San-
Celjski pkof Anton Stres
tos Abril y Castello je ob razglasitvi papeževe odločitve o ustanovitvi novih pkofij poudaril, da gre za zelo pomembne odločitve za zgodovino Cerkve na Slovenskem.
Kot je dejal ljubljanski nadpkof in metropolit Alojz Uran, ustanavljanje pkofij namreč ni pogost pojav in morajo zanj obstajati določeni pogoji. V letu 2004 je bilo tako npr. v celotni Cerkvi ustanovljenih skupno 17 novih pkofij.
Ljubljanski nadpkof je dejal, da se zavedajo, da razglasitev novih pkofij pe ne pomeni tudi njihovega takojpnjega in popolnega delovanja. Potrebno bo vložiti veliko naporov in sodelovanja pkofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, pa tudi vernikov in drugih ljudi dobre volje, da bodo nove pkofije mogle izpolniti naloge, ki bodo v korist vsem.
Uran je na kratko povzel dosedanja prizadevanja, ki so pripeljala do danes objavljene odločitve. Misel o preureditvi cerkvene pokrajine, kar je podprl tudi Sveti sedež, je bila izražena že ob ustanovitvi samostojne Slovenske pkofovske konference februarja 1993. Aprila 1998 je bila nato ustanovljena medpkofijska komisija, ki je vprapanje ustanavljanja novih pkofij preučila pod različnimi vidiki.
Vendar se zamisel takrat pe ni uresničila. Razmipljanje o ustanavljanju novih pkofij pa je postalo spet aktualno lani, ko je k temu vprapanju pristopila vsaka pkofija posebej. Končni predlog nove cerkvene upravne razmejitve so slovenski pkofje v Rim poslali lani jeseni.
Katolipka Cerkev na Slovenskem je ob nastanku samostojne slovenske države obsegala tri pkofije: Ljubljano (ustanovljena 1461), Maribor (ustanovljena 1228) in Koper, ki ima svoje korenine od 6. stoletja dalje. Pri ustanavljanju novih pkofij pa je bil po Uranovih besedah ključen pastoralni vidik oblikovanja takpnih pastoralnih enot oziroma pkofij, ki bodo najbolj ustrezale trenutnim razmeram. V katolipki Cerkvi na Slovenskem med pozitivnimi vidiki manjpih pkofij izpostavljajo večjo preglednost pkofije, njeno neposrednejpe vodenje oziroma bolj neposredno komunikacijo pkofa z verniki in duhovniki. Pri pripravi predloga pa so se soočili tudi z nekaterimi težavami, kot je na primer pomanjkanje duhovnikov na nekaterih območjih.
Minister za pravosodje in predsednik vladne komisije za repevanje odprtih vprapanj verskih skupnosti Lovro Sturm je ob ustanovitvi treh novih pkofij čestital novim pkofom in upraviteljem novih pkofij Antonu Stresu, Andreju Glavanu in Marjanu Turnpku.
Zaželel jim je, naj njihovo
TONE MIZERIT
Murskosobopki pkof Marjan Turn pek
,,služenje Cerkvi na Slovenskem tudi v bodoče v slovenskem narodu in v slovenski družbi utrjuje vrednote medsebojnega spoptovanja, miru, sodelovanja in prizadevanja za skupno dobro".
Predsednik državnega zbora France Cukjati pozdravlja ustanovitev novih pkofij, saj je to po njegovem mnenju nov korak pri približevanju Cerkve prebivalcem. Razdelitev na pest pkofij je oblikovana zelo organsko in ponuja razmislek o podobni razdelitvi Slovenije na pokrajine.
LDS vztraja pri nasprotovanju
V LDS (liberaldemokrati) so glede zakona o žrtvah vojnega nasilja neuspepno zahtevali natančne odgovore glede podelitve pravic sodelavcem okupatorja.
Podpredsednica LDS Zdenka Cerar je predstavila konkretne primere, ko bi se lahko sodelavcem okupatorja ,,odprla vrata do odpkodnin".
Predlog na primer v drugem členu govori o osebah, ki so pobegnile pred vojnim nasiljem (beguncih) in bi bile upravičene do statusa žrtve vojnega nasilja. Po mnenju Cerarjeve bi lahko status na primer pridobili „zapeljani kočevski Nemci", ki so se po izgonu Slovencev s Koropke naselili na njihovih domovih, proti koncu vojne pa zapustili Slovenijo. ,,To so begunci, ki bi lahko danes zahtevali materialno odpkodnino." Enako velja za izdajalce, ki so za okupatorja izdelovali spiske tistih, ki so odpli v partizane, ali pa pripadnike Črne roke, ki niso bili v vojapkih uniformah in so likvidirali simpatizerje partizanov, je navedla Cerarjeva. Ker so pobegnili pred nasiljem zmagovalcev druge svetovne vojne in odpli iz Slovenije, jih ni bilo možno obsoditi, zločini pa so zastarali. Nekdanja pravosodna ministrica in generalna državna tožilka je dejala, da ima obstoječi zakon v pestem členu dobro varovalko glede izključitve sodelavcev okupatorjev iz pravic, v liberalni demokraciji pa ne nasprotujejo morebitni prilagoditvi tega besedila.
Zalokar Oražmova je poudarila, da od Janeza Drobniča, ministra za delo, družino in socialne zadeve, ki bo izvajalo zakon, niso dobili natančnih odgovorov glede možnosti pridobitve pravic sodelavcev okupatorja. ,,Ali bo za spravo v Sloveniji potrebno tudi z materialnimi odpkodninami nagraditi kolaboracioniste in sodelavce z nacisti in fapisti? Na tej točki LDS ne želi sodelovati in na tej točki menimo, da to ni spravni zakon," je dejala poslanka največje opozicijske stranke. Če je v tem ideolopkost zakona, potem v LDS s tako ideolopkostjo nimajo težav, je dodala.
Torej so levičarji za spravo s pobijalci in medvojnimi morilci, ne pa z domobranci in drugimi protikomunističnimi borci!
Včasih ob pisanju (in branju) teh vrst izgleda, da je Argentina izredno zapletena dežela, kjer malo stvari deluje kot je treba in so razpaseni problemi in težave. Mnogo tega je res, a če se ozremo po svetu, vidimo, da je tudi drugod precej stvari narobe, morda pe več kot tukaj. Ob presojanju težkih problemov ne pozabimo, kaj nam je, in kaj nam pe ta dežela dobrega nudi!
Dolg seznam. Potem, ko smo to pojasnili, pa lahko pogledamo, kaj nam nudi sedanjost. S problemi bi lahko sestavili izredno dolg seznam, a nam prostor resnično tega ne dovoljuje. Morda bi lahko na prvo mesto postavili pomanjkanje varnosti. Čeprav izgleda, da se je val ropov in napadov nekoliko umiril, pe daleč ne moremo trditi, da je Argentina varna dežela. Nasveti, ki smo jih pred časom objavili, da človek tudi sam skrbi za večjo varnost, so pe vedno v polni veljavi. Se je pa zadnje pojavil pe drug odsev tega položaja: nevarnost ki preti od nasilnih mladostnikov ob nočnih srečanjih, plesih in koncertih. Tudi v tem imajo odgovornost oblasti, pa seveda družba in predvsem družine. In ob tem nihče ne sme gledati stran. Zadnji primer umora pestnajstletnika v poznih nočnih urah priča, da moramo stvar resno vzeti v roke.
Zapleteno tlačanstvo. V
zadnji ptevilki smo obpirno pisali o problemu bolivij-skih priseljencev in njihovem stanju v tekstilni industriji. Ves čas prihaja v ospredje ta problem. Zanimivo je, da smo bili priče ptevilnih manifestacij proti izkoripčanju teh ljudi, pa tudi izrazom drugih, ki so zahtevali, naj vlada vse pusti pri miru, ker se bojijo, da bi bili pe ob tisto bore malo zaslužka, pa čeprav je njihov položaj bolj podoben suženjstvu kot pa življenju. Padale pa so tudi obtožbe na prekupčevalce delovne sile, katerih ni bilo izvzeto diplomatsko osebje sosednje države. Se dolga bo pot, da se stvar razčisti, pe daljpa pa, da se repi. Zaenkrat je vlada povabila na razgovore predstavnike bolivijske skupnosti, pa tekstilce iz vrst Korejcev in Židov, ki so pretežno lastniki sumljivih delavnic.
Brez soglasja na reki. Ko je bilo že vse pripravljeno na srečanje predsednikov Argentine in Urugvaja, na katerem naj bi priplo do soglasja glede tovarn celuloze na reki Urugvaj, je zagorelo. Finsko podjetje Botnia je izjavilo, da bo ustavilo gradnje samo za deset dni, ne na 90 prvotno obljubljenih. Pa pe ti dnevi bi sovpadali v Velikim tednom, ki je v Urugvaju te-
den počitnic. Po drugi strani pa tudi urugvajska vlada pe ni pristala na argentinske zahteve, da se pregleda celotna tehnologija in tako zagotovi, da na reki ne bo priplo do okuženja. Saj vsi vemo, da obstoja moderna tehnologija, ki v teh primerih prepreči okuženje. Vemo pa tudi, da je draga, in da mednarodni kapital rad manj zapravi, pa četudi za ceno okuženja. Sestanek predsednikov je tako padel v okuženo vodo, medtem ko so prebivalci province Entre Rios znova pričeli z blokadami mostu in cest.
Kam plujemo? Repitev zapleta na reki se tako oddaljuje. Obe državi napovedujeta tožbe pri mednarodnih organih: Mednarodno sodipče v Haagu in Mercosur. Za prvo vemo, da je počasno in da bosta lahko obe tovarni lahko že dograjeni, ko bo priplo do kakega izida. Mercosur pa je nekoristen: sklepi morajo biti soglasni, kar je v tem primeru nemogoče, ker bosta ali Argentina ali Urugvaj volila proti, če sklep ne bo odgovarjal njunim željam. Tako je prihodnost meglena in težko je verjeti, da bi priplo do složnega izida.
Cene vs. plače. Običajno se dogaja, da cene zmagajo v tej tekmi. Vlada pa se trudi, da bi se partija končala vsaj z neodločenim izidom. Te dni je predsednik Kirchner končno dosegel dogovor z živinorejci, da se bodo cene mesu znižale za 20%. Gre za kose govedine, ki so najbolj uporabljeni v argentinski kuhinji. Pravzaprav je na živinskem trgu že priplo do znižanja, a v mesnicah se do zadnjega pe ni poznalo. Sedaj napovedujejo padec cen v teku tega tedna. Sele potem bo vlada spremenila svoje stalipče glede izvoza govedine, ki je trenutno ustavljena. Te dni pa je tudi priplo do nekaterih ključnih sporazumov glede povipanja plač. Zadevno pogodbo so podpisali že transportni delavci in pe nekateri drugi. Nominalno se povipice sučejo pod 20%. To je najvipji odstotek, ki po vladnih računih ne bi povzročil inflacije. So pa nekateri sindikati, ki zahtevajo več in grozijo s stavkami. Pa tudi za že podpisane pogodbe trdijo, da je kar nekaj ugodnosti, ki so jih sindikati iztržili, in ki dejansko povipanje porinejo preko določene meje 20%. Bomo videli, kaj nam bo pokazala prihodnost. Je pa treba poudariti neko dejstvo: vse pte-vilke se nanapajo na uradne plače v privatnem sektorju. Tako državni uslužbenci kakor tisti, ki v privatnem sektorju delajo na črno (ali sivo, kakor želite) so v teh letih daleč zaostali. In ti so večina. Njihov položaj je vse prej kot rožnat.
NA CARINSKI POSTAJI
ALOJZ REBULA
HiPca za carinsko postojanko, ob njej lopa za prepreganje kamel, pupčava na jug in zahod, dolgčas na vse ^strani ...
Že se je zvrstilo nekaj poveljnikov postojanke, vseh vrst možakarjev, do zadnjega Terciarija, ne preveč tipičnega Rimljana, udarjenega na skrivnostne reči.
Kako ne bi mož zvedel za onega Galilejca. In kako se ne bi bil pustil očarati od njega, potem ko ga je dolgo mamil Mitra.
Odkar mi je uPo, da sem bil v desetniji, ki je stražila njegov grob, sem za Terciarija postal Izraelec številka ena. Odtlej mi praktično ne da miru. Kot da bi jaz imel kaj s tistim odpadnikom ...
Kaj vse bi rad zvedel: kje so zdaj tisti moji tovariP iz desetnije, kako je bil urezan grob, celo kaknna drevesa so rasla v bližini ...
,,Ona noč prihaja za tabo, kaj?" je začel prejle, ko sva sedela na klopci pred postojanko in gledala zahajanje sonca.
Terciariju sem priznal, da se kdaj v sanjah znajdem na vrtu z grobom ... z vračajočo se tesnobno mislijo, da sem izgubil sulico.
,,Si jo res?"
„Saj to je tisto, da je nisem."
,,Nikoli pa ne povep kaj se je pravzaprav zgodilo," je spet silil vame. ,,Je res vstal od mrtvih, kakor pravijo?"
,,Zakaj te to tako stranno zanima?" sem vprapal.
,,Ker če bi bilo tisto res, bi bilo zame vse novo, vse odrepeno," je odgovoril.
Moral sem se mu raz-govoriti.
,,Ne bom rekel, da sem bil tisto noč pogumnejp od drugih. Kaj hočep s pogumom, če navali nate nekaj, kar je nad človekom. Poleg tega nisem bil samo primerek iz mesa, da tako rečem. Zanimal sem se za latinpčino in grPčino, za jezik kulture in za jezik okupacije. Lahko rečem, da sem bil drugače stesan kakor tovaripi, ki so prihajali iz poljskih del in iz konjunnic. Skratka: ko se je zgodilo, kar se je zgodilo, sem začel teči kakor vsi. In sem morda manj brezglavo a vendar vztrajno tekel do sinedrija kakor vsi.
'Da bop govoril, kakor je prav', je rekel Kajfa in mi ponujal nekaj, skrito za njegovimi velikimi nohti.
'Jaz nisem spal,' sem rekel.
'Da nisi spal?'
'Če nisem, nisem.'
'Torej si videl neke tipe, ki so se plazili do goba, se lotili kamna ...'
'Ničesar nisem videl.'
'Če nisi videl njih, potem si videl nekoga vstati iz groba', je rekel Kajfa iz nekaknne grlaste porogljivosti.
'Stvar je v tem,' sem rekel, 'da je zame vseeno, ali je vstal ali ne.'
'Kako govorip divjak na oljki Izraela?'
'Zadeva me ne briga, vapa veliko-duhovnost. Vstal ali ne, ne sprejmem ga. Ne sprejmem izdajalca napgga narodnega ideala. To je vse.'
'Vstal ali ne — kaj se to pravi? Poslupaj, mladič: tisti človek vstati ne sme!'
'Zaradi mene lahko.'
'Izdajalec naj bi vstal?'
Tako sva se prerekala, a odpgl sem brez denarja. Na Sinaju je bilo rečeno: 'Ne laži' in jaz bi lagal, če bi rekel, da sem spal.
Zame velja samo Sinaj.
Nakopal sem si zamero, zaradi katere me potem Kajfa ni hotel spre-
NA
VELIKONOČNO JUTRO
Gregor Mali
V grobu božji sin počiva, ki je dupe repeval, kamen vhod njegov zakriva. Bo res vedno v njem ostal?
Na velikonočno jutro zemlja vsa se tresla je, Jezus zmagal smrt je kruto, sam iz groba dvignil se.
Pot trpljenja je končana, dan vstajenja nam žari, napa srca so oprana v milosti Gospodovi.
Zapustimo hudobijo, oblecimo Kristusa, veselimo se z Marijo zmage Sina božjega!
VSTANIMO Z JEZUSOM
Gregor Mali
Aleluja, aleluja pojemo z Marijo ti, Jezus, ki si vstal iz groba, najprej se prikazal ji.
Tvoje rane so žarele, leppe kot pomladni cvet, Materi so razodele, da je ves odrepen svet.
,,Sin, vstajenje tvoje sveto meni je izdrlo meč, večno ti žari življenje, nikdar ne umrje p več.
Z mojim Sinom vsi vstanite, strite grehu, smrti moč, luč življenja oblecite, sveta je velika noč."
jeti v tempeljsko pisarno, kljub moji jezikovni ozavepčenosti. Tako sem moral iti k vam, okupatorjem. Pustiti daleč ženo in iti k Rimljanom in se zabiti na tole carinsko postojanko na meji ^s Sirijo ali s čim ..."
,,Še nisi odgovoril na moje vprapanje, ali je Nazarenčan vstal ali ni."
Kaj mi je ostalo drugega kot ponoviti Kajfovo besedo, ki se mi zdi v tem primeru od vseh možnih najslabpa in hkrati najboljpa, da namreč Galilejec vstati ni smel.
,,Zakaj ne?"
,,Ker mi, zeloti, pričakujemo drugačnega Mesijo," sem rekel. ,,Mesijo z imperijem, ki se bo metal do Evfrata na vzhodu in do Nila na zahodu. Mi pričakujemo v Sredozemlju ladjevje s tisoči troveslač. Mi pričakujemo armado s stotinami judovskih legij. Mi pričakujemo poveljnika bronastega duha, z zlatim žezlom v titanski roki in z emblemom boginje Nike na prsih. Ne pa odreptelja, ki prihaja v Davidovo prestolnico na oslu, si nadene krono iz trnja in poje slavo ubogim. V tem je izdajstvo, pe več, osramotitev napega narodnega ideala."
,,Ampak, če je res vstal, mislip da je manj mogočen in manj blepčeč kot
oni pravljični Mesija z boginjo Niko na prsih?" je rekel Terciarij.
Kaj naj bi mu bil odgovoril?
,,Nekje se je prikazal petstotim, ki so bili skupaj," je nadaljeval. „Govoril sem z enim od njih. Na moja vprapanja ni znal odgovoriti drugega kakor: 'To je, kakor če bi vstalo pred tabo sonce ...' Kaj, če je to moč, ki prekapa silo troveslač in legij? Če je to neki drugačen imperij, ki pljuska onkraj Evfrata in Nila, onkraj vseh rek?"
,,Recimo, da je," sem odgovoril. „Recimo, da pljuska v same zvezde. A ni od tega sveta. Nap narodni dup pa gre za ta svet."
,,Za tale svet?" je rekel Ter-ciarij in pljunil, poln zaničevanja, kakor more biti mož z ljubezenskimi nesrečami za sabo.
,,Ja," sem rekel, ,,za tele hribe, za te pupčave, to nebo, te rudnike, za te kamele ..."
Moj melanholični Rimljan je ob tem zaprl svoje mesnate roke v smer goličave pred postojanko, porasle s kakpnim trnastim grmičkom, in rekel: ,,Kaj pa je pravzaprav ta svet?"
,,Je vse, kar imamo," sem pribil.
,,Ne more biti," je rekel Terciarij. ,,Da je to, kar vidimo in tipamo, prav vse kar je? Da je ta pupčava, ta supa, ta imperij s tem Kaligulom, s tem blaznežem na vrhu, vse, kar moremo imeti? Ne more biti!"
Tako se pomenkujeva s Terciari-jem na tej napol mrtvi carinski postojanki. Morali bi jo razpustiti.
Kje drugje, ob večjem prometu, bi se midva s Terciarijem pogovarjala o veselejph stvareh.
Ko sem mu to rekel, je skoraj vzrojil: ,,O veselejph? More biti kaj veselejpega na svetu od vstajenja? Kaj zmagoslavnejpega?"
Galilejec ga bo čisto omamil. Naj ga, samo da bo Terciarij ostal do mene strpen predstojnik, kakor je bil doslej.
Že je začel hoditi v bližnjem mesto na lomljenje kruha, kot pravi. Ne upam si vprapati, kaj naj to pomeni ...
Meni se je spet začelo sanjati o oni noči.
Da le ne bi začela hoditi za mano tudi podnevi, s tisto pomladno rezkostjo zraka, s tistim vonjem po drevesih ... Pa s tisto tesnobo zaradi sulice ...
(Iz knjige „Pričevalci vstajenja^')
Velikonočno razmipljanje
Veselite se napa vera ni prazna, ker je Gospod res vstal
V žalost velikega petka je udarilo velikonočno veselje. Sence noči so se umaknile svetlobi dneva. Zemlja se je stresla in poveličani Kristus je vstal od mrtvih.
Prvi sončni žarki so zlatili palme na vrtu in pronicali skozi vejevje, ko je Marija Magdalena odhitela v rosno
jutro, da bi obiskala grob ljubljenega Učenika. Grob pa je bil prazen. Žalostna in objokana je begala po vrtu in iskala mrtvo truplo svojega Gospoda. Tedaj je zagledala moža in misleč, da je vrtnar, ga je ogovorila:
„Gospod, če si ga ti vzel, povej mi, kam si ga položil, da ga bom jaz vze a."
Ni gledala dozdevnega vrtnarja, marveč je le strmela v prazen grob.
„Marija!"
Kdo jo je poklical? Saj ta glas ji je znan. Zdrzne se in se zazre v vrtnarjev obraz. Samo besedo ,,Raboni" izdihne iznenadena in presenečena v občutku velike sreče. Na kolenih in s solzami v očeh objema Odrepenikove noge.
Napa je svojega Učenika.
* * *
Vsak po svoje ipčemo in srečamo Vstalega Zveličarja. Tavamo v temi dvomov, v polmraku slutenj in ga najdemo v svetlobi Njegove ljubezni, na poti trpljenja, v preizkupnjah, v sreči. Vabi nas trpeči Kristus, kliče nas poveličani Odrepenik, vsakega po svoje, vsakega ob zaznamovanem trenutku.
Velika noč. Leto za letom se ponavlja, vendar je vsakič na novo doživeta. Koliko spominov, koliko razkopnih občutkov lepote in sreče nam poklanja. Že tisto vedno otropko veselje nad butaricami, ki pisano barvaste dipe po mladem zelenju. Ali svetli mamin obraz, ko preprosto svečano pripravlja velikonočni žegen. Skupno družinsko praznovanje Gospodovega Vstajenja in doživeti obredi Velikega tedna ... Sreča preprostih čistih src.
V žalostinkah in pasijonu velikega petka nas Kristus s križa vabi: „Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil."
Srečo in trpljenje, žalost in veselje, dvom in zaupanje mu prinapamo in izročamo. Vrsta vernih, vsak s svojim križem obložen se mu približamo in s poljubom njegovih ran predamo.
In potem pride na nas odrepenje. Hozana Velike noči, pesem zmage nad smrtjo.
Smrtjo? Do zadnjih vlaken bitja nas pretrese ta beseda. Kaj pa je smrt? Začetek ali konec? Konec življenja in začetek življenja v Bogu.
Vstal je Kristus, vstali bomo
tudi mi. Vstali iz greha, trpljenja, bolezni, samote, lakote in žeje ...
Vstali iz teme v Svetlobo.
Svetlobo božjih otrok.
Verujem v vstajenje in večno življenje. Veličasten hvalospev Bogu se dviga nad božje ljudstvo. Slipm prizvoke glasov tistih, ki jih ljubim, pa so daleč, ki so že odpi k Njemu in z nami skupaj prepevajo mogočno Aleluja ...
M. M.
* * *
Čeprav se je vedelo, da je bolezen Dr. Komarja resna, je presenetila žalostna vest dne 20. januarja tega leta, da je odpel v Večnost po svoje plačilo učitelj in profesor, oče ptevilne družine, spoptovani član slovenske skupnosti v Argentini in član krajevne skupine v Carapachayu. Če tudi ni aktivno sodeloval v odboru, je spremljal delo, učil in svetoval in se veselil skupnih uspehov.
V osmrtnici ob njegovi smrti je v slovenskem časopisu bilo opisano njegovo bogato delo in kaj je pomenil za slovensko skupnost v Argentini in v domovini. Kaj je pa doprinesel s svojim bogatim znanjem Argentini je bilo objavljeno v tukajpnjih dnevnikih ob njegovi smrti, da je nenadomestljiv v njegovem globokem znanju, da je bil "maestro de la filosof^a, que enseno en nuestro medio durante medio siglo".
Med ptevilnimi predavanji, ki jih je imel Dr. Komar pod okriljem Slovenske kulturne akcije, raznimi tečaji in ptevilnimi članki v napem tisku, je za časa njegovega bivanja v Argentini celih dvajset let, od leta 1968 do 1988, razen med poletnimi počitnicami imel mesečna predavanja v Carapachayu za slovensko ptudirajočo mladino o filozofiji in vzgojeslovju.
Takratni ptudentovski nemiri v Parizu in Berkeley, ki so zahtevali novi red, so povzročili zmedo v svetu. Odmev se je čutil tudi v Argentini med ptudenti na univerzah, s tem prizade tudi takratne slovenske visokopolce. Nekaj ptu-dentov, skupaj s pisateljem Zorkom Simčičem, ki je bil dober prijatelj Dr. Komarja, in nekateri njegovi prijatelji so se obrnili na profesorja Komarja za pomoč, naj bi na morebitnih sestankih za mlade podal jasne besede o takratni porajajoči novi miselnosti.
Po pogovorih je profesor Komar bil pripravljen imeti enkrat na mesec srečanje z mladimi in sicer v domu v Carapachayu v večernih urah vsako tretjo soboto. Zakaj se je odločil za takrat oddaljeni dom? Mogoče zaradi domačnosti ali zatipa, verjetno pa zaradi bližine njegovega doma, saj je imel komaj 10 minut direktne vožnje z avtobusom. Prizadeti so bili s tem slupatelji iz drugih domov in oddaljenih krajev, saj so rabili za pot eno uro in pol. A, kakor se je pozneje videlo, ta daljava ni povzročala nobenih težav. Dr. Komar je izjavil, da je pripravljen začeti predavanja, če tudi bosta navzoča samo dva ptudenta. Dobesedno je dodal, da je v Sloveniji pel kaplan mapevat na oddaljeno podružnico, če je bila za tisti dan obljubljena mapa, če tudi sta bila navzoča pri mapi samo on in mežnar.
Res, na prvem sestanku ni bilo veliko navzočih, pri drugem predavanju pa se je ptevilo navzočih podvojilo in stalno raslo; če le ni bilo katere druge prireditve, je bilo navzočih čez dvajset fantov in deklet, med njimi visokopolci ter drugi dijaki in dijakinje zadnjih let srednje pole.
Predavanja Dr. Komarja niso bila nikdar dolgočasna. Bila so polna navdupenja, veselja, tudi jeze in mehkobe, humorja in iskanja jasnega razgleda in volje iskati pravico, lepoto in dobro. Bil je več kot učitelj, profesor, ki je mislil in dal drugim, da mislijo. Triurna predavanja so vedno prehitro minila, večkrat je bila pala, pa tudi slovenska pesem se je oglasila.
Leta 1971 je po kratki in hudi bolezni umrl mladi Franci Mramor, star 21 let, avtomobilski mehanik po poklicu, najrednejpi udeleženec filozofskega krožka.
V spomin in zahvalo dr. Milanu Komarju
Gospod profesor mu je v spomin napisal razmipljanje ,,Osebna vez in borba" objavljeno v Zborniku Svobodne Slovenije letnik 1971-1972. Kratka in huda bolezen nam ga je vzela, ko je bil v polnem razmahu svojih mladih let, vedno nasmejan, vedno poln dobre volje. Na Carapachay-skih sestankih smo tudi obravnavali vprapanje inkomunika-cije med starpi in sinovi, med učitelji in učenci, med vrstniki, itd. Vendar med nami je bil stik, je bila komunikacija in razumevanje, zato nam je Francijeva smrt nenadoma zasekala tako bolečo rano, ki se le počasi celi.
Leta 1987, proti koncu tečaja, je pisatelj Zorko Simčič, ki je bil dostikrat navzoč na predavanjih kot pomočnik profesorja in tudi sogovornik, napisal in s pomočjo nekaterih udeležencev uredil knjižico-bropuro z naslovom ,,Ca-rapachayski Anali". V njej na 52 straneh opisuje vsebino predavanj, v pesnipki obliki prepreženo s humorjem na filozofski ravni. Zaradi prostora je omenjen iz bropure le prolog ob začetku tečaja in epilog ob koncu tečaja leta 1988.
V mestu ob Srebrni reki v tukajpnji čujemo izreki: ,,Hay ideas que son - desastre." Vendar, glej, rodi se ena bajna in čeprav ,,de Sastre", nujna, ne le zaželena.
Osem in pa pestdeseto AD pipemo zdaj leto. ,,Sartor" - senior — zaprosi Filozofa (gre za mlade, vanje stavita vse nade), Naj modrosti jim natrosi. Če je vsa umetnost v tem - da gremo takoj ,,ad rem" -da ,,je treba le začeti", no, potem ta družba mlada vsaj v tem spada k tisti četi, ki z umetnostjo se ubada.
Epilog — po dvajsetih letih — pogled nazaj.
Plezalec, ki na strmo goro pleza, kdaj sredi stene vsaj za hip obstane, Ozre se in preplezano ogleduje... Pregleda kline. V redu je naveza? Za hip — če more — roke si pomane, Potem pa vzpon spet nadaljuje.
Tako — nekako — zdaj godi se nam, Čeprav... primera, ki lahko je lepa, (priznati moram, ni prav nič me sram), nekje prav v bistvu hudo pepa... ker ,,stena" napa ta pač nima konca, ker vrh te ,,gore" zginja onkraj sonca... Vsekakor zdi se dobro, če za hip pogledamo na uro in če utrip Seca premerimo pa malce vsaj pogledamo na pot nazaj.
Leta 1988 je tečaj prenehal zaradi prezaposlenosti Dr. Komarja; oglapala se je že tudi njegova bolezen, pa tudi za ,,Bog-lonaj" se ne da dolgo živeti. Udeleženci tečaja so pri predavanjih obravnavali in spoznali svetovne mislece, kakor tudi katolipke evropske kot: Edith Stein, Josip Pieper, Romano Guardini in druge, kakor tudi slovenske mislece v zadnjem stoletju. Udeleženci tečaja pa so se tudi tekom let spoznali med seboj, postali so prijatelji, nastali so par in se pozneje tudi poročili. Postali so očetje in matere, med njimi so družine s ptevilnimi otroki. Nekateri od nekdanjih poslupalcev tečaja so izven Argentine, drugi pa so svoje znanje in izkupnje odnesli in se preselili v Slovenijo, ustvarili tam družine in bodoče življenje na domači zemlji. Vsi pa ohranjajo lep, spoptljiv in hvaležen spomin na velikega prijatelja, učitelja in profesorja in očeta pokojnega Dr. Milana Komarja.
Ivan Žnidar
NASA SKUPNOST ŽIVI
V	petek, 17. marca zvečer je bilo v Slovenski hipi srečanje pirpEga Medorganizacijskega sveta z delegacijo parlamentarne komisije Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V	soboto, 18. marca je bil začetek pouka v napih osnovnopolskih tečajih.
Isti dan je bil začetek pouka na tečaju sloven pčine ABC za ppansko govoreče otroke in odrasle.
Balantičevo polo v Napem domu v San Justu je obiskala delegacija parlamentarne komisije Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, popoldne pa je pe obiskala Slovensko pristavo v Castelarju.
V	nedeljo, 19. marca je bil v Slompkovem domu občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor, katerega predsednik je Marko Selan. Sledilo je dobrodelno kosilo Zveze slovenskih mater in žena odsek Ramos Mejia, pod vodstvom predsednice Metke Erjavec Tomazin.
Delegacija parlamentarne komisije Državnega zbora RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je dopoldan obiskala Slovenski dom v San Martinu.
Od 17 do 19. marca so bile duhovne vaje za fante in dekleta od 18. leta dalje. Vodil jih je č. g. Pavle Novak.
V	torek, 21. marca je bil prvi sestanek s treningom nogometne ekipe ,,Zedinjene Slovenije" za fante od 14. leta dalje.
V	soboto, 25. marca je bila seja odbora Počitni pkega doma dr. Rudolfa Hanželiča. Pred začetkom je bila sv. mapa za ustanovitelja doma.
V	nedeljo, 26. marca je bil občni zbor Napega doma v San Justu. Sledilo je dobrodelno kosilo Zveze slovenskih mater in žena — odsek San Justo, združeno s slavjem 35. obletnice njenega obstoja. Na programu je bila tudi akademija z nastopom ženskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Prireditev se je končala z bogatim srečolovom. Vodila je predsednica Nežka Lovpin Kržipnik.
D-ova, za tiskovni referat Zedinjene Slovenije
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Slovenske posebnosti: kozolec
Kozolec ... Kdo ni dobil kozolca za darilo, ko je pripel na obisk sorodnik iz Slovenije? Kdo ni prinesel s seboj kozolca, ko se je vračal od prvega obiska domovine? Kdo se ni slikal ob kozolcu, ko je pohajkoval po slovenskem podeželju?
Tu preberimo, kako je opisala kozolec Mimi Urbane v knjigi ,,Slovenija, pokrajine in ljudje", založba Mladinska knjiga, 1998:
Kozolci so slovenska posebnost, tako po ptevilu kot tudi po obliki. Še posebej velja to za toplarje, saj je preprostejpe, enojne kozolce mogoče najti tudi drugod po Evropi, zlasti v srednjih in vzhodnih Alpah. V Sloveniji so pa zaradi vrapčenosti v pokrajino postali simbol slovenskega podeželja in enkraten spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva. Kozolci so ena izmed oblik prilagajanja na naravne razmere.
Večji del Slovenije, zlasti alpske in dinarske pokrajine, je obilno obdarjen s padavinami, tudi v rastni dobi. Zato je Slovenija tako zelena. Padavine lahko prizadenejo tista kmetijska opravila, ki zahtevajo suho in sončno vreme; supenje žita, detelje, fižola in sena. Pred razvojem sodobnih tehničnih postopkov so lahko žito in seno, ki ju na njivah in travnikih ni
bilo mogoče posupiti, supili v kozolcih.
Poznamo več tipov kozolcev, ki so se razvili zaradi različnih gradbenih materialov in vremenskih nevpečnosti v določenem okolju. Poudariti je treba tudi domiselnost kmečkega človeka, ki je njegovo obliko nenehno izpopolnjeval vse dotlej, dokler ni dosegel popolnosti. ,,In tako naj otopele oči zopet spregledajo in spoznajo skrivnost davne modrosti, katere mik je v tem, da je mogoče dati preprostim, strogim in na videz togim osnovnim geometrijskim konstrukcijam z dinamično in svobodno razpostavitvijo tolikpno poezijo in toliko novih možnosti doživetij" (M. Mupič: Arhitektura slovenskega kozolca).
Najenostavnejpi je stegnjeni kozolec (samec, anfkar, lesa), ki ga sestavlja ena vrsta stebrov, med seboj zvezanih z latami in pokritih z ozko streho. Najpogostejpi je na Gorenjskem. Velikost se pteje po ptevilu oken, to je razmikov med dvema zaporednima stebroma. V alpskem svetu so bili kozolci manjpi, včasih s samo dvema okno-ma. V poljedelskih predelih je bilo ptevilo oken odvisno od velikosti kmetije. Stebri so bili običajno iz hrastovega lesa, ponekod tudi zidani ali kamniti.
Znamenitejpi je vezani kozolec (toplar, cviboh, triba, stog), ki je sestavljen iz dveh vzporedno postavljenih vrst stebrov z latami, povezanih v skupno streho. Ta tip je imel večnamensko funkcijo, poleg supenja so prostor pod streho rabili za spravljanje voz in poljedelskega orodja. V Studorju v Bohinju stojijo stogi v gručah, razpirjeni so
pa tudi na Dolenjskem in Štajerskem. Stu-dorski stogi so enkratni in neponovljivi. Odlikuje jih edinstvena oblika, izredna funkcionalnost in rapčenost v naravno okolje. Njihovo lego narekuje zemljipka razdelitev in potek kolovoza, ki pelje v Studom.
V vinogradnipkem območju v Posavju najdemo tip kozolca na kozla (psa), ki je kozolec stegnjenega tipa s podaljpano streho na eni strani, kjer povzema zgradbo vezanega kozolca. Ta tip kozolca kaže na majhno, revno kmetijo ali pa na kmetijo, kjer je vinogradniptvo deloma izpodrinilo poljedelstvo in živinorejo. Na južnem Dolenjskem, Kočevskem in na območju Doza prevladuje prislonjeni kozolec, priključen h gospodarskemu poslopju, najpogosteje k skednju ali tudi hlevu.
Kozolci razen redkih izjem v alpskem svetu stojijo v skupinah in se vključujejo v vapki prostor. Ne samo njihova oblika in gradbeni materiali tudi lega se podreja nenapisanim zakonom, ki jih narekuje gospodarnost. Njihova lega je odvisna od oblike tal, parcelacije, predvsem pa od njihove uporabe. Tako stojijo večinoma na robu vasi ob poti, ki vodi iz njive ali travnika do kmečkega doma. Pri postavitvi je treba upoptevati strani neba. Supenje je najučinkovitejpe, če tečejo v smeri od severa proti jugu, upoptevati pa je treba tudi prepih. V modernem kmetijstvu kozolci izgubljajo nekdanjo uporabno funkcijo, mnoge je že načel zob časa in skoraj neizogibno so zapisani pozabi.
Zbral Franci Markež
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA VSTA^NJA
ŽELI VSEM ROJAKOM
zedinjena slovenija
Iz temine Velikega tedna naj žari vstali Kristus v nape dupe ter osrečuje vsa srca! Zveza slovenskih mater in žena
SLOVENSKI DOM CARAPACHAY
želi vsem rojakom blagoslovljene velikonočne praznike
SLOVENSKI DOM
V SAN MARTINU
želi vsem rojakom v tujini in domovini blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
Kristus je vstal, aleluja!
Zarja velikonočnega jutra nas združuje v veselju vstalega Kristusa.
Vesele praznike!
SLOMŠkOV dom
Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov slovenske matere^
Blagoslovljene velikonočne praznike
želi
TINTORERIA INDUSTRIAL RAMOS MEJIA S.A.
Jezus Kristus je vstal od mrtvih,
vstali bomo tudi mi!
Vera v to resnico je podlaga našemu upanju in pogumnemu pričakovanju prihodnosti. To želimo vsem rojakom v Argentini!
DUSNOPASTIRSKA PISARNA ODBOR ZA SLOVENSKO HiSO DUHOVNO ŽIVLJENJE IN OZNANILO
VINCENCIJEVA KONFERENC A
Vsem Slovencem v Argentini in po svetu želimo blagoslovljene velikonočne praznike
Počitni pki dom dr. Rudolfa Hanželiča
Mladini ter vsem rojakom želi vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
Mladinska organizacija SDO-SFZ
ROJAKOM TU IN PO SVETU ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ
Društvo Slovenska vas
Društvo Slovenska pristava
želi
vsem članom, prijateljem in znancem blagoslovljene velikonočne praznike
Blagoslovljene velikonočne praznike vo pči vsem rojakom
BAJDA s.r.i.
parketi
http://www.bajda.com.ar
Laguna 383 - C1407JVA Capital Federal, Tel./Fax: 4671-2494;
Mendoza
NAŠ DOM - SAN JUSTO
vonči vsem članom in prijateljem srečne in blagoslovljene VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Vsi člani in prijatelji lepo vabljeni ob 8. uri k vstajenjski sv. ma pi v Sanhu pki stolnici, nato na Velikonočno akademijo in skupni zajtrk v Napem domu San Justo
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike
vam želi
7)eMU
informatika za podjetje ali za dom Prodaja kvalitetnih računalnikov in izdelovanje omrežij
vopči vesele	Estados Unidos 2219 - (1227) Capital Tel./
velikonočne praznike	Fax: 4942-8681 / 4943-6023
SLOVENSKA NOGOMETNA EKIPA ZEDINJENA SLOVENIJA
želi vsem članom, slovenskim in argentinskim prijateljem, ter rojakom v Argentini, po svetu in v domovini, milost Kristusovega vstajenja!
Obenem se zahvali za vso podporo, ki jo je stalno deležna.
Blagoslovljene praznike Gospodovega vstajenja žele vsem rojakom
TONE PODRZAJ in SINOVI S.R.L.
INDUSTRIJSKO METALURGIČNO POD^JET^JE IN MONTIRAN^JE STROJEV
Diagonal 160 N° 5776/82 - Villa Ballester Tel. 4769-1653 - Fax: 4769-0581
Električne inštalacije - Varnostne naprave želi vsem rojakom srečne velikonočne praznike
Tel.: 4267-5747 - Cel.: 15-5139-7011
Veselo Veliko noč vsem Slovencem želi
tDfigörrhi
Usnjeni čevlji in suknje
Florida 146 - Buenos Aires - Tel.: 4326-1549 Galer^as Pacifico - Florida 795 - Buenos Aires
Vesele velikonočne praznike želi
dr. Katica Cukjati
advokatinja
civilne, trgovske, delavske tožbe, pogodbe, zapupčinske in nepremičninske razprave
Boulogne sur Mer 362 - La Tablada Tel. 4652-5638
Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure
Av. Emilio Castro 7423 — Ciudad Autonoma de Buenos Aires
Tel: 4643-2140 - E-mail: libreriastamar@fullzero.com.ar Sucursal: Ramon L. Falcon 5506 - C.A.B.A. - Tel.: 4635-2599
Želi vsem Slovencem vesele in blagoslovljene velikonočne praznike!
Grupo Ramos S.A,
Paique industrial Pilar
Želi vsem rojakom v Argentini, v domovini in po svetu vesele in blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja
Vesele in blagoslovljenje velikonočne praznike želi vsem rojakom
GABER MADERAS
de Marjan Petkov pek
Av. Churruca 9862 - Loma Hermosa Pcia. de Buenos Aires - E-mail: gabermaderas@arnet.com.ar Tel.: 4769-0159 - Tel./Fax: 4769-9756
Blagoslovljene velikonočne,, ,	vem ž^e-l^i
^ ' v -	if"' ' 'i
Tiskarna" Vilko ^ d. z o. z.
Tisk kakovostnih bronur, vizitk,'^ap Nova ponudba: grafični film
Pisarna: Estados Unidos 459 1. nadstr. ,,D" - Buenos Aiies Tel.: 4362-7215 - info@vilko.com.ar - www.vilko.com.ar
Blagoslovljene velikonočne praznike želijo
vsem Slovencem po svetu in domovini
Pregelj in sinovi
Izdelava kuhinjskih oprem
Boulogne Sur Mer 292 - Tablada Tel.: 4454-9329
Rojakom v Argentini in po svetu želi blagoslovljeno veliko noč!
Vsem rojakom v Argentini, po svetu in v domovini želimo blagoslovljene praznike Kristusovega vstajenja. Njegova luč nam kaže pot pri delu za narod in Slovenijo.
NSi - Nova Slovenija
območje Argentina in Južna Amerika
Blagoslovlj^'ne velik^'uo^'ne praznike vam želi
Talleres Crovara S.A.
Rezanje pločevine 6 mts. x 19 mm. Krivljenje pločevine 7 mts. x 13 mm.
Juan S. Bach 3818 - B1765KKR Isidro Casanova Tel.: 4694-6655 - Fax: 4694-6677
Vesele velikonočne praznike vam želi
Productor - Asesor de Seguros Administracion de Riesgos
Alvarez Jonte 148 - B1712LEB Castelar - Buenos Aires TEl./fax: 4623.2932 - Tel.: 4377.5381 - sEmElE@uolsinEctis.com.ar
Kreditna zadruga SLOGA in
MUTUAL SLOGA
voščita vsem svojim članom, pa tudi svojim prijateljem in rojakom v Argentini, zdomstvu, zamejstvu in domovini srečne in blagoslovljene velikonočne praznike .
JAVNI in PRIVATNI BAZENI - ZUNANJI IN NOTRANJI
želi vsem rojakom vesele velikonočne praznike
BAZENSKA TEHNIKA OPREMA ZA CISCENJE PROJEKTIRANJE - IZVAJANJE in SERVISIRANJE
Tel/Fax: 011-4664-1656 www.gardEnpools.com.ar info@gardEnpools.com.ar
Srečne in blagoslovljene velikonočne praznike želi
FRANCI RESNIK
Zinguer^a standard y a medida - Impermeabilizaciones - Reparacion de techos Los Fortines 260 - (1607) Villa Adelina - Tel./Fax: 4763-0970 - Cel.: 15-4404-9406
Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem Slovencem po svetu in v domovini! Bog daj, da bi bil Vstali Zveličar večni simbol svobodnega naroda!
Slovenska demokratska stranka Odboi* Argentina
Vesele velikonočne praznike želi
ČASA CONDE
AUTOSERVICIO MAYORISTA INTEGRAL
GOLOSINAS - LIBRERIA - PERFUMERIA - VARIOS
Dr. A. Illia 2379/99 - (1754) San Justo - Pcia. Bs. As. Tel.: 4441-1111 - Fax sin cargo: 0-800-333-8915 E-mail: casaconde@ciudad.com.ar
VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V BUENOS AIRESU
ŽELI VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
Blagoslova polne velikonočne praznike
Pavle Novak in sinovi
Cerrito 2245
Tel. 4651-1036
Lomas del Mirador
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
NEURADNI PRAZNIK ZASTAVE
Ob prazniku slovenske zastave so na Wolfovi 8 razobesili slovensko zastavo trobojnico. Zastavo so razobesili v spomin na 7. april leta 1848, ko so slovenski ntudentje z Dunaja na omenjeni stavbi razobesili slovensko zastavo, nempko pa je z gradu odneslo neurje. V spomin na ta dogodek druntvo Heraldica Slovenica vsako leto v zemljepisnem sredipču Slovenije Geoss pripravi tudi slovesnost.
SLOVENSKE SLIKANICE V ITALIJO IN GRČIJO
Založba Mladinska knjiga je na letonnjem sejmu knjig za otroke in mladino v Bologni prodala avtorske pravice za knjige Lilijane Praprotnik Zupančič, poznane kot Lile Prap, v Italijo in Grčijo. Avtorske slikanice Lile Prap sicer že nekaj let vodijo v prodaji avtorskih pravic v tujino.
TRI REVIJE NA INTERNET
V	Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, ki je nosilka projekta digitalizacije in izgradnje digitalne knjižnice Slovenije, so v zadnjem letu digitalizirali tri pomembnejpe slovenske revije s področja kulture - Ljubljanski zvon, Nove akorde in Novo muziko. Vse tri revije so sedaj dostopne tudi preko portala Digitalne knjižnice Slovenije na spletnem naslovu www.dlib.si.
NOV REKORD V PRISTANIŠČU
V	Luki Koper so v marcu pretovorili 1,4 milijona ton blaga, kar je največ v zgodovini koprskega pristanipča, so zapisali v upravi družbe. Posebej jih veseli, da so rekord dosegli s pretovorom visoko kakovostnih tovorov, kot so avtomobili, žitarice in ostali kontejnerski tovori. V luki opozarjajo, da so ponekod že opazne zasičenosti zmogljivosti, delno tudi zaradi dejstva, da se je podjetje pred časom umaknilo z mestnega pomola in del obale prepustilo v upravljanje koprski občini. Zato v luki napovedujejo postavitev večnamenskega skladipča na drugem pomolu.
TURISTIČNA SLOVENIJA NA CNN
Slovenija kot turističen cilj se bo z 20. aprilom začela predstavljati tudi na globalni televizijski mreži CNN, je na novinarski konferenci Slovenske turistične organizacije (STO) povedala vodja odnosov z javnostmi in oglapevanja v tujini Majda Rozina Dolenc.
PO SVETU
MIR NA BLIŽNJEM VYHODU
Mandatar za sestavo nove izraelske vlade Ehud Olmert bo uresničil načrt umika z večinskega dela Zahodnega brega, okrepil izraelski nadzor nad ključnimi judovskimi naselbinami in začrtal dokončne meje pe pred naslednjimi ameripkimi predsednipkimi volitvami leta 2008, je dejal Olmertov pomočnik Joram Turbovic. Olmert, katerega stranka Kadima je zmagala na marčevskih parlamentarnih volitvah, je pred tem napovedoval, da bo svoj načrt dokončal do konca svojega mandata, torej do leta 2010.
FRANCOSKE TEŽAVE
Francoski premier Dominique de Villepin je umaknil sporni zakon o prvi zaposlitvi. Kot je pojasnil svojo odločitev, niso bili izpolnjeni nujni pogoji zaupanja med mladimi in med delodajalci. Verjetno bi lahko dodal, da tudi vlada ni napa skupnega jezika z enimi in drugimi. Umik spornega določila, ki ga bo zamenjal drugačen zakon, je že pred tem napovedal predsednik Jacques Chirac. Glavna francoska sindikata sta pozdravila odločitev vlade. Kljub temu so se predstavniki sindikatov in ntudent-skih organizacij v ponedeljek sestali, da bi se dogovorili o nadaljnjih korakih.
EVROPA IN BELORUSIJA
Zunanji ministri Evropske unije, med njimi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so na zasedanju v Luksemburgu prepovedali vstop v povezavo najvipjim predstavnikom beloruskih oblasti na čelu s predsednikom države Aleksandrom Lukapenkom. Na tak način so se odzvali na nedemokratične marčne predsednipke volitve pa tudi na nasilen odziv oblasti na proteste opozicije. Poleg Lukapenka je na seznamu pe trideset vidnejph politikov. Ob tem so zunanji ministri povezave poudarili, da za imena s seznama za zdaj velja le prepoved izdajanja viz, vendar pa morebitni nadaljnji ukrepi niso izključeni.
PRITISK NA HAMAS
Združene države Amerike so se odločile prekiniti neposredno pomoč palestinski vladi. Ob tem pa bodo za 57 odstotkov, in sicer na 287 milijonov dolarjev, povečale človekoljubno pomoč, ki jo bodo Palestincem namenile preko Združenih narodov. Palestinski predsednik Mahmud Abas in premier Ismail Hanija sta ob tem dejala, da je odločitev nepravična in usmerjena proti Palestincem vendar ne bo vplivala na spremembo Hamasovih stalipč. Zato sta Washington kot Bruselj pozvala k spontovanju demokratične izbire Palestincev.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Vrh . predstojnik salezijanske družbe Don Renatto Ziggiotti, ki se kot gost vlade mudi v Argentini, je preteklo nedeljo podelili v baziliki San Carlos duhovnipko obleko sedmim slovenskim novincem selezijanske družbe. Mladim duhovnipkim aspirantom nape iskrene čestitke in najboljpe želje na novi poti.
Prihod novih družin
V	sredo 11. marca t. l. je z ladjo ,,Augustus" prispela v Buenos Aires gospa Ivana Clemente, s hčerkama Marijo in Ivano. V pristanipču je družino pričakal g. Clemente Avgust, uradnik v Jauregui pri Lujanu. Družina g. Clementeja, prihaja iz Dobrove pri Ljubljani.
Istega dne popoldne pa so se iz ladje ,,Corrientes" izkrcali naslednji rojaki: Frontini Blaž, Frontini Roza-lija, Frontini Janez in Frontini Albin. Imenovani so otroci gospoda Ivana Frontinja iz Casanove in prihajajo iz Potoka pri Šmartnem pri Kamniku.
Iz Hotedrpice so z isto ladjo prispeli: Rupnik Marija, s hčerkama Ivanko in Marijo. To so oče in sestri gospoda Jožeta Rupnika iz Floride.
Gospod Serpen Jurij iz Morena pa je istega dne sprejel svojo mamo gospo Franči pko Serpen in sestro Emilijo Serpen. Pripli sta iz Ljubljane.
Vse novodope rojake in rojakinje prisrčno pozdravljamo in jim želimo veselo in srečno bivanje v Argentini.
OSEBNE NOVICE
Na Ezeizi sta se dne 14. aprila poročila v župni cerkvi g. Janez Gorjup, doma od Sv. ^Gregorija nad Velikimi Lapčami in gdč. Terezija Čuk, doma iz Slovenskega Primorja. Mlademu paru sta bila za priči: Nevesti njen svak g. Štefan Svetec, ženinu pa g. Anton Kastelic, poročil pa ga je g. direktor Anton Orehar.
V	župni cerkvi Ramos Mej^a sta pa stopila pred oltar v nedeljo, 15. aprila t. l. g. Pavle Novak in gdč. Marica Glavan. Za priči sta bila pri^poroki nevestina sestra gdč. Tinca GJavan, in g. Fr. Žužek. Mladi par je poročil g. Tone Škulj, kaplan v Moronu. Novopo-ročencem želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
OBVESTILA
Občni zbor Družabne pravde bo v nedeljo 6. maja v prostorih J. O. C. na Diaz Velez 3817 ob pol deseti uri dop. Točno ob deveti uri bo istotam mapa za udeležence občnega zbora.
Sestanek slovenskih akademikov bo 28. aprila t. l. ob 7. uri zvečer na Victor Martinez 50. Na sporedu je zanimivo predavanje.Vsi lepo vabljeni. Odbor.
Pouk v slovenskih tečajih se bo zaradi otropke paralize pričel tedaj, kadar se bo pričel pouk v argentinskih polah — po dosedanjih objavah 9. maja. Otroci posameznih tečajev naj pridejo k pouku isti dan v tednu, kakor doslej.
Mladinski dom priredi za svoje člane in prijatelje izlet na salezijansko estancijo v Uribellarejo pri Lobusu v nedeljo 29. aprila . Udeležbo naj sporočijo do nedelje 22. apr. zvečer. Odhod od 8ih zjutraj iz Mladinskega doma.
Odbor Kegljapkega kluba vabi svoje člane, da se vsi udeleže prireditve slovenskega dne na pristavi v Moronu v nedeljo 22. aprila t. l.
Svobodna Slovenija, 19. aprila 1956 - pt. 16.
SLOVENCI IN ©PORT
TUDI V ANGLIJI
Velika Britanija je postala trinajsta država članica Evropske unije, v kateri so odkrili virus ptičje gripe. Z njim naj bi bil okužen mrtvi divji labod, ki so ga odkrili v Cellardykeu na Škotskem. Za zdaj obstaja sum na virus H5, testi v referenčnem laboratoriju blizu Londona pa naj bi pokazali, če morda ne gre tudi za človeku nevarno obliko virusa. Velika Britanija je že sprejela ukrepe, ki jih EU predpisuje za primer odkritja človeku nevarnega virusa te bolezni pri divjih pticah.
ŠELE NA 114. MESTU
Anglepki nogometni prvoligap Liverpool pe naprej vodi na svetovi klubski lestvici, ki jo pripravlja Mednarodna zveza za nogometno zgodovino in statistiko (IFFHS). Nogometapi Domžal so kot najboljpa slovenska ekipa pridobili ptiri mesta in so zdaj 114., HIT Gorica je 204., celjski CMC Publikum pa 264.
DALEČ TUDI V NAMIZNEM TENISU
Mednarodna namiznotenipka zveza (ITTF) je objavila aprilsko lestvico najboljpih igralk in igralcev. Najboljpi slovenski igralec Bojan Tokič zadnje čase v nempkem prvenstvu in evropskem pokalu odlično nastopa za svoj klub, a te tekme za lestvico ne veljajo, tako da je Novogoričan ostal na 75. mestu. Najboljpa Slovenka je Martina Safran na 116. mestu.
SVETOVNO PLAVANJE V SHANGHAJU
Plavalec Peter Mankoč je v finalu na osmem svetovnem plavalnem prvenstvu v Šanghaju osvojil sedmo mesto na 100 m delfin. Z izidom 51,67 je za dve desetinki zgrepil osebni rekord z evropskega prvenstva, ko je bil tam tretji. - Na 200 m mepano je osvojil peto mesto, v svoji paradni disciplini na 100 m mepano pa srebrno medaljo (potem ko je bil na prejpnjih SP dvakrat zlat). — Drugi slovenski reprezentant Miha Koren ni uspel kake ugledne uvrstitve.
V TENISU NE GRE DOBRO
Slovenska tenipka reprezentanca je izgubila prve tri dvoboje prvega kroga druge evroafripke skupine Davisove-ga pokala proti Alžiriji. Na gostovanju v Alžiru je Roka Jarca premagal Slimane Saoudi, Grega Žemljo Lamineju Ouahabu, v parih pa sta Alžirca tudi premagala Slovenca. Ko je bilo že vse odločeno, sta pripli slovenski zmagi in postavili končni rezultat 2:3.
GREMO V BEOGRAD!
V Kranju je potekal kvalifikacijski turnir za uvrstitev na jesensko vaterpolsko evropsko prvenstvo v Beogradu. Slo-
venija je v
prvem srečanju prema
Francijo z 9:7 in
ancijo
naredila velik korak proti prestolnici Srbije in Črne gore. V drugem srečanju je nato Slovapka visoko s 15:4 premagala Malto. — V drugem krogu je premagala Malto z 10:6 in si po letih 1999 in 2003 tretjič zagotovila nastop na turnirju najboljpih 12 reprezentanc stare celine. Ob Sloveniji na Ep potuje tudi Slovapka, ki je pred tem z 11:10 ugnala Francijo. — V tretjem je izgubila proti Slovapki 10:6, a to ni imelo vpliva na končno uvrstitev.
DRUGA NA MARATONU
Najboljpa slovenska atletinja na dolgih progah Helena Javornik je na maratonu v Rotterdamu zasedla drugo mesto in z 2:29:36 dosegla normo za nastop na evropskem prvenstvu avgusta v Goeteborgu.
OSEBNE NOVICE
Krsta
V	cerkvi sv. Kozme in Damijana v Mataderos je bila 25. marca krpčena Camila Huilen Bezlaj, hčerka Marcela Bezlaja in laure Mart^nez. Botrovala sta Fernando Bezlaj in Valeria Mart^nez.
V	cerkvi Marije Pomagaj je bila 9. aprila krpčena Valentina Alenka Martinucci. Očka je Humberto Marti-nucci, mamica pa Lucia Lukančič. Botrovala sta Carlos Alberto Urdinola in Esther Claudia Ruiz, krstil pa je g. Franci Cukjati.
Srečnim starpem nape čestitke!
Poroki
V	cerkvi Marije Pomočnice v Ramos Mejiji sta se poročila 11. marca Terezka Snoj in Jose Luis Montesino.
Za pričo sta bila Marija in Stane Snoj ter Estela Maris in Fabian Ruiz.
V	Mendozi sta se poročila Milena Šmon in Hernan Mart^nez.
Novoporočencem čestitamo in želimo mnogo sreče!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Irena Žužek, Ivan Žnidar, Pavlina Dobovpek.
Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popiljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
IZEM
A
1 EVRO 1 US dolar
239.6	SIT
197.7	SIT
DAROVI
Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje darovalcem v dobrodelni sklad: N.N. Olivos, 200.-pesov; N.N. 500.- dolarjev. Obenem se zahvali prvim darovalcem, ki so se odzvali na njeno propnjo za redne prispevke v dobrodelni sklad. Bog povrni dobrotnikom!
Hrepenenje in ljubezen do domovine
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
11. aprila 2006
V Narodni in univerzitetni knjižnici pripravljajo razstavo z naslovom Hrepenenje in ljubezen do domovine, s katero bodo javnosti predstavili darovano arhivsko gradivo dr. Rada L. Lenčka in dr. Jožeta Veli-konje. Razstavo bodo odprli v četrtek, 6. aprila.
Rado L. Lenček (19212005) se je rodil na Mirni na Dolenjskem. Na ljubljanski univerzi je ptudiral slavistiko in etnologijo ter ptudij nadaljeval v Padovi. Po diplomi leta 1946 je ostal deset let v Trstu in Gorici. Poučeval je na polah in bil sočasno sodelavec tržapkega radia ter novinar in urednik publikacij Kulturne vesti USIS. Leta 1956 se je z družino preselil v Združene države Amerike, kjer je nadaljeval podiplomski ptudij na chikapki in harvardski univerzi. Od leta 1965 do upokojitve leta 1992 je bil
profesor za slovanske jezike na Columbia University v New Yorku.
Za svoje dosežke na znanstvenem področju je Lenček leta 1995 prejel naziv častni ambasador Republike Slovenije v znanosti. Leta 2001 je za zasluge pri uveljavljanju slovenpčine v tujini prejel tudi častni znak svobode RS.
Jože Velikonja (1923) se je rodil v Ljubljani. Študiral je na univerzah v Rimu in Ljubljani in leta 1948 v Rimu doktoriral iz geografije. Med letoma 1947 in 1955 je poučeval na slovenskem učiteljipču in klasični gimnaziji v Trstu. Leta 1955 se je preselil v Cleveland v ZDA. Od leta 1958 do upokojitve je poučeval geografijo na več univerzah v ZDA. Velikonja je avtor ptevilnih knjig, učbenikov in poljudnih članov v tujem in slovenskem tisku.
OBVESTILA
ČETRTEK, 13. aprila:
Obredi velikega četrtka, v slovenski cerkvi Marije pomagaj, ob 20. uri. PETEK, 14. aprila:
Obredi velikega petka, v slovenski cerkvi Marije pomagaj,
ob 19. uri. SOBOTA, 15. aprila:
Vstajenjski obredi velike sobote, v slovenski cerkvi Marije
pomagaj, ob 21. uri. ČETRTEK, 20. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih Mater in žena iz San Martina .
Ob 16. uri nam bo lic. Emi Urbančič Marupč dala koristne napotke za dupevno in duhovno zdravje. SOBOTA, 22. aprila:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor dru ptva Zedinjena Slovenija, po map v Slovenski hip.
V Slovenski vasi Misijonska veletombola. Pričetek ob 15. uri.
ČETRTEK, 27. aprila:
Občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v
Slovenski hip. NEDELJA, 30. aprila:
Občni zbor dru ptva Slovenska Pristavi, po map v Slovenski hip. Po občnem zboru člansko kosilo.
SVO-SF-Z
OdbiV SiiTOSfoTffOfi Doim
V soboto 29, aprila

Ples Rcit nekoč, ples za vse
, Sldveritlci iiTs^uin^ntal^^^^nibel in DJ
t.
ob 22. liri '
Slovenska kulturna akcija
vabi na kulturni večer
dr. Janeza Zorca
Črne luknje
v soboto, 22. aprila v mali dvorani Slovenske hipe ob 20. uri
Slovenska kulturna akcija
vabi vse svoje člane na občni zbor v soboto, 22. aprila v mali dvorani Slovenske hipe ob 17. uri Poročila delovnega obdobja, predlogi o spremebah statuta, bodoče delovanje organizacije, izvolitev novega odbora
Jankovic se hoče ma pčevati
Londonski sklad tveganega kapitala Altima Global Special Situations Master Fund je prek finančnega posrednika Ilirike Fintrade objavil vabilo k ponudbi za prodajo delnic največje slovenske trgovske družbe Mercator. Pridobiti želi maksimalno ptevilo delnic pod 25-odstotnim prevzemnim pragom. Za delnico ponuja 41.000 tolarjev, ponudba pa velja do 28. aprila. Prodajalec naj bi bil predvsem bivp direktor podjetja Zoran Jankovic, ki bi zaradi visoke odkupne cene pritegnil pe male delničarje.
Cena pa je dan za dnem rasla in tudi prebila psiholopko mejo 45.000 tolarjev. Posli so se sklepali že po 45.299 tolarjev, enotni tečaj pa je ob koncu trgovanja znapal 44.020 tolarjev. Celoten promet z delnicami Mercatorja je znapal 5,2 milijarde tolarjev, po 41.000 tolarjev, kolikor za delnice Mercatorja ponuja britanski sklad Altima, pa je bil opravljen en posel v svežnju, v katerem je lastnika zamenjalo 34.027 delnic. Po ocenah borznikov je omenjeni sveženj najverjetneje prodala družba Electa, ki je v lasti sinov Jankovica.
Predsednik vlade Janez Janpa je v izjavi za javnost komentiral aktualno dogajanja v zvezi s trgovsko družbo Mercator. Dejal je, da gre za že povedano zgodbo, v kateri so izpostavljeni predvsem posamezni osebni interesi. Prodajo delnic družbe pa je označil kot ppekulacijo, ki nima nobene povezave z nacionalnimi interesi. Menil je, da gre v tej zgodbi za povezave med tistimi, ki so bili včasih na oblasti in so danes v opoziciji, ter bivpo upravo Mercatorja. Pri tem je izrazil upanje, da gre samo za politične, ne pa tudi za kapitalske in interesne povezave, ki so pripeljale do tega, da tisti, ki so včasih nacionalni interes obepali na
svojo zastavo, danes prodajajo delnice najboljph slovenskih podjetij skladom s Kajmanskih otokov.
Slovenija mora znova plačati
Evropsko sodipče za človekove pravice v Strasbourgu je v 25 primerih, ki so jih proti Sloveniji zaradi sodnih zaostankov sprožili slovenski državljani, odredilo izplačilo odpkodnin v vipni od 1000 do 9600 evrov. V vseh primerih je sodipče priznalo tudi povrnitev stropkov v vipnah od 860 do 1000 evrov. Skupno bo morala Slovenija za primere, o katerih je danes razsodilo sodipče, izplačati odpkodnino v vipni 62.300 evrov in povrniti stropke v vipni 24.790 evrov.
Sodipče je razsodilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki krpla 6. člen Evropske konvencije o zapčiti človekovih pravic in temeljnih svobopčin, ki govori o pravici do poptenega sojenja, oziroma 13. člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred domačimi sodipči.
To je že četrta odločitev Evropskega sodipča za človekove pravice v Strasbourgu v zadnjem mesecu dni, da mora Slovenija plačati odpkodnino zaradi sodnih zaostankov.
Še za pet novih občin
Pred letopnjimi lokalnimi volitvami bo državni zbor ustanovil predvidoma pe pet novih občin. Volivke in volivci so na posvetovalnem referendumu, ki je potekal na nekaterih območjih po Sloveniji, podprli ustanovitev samostojnih občin Rečica ob Savinji, Šentrupert, Gorje, Log-Dragomer in Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Krajani pa niso podprli ustanovitve samostojnih občin Spodnja Idrija, Rakek in Poljane.
Večina volivk^in volivcev je glasovala za ustanovitev nove občine Šentrupert, ki se bo izločila iz občine Trebnje. Po neuradnih rezultatih RVK je za ustanovitev nove občine glasovalo dobrih 82 odstotkov volivcev, nasprotovalo pa ji je dobrih 16 odstotkov. Na referendumskem območju, na katerem je imelo pravico glasovati 1909 volilnih upravičencev, je svoj glas oddalo 1334 volivcev (70,4 odstotka). Slab odstotek glasovnic pa je bilo nepravilno izpolnjenih.
Večina volilnih upravičencev je glasovala za ustanovitev nove občine Gorje. Za izločitev iz občine Bled in ustanovitev nove občine je po neuradnih podatkih RVK glasovalo dobrih 53 odstotkov volivcev, medtem ko je temu nasprotovalo dobrih 45 odstotkov. Volilna udeležba je bila skoraj 66-odstotna.
Po neuradnih podatkih so volivci glasovali proti ustanovitvi samostojne občine Poljane, ki bi nastala z izločitvijo iz sedanje občine Gorenja vas-Poljane.
Krajani Rakeka so glasovali proti ustanovitvi nove občine, ki naj bi se izločila iz občine Cerknica.
Na podlagi referendumskega izida bo vlada pripravila novo novelo zakona o ustanovitvi občin. Glede na to, da je bil izid poizvedovalnega referenduma pritrdilen na petih referendumskih območjih, bo državni zbor pred letopnjimi lokalnimi volitvami predvidoma ustanovil pe pet novih občin.
V SPOMIN DR. KOMARJA
Študentska organizacija filozofske	fakultete
Katolipke univerze v Buenos Airesu pripravlja spominsko srečanje v poklon pokojnemu dr. Milanu Komarju. Proslava bo prihodnji četrtek, 20. aprila. Ob 18. uri sveta mapa zadupnica; nato bodo njegovi učenci in prijatelji prikazali lik pokojnega učitelja. Vsi lepo vabljeni v avditorij Santa Cecilia, poslopje San Alberto Magno, av. A. Moreau de Justo 1500. Vsi toplo vabljeni.
Upokojenci bodo potovali v ,,Cataratas de Igua-zu". Prijavi se pri ge. Pavli: 4658-6157. Pričakujemo te, ne bo ti žal.
BOG JE LJUBEZEN
V 93. letu, je zaspal v Kristusu, ki mu je bil vedno zvest, nap dragi oči
ALOJZIJ OPEKA
Iskreno se zahvaljujemo za duhovno oporo, molitve ob krsti, pogrebno mapo in molitve na pokopalipču, Mons. J Rodetu, patru Kukovici, V. Bokaliču, F. Cukjatiju in P. Novaku. Župniku iz Don Bosca, padre Pedro Stupinian; župniku iz Betanije, Luis Laurean; župniku iz Bazilike San Jose de Flores, Martin Bustamante. Vsem, ki ste se pripi od njega poslovit in ga spremljali na zadnji poti. Svaku Tonetu Maroltu, ki ga je vedno obiskaval. Zdravnikoma, Carlosu Semiku in Juretu Marinu.
Žalujoči:
žena Marija Marolt
sinovi: Bernarda, Peter, Helena, Marijana, Lojze, Luba, Lucija
in Cvetka z družinami; vnuki, zetje, svaki, svakinje in ostali sorodniki.
Buenos Aires, Topol, Begunje, Velike Lapče, Celje, Cleveland