(.eto II., itev. 290
H*nnru
V LJubljani« nedelja dne it, decembra 1921
Posamezn* itev.
Izhaja ob 4 ajutr»|>
Stane celoletno , . 240 S mesečno. ,••>■. 20, tt inozemstvo . . 600 .
Ojlasl ta vsak mm višine atulpca (5» mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (.68 min) . 1 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Urednlitvol
iiildoiiteva oeau it Ufl Telefon M. TL
Opravnlitvoi'
IV»eernova ollca tbA Telefon it. M.
Račun kr. polt tek. urada itev. UMI.
Ljubljana, 10. decembra.
Prošli todcn je bila narodna skup-
{tina v zua-uieiiju socialnih zakonov, jla vrsti so bilo uredbe ministrstva so-talne politike: zavarovanje delavcev, siičita delavske mo \ nadzorstvo dela. boj zoper oderu. .o, stanovanjsko vprašanju, zavarovanju privatnih nameščencev. Same materije, ki za lito vaji o(_ juiiio truda, da jim moreš slediti. Javnost ee zanje malo zanima iu dolo se omejujo ua par ljudi v skupščini.
iavarovanjo dela. tva jo srečno progo, Po odglaso nju so ploskali demokrati in socialisti, v demokratskem klubu pa so splošno častitali ministru dr. Kukovc.u. Radikalci so skušali zakon preprečiti. Najprej jo g. I .a 7. a Markovič načel ustavno vprašanje, češ .'a-konodajni odbor prekoračuje svojo pristojnost. To ui držalo. Potem je zate! meritorno borbo. A naletel ni d<* bro. Kajti demokrati in socialist! in -a njimi tudi zcmljoradniki so ostro odgovarjali, da v ustavi obljubljenih pravic za delavstvo ne puste pasti.
Socialisti so markirali od|»or zoper pariteto v vodstvu delavskih bolniških In nezgodnih zavarovalnic Pri tem so |ib podpirali zcmljoradniki, dnčiin drmokrati držali predlog odseka. Za nimivo je bilo obnašanje klerikaleov. Nekaj časa so kolebali. potem pa jo SLS. udarila po obrtnikih In razglasi la. da naj z denarjem bolniških blagajn gospodari delavstvo samo. Klerikalci so glasovali proti pariteti. Naš obrtni stan si bo iz tega nastopa lahko »tvoril konečno sodbo to stranke. — Treba pa dodati, da so konečno za cel iakon glasovali ncle klerikalci, ampak tudi socialisti.
S tem je vprašanje paritete zaklju-Jcno. Prepričani smo, da je zmaga demokratskega stališča obenem zmaga depolitiziranja bolniških in nezgodnih lavodov. Uradnik teb zavodov so ne
tirne politično izpostavljati bolj kakor liuvid uradnik; čo |>a v uradu agitira, bi smel priti pod sličen kancclparagraf fcikor duhovnik ali državni nameščenec. Cim manj bo hujskanja, boljšo bo funkcioniralo zavarovanje. In to je, kar potrebuje naš delavec.
Demokratska stranka je zopot rešila eno obljub, ki jih je dala vovilcem ired enim letom: med stanovskimi torbami Je prodrlo njeno pošteno srednje stališče, kl v enaki mer| uvažu vse. Demokrati so delavstu prinosli moderen zakon, ki jih rešuje berašt.va slučaju bolezni in nezgode in kinalu bo po tem zakonu ustvarjeno tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti. To vse stoji neomajno in noben krik «Na-preja« in drugih demagogov nc omaja prepričanja, ki ga ima vsak samostoj no misleč delavec: (la jo demokratska 6tranka največ storila za delavstvo.
Manj srečna je bila iileja, ki jo je Imenom SKS v Zakonodajnem odboru sproži! poslanec Drofenik. Predlagal je nai se najdalj v onem letu po enakil Dačolih in načrtih kakor tovarniško delavstvo, provedo zavarovanje kmetij sketra delavstva. Za ta predlog eo se vneli takoj klerikalci in zakonodajni Odbor (ra je sprejel, misleč, da predlog g. Drofenika zaros odgovarja intero-m kmečkega stanu. TVinole poslanec dr. Žerjav je glasoval proti. Zavarovanje kmetijskega delavstva 8 še ni dozorelo in najmanj so ga moro izvesti po kopitu bolniških in ne-sgodnih zavarovanj v industriji ln obrhi. Plačilo zavarovalnin in druge formalnosti bodo pač zadelo na znaten odpor kmetov po vsej državi. Za to traba obilnih predštudij z ozirom na Kisto posebni značaj kmečkega, delav stva. ker pač ni motati hlapcev v ist koš kakor sezonske delavce na kme tih ali pa celo delavce na veleposest-frih.
Zanimiva je bila tudi bitka radi delavnega časa. Danes nikdo več ne gleda toga vpra*ania z očmi. ki iih jo ime! cel svot 1. 1019. Vse jo umirjeno in svot razumeva po malem, da vojno;;-deficita ne moro nihče drugi pokril nejo intenzivnejšo rlrdo. ^o bi ljudk delali kakor so delali prod vojno, bi! bi mnogo lažjo branit Sumi delavni! Tako smo pa t>oslusali socialistično govornike, a v njihovem sdasu ni bil enega tona. ki ga daje prepričanje Branijo a braniio 'rorubljnno stvar, Osemurnik v Indnstriii ni ogrožen, mali obrti i«i jo izgubil bitko v očeh razsodnih ljudi žo zrlavnoj. Seveda so znjvot klerikalni demnsro-fi najbolj vpili, dn Bog varuj več delati. istočasno pa kriče, da valuta sla bo stoji in da narolno bogastvo pada S sklepom o osomumem delavnik Tn^io biti zadovoljni vsi, kl jim, je na "»a korist delavca in notreba dela.
Poostritev položaja
ODGOVOR RADIKALCEV NEGATIVEN. - DAVIDOVIČ IZNOVA PRI KRALJU. - PASlC NENAD OMA OBOLEL. - KRITIČEN P0L02AJ V RADIKALNI STRANKI. - AVD1JENCE GENERALOV NA DVORU.
Beograd, 10. dcccmbra. (Izv.) Politična situacija se jo dane« poostrila, liadikalska partizanska taktika bo je l>oiazala v vsej nagoti, Radikalci to odklonili propozicije gut-p. Davidoviea r postavili zahtevo, da naj jim on kot designirani ministrski predsednik njihovim dosodanjim resortoiu prepusti še notranje ministrstvo in povrh izroči ministrsko predsednlštvo. Zalito-a radiluUskega kluba jc izzvala ogor-enje v vseh treznih političnih krogih, ker je jiu.iio, da pomenja grdo izigra-anjr kraljevskega mandata, ki ga ima gosp. Davidovič. Vse jc pričako-ulo, da bo gosp. Davidovič vslod to naravnost žaljivo zahteve ozlovoljen prekinil jogajanja ter da bo tako nastala situacija, iz katere ui izhoda. O. Davidovič pa so je pokazal [atrijota. ki smatra za svojo dolžnost, da doprinese v akj osebno žrtev v korist države. Obiskal je popoldne gosp. Pašiča ter mu pjnudil, da naj on prevzame ministrsko predse Iništvo, notranje ministrstvo pa naj zajedo demokrat, ki lii bil vsem strankam, katero bi šle v vlado, po godu. Tudi na to ponudbo ni dobil jasnega odgovora ...
Radikalci so nahajajo v mrzličnem razburjenju. Jutri prične njihov kongres, v stranki pa so postala zadnjo dni nasprotstva tako ostra, da se iz-iruli strankarsko krizo zdi skoraj neizbežen. Ves dau jo danes zboroval radikalski klub in prišlo je zopet do ostrih konfliktov. Pašič ni bil navzoč. Popoldne *o jo naenkrat izvodolo, da obolel ln da ga tudi na kongres ne ho. To jc oči vid no njegov zadnji pritisk. Pokazati hočo svoji stranki zapu-ščenost. ki ji preti, čo bi je ne vodil njen star voditelj. Trdi se tudi, tla hoče Pašič s svojo odsotnostjo onemogočiti, da bi sc Protič udeležil kon-gre«a. Radikalci napovedujejo nove smem.ee v politiki napram Hrvatom. Seveda jim nikdo no verjamo. Njihov velesrliskl mentalitet je najmanj sposoben za kakršenkoli sporazum s hrvatskim delom naroda. To dovoljno dokazuje del »vanje frlvsklh radikalcev v Sremu in v Vojvodini in samega »an-gelja miru« gosp. Frotiča, doklor jc bil — na vladi.
Vsa taktična umetnost radlkalsklh voditeljev so sedaj koncentrira v tem,
ohranili edlnstvo stranke, upropastiti Davidevičevo misijo ter zavleči krizo preko njihovega kongresa. Vedno krep-kejše pa ie dvigajo protesti proti taki zlorabi državnih Interesov v koriit l>artizanskim ciljem.
Po|K>ld.ie je bil gosp. Davidovič pri kralju ter mu je poročal o položaju. Zvečer se je po mestu raznesla vest, tla jA kralj klical k sebi tri odlično go-niTalo ln takoj so so pojavile razne kombinacijo. Po eni verziji jo kralj g. Davidoviču podaljšal rok njegovo misije, ker izuleila. da je še nekaj nadn, da radik lei pravočasno spre vidijo, kam vodi njihova politika.
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Danes po|>oldnc je s|ioročil predsednik ra.li-kalskegu kluba gosp. Stanojevič trosp. Davidoviču, da radikalski klub ne sprejme predlogov demokratov za raz-delitev portfeijev ter tki vztraja pri «voji zahtevi da dohe radikalci notranjo ministrstvo; daljo zahteva tudi. da ostane predsedstvo vlade v radikal skih rokah. Po razgovoru z gosp. Sta nojevičem je gosp. Davidovič obiskal trosp. Pašiča ter mu predstavil možnost, da bl eventunlno ostalo pri prejšnji razdelitvi nortieijev. Pašič je od govoril, da bo dal jutri popoldne defi nitivni odgovor, ali naj ostano pri stari kombinaciji, ali pa naj so pričnejo nova pogajania za vstop v vlado trosp. Davldoviča. Iz odgovora gosp. Pašiča jo razvidno, da hočo najprej videti razpoloženje na radikalskem koncTcsu ter potem šele storiti končne ukrepe. V parlamentarnih krogih sodijo, da bodo radikalci popustili.
Po svojih konferencah s predstavniki klubov jo gosp. Davidovič popoldne referiral kralju o poteku svojih pogajanj.
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Nikola Pašič Je danes nenadoma zbolel ter Izjavlja, da ne bo mogel prisostvovati radikalskcmu kongresu.
Beograd, 10. dcccmbra. (Izv.) Danes popoldne Je pozval kralj v avdijenco vojnega ministra Zečevlča, prvega svojega adjutanta, bivšega ministra generala lladžiča ln generala Drag.i-tlnovlča.
Avstrijski kancelar o razmerju do Jugoslavije
Dunaj, 10. decembra. V današnji seji narodnega sveta je zvezni kanclor dr. Schobcr poročal tudi o avstrijskih od-nošajih do sosodnjih držav ln izvajal, da se nahaja Avstrija v najboljšem razinorju s češkoslovaško republiko. Vlada je nadalje na najholjšcm potu, da vzp-jstav4 s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovcncev najboljše odnošaje, lasi ne vpliva na južnoštajerski meji. kakor se zdi, enotna vol!a beograjske vlade, te iivcč še vedno lokalni činito-Iji, ki so odvisni od starega avstrijskega narodnostnega boja, ki ima svoj izvor v tradicijah stare mentalitete. Vendar je tu.ll na tem ozemlju ureditev obmejnih sporov in vprašanjo obmejnega |irometa v najboljšem teku. Zvezni kanclor mor« zadovoljiti željam štajerskega obmejnega prebivalstva z
zagotovilom, da so glasom brzojavno ira sporočila olmiejne težkoče odstranjene. (Odobravunje.)
Zvezni kanclor je dalje ugotovil, dJ so Italija. Francija in Anglija republiki zadnji čas ponovno zagotovile svoji dobroholn ist. Zvezni kancler je om» njal gospodarski dogovor z Rusijo, k.ii dokazuje da politična vnašanja n< morejo ovirati vzpostavljcnja gc**po tlarskih odnošajev. Vlada napeto pri. čakujo vmti iz Amerike glede povračila zastavnih pravic. Tudi dogodk' dne 1. decembra na Dunaju ne morek vlado omajati v njenem zaupanju ns hodočnos* republiko. Tač pa, kaže!« dogodki, da je že skrajni ča.«, da izpol ni antanta svojo obljubo napram A v atriji.
Sfraliovif deficit italijanskega proračuna
30 MILIJARD!
Rim, 10- decembra. V zbornici |c predložil z obširnim finančnim ekspozejem lin. min. de Nava državni proračun za leto 1922/23. Vsi podatki po proračunu znašalo 20 milijard ln 454 milijonov lir. med tem ko so dohodki cenjeni na 17 milijard in 602 milijona lir, torej znaša deficit dve milijardi In 852 lir. Dasi |e tudi ta deficit za normalne razmere ogromen, vendar je dosti nižji kot v letih 1920 In 1921., ko |e znašal nad U milijard lir. Zmanlšanie
Odgovor sec. demokratov Bavšdcrtfteu
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Predsednik socialnodemokratskcga kluba le sporočil danes pismeno g. Davidoviču, da je socialnim demokratom nemogoče sodelovat! v katerikoli vladi, ki se konstituira sedanjih prilikah. Enako stoji klub na stališču, da je za njegovo zadržanje napram vsaki vladi merodajna rešitev po-edlnlh vprašani z vidika in Interesa delavske stranke. «Kar se tiče forme naše opozicije, le treba naglašati, da ie ravno seda) na dnevnem redu zakonski načrt, na katerem je v največji meri zaintcresl-ana delavska stranka in katerega rešitev se ne more izvršiti brez uvaževanja stališča našega kluba. Izjeme osemurnega delavnika, ki lih le predložil g. Laza Markovič, poostrujejo samo postoječe neprl-like in so dokaz grobe socialne reakcije, ki izigrava materijelne In moralne potrebe delavstva, ln nikomur ne koristijo. Ta antisocijalna uredba tudi ne bo mogla ščititi male obrti. Nad vse značilno za socialno reakcijo Je tudi, da se ie v nekaterih krogih parlamentarne večine cclo pojavila ideja, da se ukine ministrstvo za socialno politiko. Socialni demokrati sicer ne pripisujejo nobeni Inštancl buržujske vlade prevelike važnosti, a ministrstvo za socialno politiko je ipak v postoječlh prilikah moglo koristiti vsaj v skromni meri delavstvu In slabo sltulr.anlm. Ukinjenje tega ministrstva bl zato delavstvo smatralo kot nellbcralen In antisoclalcn, delavstvu neprljateljskl čln».
PRED KONGRESOM RADIKALSKE STRANKE.
Vgsralsnjje cerkvenega davka
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Finančni odbor je danes pri razjiravi, kako bi so dali reducirati izdatki posameznih ministrstev, debatiral tudj c duhovniških dokladah. Dr. Žerjav in dr. Sečerov sta predlagala, da naj sc uvede v pokritje plač in dodatkov za duhovnike posebni cerkveni davek, ki bi se plačeval po konfosijah. Za ta predlog so so izjavili tudi socijalisti Sprejet b.) kot resolucija v poročil" finančnega odbora. Sprejet jo bil tudi predlog poslanca Komna, da naj vsa ministrstva do 1. januarja sestavijo natančno statistiko svojega uradništva po vsej državi, da se bo moglo proučiti vprašanje reduciranja uradništva.
NaralaNn!© raSega izvoza
Beograd, 10. decembra. Po primerjalnem pregledu našo zunanje trgovine za leto 1920 in prvih 6 mesccev 1921 se vi di, da je v tem lotu uvoz in izvoz nara-štel. Povečanje pri uvozu znaša 243 ml lijonov, povečanje pri izvozu pa 695 milijonov. Povečanje izvoza jo Ro povolnej-še napram uvozu glede količine blaga. Glode vrednost! blaga je bilo razmorje med našim uvozom In Izvozom po letih nastopno: leta 1919: 4.3»: 1, leta 1920: 3.98 :1, leta 1921 pa: 1.80 :1. Neugod nost naše trgovske bilance je danes veliko manjša, dočim se rrnS Izvoz znatno Ja-či. Primanjkljaj v naši trgovski bilanci za preteklih 6 mesccev bi bil, kakor ae smatra, nedvomno manjši, ako bi se uvoz
Beograd, 10. decembra. (Izv.)	I ne bil forclral zaradi nnedašenega poviSar
se vrši v Beogradu kongres radikalskc stranke. Iz vseh krajev države so že prispeli številni delegati. Radikalci so, kakor je videti, zelo razburjeni, In |e zato pričakovati burnih prizorov na kongresu. Ne ve se, ali bo tudi Stolan Protič prisostvoval kongresu. Današnje »Novosti« pišejo, da se bo Protič odzval, ako ga radikalci Dozovcio na skuoščino.
nja uvozne carinske tarife.
PRVI NEMŠKI POSLANIK V BEOGRADU.
Beograd, I0- decembra. (Izv.) Naša vlada je obvestila nemško vlado, da je dobi! odpravnik poslov nemškega poslaništva. dr. Kelicr. airemJt kot coslanlk.
deficita na 3 milijarde lir pride od dejstva. da so črtani Iz proračuna vsi povojni vojaški dodatki, a zman|<anie deli-cila jo dosegla vlada tudi z reduclranlen uradniškega aparata In znižanja delavski! mezd po vseh državnih delavnicah. V svojem epspozeju le finančni minister di Nava opetovano povdarla! slabo gospodarsko in flnancljsko stanle države, ki it posledica vojne ln se pojavlja v vse) državah.
NOVA UREDITEV DELOVNEGA ČASA SPREJETA.
Pacifiški dogovor
podpisan	j Beoj;radi io. decembra. (Izv.) Zako
VVaslllngton, 10. deccmbra. (Izv.) Vče- nodalnl odbor le popoldne s 13 proti ti raj je prispel tudi pritrdilni odgovor fran-' coske vlade k sporazumu glede Tihega oceana. Cim |e francoski zastopnik Vlvl-anl obvestil o tem zastopnike Anglije, Amerike In Japonske, se |e sestala konferenca k plenarni sc|l, na kateri je bil pozno zvečer pacifiški sporazum štirih velesil (Amerike, Anglije, Francije, Japonske) slovesno podpisan. Pogodba velja za deset let
CEŠKO-AVSTRIJSKA POGAJANJA.
Praga, 10. decembra. (Izv.) Pogajanja finančnega značaja med Avstrijo in Češko so se danes začela. Ze predvčurajš-njim so doBpeli v Prago avstrijski delegati ministerialna svetnika dr. Mann in dr. Gartosch In finančni svetnik dr. Jan-la. Itazpravljalo se bo predvsem o vprašanju depozitov, o naznačonju in izdaji prodvojnih rent, o medsebojnih terjatvah. Na čeSki »trnni bo vodil pogajanja sek-cijskl načelnik v finančnem ministrstvu dr. Vlasak.
Prnga, 10. decembra. (Izv.) Na sestanku mod predsednikom češkoslovaške republike dr. Masarykom in avstrijskim zveznim predsednikom dr. flainischein, ki jo predviden za prihodnji teden, se bo skušal, kakor pišejo listi, doseči sporazum v vprašanju dolgorečnoga političnega dogovora med Češkoslovaško ln Avstrijo. Zdi se, kakor da namerava Praga Avstrijo politično in gospodarsko navezati nase, da bi se s tem preprečilo teže- j nje Avstrije k Budimpešti ali Rimu. Antanta vidi v teh vezeh jamstvo zato, da se Avstrija ne bo priključila Nemčiji, zato zbližanjo podpira.
OBROČ OKROG NEMČIJE.
Praga, 10. decembra. (Izv.) »Narodni Politika« piše o razburjenju francoskih politikov zaradi volašklh priprav Nemčije ln pripominja: »Nam se slccr ni treba bati, toda treba se le pripraviti, če bi bilo evcntuclno treba braniti domovino. V zvezi Francije, Belgije in Anglije manjka samo še Češkoslovaška«.
PRED ŠOPRONJSKIM PLEBISCITOM.
SopronJ, 10. decembra. (Izv.) Sinoči so vdrle madžarske prostovoljne čete v uredniške prostore Oedenburger Zeltung, demollrale moblllar In napravile občutno škodo.
ZAHTEVE
AVSTRIJSKEGA STVA.
URADNI-
Dunaj, 10. dcccmbra. (Izv.) Zvezni nameščenci »o predložili nove zahteve, na katere so stavili rok za odgovor do dne 19. dec. Zahtevajo 70 odstot. poviška na plače, kar bi stalo drž. upravo za meseo d«cemb«r nad 5 miliiard kron.
glasovom odobril predlog o novi aredltv. delovnega časa po tnanlh treh kategori-lah. fo glasovanln so socllalnl demokrat, v znak protesta zapustili selo.
PRED OBČINSKIMI VOLITVAMI V ZAGREBU.
Zagreb, 10. deccmbra. (Izv.) Pollcijs je zaplenila volilne letake hrvatskega bloka, ker nI bila na nllli označena tiskarna. Obenem le odrejeno postopanj« proti tiskarni .Merkur« v zmislu § 9. tiskovnega zakona. Frankovska organa •Novi Culmo!« ln »Hrvatska Misao«, iu sta izšli danes, sta bila ustavljena.
PREDSEDSTVO ZEMLJORAD-NIŠKEGA KLUBA.
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Zemljo-radniški klub |c obvestil predsednika skupščine, dr. Rjbaria, da ie njihov kitih kon^iuiran sledeče: predsednik Vojislav Lazlč, podpredsednika: Ante Franjlč in Joca Jovanovič, tajniki: Uroš Stajlč, Jeremija Jeremič ln Jovan Popovič.
ZAŠČITA ŽELEZNE INDUSTRIJE.
Beograd, 10. dccembra. (Izv.) Na predlog ministrstva trgovine in industrije je ekonomsko flnancljskl komitet ministrov odobril šestkratno zvišanje uvozne carine za želcznlno.
REORGANIZACIJA POLICIJSKEGA PO SLOV \N J A.
Zagreb, 10. decembra. Razširil se je delokrog zagrebškega policijskega ravnateljstva, kateremu bo podrejeno tudi višje državno redarstvo, redarstvo za zbo-rovalno pravo, redarstvo za prebivanje inozcmcev in skrb za javno varnost na vsem območju Hrvatske, Slavonije iu Medjimurja. Posamozne redarstveno obla-| sti bodo ostalo, kakor dosedaj, samostoj ne ter bodo samo poročale zagrebškemu rodarstvu. Vse oblasti bodo morale javljati zagrebškemu ravnateljstvu vse kaznovane osebe, tako da bo le-to poslovalo kot centralna evidenca kaznovancev.
«LISINSKI» ZA PADLE JUNAKE.
Beograd, 10. decembra. (Izv.) Ob lt. uri dopoldne se je na željo zagrebškega pevskega društva »Lisiiiskega« vršil v sa-borni cerkvi svečani parastos v spomin borcev za svobodo in edinost. Med obredi je pel »Lisinski« flrističevo »Opelo-. Cerkev je bila nabito polna občinstva, kl je stalo tudi Je zunaj cerkve. Parastosu so prisostvovali: Ljuba Davidovič, Pašič, dr. Ribar, zastopniki armado bi diplomati. Po končanih obredih se je beograjski vla-dika zahvalil »Lisinskomu«, ki je s svojem nastopom najbolje manifestira! edin-stvo naroda, nakar je neka devojka izročila pevovodju kra-cn šopek. Zvečer sc jc vršil koncert v narodnem pozorištu. M je sljaino uspel.
Likvidacija irskega
vpcaianja
8. t. m. sinu purutiali o sporazumu, ki ae je dosegel mod Anglijo in irsko. li lasom tega sporazuma pridu Irska v podoben položaj kakor angleški domiuiji ter so bo iniuiiovaia (Svobodna irska država«. Dolgo so bila na repertoarju vznemirljiva poročila iz Irske; krvavi boji. aleuluti, požigi, poliličul umori eo luli dobesedno na duovnem redu. Urez konca in kraja so so vrstili vedno enaki dogodki, vodno v istih slikali se ponavljajoča borba, v kateri so sc grizli irski sinteiuuvci z angleškimi policijskimi in vojaškimi četami. Marsikdo ni mogel umetl, kako so moro držati ta buzl.ončna irsi.a »revolucija« tako dolgo; muisikdo je presojal na podlagi tega angleško moč iu ji proruko-val — skorujšun propa I.
Seveda ju bilo popolnoma napačno. Irske dogodke jemati za merilo angle-4ke uioči. Angleški imperij jo preživel iu more preživeti šo marsiknke drugače nevarne štreni jajc, nego so sinleinov-ske bojne metodo. Kajti pozablja sc običajno, da so Anglija bori s svojimi Imdlsi notranjimi ali zunanjimi sovražniki precej drugače nego smo •••■t!,,ni mi iu v bližini nemško atmosfero. Na primer pred dobrimi dvajset""! leti je Lila poiloba, da nc bodo mogli užugaii niti peščice Durov. Vojna so jo vlegla enolično, z mnogimi Ionskimi zmagami, a je kljub temu končala tako kakor je bilo pričakovati od vsega začetka, ako je človek vzel za podlago presojanja — dr janjsko moč olnili nasprotnikov. Angleška politika ima običaj začeti z malimi sredstvi in nadaljevati polagoma z vedno večjimi, ila-i Id lahko žo v po-iVtku vrgla glavne uteži na tehtnico. To se je v podcdnjl dobi a ""loške zgodovino ponavljalo neštetokrat.
Kdor je na podlagi trga presojal f.rvave vesti z Irske. ni precenjeval irskih težav. Antrh-škc moči skoro da niso tanglralo. Kako naj se plaši narod broječ s,v«o v Evropi štirideset milijonov pred 3—4 milijoni mn'-nr še tako 7acrrizenlh nasprotnikov! Tu li glcd -izida te borbo ni nio<»!o biti i '"a dvoma; saj je vzprlčo angleške politične rutlnlranostl očividno. da sc mora zakluičiti s prctvoritviio Irsko v nov dominiion. kar pa An"l"o tireie razbremeni nr»o obratno. Pač pa jc ostalo najbolj kočljivo v.....•"•"lic. kako šibo pogodil protestantski Ul-ter z ostalo katoliško Irsko. To je bila tudi v preteklosti naitež"n t<*'a nn-deško-irsk<"-a 'O "imp. 7adn>a poročila, k-povore o sklonjenem dogovoril mod obema strankama vselmio crlede 111-strn tako veliko koncosiio. da se jim
(kor informaciji vo)?!:: nj mesta. <lmf jtfC puvlia -a napredovanje višjega čina ili ee jim po tej plači določi tudi pokojnina.
Novi zakon obsega tudi določila glede onitve častnikov. Častnik o ne mire ženiti dokler jo po.ljioročnik. Ko pride v višji čin, se lahko oženi, ako predloži predpostavljenemu višjemu ra-port, v katerem označi nevesto, s katero so hoče ženiti, in navede Imena njenih roditeljev. Zenitev so odobri, ako la osel a in njena fauiilija uživajo dober glas in ako častnik, ki so ho5o ženiti, nima nikakega dolga na plačo. Kavcija ni |>oirebna.
Oceno ženitvenih pogojov izvrši predpostavljeni višji. Odlok so izda na podlagi pismeno izjavo troh častnikov, ki nevesto in starso poznajo. Naredniki so lahko oženijo, kadar odslužijo šost let v kadru.
Moratorij sa Nemiijc
Valutno vprašanje jc danes v Nemčiji eno najbolj akutnih vprašanj. Skupščino vseli strank, parlament, novinarski članki, šola in cerkev — vse razpravlja o valutiiein problemu. Kakor je prod kratkim bilo vso silno raz-očaiuuo. računajoč, da bo marko zadela i>iu usoda, kakor njeno zaveznico avstrij ko krono, tako je sedaj vse zašlo v popolnoma drug ekstrem: n>| vinu in parlament, borza in ulica vso gloda v boljšo bodočnost. Marka »e popravlja...
Kurz nemške marko Je danes popolnoma odvisen od stališča antante napram Nemčiji, a posebno od tega, bo li Anglija proti volji Francije pripravljena izvesti revizijo reparacij. kcga načrta iu dovoli;' Nemčiji moratorij. Nemci so trenutno optimisti in upajo, <ia bo niigbv' i ■ " ' >■ " rizu prodrl, lan razsodnej*! ljudje uvidevajo, da bo Nemčija vendar morala izpolniti svoje obveze ter gre tudi v slučaju moratorija edino za eventualno premeuibo časa in oblike. Dasi so namreč angliv ška industrija, banko in vlada pripravljene ustreči željam Nemčije, vendar zahtevajo kot garancijo v prvi vrsti konsolidacijo razmer v Nemčiji in v slučaju, da se Nemčiji moratorij dovoli, lii padla la v šc večjo odvisnost za-padnih velesil, ki bi unravljalo gosp.--darsko Življenje Nemčijo in ga vezale tako dolgo, dokler nemška vlada ue izpolni vseh svojih Obvez. V Nemčijo lii prišla brez dvoma stalna finančna kontrolna komisija antante, ki bi dobila dalckoscino pravice, da vpliva na notranje poslovanje n ' i?ke države. Nadalje zahtevajo angleški industrijalci, da jim pošilja t'"" ! ija na račun reparacij surovine in to brez vsakega
važno :a spozna, anjo razpoloženja, mesta Zagreba, pa nič več. Naj zmaga katerakoli stranka, zaraditega so državna politika ne bo spremenila.
-f- Radič na begu pred invalidi. V petek opoldne so liili zagrebški invalidi zbrani v pbednlci šolo pri Sv. Duhu v Zagrebu. Kar so jo nenadoma pojavil mod njimi Stipica Radič v spremstvu nekega svojega pristaža. Invalidi so Itailiču takoj vprašali, po kaj je prišel, nakar 'e pričel Radič velik agita-cijski govor. To jo invalido silno raz-kačilo in so pričeli proklnprck vpiti: »Kje pa ste bili med vojno? Ven s Ilalisburžani! Doli z lladičem in njegovimi kimavci!« Invalidi so se istočasno pričeli tudi pripravliati za napad na Radlča z bergljaml in palicami. Ko jo Radič uvldel opasen položaj, je naglih korakov mod splošnim krohotom pobegnil iz invalidskega doma.
-j- Naše čete ob albanski meji. Anketna komisija Zvezo narodov poroča službeno iz Albanije, da so sc naše čete umaknilo na mejo, ki jo bila določena ra konferenci veleposlanikov. Komisija je prehodila skadersko okolico in odhaja sedaj v ozemlje Jiiri-ilitov.
čudimo; priznana jc pravica l/lstra. od-' dobička. Kurz marko bi so v tem slu ločiti se bodisi za Irsko ali za Anglijo. I čaju sicer popravil, nastala pa bi neza-
Vzpričo protllrsknra raznoIožin'a m"i' T'!jterei nI nlkakeca dvorna, da se bodo odločili za Anglijo. Ako so Irci kon-
poslenost, oslubljerijo produkcije in kot neizliežna posledica notranjo krize, ki bi ovirale redno in dobro p oslova-
podirali to možnost, so nedvomno piv nje. Na drugi strani pa jo še veliko kazali voliko več.io popustljivost, ne-; vprašanje, je li sedanja naklonjenost go ie bilo pričakovati na podla-ri ra-: Anglije napram Nemčiji res iskrena, dihalnih dosedanjih zahtev s.infeinske-1 ali pa je «amo šahovska poteza, ki naj
ga cilianja.
Vsekakor bo v kratkem irsko vprašamo izginilo iz dnevnega reda. Dasiravno jn povzročilo toliko štindra. predstavila vendarle stvar zolo podrejene važnivti. Kdor želi zman!šanja angleške moči in veljave, era mora pričakovati od vseh večjih in težjih vzrokov, nego je ta. A ravno v na"i dobi jo anjrlofki imtierii trdnel?! in ima man' ennkumočnih nasprotnikov nego kdaj-koli.
Movl zakon o
ustrojstvu n?še vojske j
Beograd, 8. decembra.
preplaši Francijo. Kljub veliki važnosti nemško industrije in gospodarsko-političncga položaja Nemčije v Lvropi je vendar zelo verjetno, da so zapad in zlasti Anglija zavzema za Nemčijo samo v toliko, v kolikor pride ta v poštev, da se v svetovni [tolitiki v prvi vrsti v politiki Da!'"'"'i Vzhoda, obnovi »ravnotežje* v korist Velike ilri-lanije.
Momentano bi torej moratorij Nemčiji res mnogo koristil in padm-ie marke lii prenehalo. Prave posledice pa bi »e pokaz.nl' šolo pozneje in te bi '.iih za Nemčiji naravnost katastrofalno.
Po novem zakonu o ustrojstvu vojske, ki je pripravljen v vojnem ministrstvu, st» bo napredovanjo oficirjev naše vojske vršilo po drugem pravilu kakor doslej. Po formaciji vojske bo določeno: I.) koliko ofielrjev more biti pri vsaki vrsti orožja, in 2.) katera komanda ali položaj v vojski odgovarja posameznemu činu. Na tej osnovi ne bo v nobenem ^inu več oficirjev, kakor jo določeno, in na posamezna službena mesta ne moro priti oficir drugega čina. kakor je določeno ter se bo potemtakem vse napredovanje v vojski vršil samo
cijah dili/onih mest
Da bo of'cir mogel napredovati, mora Izpolniti tudi te - lo pogoje: 1.) mora inr:-ti čvrst vojaški značaj, strokovno usposobijonost in dobro obnašanje, kar' vse sp dožeiie z oceno; 2.) imeti mora zasluge v vojni, ako se je jo udeležil: S.) mora Imeti zn zadnji dve leti priporočljivo or-eno; 4.) ne sme Imeti v zadnjih dveh litih nobeno sodne kazni; 5.) rte sme biii sodno obtožen ali v sodni preiskavi; 6.) mora odslužiti naslednje čtevilo let: v činu podporočnika 4 !eta.
{[nn poročnika 4 leta. v činu ka pota na drugega razreda 3 leta, v činu kapelami prvega razreda 4 leta: v činu maiorja 4 leta, v činu podpolkovnika S leta in v činu generala 3 lota. Služ-bona dola ie torej v nižjih razredih podaljšana, v vlfjlh pa skra'šana. Novo je tudi to. da more v čin polkovnika ali generala napredavati samo oni oficir, ki jp izbran od vojnetra sveta. I eneral-skn čina sla dva: polkovnik napreduje m divlzii-kiga generala. divizljski eo-nrral pa za armijskeca. Ako ono osebo, kj so izpolnile vse pogoje, prertoisane t tem zakonom, ne merajt; ;iaj>rcdovatl.
Politične lieležhe
+ Medstrankarski shod za ustanovitev mariborske oblasti so pripravlja za priiioiinje dni v Mariboru.
-f Štajerski klerikalci za mariborsko oblast. Kakor so nam poroča iz Maribora, sc jo med štajerskimi klerikalci pojavila močna struja, ki je za ustanovitev mariborske oblasti. Radi-tega jo »Straža« prenehala z napadi in o vprašanju oblasti sploh več ne razpravlja. Klerikalni voditelji skušajo to siccr javnosti prikriti, vendar pa sklicujejo obenem zaupne sestanke, na oni meri. kolikor bo "po lorma-1 katerih bmlo skušali priti iz. zagate.
+ Pred občinskimi volitvami v Zagrebu. Mrzlično razpoloženje v Zagrebu je prikipelo tlo vrhunca in agitacija strank je naravnost ogromna. Radl-čcvci in frankovci agitirajo s protidr-žavnlmi ia republikanskimi gesli ter terorizirajo zlasti obrtniške in trgovske kroge, preteč jim z, bojkotom iii nasilnostmi. Na njihovi listi jc cela vrsta ljudi, ki po zakonu sploh nimajo pasivne volilne pravice. O njihovem programu se jc izjavil pokrajinski namestnik Domotrovič. sledeče: »Program hrvatskega bloka je po svoji vsebini kaznjiv in osebe, ki so zanj odgovorno, bodo morale pred sodišče. Za listo hrvatskega bloka je karakteristično da je njen nositelj Stjopan Radič, kateremu je moral biti v prejšnjem občinskem svetu uničen mandat, ker ni hotel položiti p-o'1-'s-tne prisego. Očividno je, da hoče Radič preprečiti normalno funkcioniranje zagrebškega mestnega zastopa, tla bi potom mogel eeneio grditi in napadati vlado in Beograd. flospolio okoli hrvatskega bloka nebulozno p""CC".i"ioJo pomen zagrebških občinskih volitev. Te volitve so
Po svetu
—	Rimski parlament, irska svoboda ln Jugoslovunl. V Italijanski zbornl-ii je predlagal poslance ljudsko stranke Cavazzcuii resolucijo, glasom katere italijanski narod pozdravlja Irco ter jim čestita -ia svobodi, ki so si jo pridobili. Parlament so je izjavil za prod-iagateljuv predlog in v dctiato so posegli tudi zastopniki Jugoslovanov in Nemcev. V imenu Jugoslovanov jo govoril dr. S'angcr, ki je naglašal, da v časih, ko Italija pozdravlja Irco ter jiin čestita na pridobljenem uspehu, ista Italija tlači jugoslovansko prebivalstvo. Dr. Stangcr jo zahteval, da se Jugoslovanom priznajo vse pravico. V enakem smislu jc govoril tudi nemški zastopnik. Fašisti so sovedii po svoji stari navadi razgrajali.
—	Zaupnica MosconIJti. Stališčo tržaškega generalnega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo jc bilo vsled zadnjih štrajkov tako omajano, da se jo v nekaterih političnih krogih računalo i. demisijo komisarja. Kakor pa sedaj tržaški listi poročajo, demisije no bo. ker je ministrski predsednik Bonomi Mosconiju izrazil svoje zaupanje in priznanje.
—	Karlovi sokrivci. Te dni jo madžarski parlament pretroeal poročilo imunitetnega odbora o izročitvi sokrivcev Karlove pustolovščine. Poročilo odseka obsega med drugim zanimiv dokument: lastnoročno pismo Karla Zadnjega na Rakovskega, datirano z dne 21. oktobra. V pismu Izjavlja Kari Habslurg, da sprejema vrhovno poveljstvo ratl madžarsko vojsko in da obnavlja prisego, ki je bila svojča.-puložena njemu. — Poročilo odseka vsebuje tudi druge zanimive dokumente, med njimi grožnjo Rakowskega, da bo moral grof Bothlcn dajati Karlu odgovor radi svojega odpora in zvostobe upravitelju Hortiiyju. Na koncu poročilo ugotavlja, da so krivci Habsburga bili zaloteni na delu, vsled česar je treba njihovo aretacijo potrditi ter razveljaviti njili imuniteto, predvsem imu niteto poslanca grofa Apponvia. Debata o izročitvi krivcev ni potekla brez incidentov, katere so izzvali kariLt Friedrich, Sinercczany in drugi hah?-burgofili, ki so razsajali proti Horthy-ju in se zavzemali za vzpostavitev habsburškega režima.
—	Madžarski teror v Burgenlandu. Iz Sopronja poročajo dunajski listi u nemirih in nasiljih, ki jih izvajajo llor-thyjevi pristaši, ki prihajajo v plebiscitno ozemlje v vedno večjem številu. Vse ulice so polne oboroženih ljudi ki ovirajo vsakega pasanta. Tako so ustavili dva avstrijska zastopnika ii jih odvedli na komisarijat. Napadajo vso ono prebivalce o katerih vedo, da so naklonjeni Avstriji. V plebiscitni ozemlje, je dospelo nad 500 detektivov, ki izvajajo tajni teror. Vsled tega be izvedba plebiscita zelo otežkočena kljub vsem obljubam mcilzavczniškr komisije. —- Kako hitro se vračajo Avstrijcem njihova nezaslišana nasilja pri Koroškem plebiscitu.
—	Sestanek Masaryka s Halnischem. Sredi tega meseca se sestanota na češkem gradu Lana predsodnika češkoslovaške in avstrijske republike. Na konferenci kateri bosta prisostvovala tudi ministrski predsednik B"neš in zvezni kancler dr. Schober, so bo razpravljalo o rlefiti'tivni utrditvi provi-zoričnega trgovinskega dovovora med Češko in Avstrijo od 4. maja 1021 tei se bodo ugotovila natančna določila glede uvozne in izvozne prepovodi v obeli državah. Razgovori se bodo tikali dalie razlastitve posesti avstrijskih državljanov v Češkoslovaški. Turli druga vprašanja trgovskega in gospodarskega značaja bodo na dnevnem redu.
—	Zaupnica Brlandu. V francoskem senatu je te dni ministrski predsednik Briand odgovarjal na interpelacije o vladi, i politiki na "ram Nemčiji in o vvashinetonski konferenci. 0 obeli vprašanjih jo da! svoia polasnila, ra-kar je stavil vpraSr.njc zaupnic. Senat se je iz'avil ?a P-' • livo politiko
j z 245 glasovi. Kezaur.pieo I« Izrol-i.v i Briandti 12 senatorjev.
Prosveta
NAGRODNICA. Tako sem truden... Po kamenlti poti k svobodi hitel suui nevzdržen, sam, pa kar mo zadnja tcuiria noč zaloti in vrže breme s krvavečih ram. O sladko hromel vanj sem zbiral sproti tu — polj smaragde, biser ros, zlato zor,
tam —
aztir nebi In zvezd srebro, da to ti, moj ljubi narod, dno vstajenja dam. — Ta čas jo tu: Glej, da oči si zmaiioš in ros k svobodi jasni, trajni vslauoš, ki srca vsa s ponosom ti navda. A ko boš čist, svoutl kot zvuzd kraljica ln močna trojodina bo desnica: tu spečoga se spomni romarja! —
Rad. Peierlin-Pctruška.
Cankarjeva proslava *Svobode». Del.
izobr. zveza »Svoboda« ie priredila sinoči v Mestnem domu Cankarjev večer v spomin tietje obletnice smrti velikega pisatelja. Gdč. Ravnikar je recitirala dvoje Cankarjevih del, pesnik Anton PodbcvSck pa le imel originalen, eksotično pester govor, v katerem sl je oblekel obleko Cankarjevega »Kurenta« In na svo| način nadaljeval tam, kjer |e Cankar nehal, to je. zavihtel le bič nad brezdušno, dege-nerhano gnjiiobo naše dohe In nehal z napovedjo novega, duhovnega življenja. Dvorana je bila polna. Opaziti le bilo tudi nekaj znanosti in umetnosti.
Ljubljanska drama. Sinoči Je bila v dramskem gledališču uprizorjena ilaupt-mannova »Koza Uernd« z gospo Danilovo v glavni In naslovni ulogl. Podtohneje o priliki.
«Glasbena Malica v Maribora nam poroča: V zadnjih dveh letih le nastalo v lugoslavljl mnogo salonskih orkestrov, ki proizvajajo po večini tujerodne skladbe, najmanl pa jugoslovanske. Naša Malica jc bila od več strani zaprošena, da bi začela Izdajati skladbe lugoslovansklh skladateljev in pa tudi skladbe Inozemskih skladateljev po Jugoslovanskih motivih za salonski orkester. Matica |e z ozirom na to, da se dobre jugoslovanske skladbe razširijo, ln ker ie to podjctlc financiral g. ravnateil Alojzij KrDnič pri tvrdki »Drava« v Mariboru, sklenila, da te) želji ustreže, akoravno nc sodi Izdaja cnakovrstnlh skjadb v njen delokrog. Poživljamo torej jugoslovanske skladatelle, da nam pošljejo skladbe za salonski orkester: L violina, violina obllgata, flavta, čelo, contrabas, harmonij, klavir in udara (tolkala), lahko pa tudi s kako širšo sestavo. Pošljejo se pa tudi lahko klavirske partlture, na podlagi katerih sestavimo sami prireditev za salonski orkester. Skladbe nai bodo veselega značala: uverture, fantazije, potpoutl, Intcrmczzl. plesni komadi, koračnice itd. Skladatclli dobe nagrado perccntuelno od vsakega prodanega komada. Cisti dobiček pripade Matici. Skladbe na) se vpošlicjo »Glasbeni Matici v Mariboru, oddelek Struna«. Prvi zvezek, obsegajoč deset komadov, Izide v kratkem.
Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva namerava s februarjem prihodnjega leta začeti prirejati koncerte komorne glasbe. Vsako leto bosta v Beogradu po dva koncerta, na čijih programih bodo izključno samo slovenske in hrvatske moderne skladbe, v Zagrebu srbske in slovenske, v Ljubljani srbske iu hrvatske skladbe. Dohodki koncertov se bodo Izročili komponistom, čijih skladbe so sc izvajale na koncertih, iniciativo je dal glasbeni referent pri umetniškem oddelku, Milojc Mllojevič. Poleg tega sc peča umetniški oddelek tudi z mislijo, ustanoviti ».lugoslovcnskl muzički izdavački zavod«, ki bi Imel svoj sedež v Ljubljani. Ta zavod bl imel nalogo, zbrati v svoje kataloge doslcl Izdane kompozicjje naših glasbenikov in izdajati njune rokopisne kompoziciic. Zavod bi Imel depozlterje v inozemskih kulturnih središčih In filialkv v vseh večjih mestih naše kraljevine.
«Umetniški almanah». Umetniški oddelek prosvetnega ministrstva zbira podatke za Izdajanje almanaha, v katerem bi bile shematično zastopane vse kulturne institucijo v državi po vseh svoiih članih z naslovi, Almanah izide pričetkom leta 1922. Naslednja izdaja bo opremljena tudi s fotografijami. — »Udruženje srpskih književnika« namerava izd?.ti poseben nl-manah naših literatov In je v svrho zbiranja podatkov že naslovilo apel na naše pisatellc. Tudi ta almanah izide začetkom prihodnjega leta.
Fran Erjavec: Izbrani spisi za mladino. Priredila Pran Erjavec in Pavel Flerč. Z risbami okrasil Fr. Podrckar. V Ljubljani 1921. Tiskala, Izdala In založila Učiteljska tiskarna. Strani LXI + 486. Cena 28 dlnaijcv. Za Levstikovimi izbranimi spisi za mladino smo dobili sedaj Erjavčeve izbrano spise za mladino kot V. zvezek edicije »Slovenski pesniki in pisatelji«, ki )o priredita in urejata Fran Erjavec in Pavel Flerč. — V naši skromni mladinski literaturi bo tvorila ta zbirka, ilustrirana od najboljših naših umetnikov gotovo prvo mesto, saj nam obeta podati izbor najboljšega in najlepšega, kar so napisali tudi za mladino doslej prvi naši pesniki !n pisatelji. In med temi našimi klasiki je morda napisal zlasti Erjavec, ta pri nas do sedaj nedosežnl opisovalec narave, kar bl morala mladina s pridom In z užitkom čltati zopet in zopet. Ne moremo se teda) čuditi razmeroma velikemu obsegu knllge, sai hi bilo škoda Izpuščati vsake vrste. Knjiga je razdeljena; 1 ) v obsežni In dn sedaj najlzčrp-nejšl življenjepis, 3.) Anilcrsonove prav-lilce, 3.) povesti, 4.) potopise, 5.) slike It narave, 6.) 1» »Domačih ln tu iih živali v podobah«, 7.) tolmač. Tako tvori knjiga na eni stran! popolno sliko pisateljevega dela, na diugl stran! pa res sočno tn
prvovrstno nifadlnsfo Btlvo, ki ca BiH
mladini še vedno tako manjka. Elegantn. In razkošno opremljena knliga bo pr!. merna zlasti za darila, zato upamo, ue bo manjkala v nobeni knjižnici la v nobeni hiši.
lieourujska drama. Na repertoarju tcej tedna sta Jules ttenardova komedij? »Crvenko. In Mollerjeva komedija »Sca-plnove podvale«. Prvo le prevedel francoščine Dušan Doklč, drugo Sveilskn Petrovič.
Kijuvčcv uspeh v Beogradu. V sredi je pel v beogralskl operi lloffmanna t Kijavec z velikim uspehom. »Politiki, konstatira »lepoto izrednega tenorja, njt gov jaki zamah In izredno toplino v izražanju, ter zanos v IJubavnem žaru«. »Toda g. Kijavec ul samo pevec, on |e oži. vel lantustičncga llollmanna s tolikim temperamentom, da jc tudi v tem oziru bil llolimann umetniško delo prvega reda. Publika mu je to priznala z dolgimi aplavz!. Ali ni mogoče dobiti tega sijaj, nega umetnika za. naš anzambl?« Tak in podobno se glase kritike beograjske štampe.
Uspeh «Llslnskega» v Nlšu In Skoplje
Zagrebško pevsko društvo »Llslnskl« je tudi v Nlšu In Skoplju doseglo Izrcdn« uspehe. V Skoplju so bili zagrebški pevci naravnost triumlalno spreleti. Koncert, ki se Jt vršil v sredo, je bil v umetniškem oziru ogromen uspeli, v naeljonalnein pa prava manllcstacija edinstva. »Llsinsldi je v Skoplju položil venec na grob zm. menitega srbskega komponista Mokranj. ca. V četrtek se je vršil koncert v Nlšu Izzval |e vcllčanstveno navdušenju po slušalcLV. V nlški cetkvl so Zagrebčan1 peli Htističevo ope!o. Iz Niša se cLtsln-skl« preko Beograda vrača v Zagreb.
Iz zagrebškega Narodnega kazulišta. Za •VVailkuro« pride v Zagrebu na vrste Verdijev »Otcllo«, za katerega so se U pričele Izkušnje pod vodstvom ravnateil: opere, Konlovlča. Desdcmono bo peli Strozzl, Otcla pa Knlttl Drama pripravili LSctnaida Sliavva dramo »Cezarla In Kle opatro«, katero le prevedel dr. Velikane vIČ, In Istega avtorja drami: »Kočija svt totajs-.va« In »Velika Katarina«. Obetlvi zadnji |e prevedel lz angleščine znani prt vaialee angleških del, dr. A. Schudder.
V	zagrebškem «Narodnem kuzalištut (i bila v četrtek premiera drame Oabrlc'i Zapoljskc »Pauua Mallcuoska*. Ta dr? ma je nekak protest proti iažnlivi moril družbe. Glavno ulogo je z veliko umet nostlo Igrala ga. Mansvctova kl le dre mo tudi režirala.
V	sporu med gledališko upravo It opernim orkestrum v Zagrebu le Uo5!t končno do sporazuma. Uprava le rcanta-žlrala oba odpuščena odbornika orkestri člani oikcstra pa so se odrekli Izplačili honorarja za nadure pri skušnji za, .\Va!ktirc». Včeraj Je orkester zopet tlo j loval.
V	zagrebškem umetniškem paviljona s> otvori dne 20. t. m. razstava beograjski! slikarjev.
XIII. razstava «Proljetncga salona» v
Zagrebu, na kateri so razstavili štiri beograjski umetniki (Dobrovlč, Mlličli IMellč, Nastaslevlč) svoje slike, le bila vrlo dobro obiskana. Poverjenik za prosveto, dr. Alaupovlč Je nakupil na raz stavi za moderno galerijo slik za 75.0(X kron raznih del. Razstava se zatvon danes, II. t. m.
M ili vol Uzelac, znani mladi umetnik, le ie razstavil par del tudi na XX. utne nostnl razstavi v Ljubljani, bo priredil zs lložič lastno veliko razstavo v »Cirilme-todovi knjlžarl« v Zagrebu.
Spisi Gcrliarda llauptmanna Izldelo v Berlinu v založbi S. Flschcrja v novi lit-
bilejnl izdaji v osmih zvezkih.
•
REPERTO\R L.nim.UNSKEGA GLEDALIŠČA.
Ooera.
Nedelja. 11. dcc.: «B'>betne». — Izven Pondeljek, 12. dec.: Zaprto. Torek, 13. dec.: »Carmeit«. — B. Sreda, 14. dec.: »Boris Godunov*. R Cetrtok. 15. (lcc.: Zaprto. Petek, 16. dec.: »We:iher». — D.
Drama.
Nedelja, 11. dec., po(>oldne ob S, url
»Pampeliška«. — Izv. Nedela, 11 dec., zvečer ob 8. uri: ^P.
hujšanje v dolini šeniflorjanski. I Pondeljek, 12. dcc.: »Borba«. — A. ■ Torek. 13. dec..: Zaprto. ! Sreda 14. dec.: »Pampeliška«. — C. Četrtek. 15. dcc.: »lloza Bornilova-. Petek, 10. doc.: »P unpeliška«. — A.
Izv
-Izv
tSlctskl Vest niki. Izšla Je 2. številk zidnega Vcstnika z bogato vsebino ti z vsemi potrebnimi Informacijami o pt pravah za zlet. Posameznim društvom bilo odposlanih po več številk, katere n; razprodajo med svojhn članstvom. »Zle ni Vcstnik« izhaja po potrebi ter bo pr našal vse informacije o zletnih priprava vsled česar je dolžnost vsakega Sokol da ga naroči. Posamezna številka stat 50 para. Nnroča se pr! Jugnslovenske Sokolskem Savezu v Ljubljani, »Narod dom«.
Sporf
Zimski trening za člane lahkoatletlči in nogometne sckcijc upeije S. K. lihi počenšl z nedeljo dne II. t. in. v laka niči Nušnkove vojašnice v Trnovem. !'i II. t m. ob 2 utl sc vrši Istotam pr treningom sestanek vseh nogometašev ntlctikov S. K. Ilirije, kl se ga ie udel žiti po možnosti nolnoštevilno. — Odbr
Priloga filtru" št. 200 dne U. decetnJbra 1021
Spominu Iirana Cankarja
Ivan Cankar po smrti
Kakšen nam jo Ivan Cankar po smrti? Ali prijeten? Ali nov So Cen, kot je bil mnogim v telesnem življenju? Po smrti se taka vprašanja ne stavij). Smrt je skrivnost, ki pred njo slolioruo »rce obstauo; zato mrtvece spoštujemo.
Kako pa jo z nesmrtniki? 0 ujili govorimo tudi s spoštovanjem. Ne zavoljo njihovega življenja samega, marveč radi vrednot, ki nam jih jo to njihovo živi julije dalo.
življenje Ivan« Cankarja nam je dalo dosti. Skladovnico knjig, neštoto misli v sladki domači govorici. Pred Cankarjem smo govorili, pisali okorno robato. Bili smo na polju slovstva kakor kveder na |>arketu. Po Cankarju smo postali lepi tudi v Izrazu. Bil je Cankar mojster jezika, segel je v globino izrazila kakor še nihče pred njim. Gojil jo slovensko besedo; »domovina, glej umetniki*
Dela so, v katera položi človek samega sebe z vsemi svojimi strastmi, z r?em svojim bistvom. Kakšna so ta dela, komu namenjena? Avtorji tega ne vprašajo. Oni izpolnjujejo z ustvar ianjem samo svoj pravj poklic, ki jim ie bil določen žo ob rojstvu.
Cankarjeva dela so taka. Menda ni stavka v njih, ki bi mogel o njeui reči; Ta pa ni mojstru podoben! Ni njegov! Sa tak-le način so pisali že drugi! — Menda res ni v Cankarju takega stavka. Kar jo napisal, je ustvaril on sam in edini, iz sebe, iz življenja. Krvavel je za izraz lastne du" ivnosti kakor vojščak na bojišču; »domovina, glo umetnik!*
•
O vsakem človeku, ki je dosegel neko stopnjo nadpovprečne višine, se d.\ pisati z različnih stališč ln vidikov; o čioveku-umctnlku še posebno. Umetnik je subjektivno bitje, ln sicer subjektivno tembolj, čimbolj resnično ži-ri za umetnost, ki je saina sebi namen Ivan Cankar je živel zanjo popolnom* Zato mu je bilo lahko postati »otnatn Ijivi demon* slovenske moderno — ka kor čisto pravilno piše nekje o njem dr. Ivan Prijatelj.
•
Nc narodi se r.arodu genij vsak dan m vsak mesec. Tudi ne vsako leto. Novi pojavi so povsod v življenju gluhoto vzročni, utemeljeni. Cankarjev p>-!av je bil takšen. Ko je nastopil on i družbi Zupančiča. Ketteja in Murna. fr literarna generacija, ki je bila te-laj na vrhuncu, že dozorela. In jo začela odevitati. Vsaka jesen pa jo prl-nrava na novo pomlad; dekada med
leti 1890 in 1900 je bila tudi.
•
Težko je predstaviti Cankarja javnosti, mučno izbirati, kateri njegovi knjigi gre prvenstvo. Zaka< Cankar je pisal vso z žarom dušo, zalival jo vse s krvjo srca. Dolga, neskončna pot slik in metafor je od prve izdaje »Ero-tike* do »Podob iz sanj*! Kdor hoče poznati Cankarja vsaj povrhu, mora prebrati vse. Izvlečka iz njegovih del še nimamo, ga tudi ne bomo dobili z zbirkami citatov in aforizmov; zakaj nemogoča je izbira tam. kjer je iz grude vse z enako ljubeznijo klilo. *
Pričujoče vrste, posvečene spominu Ivana Cankarja, niso niti oddaleč skromna slika velikega mojstra, niti
hočejo to hiti. Nekaj drugega je v ljih: rahel spomin nanj, ki jo bil pravi sin vojega naroda in svečenik v hramu njegove kulture, njegove lepote. Nimamo namena, da bi mojstra ocenjevali po njegovih delih; to nalogo prepuščamo strokovnjaškim peresom slov-tvenih zgodovinarjev. Imamo pa da-
ako uajučinkovitejgo svojo stvar. di zopet dveletni presledek, in po nje« izidejo »Illapci*, drama v pedh aktihi
„,„„,	„„ ,,„„..........8..........„„ .... ,.-----j,. „.,.„... Slika trpljenja slovanskega uCltoljstv®
zadnjih let (tudi »Beli krizantemi*). j ko bi se nikoli ne bilo! O vsem tistem, Leta 1012. pride ^y\^akarje<nj Tudi mnogi drugi kraji imajo svoj spo-jkar se jo godilo še pozneje	''4 ' '"' 7
Leta 1909. sem dal Dunaju slovo. I žo sent padel; kar na obraz. In brat Odtlej som romal križem po slovenskih! Jože je rekel, da nikoli no bom uče-krajiii, stanoval pa sem največ na Rož-!njak. In brat Jože Jo imel prav'. — niku, kar se pozna mnogim črticam; Tako se jo začelo moje šolauje — o.
Cizaral
menik: Ljubljana v »Kurentu*, Bled v cNovo življenje*, »Volja ln inoč* in nos, ob tretji obletnici Cankarjevo smr- »Lepa Vida*). — Kakor resničen pl-ti pravico In dolžnost ponoviti sloven-j satelj sploh samo tisto pripoveduje ir.j ^SJlKeMT P06l* PrO' ski javnosti besede:	opisuje, kar je sam doživel, občutil in Zaik In (IrSIlIdltik
videl — tudi če jo doživel v zaklenjeni'
molči »drama*, «Le|« Vida*. Z njo je Catv karjevo ustvarjanje v dramatični obit ki zaključeno.
»Domovina, glej umetniki*
i izbi in videl le »z duha očmi*.
Cankar o sebi
(Iz Cankarjevega zbornika. Izdala in založila Tiskovna Zadruga v Ljubljani.)
Rojen 10. maja 1676. na Vrhniki. Kdor pozna Vrhniko in njeno okolico, jo bo neštetokrat ugledal v mojih knjigah. (N. pr. »Na klancu* — »Martin Kačur* — »Aleš iz Razora* — »1'oli-karp* — itd.). Vse polno je v knjigah, posebno [>a v manjših črticah spominov na otroška lota, na mater, na uhorno iu tesnobno življenje v malih trgih na deželi. (N. pr. »Križev pot* v »Knjigi za lahkomiselne ljudi* — ter črtice, raztresene po časopisih: »Skodelica kave*, »Večerna molitev* — »Sveto obhajilo* — itd.).
Leta 1888. so me poslali študirat v ljubljansko realko, (jodila so mi je ta-o, kakor se pač godi siromašnim dijakom z deželo. To življenje je narisano v mnogih novelah (»Življenje >n »rnrt Petra Novljana*). Z veseljem se spominjam iz tistih časov edinole ua svoje profesorje, posebno [>a na učitelja slovenščine Pr. Lovca, ki svojih učencev ni pestil s slovnico, temveč lih jo učil ljubezni in seštevanja do jezika. — V zadnjih ljubljanskih lotili sem se seznanil s svojimi poznejšimi prijatelji: Kettejem, Murnom in Zupančičem. — Leta 1893. je izšla v »Zvonil* prva moja |>esem (»Ivan Kacija-nar*). V tej in še v nekaterih poznei-šili so občuti vpliv Aškerca, ki je l.il ravno v tistem času na višku svoje nn«-či in slave.
Po maturi (1. 189(5.) sem se odpravil na Dunaj, študirat tehniko. Takrat je planilo v slovensko slovstvo vse pol no tujih vplivov in novih gesel (nemški naturalizem, ki ga je propagira! Govekar — francoska dekadenca, za katere pristaša so po krivici razglasili Zupančiča in meno). Ta nova gesla so bile večjidel prazne besede; vse takrai no živo in svežo gibanje v slovenski literaturi je bila samo zdrava reakcija zoper mrtvi formalizem Stritarjeve šile. Nov literarni roti se jo priznaval sam za dediča narodne pesmi, Prešerna In Fr. Levstika.
Leta 1897. mi jo umrla mati. Kake je bilo v njenih zadnjih dneh. opisuje črtica »Ena sama noč* v »Vlnjetah*. Istega leta sem prodal Kleinmayerjti in Bambergu svojo pesmi, ki so pa izšle šele dve leti pozneje.
Leta 1898. sem prišel vdrugič na Dunaj, |ia se nisem več vpisal na tehnika, temveč se čisto udal iiteraturi. Odtlej sem živel na Dunaju celih 11 let ter napisal tam večino svoiih knjig. I/ mnogih odseva življenje slovenskih umetnikov doma in v tujini (»Tujci* — »Novo življenje* — »Volja in moč*). Iz drugih življenje ljudstva v bednih delavskih okrajih velikega mesta (»Nina* — »Hiša Marije Pomočnice* »Za križem*).
MOJE ŽIVLJENJE.
Kako da jo bilo ob in®jem rojstvu, se ne spominjam več. Mati mi jo pravila, da sem imel kaj kmalu dolgo 'lase (ki so znamouje učenosti) in da mi jib jo na temeuu zvezala v šop, tako da sem bil podoben korejskemu voijščaku. Sodel sem šo|>ast na peči in sem cuza! palec svojo desne roke, dokler mi ga niso obvezali z dobelo cunjo.
Ko sem dosegel tretje leto, sem doživel najsrečnejši dan svojega življenja. S sestro sva bila na vrhu pri sveti Trojici, ko so je prikazal lep plamen doli pri svetom Lenartu. »Pri nas gori*! jo zavplla sestra. Jaz pa sem rekel: »TeUi Micka dola štruklje!* Sestra me je vlekla po klancu, da sem se čudežno prevračal; ali trpel sem za idejo (kakor zmirom) in sem rekel: «l eta Micka kuha Štruklje!* O Bog, kakšni štruklji so bili' Blagodišoči, beli, omatn-ljivi kakor bajka, kakor sen! ln vse je bilo tako belo, blagodišeče. nedolžno — izba. prt na mizi, teta Micka ir jaz. — Najsrečnejši dan mojega življenja je bil, še zdaj se s sladkostjo spominjam nanj. Hiša je pogorela do tal. Rešili smo samo staro stensko uro: ko sem jo nekoč naskrivoma navijal ml je padla na glavo in ni šla nikoli več. — Navsezadnje pn je vendarle škoda, da je pogorela tista hiša na klancu pri svetem Lenartu. Ce bi bi) jaz n. pr. imeniten človek, bi mi po smrti vzidali spominsko ploščo. Ko so jo odkrivali slavnemu kolofoktarhi Stanku Vrazu, jo stal pred njo učenjak in je vpil: »Sta-a-anko!... Sta-a-ankol Kilo ho meni vpil »Ja-a-anez!* ... Ja-a-anez>! — Škoda! —
Prve svoje nauke sem služil v slavni enajsti šoli pod mostom na Vrhniki. Tam smo lovili kapcljne. ki smo jili nedolžne živalce, za silo spekli ter po jedli z glavo in ropom. So pa v enajsti šoli še drugo učenosti. Z mosta, iz krčme. odkoderkoli priletn v Ljubljanico različne važne reči: razbiti lonci, riasti lijaki, ponve brez ročaja — sploh reči. ki jih mlad učenjak ne sme in ne more prezreti. Zavihali smo si Idače do kra-:a ter smo se nnnotili v-obljubljeno deželo. Tista obljubljena dežela pa jo nekoč narasla in je odnesla moie hlače, ko sem bil ravno Jaz v niih. Zdelo se mi je, da jaham na vodi in da so nebo vrti v sijajnem kolobarju. Iz teh san' me je vzdramil krčinarjev hlapne, kl me j;e za lase in za ušesa privlekel na breg. Komur ni prav, da sem na svetu fin mnogo je takih pravičnikov). na! so pritoži pri tem hlapcu. Jaz nisem krivi —
Proden so me. nedolžnega človeka gnali v pusto šolo na TIrih, mi jo oče napravil lepo, novo črno obleko. Brat Jože me je vodil za roko. Tam pod hribom pa je bil most in Bredi tega mosta je bila velika luža in v tisto lu-
Pravzaprav dolamo Cankarju krivico, če pišemo o njetu posebej kot o poetu, prozaiku in dramatiku. Rabiti bi morali za Cankarja samo kratko karakteristiko in reči: Cankar-puet. Zakaj poet je bil Cankar vfcelej in povsod kamor so jo postavil. Po svojem Lir-tvu je bil namreč poet; med prozaike ln dramatike ga uvrščamo bolj radi formo.
Cankar-pesnlk.
Kot pesnik je Caukar začel hoditi litorarna pota. Posluževal se je vezane besede par lot tor izdal svojo proizvo-do v tej obliki samo v eni knjigi. liniji je »Erotika*. To je tisto delo, vsled katurega je Caukar pri škofu Jegliču prišel na indeks. Skof je celo izdajo »Erotike* pokupil in jo uničil. Nai ra-vil je s tom Cankarju sijajno reklamo. Naklada zbirke jo sicer zgorela, a Cankar je zmagal. Pa vendar posloj ul več pisal pesmi. Obruil se je k prozi.
Cankar-prozalk.
Sila Cankarjeva leži v njegovi prozi. Polna ritma jc, zvoni kakor verzi gil>-Ije se kakor valovi. Cankarjevi stavki so mrlodijozui, polni sladke kantikiie. Uspavljujo to. V njih so napisane knjige: Vinjete, Knjiga za lahkomiselne ljudi. Na klancu, Ob zori, Hiša Marije Pomočnice, (j os pa Judit, Potupuh .Mar. ko in kralj Matiaž, Nina, Martin Kačur. Kr|>anova kobila, Aleš iz Razora, Hlapec Jernej in njegova pravica, Zgodbe iz dolino šentflorjansko, Za križ: m, Kurent, Bela l.rizantema, Volja in moč. Trojo povesti, Milan in Milena, Podobe iz sanj, Mojo življenje, Mimo življenja. Grešnik Lenart.
V teh delih so stopnjuje Cankarjeva pri|K>vt'dna umetnost od knjige do knjige; v »Podobah iz sanj* in v d-.eb delih, izišlih po njegovi smrti (- Moje življenje* in »Grešnik Lenart*) pa dosega višek. Cankar se jo pod kraj svojega življenja stilistično docela izkristaliziral. Zdi sc. kakor da popolnejše sploh ni mogel pisati.
Cankar-dramatlk.
Cankar se ni krotal samo v življenju temveč tudi po odru, ki so na njem življenje predstavlja. Njegovi dramatični proizvodi so verno zrcalo idej, za katere je Cankar »vedno trpel*.
Prvo Cankarjevo izvirno delo v dramatični obliki je »Jakob Ruda*. Mladostna stvar, precej ibsenovska po duhu in šo neokretno pisana za oder. Takoj za »Rudo* pa sledi komedija »Za narodov blagor«, briljantna satira na slovonsko rodoljubstvo in na solzavo, frazorsko vsesiovanstvo. Dobro leto dni za komedijo prido drama »Kralj na Betajnovi*. ki jc še danes najbvalež-nejši Cankarjev dramatični proizvod za odre nasploh. Od lota 1902. do 1908. pišo Cankar izključno v prozi. Leta 1908. pa se ga poloti demonsko razpoloženje vnovič, in tedaj ustvari »Piv hujšanje v dolini šentflorjanski*, oler-
Cankar-prev ajalec. Tudi e prevodi ee je Cankar bavil Krotustičiil pregled njegovih spisov ji> bicer kratek in obsega samo dvoje del toda ti dve sta prvovrstnL Shakespeare je vi sta: Hamlet in Romeo in Julija. Ponovno se je Cankar izrazil, da 1< z užitkom prevajal Moliera, seveda e« bi so našel založnik, ki bi prevode pošteno plačal. Takega založnika za ča-sa Cankarjevega življenja pa bržča« « bilo, in tako ni Cankar razon omenj nlh' dveh del preložil na slovenSčivtt ničesar.
Razprav Cankar ni pisal mnogo, it s kritiko se je havll le bolj priložnos • no. Njegovo težišče je pač bilo v prozi, v eankarjanski prozi, s katero .i' cela tri desetletja opajal slovenske b sede iejuo javnost.
Cankaricva dela
Leta 180!). jo izšla v založbi Kloin-majerja in Bambe^gs Cankarjeva prva knjiga, zbirka pesmi »Erotika*, ki je bila vsled Izrazite subjektivnosti, romansko bujne muzlkalnosti, smisla za fantastično eksoličnost za tisto čase strahovito »mo-doma*. V »Erotiki* stn vplivala na Cankarja predvsem Maeeterllnek In romanski za takrat »dekadentni artizem*, Heuiu-jeva romantika in Aškerčeve balade.
Istega leta so l*Sle tudi »Vlnjete« > Schvveninorjevi založbi, zbirka novel, poezij v prozi in satir, ter prestava Shakespearovega »Hamleta*.
leta 1000. je izšli trldejanka »Jakob Ruda*, ibsenovks. ki je psihološko nekako neutotneljona, ker tragika nima pravo premise.
Leta 1901. je izšla »Knjig« za lahke-miselne ljudi*, prva knjiga, v kateri s« pojavijo Šentflorjanski tipi io gobezdavi rodoljubi, tor komedija v 4 dejanjih »Za narodni blagor*, ki J« nekak slovenski »Revizor*. Takrat je iz&al v knezovi knjižnici tudi roman «TuJcl».
Lota 1002 je doživela »Erotika* drugo izdajo, na novo pa je izšla drama. »Kralj na Betajnovi*, tudi izrazita ibsenovka, ter povest «Na klancu«, v kateri je razvil Cankar lilozulila mlllejncga fatalizma.
Leta 1003. je Izdal Cankar zbirko «Oh zori*, s katero je rivzel simbolistično • maetorlinckovsko smer In aživljenje in smrt Petra Novljana«.
»Hiša Marije Pomočnice, v nekih ozi-rih nekak svojevrsteu »mrtvi dom* v na-turalistično-romantičnem stilu. Izšla je 1. 11)04. pri Scbvvcntnerju, ki je izdal istega, leta tudi 'Gospo Judit» In prevod Sliu-kosjiearejevega «Romea ln Julija*.
»Potepuh Marko ln kralj Matjaž« s pro blemom ciganskega matjaževanja in novela »V mesečini«. Z znanimi tipi iz doline šentflorjanske sta izšla l 1906. v knezovi knjižnici.
Leta 1900. je izdal Schvventner sentimentalno »Nino«, v knezovi knjižnici pa, je izšla zgodba idealista »Martin Kačuru ter »Smrt lo pogreb Jakoba Nesreče«.
»Krpanova kobila«, zbirka satir »Ales lz Rozora« in silni «Hlapec Jernej ta nje-gova pravica« so izšli L 1907.
Par spominov na moisfra
Kakor da je bilo vse to včeraj, tako tai je Se živo pred očmi. Gospodična K. je uslišala študentovsko prošnjo in nas je peljala na Rožnik. Trije ali štirje smo bili, kl smo romali.
Mislim, da ne pretiravam, če trdim, da še o nobenem človeku pri nas ui krožilo toliko govoric in anekdot kakor o Ivanu Cankarju. Zato sem bil tembolj vesol, ko se je ponudila prilika spoznati moža osebno. No, v res-tiri povedano, bil sem zolo razočaran. Ti drobna, suhljata postaviea, ta neznatni možiček, to je torej Ivan Can-l;arl Pol strahu je izginilo iz študen-lovskega srca, beseda je postala svo-bodneja — in kmalu smo bili zapleteni v neprisiljen, skoro bi rekel iskren po-menek. V tepi je bil Cankar mojster. Z nevidno gesto in brez posebnih uvodov se je znal človeku približati in ga pripraviti do tega, da se mu jo približal tudi sam. Njegova beseda jo imela jako, skoro nedoljivo sugestivno moč. Najsi je govoril o tem ali onem. bilo era je vedno prijetno poslušati. Pripovedoval pa jo vso tako, da brez satire
?i:oro nj izrekel stavka.
•
Cankar je bil velik mladlnoljub. Večkrat je dejal: »Kaj bi s starimi! Moja vera je mladina!* Zato je tudi mladina hodila k njemu kakor na božjo pot. In Cankar jo je sprejemni kakor oče, bodril, dajal navodila in ulival f mlada srca pogum. Vse to pa brez tistega zoprnega in patriarhalnega, ki ip mestoma, skoro bi deial. druga na-tura slavnih mož. On je bil z mladino kot enak z enakim. Ne spominjam se. ♦ia bi bil kdai slišal t niotrovih ust
olepševanje ali zavijanje. Kazal je vse, kakor je videl, mestoma s tako odkritosrčnostjo, ki je človeka naravnost zaskelela.
Zanimivo ga je bilo poslušati, kadar je govoril o kritiki. »Kadilom* so jv> smejal, njo pa, ki so ga cefrali. jo včasih seciral, prav do dobra. Posvetil je za kuliso in je pokazal, razložil in potisnil. Naj navedem en sam primer! Nekdo jo svojčas Cankarja kot umetnika zelo cenil. Naenkrat pa je v tistem možu nastal tak preokret. da je videl v Cankarju vso, samo dobrega nič. Očital mu je vse mogoče, med drugim tudi obrtništvo, češ da pišo samo za donar. Tisti mož je bil po poklicu profesor. Cankar nam je pojasnil ta preokret. Možakar je namreč žaroma! tudi sam v svetišče, muz. Nekoč jo prinesel na Rožnik sveženj rokopisov in je prosil Cankarja, naj mu povo odkrito in brez pridržkov svoje mnenje. Cankar je rokopise prebral in je gospodu odkrito povedal, da so za nič. Od tihega trenotka zanj ni bil več Cankar. Značilno, ali ne? | 2. - tt-ln^j
O nekem drugem kritiku je vprašal pri priliki, ko smo govorili o njem:
»Ali vas boga?*
»Ne,»
»Potem mu niti ne odgovarjam. Naj ima mož svoje, veselje.*
In mu res nI odgovoril. In tako je mož imel svoje veselje in ga ima morda še dandanes.
«
Poslednjič sem govoril s Cankarjem takrat, ko se je zadnjikrat vrnil z Bleda. Družba treh. štirih ljudi se ie se-
stala pri »Štruklju* in preživeli smo lep večer. Cankar je bil videti svež in je govoril živahno in temperamentno. Pravil je o svojih načrtih, ki jili je imel še mnogo. II Koncu je omenil, da ne neba delati prejo, dokler ne nauči Slovencev ponosa. S tem zagotovilom smo se razstali. Niti v najbolj črnih slutnjah si takrat ne bi mogel misliti, da ga bom našel ob prihodnjem svidenju — na mrtvaškem odru.
Naj zadostuje za onkrat teh pa.r odlomkov. Vse to jo še tako blizu in tako sveže, da človek lo nerad in s težavo zaupa papirju.
IVAN ALBREHT.
Cankarja sem spoznal jeseni 1894. leta. Tedaj je imelo dijaško litcrarno-politično društvo »Zadruga« svoje seje na mojem stanovanju. Stanoval sem v Skabrnetovi hiši na Mestnem trgu št. 10, v prvem nadstropju zadaj pri gospodinji Karolini Petičevi.
Seja je bila navadno vsako soboto zvečer. Z gospodinjo sva znosla na sredo sobe par miz in postavila okrog vse stolo in klopi, kar jih je imela. Ko se jo stemnilo, so začeli prihajati člani »Zadruge*. Med prvimi je bil vedno Štefč, ki je bil tudi ustanovnik in do konca najvestnejši član društva. Za njim so prišli, radi večje varnosti posamezno ali kvečjemu po dva skupaj drugI člani, katerih pa ni bilo nikoli mnogo, ker je bil vzprejem v »Zadrugo* zelo otežkočen in strogo prevdarjon. Spomin'am se Dermote, kl je bil tedaj predsednik. Zevnika. Drsnika. Lončarja, mojega brata Lojzeta, Drganca. ketteia. Zupančiča, in Cankarja. Vem
tudi, da sta bila Kette in Zujiančič vestna udeležnika sestankov, medtem ko je bil Cankar precej neroden, skoraj vselej je prihajal najzadnji, večkrat ga pa sploh ni bilo. Prva dva, posebno Zupančič sta bila navadno tiha, mirna, Cankar jo pa ves kipel: v vsako reč so je vtikal in povsodi je drezal s svojim hudomušnim jezikom.
Pesniki, katerih [>csmi so se že tiskalo v Zvonu, oziroma v Dom in Svetu, Vrtcu in Angeljčku, so bili tedaj mod zadružani štirje: moj brat Lojze-Batog, Kette-Siluška, Zupančie-Gojlui in Cankar-Trošan. Ono jeseh pa je na enem literarnih večerov »Zadruge* či-tal Cankar tudi svoj prvi spi« v prozi: satirično fantazijo »Morala«, v kateri so hudo norčuje iz to našo meščanske ozkosrčne, tako enostranske in pristranske moralo. Kritika jo bila, kolikor se spominjam stroga, negativna. Očitala jo Cankarju vihravost v slogu, neko mrzlično, površno — na videz — obdelovanje snovi in več drugih taki1 baje -— grehov, ki so pa vsi skupaj od te prve črtice pa do poslednje njegove stvari tako značilni za Cankarja kot pisatelja.
Spominjam so tudi, kako so se Zadružani čudili, ko so videli, da je tedanji urednik prof. V. Bežek »Motalo* vzfrrejel in jo tudi priobčil že v eni prihodnjih številk »Ljubljanskega Zvona*.
Sploh pa je imel Card<ar v »Zadrugi* med vsemi največji ugled in vsi so pri literarnih pogovorih kar najbolj vpoštevall njegovo mnenje. Bil jc že od samega začetka od vsoh vsaj na tihem priznan duševni voditeli slovenske moderne..,
Po ljubljanskem potresu sta stane-val Kette in Cankar v Vodmatu, v neki podstrešni vedno mrzli sobi. Ako jo Cankar kodaj skočil hitro s postelje, je vselej treščil z glavo ob strop. Nekoga dne smo se srečali na Sv. Petra cesti in povabila sta me, naj jih ob-iščem. S težavo som našel njiju s'artf> vanj. Ko sem vstopil, jo bra! Cankar ravno Scribo-ov: Kozarec vodo. Omenil je: »Več kot pol igro sem žo prebral, a o kozarcu vode ni še duha ne sluha...«
Poslednjič sem bil s Cankarjem sku-paj jeseni ali pozimi 1899/1900. Ustavil me je zvečer na Mostnem trgu. Tedaj ni šetala mladina kakor zdaj po Šeienburgovi ulici, temveč po Mestnem trgu in Stritarjovi ulici. Midva sva krenila vselej še čez Črevljarski most po Židovski ulici v Zvezdo in po Wol-fovi ulici čez Frančiškanski most nazaj na trg. Hodila sva okoli pozno č"i deseto uro. Stopala sva hitro, kakev je bila sploh njegova navada, in so nagovarjala. Pravil mi je o njegovem ži lienju na Dunaju, o kavarnah v katere zahaja, kaj je spisal in kai še namerava spisati. Cele večoro in dnovo presodi po kavarnah, kor notri je tor-lo, dosti listov i. dr. Na ta način izhaja najccnejo. Ako ima le par krajcarjev, gre notri, naroči slivovice in — dobri; je. Tudi svoje povesti pišo tam. Dunaj •nu ugaja. Prišel ie le za par dni y Ljubljano, pa se kmalu vrne nazaj gon.
Sla sva še na pol ure v Prešernov kavarno, kamor je tedaj najrajše zali a-ial, od tam sem ga pa še malo sprem;! in so poslovil od njega — za vedne Jeseni sem odšel k vojakom, on pa n» Dunaj in nisva se videla nikdar več.
RADIVOJ PETERLIN-PETRUŠKA-
XA& IMG. pa Ja radal Cankar farso »Pohujšanje v dolln.l štntflorjanskl*, kl se bo vedno igrala ua naSib odrib iu »lavno-znane »Zgodbe Iz doline še.illlorjanske*.
Prihodnjo leto je izHla zbirka ubogih in razžaljenih ki gredo v proeosiji «Za križem« in veseložalobtna pesem o »Kurentu*.
Leta 1010 jo izšla njogova petdejanka illlapeh, ki jo tehnično najzrelejša Cankarjeva drama Takrat je izšla tudi »Bela krlzuntema*.
I.eta 1011, i* izdal Schvvoiitner njegovo zbirko «Volja in moč», Mohorjeva družba pa ie natisnila njegove «Trote povesti ki govore o vampirju »krčmurju liliji«, »Slmnu Hirotniku« iti »kmetu Luki*.
Romantifnolopn pesem hrepenenja »Lepa Vida* ie izšla L 1912. pri Sclnvoiit-nerju.
Prihodnje leto sta zagledala luč sveta 'Ml ■an In Milena«, pravljična pesem sveto-""»Ij«. ki rošujn problem ljubezni.
■-SL Narod« jc prinosel leta 11114. »MoJe Avljenje*, nakar jo nastopila pav za do-hnh dveh let Cankar ee je nekako od počil in dobil točas razmaha za svojo naj-• *čjo umetnino »Podobe lz sanj«.
Leta 1918. jo zšol »Hudodelce Janez.,
.'a p.'i »Grešnik Lenari..
['oleg teh del je napisat še veliko manj-ih stvari v »tilovcn&ki Narod*, »Dom in veti., <Zvon». »Knezovo knjižnico, etc., ".i pa Se niso zlirino. Cankar je klasik ua-ovoromant ične šole.
Cankarjeva ostalina
') Cankarjevi oMaliui ui širok j jav-: nič ziiuno. l)a je pa po Cankarju ':.! marsikakŠen ruko|iis, jB zolo vir-vtu'o. Kdor ve, s kakšno produktivno ilo ji I ii l ubdarjuii Ivan Cankar, na-• i ;k-t no more verjeti, ila jo o<i leta ' !;. dalje napisal tako malo del. Zla-jo precej čudno, da Cankar zadnja _	ži\|ji-iija ni pliuU daljših
" ari, am|iak samo krajšo novelo ln " ice.
M-.hI letom 1012 in 1913 je menda v -hiMTiskrm Narodu* izšlo par pod-li-tkov pol naslovom .Marta in Mag-,1."h'iia». Nekateri Cankarjevi znanci pri|>ovodujejo, ila ao bili objavljeni (olj. toni zgolj fragmenti iz daljšega romana s svetopisemskim naslovom. Komati je Cankar haje napisni <lo konca. Kje se su«laj nahaja ta rokopis, so ue v«.
/ lanski Cankarjevi številki .Dem In Svi •ta* poroča profesor Piiiitar, da je Cankar pripravljal veliko prozo »Ženinima v Kani Galilejski*. Za delo se jo, kot pravi poročevalec, pripravljal s Študijem o legi Palestine in drugem »Zenitnina« naj bi bila nekako epohal-oo Cankarjevo delo; najvažnejši moment v njem bl lul nagovor na svate Delo je Cankar začel že pisati a prv' listf šolo začetega rokopisa so se izgubili.
Ali je ostalo poleg omenjenih del šo ^aj dovršenih ali ncdovršenlh rokopisov, danes ni mogočo vedeli. Morda so pa ostale šo kakšne novele, ki bi jih mnnla kazalo izdati. Haje ima tnili neki Cankarjev založnik rokopis Cankarjeve prve poskusne drame. !-i ni Izšla. Bilo bj dobro, da se o celokupni morebitni o>talini sestavi zapisnik, preostali rokopisi pa naj so shranijo za poznejšo uporabo.
Jank.ir je izdajal v knjigah parno stvari, o katerih je bil uverj^n. da imajo umetniško ceno. Podlistki, hi so bili objavljeni v dnevnikih, menda nl»„ izšli njkjer v ponatisu, Izvzomšl »M"je JivDenje*. Morda bi kazalo tudi ostal, feljtone zbrali in jih publieiratl v po--ebni kolekciji.
Poleg tega «0 v zasebnih rokah Se mnogi, zlasti mladostni proizvodi Ivana Cank.lr'a. Vsi gotovo nimajo umetniške vrednosti, toda za literarnega historika hodo vsekakor važno sred-tvo pri presoji Cankarjevega razvoja. Vse to gradivo hi bilo dobro zbrati in registrirati, da se obrani hodeči gene-'■acil. če ga že sodobni literarni zgodovinarji ne hodo porabili.
Spis! o Cankarju
Duševni ljudje žo imajo tako srečn, da pridejo do veljave Šele po smrti, lo pri Cankarju sicer ne velja doslovno. ker si jo on priboril priznanje že tu življenja, toda v ostalem j« bil tudi Cankar deležen sreče, da so jo o njem začelo resno pisati šolo potem, ko je zatisnil oči.
Pero, ki bi se posvetilo Izključno raz motrivanju umotvorov Ivana Cankatja se doslej še ni našlo. Pisali pa bo o Cankarju po njegovi smrti dovolj izčrpno in temeljito: dr. Ivan Pregelj v »Dom in Svetu« ter dr. Ivan Prijatelj * • Cankarjevem zborniku*. To sta najvažnejši razpravi o mojstru. Krajšil člankov jo o njem napisanih več.
Posebno publikacije, ki so bavijo s
Cankarjcm-umetnlkom in Cankarjem človekom, so: »Demokracija* Cankarjeva številka 1. 1918., brošura »Sporni nu Kana Cankarja. 1970—1918«, »Dim in Svetova* številka Ivana Cankarji 1920, »Cankarjev zbornik«, ki ga izda Tiskovna Zadruga te dni, ter »Kres* spominska številka Ivana Cankarju (Ljubi'ana. december 1921.).
Ta literatura prinaša le deloma svetlobo o življenju in delil velikega po kojnlka. Sistematične razprave, ki b' nam pokazala Cankarja oil vseli v jkj štev prihajajočih 6trani. kakor rečeno nimamo. Do pač pravilna domneva dr Prijatelja, da smo Se vse preblizu tn-lesne smrti velikega mojstra.
Tudi podroben Cankarjev življenje pis nam še manjka, dasiravno no bi bilo težko zbrati gradiva zanj. To deb čaka naš naraščaj, o katerem n na lino da ho svojo dolžnost nnnrara Cankar ju izpolnil ve.stno in pošteno.
t razdejanem »SiJkem gledalllSn malone
(popoiun ciklus CanKarjcvik dram. Predstave eo bile Izvrstno obiskano, da Cankarjeva dramatik* naAi publiki ni tuja.
Ob drugi oblotmei Cankarjove smrti »e jo izkazala tudi Ljfbljana. Drama je vprl-zorilu »Hlapce*, po.cm te komedijo »Za narodov blagor* in pozneje »Pohujšanje v dolini domflorjnnski*. S »Pohujšanjuui» »o člani ljubljanskega dramskega gloda-lišča gostovali v >agrcbu. ICrltika jim je ob tej priliki priznala le|>e uspehe.
Tudi nu drugih manjših odrih je Cankar dobro uspel.
V proslavo spomina na Ivana Cankarja se vrše zlasti letos številna predavanja. Prvonstvo gre v Win pogledu delavski izobraževalni organizaciji »Svoboda., ki z veliko vnemo pa 'udi z uspohom proslavlja Cankarja-umetnika-poota. Anektl-rano ozemlje časti »pomin na mojstra z rocilacijskiuil večeri; v tržaški okolici se e dni vpri*>ri tudi Cankarjeva drama • Kralj na Betajnovi«. Tako se mati dumo-v.na obdolžujo svojemu sinu za darove, katere j; je poklonil za časa svojega u-metnifkega udejstvovanja.
Rofrtik in Sv* Križ
Rožnik in Sv. Križ st« predzadnja ln zadnja postaja Ivana Cankarja. Na Itož nik ii je pesnik zadnja leta živci, pri sv. Križu počiva.
Itožnik — kdo od nas ga ne pozna? Ljubljančani Iu tisti, ki so su kdaj mudili v Ljubljani, vedo zanj menda brez izjeme, l-ep je sprehod tja gori, zlasti spomladi, ko so mladi drevje in klije cvetjo iz tal. Znana gostilna je tam poleg ccrkve s stol|K)iii; pod strelio te gostilne je bival zadnja leta svojega življenja Ivan Cankar. Imel jo gostoljubno domovanje.
Okoliea Rožnika je kakor naluSč u-st varjena za pesnika. Lep razgled so nudi očosu naokoli; čo pa duša zahroponi po iniru in samoti, naj.le tuli to blizu pod temnimi smrekami in drugim listnatim drevjem.
Na Itožniku so zadn'a lota mojstrovega življenja Cankarja obiskovali dijnki, pri-atclji in drugi častilci njegove dušev-noatl. V krog,, mladine jc Cankar kaj rad posedoval. Menil se jo ž njo kakor da jc vsa njegova. —
Umrl jo Ivan Cankar na dan 11. de-ccinhra 1918 ob četrt na drago uro ponoči v deželni bolnici ljubljanski. V bolnišnico je prišel prvič 29. oktobra 1918 ter ostal tam dj 18. novembra. Tega dno je odšel domov. A že po kratkem času «0 jo ponovno vrn;l v zdravniško oskrbo: 2T). novembra. Nahajal so jo ves čas svojega bolovanja na internem oddelku, kjer je II. decembra izdihnil svojo dušo.
Cankarjevo kosti počiva'o na pokopališču pri Sv. Križu v Rohrmanovi grobnici. Spomenika ua grobu nnš največji moderni pisatelj še niina, pač pn nosijo njegovo Ime žc nekatero ulice v Ljubljani, j Mariboru in Celju.
Cankarjeve orostave
V spomin Ivana Carkarja so se zadnja 1 leta vršile po raznih krajih naše domovino različno akademijo s predavanji in slavnostnimi sporedi. Gledališča so proslavila spomin na dramatika Cankarja s posebnimi predstavami. V Trstu ee je to /i,-G olo pod vodstvom režiserja Milana Skrbinška že koj prvo loto po Cankarjevi smrti. Vprizoril se je v tedaj šo no-
Izolski iz C^nknrja
oi povej, kako bi rasle roie brez svetloba solatne? O povej, kako brez nade moglo bl srce živeti?
•Erotika*, 1899.
Kolikor manj človek vidi. tem boli je srečen. Prva stopinla le ljubezen, druga :.ijuncr.,t, tretja smrk
.Jakob Ruda», 1900.
Ampak stvar le taka. da pridejo pametni ljudje zmerom prcztodul; zakaj če bi prezgodaj ne prisil, bi ne bili več tako pametni.
.Križ na gori*, 1904.
Ce hočef, da le bodo spoštovali In da ne bo očitne pege na tvoji morali, stopal z drugimi natanko v Istem koraku, Klel z njihovimi očmi. misli njih misli. Kur le družba ustanovila, je nuirulno; kar se ne sklada z njenimi zakoni, le nemoralno.
«Oospa Judit*, 1904.
Mnogo je ljudi, ki jim te ilvljcnjc sama žalost in bolest brez koncu; ne cvet d, ne rodi sadu, izginejo naposled, trpeči In nadlolni, kakor so prišli. Toda glel. izpolnili so svolo dolžnost v Irpljenlu, bo-li'*! lun je bila nalvga, stali so v zgodovini, kamor lih le bila pustuvila nevidna roka, ležlu ln večja le hila nlih dolžnost nego dolžnost zmagovalca, ki liodl svetlo pot preko cesarstev.
»Krpanova Kobila*, 1907.
Kako je to, da človek občuti rahel udarec, pa da ne čuti bolečine, ki grize iz not t v noč. od dne do dne in ki le v vsakem trenutku Imlša od biča u\ škorpitona} Kako sme biti in kje le zapisano, tla zurdi človek do srca ob slučajnem in bedastem ponižanju, pa da ne vidi, kako polagoma trohni in gnije in odpada kos za kosom njegove kraljevske halje, tako da stoji nag preti ljudmi in ga nič ni sram}...
»Novo življenje*, 1908.
Narod si bo pisal sodbo sam; ne Irak mu lo ne bo pisal, ne talar.
»Hlapci*, 1910.
Vsak človek doživi uro, kl le trdno
središče njegovega življenja. Ud le sume ure cepilo žarki v preteklost in prihodn/ost, njena luč obseva karkoli le bilo tn kar šc bo. Od svojcuu rojstva sile pripravljul nanjo sam in so ga pri-pr ovijali dragi. Vsi njegovi koraki so bili namenjeni k nji edini; ko se je rodil, gu le ona, usodna, prilelu zu roko in ga ni Izpustila več. In kudar se mu nazudnje razodene it obličja v obličje, tokrat Ic vse dopolnjeno; bollše bl mu bilo, da bl umrl.
»GreSnik Lenart«. Izšel 1921.
Prosveta
iVUČINA*
Oazda Vuk živi nekje tam doli pod
Velcbitoin; silon je in nosiinlk, gorskih instinktov poln kakor volk ua planini; zato mu pravijo Vučiua, t. j. veliki divji Vuk.
Ubil Je ie prvo žono In menda dva
otroka. Zdaj sj j« prlvedel Iz gor drago in z njo še pastorko, žo odraslo Slano.
Tu se začne najnovojša drama MIlana Ogrlzovlča, ki >o jI premiero igrali v Zagrebu dne 11. nov. in ki je izšla tudi v tisku.
Dejanje Ide tako-lo dalje: I. čin: Vu činu ubijo sina Nikolo ra.li nekega de-narja. II. čin'.Vučiua so speča a pa storko Sta no; noukročena mu je narava, vražje oči, ki razorože od|>or, a zaboj mu je poln ženskega nakitja, ki zapc ljuje. 111. čin: Stana zna vihteti sekiro ili zamahne z njo po [Kičem Vučini. Spravljajo ga stran, da ga pokopljejo. Kar pla-ue po konci; zakaj čul je Stanino besedo, da ima pod srcem njegov plod... Le de lal se jo mrtvega!
Stana postnnu Vučini gazdarica tn žona. njena uiati, pa gre v zakonski — pen zijon.	i
Ali nas je potegnil huraorističnl Ogri zovičl Mislili smo, da nam igra tragedijo, pa smo končno doživoli komodijo. Vu čina se le dela mrl znga, a o pravem času plane po konoi, da napravi sum rod, btoz žnndarjov in sodišča, a tudi brez — tra gičnosti. Njemu da bi ženska roka raz. klala trdo lobanjo? Nemogoče! Ne bil bi Vučina, ko bi ga ž insku mogla ubiti. S to psihologijo se nam tolmači nagli obrat tragedije v komedijo.
Kaj bo Vučina s staro ženo, pokorno mu služabnico? Nj?mu impouira uilada Stana, ki mu oponira in ki hnu pogum zamahniti s sekiro oo njem. Ta mu bo rodila — volčiče!
Slana je v objemu obenem mirila In ljubila Viičmo; zdaj je po svoji volji ženu njemu, ubijalcu večkratnemu.
Ogrizovič, po rodu Scnjauin, mi jo pra vil, da se je nekaj takega zgodilo v istiui am gori za Senjum v volubitskih plani na h.
Slodeče moje besede ne veljajo več samo Ogrizoviču, ampak vsem takim dramam, kakor js »Vučina*, »Oče* itd. Čemu so take drame? Za analizo duAev nega življenju, zu analizo instinktov kot zadnjih in najprvotnejiih ujogovih eleuien tov? Lepo priliko za take psihološko štu dije dajejo tudi porotno sodno razprave o zločinih... In liuši in bodoči zločinci se hodijo k takim ra/pravam — učiti Meni so je zdelo, da je del publiko pri »Vučini. užival, kakor zločinski avditorij pri po rotuih razpravah, suino ila se v gledulišču šo snn ploskati .. Študirat psihologijo večina ljudi ne hodi v gledališče. Ali pa so Vučinske drame morda poezije? Poezije v njih sploh ui...
Kritika »Vučinc* ni aprobirala. a drama se je igrala sedaj že šestič in še pri šesti predstavi jo bil poeet dober... Primerjaj oboje in sodil b>š lahko o — kri-minalistiki. — Dr. Fr. I.
VELIK UMETNIŠKI USPEH NAŠEGA OŽJEGA ROJAKA G.OPERNEGA KA-
PELNIKA I. UltEZOVSKA V BEOGRADU.
Beograd, 3. decembra 1921.
Ze dolgo je bilo v beograjski publiki govora o pripravah zi promijero o|ioro »llofuianuve pripovedke*, ki se jo imela uprizoriti prvikrat v Beogradu in v obče prvikrat na Balkanu. Muziknhil del priprav jo bi! v rokah Ljubljančanom dobro poznunega dirigenta Biezovšeka, roditeljski del v rokah Rusa Pavlovskcga, a oprema v rokah Rusa Iira.«lovskegu. Zanimanje je rastlo ud dne do dno in za premijero v petek dne 2. dcccmbra »o bili vsi prostori v par urah razprodani.
Obetalo in pričakovalo se ju mnogo, usjich pa je nadkrilil vsa pričakovanja. Videli smo llofuianuve pripovetlke v Berlinu in na Dunaju, kar bi nam dalo neko
so bi it 4
Na desno, v dnu grajskega dvorišča, i. kapelica. Desno od kapelice vodijo
■_kc stopnice navztsor. V pivein nad-'truplu jc bilo nekoč stanovanje župnika Kjfceta. Pri njem so tiste čase stano-val »srajSčakl. dr. 2erjav, nadučitell Krlztnan iz Dornbcrga, dr. OliSa StojSlč -.7, PanCeva, don Luka Kirac iz Mcdulina pri Puli in menda tudi upravitelj ">osti . Ku"ar, grajski spiritlst.
,\'ad njimi v drugem nadstropju pa je M:lika soba, pravzaprav velik apartman. Tli;.nad lesenimi stopnicami jc ozka čum-•i.itn. V njej jc naš nadstražar, korporal !7. pešpoika, Franc Vogrič Iz Prlcklje, prodajal nam vsem klobase, mleko, vino, pivo, troplnovoc, slivovko, čokolado, cigarete, razglednico, svinčnike, papir, tinto, peresa..
"'red to čumnato so v zidu velika hrastova vrata z zapahi, ki lih zapirajo od zunaj. V vratih je lina. Nad njo napis:
•	Arrfcstantcnzlmmer Nr. 4«.
Pogled skozi to lino: Kakor da gledaS ;v pnnoptlkum!
- a št. 4 je velika dvorana. Osem ni.-.-n ima, Štiri na zapad, odkoder gledaš na ljubljanske strehe, na Grmado, Stol in Triglav, štiri pa na iztok. Skozi nje gle-dni na dvorišče, kjer se sprehajajo Jttgo-sb.-Valil, Indl, Albanci, stražarji In med
•	jlmi mogočni paša iiovar. šlu/.bujočl 1 <•! Jwa|bl.
V množici opazi* tud' vedno objokana r - f Ozvalda in dr. Orliča. moeočnega
Jakila, lahkomiselnega dr. Irgoliča, vedno skrbnega dr. Ccrvarja, sivolasega dr. Andrcjčiča iz Istre, lahkokrilo grajsko lepotico, točajko iz kantine, milostlvo gospo profosovo ln tako dalje. Samo oči treba da zaprem, pa vidim vso to množico pred .seboj, kakor da sem še med njimi. O. sijajna menažerija to, kjer se sredi vika iu krika, petja, sanjarjenja in pijanosti tako razgaljeno kažejo značaji, psihologija pocdinca, psihologija mase, in vse strasti, ki so v bete humaine, v be-stiji človeku.
Na prej omenjenih hrastovih vratih jc napisano: »Arrcstantenstand 78». Enkrat ie številka prišla cclo na 97. Dve vrsti proslulih c. kr. »štrozakov* leže ob stenah. Pri vzjlavju so kovčki. Na slamnja-čak so vojaški kobrci. Kdor si sam omisli z doma kal perila, ga ima. Drugi ne. Opoldne le apel k menaži, s skodelico v reki. Zvečer je apel. Preštevanje, če so vse številke prisotne.
Tu so n. pr. Toman, ki se malokdaj jezi in je udan v svojo usodo. Študent Kra-pcž, večinoma vesel. Njegov kolega Trošt ditto. Milko Rrczlgar |c bil poln raznih načrtov bodočnosti, zelo podobnih njegovemu poznejšemu delu v dunajski mafiji.! Njegov oče se da potrpežljivo moriti vipavskemu Luzniku, ki sklada v svojem kotu urnebesne lirično - epske davorijc. Fcrdo Vesel modelira iz kruhove sredice, skicira v svojo mapo In po vseh papirjih, t kar jih dobi, vmes pa poljublja svojo sla- -tlnsko siekl nlcc slivo-.ko. Dobri, kristal-; nI dr Oahtnovič — 'v>g zna. k|e le I
scdajl — razlaga vsak čas svoje prepričanje, da bodo nemško-avstrijske kanalle tepene; siccr igra šah. Miha Cop stresa s svojimi plavhnl kodri. Franci Doberlet, dr. Mcdvcš in cela njihova kompattlla pije. pije, pije. Zj sobo št. 4 je še čum-nata, ki spada k njej. Tam so pivski bratci. V drugem kotu so svečeniki, pošteni narodni Hrvati iz Istre. Pozdravljeni v spominu! Takšnih Slovenija več nima!
Med vsemi temi skupinami stopa kakor razmišjena štorklja MIlan Plut. Ponosen je na to, da je tu, pa bl vendar ra|e bil kje drugje.
Da, pravzaprav bi bil moral pisati o Ivanu Cankarju. Toda gospod urednik mi bo že oprostil. O Ivanu Cankarlu na[| gradu se namreč ne da mnogo povedati.!:
Prej ga nisem poznal. Suho lice, maj-' licn stas. Velike brke. Oko, — da, oko.' Ali gledaš v oko genljalnemu človeku, ali le človeku, čigar živčevje je razrvano? Odkod so se vzele vrste, ki so te navduševale? Globoka melanholija ie nad tem obrazom. Razgovor s Cankarjem? Obilo ie bilo aforlzmov, ki so šli v zgubo, ne da bi sc jih bil on sam zavedal. Sicer pa Cankar v tem hrušču, v tem panoptiku ni nosil duše na dlani, ampak lo je skril, celo drugo je požiral. Predpoldne je bil navadno slabe volje. Okrog obeda sc jc raztajal. Zbral je okrog sebe v polkrogu čcstllce, z ailro literatov, bohemov. Copi Trost, In r,c vem Je kdo. Posedal je me svoji slamnjačl, razgovarjal se, ter končno ukazal: Fantje, mojo! Pa so zapeli •njegovo«- *.le-e pa davi sla-anca pala«.
po oni melodiji, kjer prevzema bariton in se s tenorjem izmenjava v zagotavljanju; »Men' pa nI, mc-cn pa nI za rož'ce moje* itd. Kadar so mu to peli, je nataknil Cankar svojo grajsko masko. Sedel je s prekrižanimi nogami, oči je razširil, zobe jc stisnil In ustna so zarezala, da je izgledal s svojo karakteristično glavo, kakor da je zamaknjen. Tako je sedel mirno ali pa včasih taktlral, in Izgledalo je, da je ginjen do solz. Večinoma pa je bil že tudi vinjen, aH na najboljšem potu. Zvečer ie sledilo v zadnji sobici često surovo krokanje, kjer le pet do šest pivcev, med njimi on, izpraznilo na večer cel zaboj piva. Drugo jutro je bil genijalnl naš »prevrednotitelj vseh vrednosti« še bolj nalik razvalini. In popoldne j« pričel zopet rasti sentimentalni bršljan.
Posebna okolica ni dovoljevala, da bi se vzgnczdlla med nami literatura ali umetnost, preko narodnih pesmi o slaucl ali o Miti komltl. Včasih smo se razgo-varjall o »jugoslovanstvu«, pa nismo prišli daleč. Govorili smo namreč drug mimo druzega, In največja zapreka le bila trma, kakor še sedaj! Fizično jc žlvota-renje na gradu Cankarja ubijalo, zlastf alkohol, moralnega ncpokoleblvega pre4 prlčania v našo stvar nI delil z ono živo vero, kl edina zveliča. Literarnih posle-: dic zato njegovo bivanje na gradu nt imelo, razven enega podlistka v »Narodu«, napisanega pozneje, ko so se nn Rožniku že polegli vplivi z gradu. Zato je v tem podlistku tudi humor pozncl-šeca datuma.	V. K.
merilo xa p roso jo prsmljere v Beograda, ali dolžnost nam je priznali, da je ileo. grad v potek prekosil Dunaj. Ta us|ieh se mora postaviti tiui viije, če se vpe Jteva -težavne okulnoaii, pod katerimi se še Talila v Beogradu vedno naliaU Gledališče samo je le neka improvizacij, skromna, a okusna preureditev nekdan.-« ruske juhalue šolo »Munežu*. Pravo gleds. lišče se Se le dovršiva in ju pričakovati otvoritve komaj prihodnje pomladi. Gl«. lališko osubje pa je zmes onih preostal* kov prodvujno umetniške trupe beograi. <ke, ki ji je mila usoda večletne einigti eije prizanesla, in ruskih umetuikov-be-runeev iz vseh mogočih gledališč nekila-■ije Rusijo Pud temi pogoji ustvariti tako prvoredno predstavo, kukor smo jo iuicli priliko uživati protokli petek, značl zma-<o, znuči veliki kulturni čin, ki ostane zapisan z zlatimi črkami v zgodovini ju. ;oslovanske gledališke umetnosti.
Štll dekoracij In kostimov |e bilo prv« Iznenadenle. To iznenadenle le raslo r-d :ina do čina in na koncu pustilo v gle-lalcih le eu občutek: to pojmovanje lan-astičnosii ni prosto posuumanje zapa-ia, o je nekaj prisili" slovanskega, originalnega ....
6 zboru in solistih bi mogli sami, »onavljati one su|>oilative pohvale, ki tn
0	polni beograjski listi, zato raje lo opu ■čam. Pač pa zahteva zahvalna pozornost lasprotl našemu ožjemu rojaku, g. kapel, liku lirozovšku, da se obvesti naša sle. .onska javnost o nje/ovem velikem usp«. m in kako o tem pišejo najuglodnejS ■eograjskl listi.
»Prvi put se predstavio puhlici novi dj. igent g. Iv, Urezovtok, i na takav način, la su bila potpumi oprnvdana mnoga izlivanja i dugolrajnl aplavz. U. Brczovšek vlada suvereno I orkestrom i povačilna, (
1	njegovom dirigovan u ima nečeg prieiz-•log, »to oseča čovek uveren u ivoju -.iRurnust I uspeh. Njegovo se dirigiranji idlikujo lom au/eronom mirnočom > Pravda).
»Treba istačl da je orkester bio nt.
ibično dubar pod majstorskom palicom ; :lrezovška, koji je vanrodno sbvatio Ofuc-uhov Stil, 1 s ve nianse dao sa blistavio, .atrenim temperama-eom i elegancijom. Naša je opera u njemu dobila jednog it-vanrednog ka|»cliiika.. (Tribuna).
»Novi dirigent g. Urezovšek ivojom pt> vom pojavom u»|>eo je da se »lavi na čelo svili naših dirigenta. Mi nlU slutili nismo do današnjega dan.v šla je sve u ■lunju naš orkeslar da di. G. Brezovšek e ogromna dobit ta našu opera.* (Novosti).
Največjo vrednost Ima glas znanega
iklailutelja Miloje Milojoviča v »Politiki*:
»Muzički študirana od g. Brezovšks, •lovog dirigenta našo opore, koji je jed-uiin mahom, dokaza« vanrodno muzikalne i dirigentske sposobnosti i puuo smisla za stlllstlčke prelive u muzlOkol koncepcij! partiluro, ova opora jc i svirana I pevana aa malim izozetkom boljo no i jed na od do sada Izvedenih opera u nas. Kitam, boja. melodijska gipkost i karakteristični akcenti toplih izliva 1 divlje mistiko, pod rukom zrelog dirigonta g. Brezovšeka to imali sve atribute tchtiičkog savršeustva koje je zuista za dlvljonje.*
Navadno pri operi padejo v 08! najprej pevci, igralci in scenika Stilistika; trebi je že nekaj 6-isa delovanja, da si pridobi pozornost tudi dirigent. G. BrozovSek j* zavzel najugledneie mesto pri prvem pe 'avu! Iskreno se tega uspeha radujomo in iskreno g. Brnzovšku čestitamo!
ŽIVLJENJU V PETROGRAOU.
Neka daina, doktorica modicine, piS>-svojim znancem iz Petrograda z dne 1. ■lovcmbra med drugim:
Stanujemo šc vedno v starem stanova nju, sedaj pa smo se stisnili radi mraza v dve sobi. To zimo se bojimo, da bomo -e bolj zmrzovali kot lani, ker stano 1 m" Irv 300.000 rubljov. Imam certifikat, U me v veliko srečo varuje prod rekvir.icijf uanovana, ker tudi Petrograd preživlja hudo stanovansko krizo; mnogokrat se godi, da nastanijo iiblastnije svoj« pro-ožejo v »buržujskih« stanovanjih, staro lastnike pa meni nič, tebi nič — potne Jejo na ledeno ulico.
Kar zasluživa jaz ln sostra kot zdrav, •lici z dajatvami v naravi vral ne zv lostuje niti za prehrano. Prodajamo zato so nadalje svoje pohištvo, da si na tak vnčin omogočimo življenski obstanek. Cone eo postalo bajne in žo davno srno prekosili pravljično številke franco-kn rovolucije. V zadnjih mesecih se je zuna« nja slika Pctrograda popolnoma izpreme-nila. Po zopetni uvedbi trgovske svobode o se počasi jele otvarjati trgovine, kate--ih izložbe bo bile tekom zadnjih treh let i ahite t. deskami. Najiprej so se začele
I io'avl'ati slaščičarne s tortami, medenim kruhom ln celo z bonboni; potem trgovine s sadjem, kavarne, purfumorijo itd. ■sedaj jo žo vse polno Možb natlačenih , s kožuhovlno, obloko, klobuki, posodo, čevlji, dragulji, toda vse to za blazne ceno. Kupi se lahko vse, kar kdo hočo, toda treba je imeti milijarde, ker milijoni ne zadostujejo več.
Obljubili so nam, da nam zvišajo plače, ker danes nam dajejo Ic borne vinarje, Dobim v bolnišnici, kjer delam tri dni v tednu, 6000 rubljev na mesec, toda do bolnišnice plačam samo za pot v tramvaju 1000 rubljov, tako da zapravim v enem tednu celo plačo samo za to, da prihajam v Blužbo. Toda kor m|\daje bolnica razen denarja tudi nekaj moke, j« nočem pustiti. V zadnjih dnevih pn 66 znižujejo nagrade v naturalijah, ter 66 govori, da se bodo splob odpravile«
Gospodarstvo
OBRESTNE MERE NA SVETOV-NEM TRGU.
Kakor znano, obrestujejo naši denarni jvodi vloge po tri odstotke, največ po rl In pol do Miri odstotke. Za vloženi lena/ se torel ne dobilo visoke obresti, .namenie, da ie kapital poceni.
•Icnlčna obrestna mera Narodne ban-ie SHS se že vsa tri leta ni spremenila, itjkoprej znaSa pet odstotkov. Obrestna iiera za posojila znaSa Sest odstotkov.
V n»Sf drtavl po naJem mnenju tmerna Izpremembt v oticljelnl obrestni meri ne bl pomenil« mnogo. V dokaz nam tlužl
deloma sedemodstotno Investicijsko posojilo. Kakor rečeno, obrestna mera Je v finančni politiki subtilno sredstvo, kl učinkuje le v zdravem ln urejenem organizmu narodnega gospodarstva, ne pa v dobah llnančnjh kriz, borznih derut In cvetoče <nckulatlvne trgovine.
ANGLEŠKE CENE V VELETRGOVINI.
'a denarne zavode in Industrije pa t Kiobrenlm žiro-račuitoin pet odstotkov, i Veletrgovinska Indeksna številka lon-izprememba (povlSan)e ali znižanje)j Ruskega .Economlsta. kaže koncem
m rt-stne mere je imela v mirnih časih in dobro organiziranem gospodarskem nijenju globoke posledice. Isto opaža-
no danes po vseh državah, k|er se na-uja v prometu dober denar, kakor v Vtnerlki, Angliji, Švici Itd. Nasprotno u>,-eineniba obrestne mere v državah s sla-•o valuto ne pomeni mnogo. To fino •redstvo državne bančne politike Je Iz-. ubilo, kakor nain kaže zadnji dunajski rimer, v Avstriji vsako vellavo. Avstro-•grska banka Je zvlSala pred nekoliko Jnevl obrestno mero pet odstotkov, ki Je eljala od 12 aprila 1915. pa do sedaj, i šest odstotkov. Avstrllskl listi kon. ■tatlrajo, da to zvišanje ni Imelo na celoten gospodar kl položaj nobenega vpliva.
Od svojega obstoja sem Je Avstro-<>grska banka obdržala saino štirikrat Isto obi astno mero dalle časa kot eno lelo. | .-iilrlodstotne obresti so bile v teh raz-| objlh v veljavi. V zadnjih 30 letih nI adla obrestna inera nikoli pad tri In pol; 'istotka, lela 1913. Je dosegla za kratko •)bo iest odstotkov. Te mere so veljale tudi za nas kl smo živci! pod Avstrijo. Od ostalih važnih trgovinskih centrov a) omenimo samo London ln Paiiz. Oboje mest zaznamuje v zadnjem četrt-Poletju skoro stalno nižjo obrestno inero taki t Dunal. Obrestna mera treh odst. "udi man!) na Angleškem In Pr^ncosktm ;i nič nenavadnega. Pariz le menjal •rostue mere v letih 1900 do 1914. samo 1 Ikrat, dočhn kaže London številnejše i icnjavc. V Istem razdobju jih šteje an- t leška bartka nič mani, nego 79. Avstro-grr.ka banka je menjala v istem času brestno mero 42krat. Avstrijska politika br^ .tnc mere jc bila torel relativno prav ivahna.
Pri tem ie veljal Dunai kot eno Izmed c.cst s primeroma visoko obrestno mero. Danes Je dosegel najvišjo obrestno mero zadnjega četrtstoletia. In vendar ne zna-i ta faVt rs avstrijsko gospodarstvo nl-i osar.
nteseca novembra nadaljnje nazadovanje proil oktobru za 130 točk na 4458. Največje nazadovanje Izkazuje skupina tekstilij (od 1171 na 1117 In pol). Skupina žito In meso beleži nazadovanje za 5 na 951 točk. Skupina ostala hranilna In vžlvalnu sredstva Je vsled padanja cen kavi, sladkorlu In surovemu maslu padla od 685 na 672 točk, k o v 1 n e od 816 na 774 in r a z n o b I a-go od %0 na 943 in pol.
Razvoj celokupnih cen, Izražen v odstotkih, pri čemer Je povprečno stanje let 1901 do 1903 postavljeno kot 100, izkazuje sledečo tabelo:
1920. koncem		lanuarja	353.1
»	%	iebruarji	370.9
»	»	marca	379.6
»	»	aprila	374.1
%	n	mala	372.7
%	1	Junlla	356.7
,	>	julija	358.0
		avpista	352.0
*	>	septembra	347.3
>	a	oktobra	326.1
»	>	novembra	290.7
»	•	dcccmbra	J
1921.	B	Januarja	255-3
	>	februarja	235^
	t	marca	231.7
%	%	aprila	224.0
v	%	mala	223J
	»	|uni|a	218.6
>	s	tulila	218.1
•	v	avcusta	219.0
»	v	septembra	223.8
»	t	oktobra	208.5
	>	novembra	202.6
Ccae sc torej polagoma bližajo normalnemu nivoja. Letošnje teto Izkazuje stalno nazadovanje razun v mesecu septembru, toda v oktobru Je številka že zopet znatno padla. Takšno stalno padanje ccn ic mogoče seveda le v državi z dobro valuto, v državah s slabo valuto le to nemogoče, ker s padanjem valute 1 morajo rasti cene blagu.
UtSODA ELEKTRARVE V ZAVRSN1CI. ,
Pokrajin, npr. ta Slov. je poslala ob- | Binam, kl so prizadete pri deželni elek- i trarnl na ZavrSnlcI naslednjo okrožnico:
«Po nslavl kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencov dežele Kranjske kot take nI več. In je sedaj njena Imovina v likvidaciji. H tej Imovini spada tudi deželna elektrarna na Zavrjnici, ki je bila prod vojno zgrajena kot prvi začetek obsotne-i ga načrta za priuiorno Izrabljanje vodnih I sil na Gorenjskem Naravna posledica likvidacije imovine bivše dežele kranjske je, da se mora razčistiti tudi vprašanje kaj naj se zgodi z detolno eloktrarno. Na tom vprašanju je prizadetih mnogo gorenjskih občin, ker je imela dežela pri zgraditvi elektrarno prd očmi, da bi se z električuo silo olajšalo kmotijisko gospodarstvo, pospešil razvoj male obrti pa tudi Industrije tor preskrbela prizadetim občinam dobra razsvetljava. Zato pa pokrajinska uprava glede deželne elektrarne ne bo prej ničesar ukrenila, prodno ne zasliši udeleženih občin. V ta na-jmen je pokrajinska uprava odredila, da ! naj so vr51 informativen shod zastopnikov I občin iz radovljiškega okraja, pa tudi ,onih občin U Kranjskega okraja, katerim I bi uteg»dla biti deželna elektrarna sploh j v prid. Ta shod če bo vršil v nedeljo dno : 18. decembra 19?t na Seltt pn Žirovnici v prostorih gostilne pri »Kunstui. in sicer ob 9. uri.
Na shodu pridejo v Informativen razgovor sledeča vprašanja: l.) Ali kažo dati deželno olektraino privatnikom v za-; kup proti temu. da se kolikor mogoče, izavarjujejo javno koristi? S.) Ali je ume : stno in možno, da »e v svrho obratova-|nja, oziroma odkupa deželne elektrarne losnti'« kaka družba z udeležbo občin? 13.) Eventualno ali naj s« obratovanje deželno elektrarne nad. ' "jje na sedanji na-čin Se do ustanovitve samoupravne oblasti, katera je predvidena. Županstva se vabijo, naj potrebno ukrenejo, da bodo pri omenjenem shodu primerno zastopana in naj zastopnike če le mogoče določi po zaslišanju občinskega odbora. Za stopnlkom naj se Izroči pismeno pover-enie, katerim se bo !zka/.atl pri shodu. Shoda m udeleže lahko tudi občine, ki niso bile posebej vabi'ene. če imajo Interes na deželni elektrarni.
6rnl
ABCDEFGII
N
H
•
m cs
135
0
m
(S t

o
M
U
t/3
11 83.. A
ABCDEFGH
vse s vol© dopise t r?p?.SIskiisii koSkom!
\ LJUBLJANA J /Šgfcs
CII1M
išče za drobuarijsko iu galanterijsko blago za Slovenijo in Hrvatsko. Ponudbo je poslati na upravo ,Jutra".
1'
80W
iia predaj:
Železna peč (Dauerbrand), sanke, j sobno telovadno orodje, stol-lestva, karnise, namizni porcelan, podobe. žoso
frsdilžg 8&, II. nadsfr. Icco.
Večja prostorna klet s posebnim močnim dvigalora »e takoj odda v najem v i tipod. Slžfe!, Kulodvoraka-Lfcpodvor- { »ka oosta :;t 7.31. Oglasiti tu jo v isti hiši v pisarni t ritke J. Goljevžček.
Potrtega 3rca javljamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom. da je naS ljubljeni soprog, ozir. brat in svak. gospod
Jan! Klobčič
železniški uradnik
na posledicah dolge, mukapolne bolezni, dobljene pri izvrševanju svoje službo za časa bojev v tunelu pri Podrožfici, danes mirno v Gospodu zaspaL
Truplo rajneega se v pondeljek 12. decembra 1921. prepelje iz Novega mesta v Ljubljano, kjer se bo od kolodvora vršil pogreb k Sv. Križu.
Predragega rajneega priporočamo v blag spomiD
Žalujoči ostali.
Brez vsakrgA dragega naznanila.
beli
LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI 1 URNU< tem š<*to kolo zaključeno r
Trelje kolo je poteklo brez podobnih, stan Joni: Jerošuv o točk: Kra^c'j zanimivosti. Jerošov je zmagal proti (2) točk; Kavčič 2Vj (1) toč!.; dr. Pleničariu. Aplenc se je moral v igri dež 2!'2 točk; A plene in Safonov proti drju. Cadožu kljub premoči za 1 točke; Frankovlč 1 točka, tekača zadovoljiti z reinis-oin. I'art|ja Sadmo kolo: Tretji dan pr ki'. Kragel kontra prof. Frankovlč je bila v : partija prof. Frankovič proti Kr.: soboto prekinjena in se nadaljuje tek.'konča z odločno zrn: |.u! naslednjih dni. I5oj Betonov—Kavčič j Isti dan prične prof. Frankov:; je končal v prid poslednjemu.	[proti Aplcncu, ki pa se prekino d
Stanje po 3. kolu: Jerošov 8 točke; Kavčič 2 točki; Kragelj IV; (1) točk; dr. Cadež in Aplenc 1V6 točk; I ranko-vič 1 (1) točko; Safunov 'i točke; Ple-ničar 0 točk.
Ponedeljek, 4. kolo: Po Igri, v kateri bj imel Pluniiar pri večji pazljivosti neizogiben romis. je zmagal dr. Cadež V igri Frankovič—Safonoiv jo zmagal Frankovič. Aplenc je končal svojo iu i z odločno zmago proti Kavčiču. V nad 3 ure trajajoči borbi med Jerošov (bili, |>roti Kragelj-u (črni) so je inoral slednji podati. — Stanje po 4. kolu: Jerošov 4; drč Cadež 8Vi; Apleno 2Vi; Kavčič 2; Frankovič 2(1): K rogelj 1J; (l.i; Safonov Vi i Pleničar 0.
1
Po kon&incm 4. kolu javi IHoničar svoj odstop. Glasom turnirskega pravilnika se anulirajo vso s Plriufcarjein igrano partij«. Stanje jc torej faktično sledeče: Jerošov 3: Kavčič 2: Krn-:-1 IV, (1)*, dr. Cadcž in Aplenc 1!:: prof. Frankovič I (1); Safonov Vz.
Peti dan: V igii dr. Cadcž proti Kra-gelju — jiartija se jo [»omotoma iinaki izven določonopa reda — je zmagal Kragelj. Proti Kavčiču, n katerim jo igial dr. Cadcž isti dan, je izpadla partija neodloč"no (romis). Z zmago Jero Sova jiroti prof. Frankoviču ostane p"-' še vedno kot doslei nejiremagani na vodilnem mostu. Aplenc Izgubi proti Safonovu. — Stanje no 5. kolu: Jerošov 4 točke; Kragelj 2>/> (t) točk; Kavčič 2% točk; dr. Cadež, A plene in Safonov 1V2 točke; Frankovič 1.
gesti dan: Tudi proti Aplencu, kot je bilo predvidno, dobi Jerošov. Partija Kragolj—Kavčič odpade vsled dovoljeno odsotnosti poslednjega tor nadomesti v enem naslednjih dni. Dr. Ca-
Jaljnjega. Jerošov zmaga tudi v ! r proti svojemu ruskemu ' oloj/i SajV. \vu, — Stanje po 7. kolu: Jt-.ro-ov ti točk; Kragtli V, (1) točk: dr. < ' '•■ 9 točke-, Kavčič tU (1) točke, Afo. ne In Safonov V h tlčko; Franko-dč 1
Osmi dan: Drugi krog se iiri<<. r menjavo barve figur. Partija Jor". dr. Cadož se prekine; momentano ju Jerošov v premoči za 1 kmetu pri s!:nvi enaki poziciji. — Nadlljuje so par ii i Aplenc proti Frankoviču, v kateri iio-slednjl zmaga. — Boj Kragelj kon trn Safonov odloči zmaga posletlnjegi. --Stanje po 8. kolu: Jerošov 6 (11 točk: Kragelj SVs (1) točk; dr. Cadež 3 (1( točke; Kavčič 2V2 (1) točke; Safonov 2'/2 točke; Frankovič 2 točko: Aplenc V/i točke.
Deveti dan: Dr. Cadež izgubi i-pričakovano proti Safonovu, Kragelj p° trdovratni, zanimivi partiji, ki traja 6ez 4 ure, proti Aplencu. Kavčič zopet n >■ stopi proti Frankoviču in zmaga. —• Stanje po 9. kolu: Jerošov 0; Krag. lj in Kavčič SVa (I); Safonov dr. Cadož 3 (1); Aplenc 2'/a; FnnkoviČ 2
Deseti dan: g. Aplenc proti dr. C t« iležu so drži v začetku boja iz vrb t p o. Pozicijo, v kateri grozi dr. Cadožu v nekoliko potezah mat., napravi vsled nepremišljeno poteze za izgubljeno. — Proti Jerošovii so tudi Kavčič nc more držati ter so vda. — Kragelj jgnbi v igri riapr.in prof. Frankoviču kmeta in s tom pozicijo, napad in igro. — Naknadna igra, ki hi so morala igrati v 0. kolu rnod Kavčičem in Kraguljem konča z remis-om. — Stanje po 10 kolu: g. Jerošov 7 (1) točk, gg. Kra. irolj, Kavčič in dr. Cadež 4 točke (lt, Safonov S in pol točke, g. Frankovič
dež dobi proti prof. Frankoviču in je siri točko in g. Aplenc 2 in pol tučke
Odprto piBtno.	20h/>
Gdč. Franci Cerovsc lz Pazina
seilaj t Spod Šiški st 2C0.
Ne. Vaš zodnji niistop v Kollzeju Vam svetujem, da n« ogrožajte več v lioduče mene z Vašimi hrvatskimi klctvcami i. t. d., tudi ne morem Vaši žet ji ustreri ter radi Vas iti i> Ljubtjiiue Ce seru Vara pa tuku uupoti, pa policrite Vi raj«« kopila pa nojdite n ,z jj t jo mod fašiste od Ui der ste šele ered dvenj mcBecem prišli.	M. Kovač.
1
1'oJljite rabljena dvokolesa v popolno prenovo, einadirauj« i ogn om io ponikljan e Na željo 813 kolesa tudi shranijo čez zimo
F. BATJEL, Ljubljana,
Karlovška cesta 4. 20361
M &
večje število, različne velikosti, of, vina in žganja proda jjb?
F. Hozran, Radovljica.
^taammtMKmrztnmt&r- m, Gradbeno podjotje
f ing, Dakid in drag I
| Ljubljana, Resljeva cesta 9. | | se priporoča za vsa t to J 3 stroko apadaioča dela. 3
n	'eOOtl
^ am »a <bb as va sa m aaii s® r.7.1
Bančna in mm £ živino
DRESDEN
Schlachthof
Nsliiisdnelše in reelno posredovani© za nakup in prodaio
žive in zaklane živine
Telefon: Dresden 12.097 Brzojavni naslov: Wahl • Dresden - SshSachthof
PAS S Ali
Zastopnik: Claus • Passaueridif
Uvoi in prodala iivih in zaklanih prašičev (Bakonyer)
Te-KfvTJtno razpoSilsanje zaklanih prasiiev v lastnih hladilnih vozovih
Telefon: Passau 78 Brzojavni naslov: Wahl - Passau st wsSf
it. wwHiiimi>i .......

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani str"a*va n"ca žt 2
_ - - .	„ ...	M	grt____■___ m____1	fl^ll__ If. —IU _____D^n 111 IM DnAll/Mk
HO H
Podruinloe v Splita,
Trsta, Sarajeva, Gorici, Celju, Maribora,
Ptuja ln Brežicah.
DelnlSka glavnica K 50,000.000*—
Rezerve okrog K 45,000.000'—.
Se priporoča za vse v njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje ia prodaja m Trate vrednostnih papirjev, valut io dovoljuje
vsakovrstne kredite.
čekovni raftun ▼ Ljubljani it. 10.K09. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon fit 201 ia 413.
Spretno
veščo slovenščine in nnmščine, če mogoče tudi srbohrvaščine, Išče večje podjetje v Ljubljani.
Le prvovrstne moči naj naslovijo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, referenc in zahtevkov na »Poštni predal št. 142 v Ljubljani".	2051
Ž»GE-HUIII-JEZ01ll-HIŠ[-«!LE-!l10USTR.STfillBE-l!OSTOPI= (B PRORRČUnT-MBČRTI M OBISK IHŽEHIR7R BitEZPlRČnO. E)
Dve strojepiski
se sprejmetl takoj. Pogoji: popolno znanje alovenebc in nemSke stenografijo in strojepisja. Plača dobr^. Prednost imajo «t» rejle moti, kater« lahko računajo tudi na stanovanje. Nattop eventualno tako i. t' o-nudbe pod „Bodo6aost" na upravaiitvo .Jutra«.	8067
Pozor! Troouni
Prima dunajski špiritov
JL
Največja zaloga finih platnenih robcev. Novo došli „ITAfil ■ klobuki.
C. J. HHMHH
Mestni trg 8.
Razpošiljalna
priporoča
najbolji« snamke, največjo vehajaluo lilo, tesko skvarljir, dobavlja od t kg nadalje po najnižji eeni	2078
IVAN ROY Glavni trg 3, Maribor,
Ekip ort dunajskega kvasa tn ilv-ljenakih potreblAln.
__» »Slovenski bombaž"
„KONKURENCIJA" za pletenje tM
. ... „ i.,,	znamke „Jagnje"
Ljubljana " Zg. OlSka v vsrh Idočlh barvah In vsake debelosti
Zahtevajte povsod samo
MOKO ZA OTROKE
Prvovrstni, popolnoma samostojni
!C O H. S S J? I? M J® Hv IT
vešč slovenskega, hrvatskega ir laškega jezika se sprejme takoj v stalno službo.
Slov. gradb. družba z o. 2., Ljubljana.
Tovarna Keršič.
2049
Spretnega
8066
knjigovodjo-bilančnika
za amarikansko knjigovodstvo, veščega slovenščine in
nemščine, išče večje podjetje v Ljubljani. Le prvovrstne moči s prima referencami naj naslovijo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter zahtevkov na »Poštni predal št. 142 v Ljubljani".
1 Ikatols N 36*
EJ
NajbolJSa hrana sa dojenlke!
Zelo ojakujole sredstvo za bolna na ielodcu, rakonva* lescante in osoblto za pra* malo hranJane ier v obCe slaba oseba vsake starosti.
Dvosedežne sanketKcdel
posamezne po K 560'—, na veliko primerni popusti.
Tovarna vozov Keršič d. d.
Ljnbljana	Spod. Biška ^
Ef	V trgovini	|3
ti O. BERNATOVIČ H
PS	. . . . -	1
DOBI SE POVSOD.
Tovarna kamKklh predmetov krene
»SALUBRA" D. O. ZAGREB
SaSLevKm <a. M. ttttton »-ti 9 fionuui NOV« 00»0lJ«»
LOK
(dva do tri) Išče večje podjetje v sredini mesta Ljubljane, oziroma v smeri proti južnemu kolodvoru Eventualno proti zamenjavi z lokali v Mariboru. Ponudbe na upravništvo „Jutra" pod „Lokal". 204»
5
£ a
v, u
BS
I P I
sr
f
s t
Kil
Mestni trg
se dobe še po jako nizki cenit
moške obleke.... od 650 K naprej
Raglanf ........ii
moške hlače..... ,, damski plašči .... „ damski kostumi . . „ damske mod. obteke „ damska krila .... ,, in koiahovsna .... ,,
1100
150 550 600 900 300 300
»i >>
ii ii •i •i ii
ii ii ii •i ii ii ii
Vse te stvari so na ogled o vsakem času.	»os

s3aecssKic£s<asa£ xaaa»aaaaeRaB9S9i
"" """"'..........
g
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
I*čelioslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov;	»18
Prometni zavod za premog, d. d. u Ljubljani, Hunsha ulica 19.

S
Prospekt II. emisije delnic Jadranske banke d. d.
2030
£
Izvršujoč »klep izvenrednega občnega »bora delničarjev i dne 80. novembra 1921, objavlja podpisani spravni svet
povišanje delniške glavnice od K 30,000,000—
na K 120,000.000-—
z izdajo novih
nom. K 90,000.000 —, t. j. 225.000 komadov delnic po nom. K 400'— s pravico na dividendo za leto 1921.
Emisija novih delnic se izvrši ob sledeSib pogojih:
1.	Delničarji imajo pravico, da optlrajo na vsako staro delnico tri delnice IL emisije po tečaj« od
K 600'_pins 6 "L obresti od 1. jannarja do 16. decembra 1921. (K 28 80) za komad. iZ ozirom na uspeh
semestralne bilance Jadranske banke d. d. v Beograda xa I. semoster 1921 je pričakovati, da se bo v nove delnica vloženi denar zelo por ol i no obiecto»al in da bo dividenda u L 1921. znatno presegala anesek od h. 28 80.. vplačan na ima obresti od 1. Januar)* do 15. decembra 1981.)
2.	Delničarji, kateri ielijo inrSiti »vojo opcijsko pravico, morajo predložiti v Času od 1. do 15. decembra 1921. stare delnice (oziroms začasna potrdila) v ivrho prežigosanja na blagajnah:
a)	Jadranske banke t Beogradu ali njenih podružnic v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Er-cegnovem, Jelši, KorčnU, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Splitu, Sibeniku in Zagrebu, dalj« na Dunaju, v Tratu, Opatiji in Zadru;
b)	Banke in štedione ta Primorje na Suiaku ali njonlh podruinio na Beki in v Bakru;
c)	Prve hrvatske štedionioe v Zagrebu ali njenih podružnio v Belgrada, Bjelovaru, Brodu n. S., Celju, Crikvenici, Čakovcn, Daruvarn, Delnicah, Djakovu, Gjurgjevou, lloku, Karlovou, Kraljeviči, Križevcih, Mitrovloi, Novi Gradiški, Ogulinu, Osijeku, Požegi, Beki, Senju, Slaku, Subotici, Sušaku, Sv. Ivanu Zelini, Varaždinu, Vel. Gorici, Vinkovcih, Virovitici, Vukovar u in Zemnnn;
d)	Frank Sakser State Bank. Nsw Tork;
e)	Banco Yu60siav0 de Chile, Valparaiso, Antolagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir, in hkrati vplačati protivrednost prevzetih delnie II. emisije.
3.	Bazlika med nominalno vrednostjo in emisijskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroSkov emisije rezervnemu sklada banke.
4.	Delničar, ki v predpisanem roku ne prijavi opcijske pravice in ne izvrši vplačila, izgubi opcijsko pravico.
5.	Prevzem eventuslno neoptiranib delnic je zajamčen po domačem kapitala.
V Beogradu, dne 30. novembra 1921.
Upravni svst latMe banke d. d. u Bsopdo.
S I I 1
i
K
ii
i
i
i
I
i
■ V. ,v«

Natisnila DeLaika tiskarna, d. d. r I^abljsni.
i-
Domače vesti
Var.aSnla Številka »Jutra* obsega osem strani. Priloga le ob trilctnlcl smrti Ivana Cankar/a posvečena n/egovemu spominu.
*	Imenovanja v železniško . policijski službi Na podlagi uredbe o regulaciji položaja in plač policijskih uradnikov so imenovani: na Jesenicah: za komisarja železniške policije Vojislav Cirovič, za pomočnika Anton Batagelj; v Mariboru: za komisarja dr. Ha 'ivan Brcnčič. za pomočnika Živ an 1'antič in Karel Suša; na Rakeku: za komisarja Alojzij Krm:c, za pomočnika Rado Zaklanovič; v Cerknici: za pomočnika Danilo Vink; v Gornji Radgoni: za komisarja Joso IČarabajič; v Cakov-cu: za komisarji Milan Kolar, za i«>-močnika Anton Kronj.
*	Imenovanje. Finančni minister fmenoval v centralni dovlzni CHlbor
* Povišanje mezd lobaSnlm delavcem
v LJublja i. Na zahtevo posl. dr. Žerjava Dostavljena, :;;:kota ravnateljev duhanskih tvoruic se jo bavila z vprašanjem regulacije mezd duhanskemu delavstvu. Izkazalo se jo, da je nujna pomoč potrebna, da pa jo doslodna rogulacija valed bistvenih razlik sistemov provedljiva šolo po daljšem proučevanju. Zato bo mo-
*	OJaaJa grailbeirm oei za inspenta-rat drž icleznlc v LJubljani. Ponovno je razpisana javna pismena licilacijska obravnava za zgradbo poslopja za inšpektorat državnih želoznic v Ljubljani. Ta obravnava bo dne 15. docembra ob enajstih pri direkciji državnih žo-leznic v Zagrebu. Zgradba inšpektorata mora biti dovršena do konca avgusta prihodnjega leta.
*	Na obrtniškem shodu, ki se bo vršil danes, ob poldescti uri v Gambrinovl
nopolska uprava namestila posebnega ro- jdvorani r Mariboru, bo stavljena med feronta za vsa vprašanja svojih name- llrugim tU(5[ resolucija za ustanovitev Sčcncev. Upravni odbor se je v soji 6. marii,orske oblasti.
decembra pečal s poročilom ankete in
Pravoslavna občina v Maribora je
sklenil, da se ima za čas do regulacije prosiia mestno občino za nakazilo pri-
takoj povišati osebno iu družinske dodat ke. Izvode! se je poviši-k, ki je so raz
j mernega stavbišča, kjer namerava zgra-liti kraino pravoslavno itnpolo v slogu
Liemo v Ljubljani najvišji in znaša dne- kapole na Oploncu, kjer je grobnica kra-
vno: za nadglednike 4 din., za gasilsko ! čuvaje 3 din., za profesianisto 6 din.,
Gospodarske vesfl
•• 5 dinarski bankovci »o vzamejo Ii ! malo briga, ker ji jo na tem IelfeBe, 9a se prometa. Iz Beograda poročajo: Narodna v interesu znižanja visokih cen izvozi Sic banka SI1S je v sporazumu s finančnim manj svinj iz naše državo. Mogoče je vin
ministrom sklenila vzeti v roku 8 me-soccv iz promota Bdinarske (20 kronske) novčanice. Sprejemanje In Izmenjavo bodo vršile Narodna banka ln njene podružnice. Teh novčanb je v prometu za okoli 200 milijonov dinarjev. Novčanice se vzamojo iz prometa, ker je ugotovljeno 12 vrst falzifikatov toh novčaniu
Fuzlonlranje naših parobrodnlh družb, lz Dubrovnika javljajo, da so
da vslod tega brezbrižna napram tej v> brani, ki bi drugače zahtevala ostrih pro
tiodredb.
» Nemški Izvozniki za zveze t Jug o
slavijo. Po poročila naie trgovinske s.
goncije v Hamburgu so začoli nemSkl h vozniki akcijo, da pridojo v stike z ve likirni našimi izvoznimi in uvoznimi tvrdkami.
Vzorčni sejem na Reki. Roška vlad .
Ija Petra Osvoboditelja. * Za Jugoslovensko Matico se Jo nabra- 'Trgovska in obrtniška zbornica v L;ub-za ostale delavco in sicer moško 3 din., j ]0 v nadomostllo za izostali plesni ven- 11jani obvešča interesente, da so na pod-za žensko 2 din., za delavce izpod enega ; ^ jR0 3 jc0_ ]>ri Kramarju v Logatcu legi odloka finančnega ministrstva rtiču-v j leta službo in sicer moške 2 din., za žen- j n0 ,jinar;BV |n 50 lir pris|)cvka od g	—-------■ —>---
fuzionirajo »Ungaro - Croata«. »Dunro- j0 sklenila, da bo organizirala veli! vačka plovidba« in »Dalmatia* v eno parobroilno družbo »Jugoslavonskl Lloyd».
Povišanje ažija pri uvozni carini.
BeuCTadu kot redna člana tajnika Tr- s'i0 1 din" se 'wvUa r0(,UI'"ki Brankotl' lsk«na hvala! Posnemajte! Beogradu kot reuna ciana tajnti.a ir . ln, , k . , .,in.. ,inBvno pnvts,nin ! . _......
dodatek za 1 dinar dnevno. PoviSanjo velja od 1. decembra 1921.
*	Komisija za presojo stalnosti sodniške službe. Minister pravde jo sestavil v zmislu in v svrhe člena 137 ustave za področje višjega deželnega sodišča v Ljubljani to le komisijo: predsednik komisije Frano Stnekia, predsednik stola so-dinoricc; člani komisije: Ivan Kavčnik, predsednik višjega dežolnega sodišča v Ljubljani ter Maks Cerno, Fran Milčinskl in Josip Zmavoe — val svetniki atola sedmorice.
*	Ukinjenle občinskih sodišč za pobijanje draginje ln maksimiranje cen. »SiuŽbenr Novinc« z dno 8. decembra t. 1. prinašajo razpis ministrstva socijalne politike na vso pokrajinske uprave, velike župane in okrožne načelnike. da se takoj ukine delovanje sodišč za pobijanje draginjo, ker jo tretja sekcija zakonodajnega odbora odloČila. da se imajo ta sodišča ukiniti in njihovo funkcije prenesti na redna sodišča. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vso interosento, da je ta naredba žo od 3. deccmbra t. 1. v vo-Ijavi.
*	Proti Izseljevanju neodrešenlh Slovcncev v Jugoslavijo. Tržaška »EJi-nost» objavlja članek, v katerem ro-
zivlja kmečki živelj v Prltnorju, naj nc zapušča tamošnjih krajev in nai se ne
inten-ni vpo-
I 10 do konca leta lica, svo- v J^oshvijo, ker stoji lira sedaj mno-;* /" " „ " V,, ,„,„ „',.„,„ , sanii trgovske in obrtniške zbor dovanja stanovanj je ome> !(ro 4,e kaUr dinar. Tudi so lahko ^ "l.fTdenlkif k! toh na^^llTč Ljubljani, pogoji pa pri divlzijski i *** fi1«le~Jcmnine _pa;3oM dovolj-njo za vselitev v Jugosla-1 ™jgn,e™vS TOiS^kidcmV	i'1"n,llrt V	interesentom n
M,NaŠi	Okoriščanje vodnih sil rek Rosne
misija v «.esbadenu k, teo sua,	v Vin-
katere so Nemci za cnsa okupacije 00-1	•	^
nosli iz Srbijo, jo našla tamkaj in ol-|k°v«Ih sindikat w proučevanje vodnd, noslala v Jugoslavijo 10 lokomotiv in 8»	in. Drtn* Za.novnna je v prv.
I vrati lzgrailnja hidrocentrale na Bosni i pri Modriču
govske in obrtno zbornice drja, Frana \Vindisehcrja in bančnega ravnatelja Alojzija Tvkača.
*	Vojaška vest. Dosedanji načelnik generalnega £tai«n Dravske divizijo v Ljubljani, podpolkovnik Dragoslav M i i j k o v i č, je Imenovan za načelnika generalnega štaba Savsko divizijo v Zagrebu. Na njegovo mesto pride v Ljubijo 10 generaištabnl podpolkovnik Aleksander S t o j a n o v i č, doscd.tj član glavnega generalnega štaba v flpogradu.
*	Pred shodom hiš ih posestnikov v LJubljani. Danes opoldne so vrši shod ljubljanskih hišnih poeustnikov, ki bo razpravljal o novi stanovanjski uredbi. V zadnjem času so mod hišno posestnike zanesle mnogo razburjenja pretirane ln deloma izmišljene vesti o novi stanovanjski uredbi, čcS da bo sedanje stanje, ki ga hišni posestniki občutijo kot veliko bremo, petrificlrnla za nadaljnjih Sost lot. Ponekod se jo cclo kolportirala vest, da se bodo sodaj veljavne naredbe še mnogo poslabšalo na bicuie hišnih posestnikov. Vse te vesti trosijo najbrž ljudje, Iti jim je do toga. da neprestano ustvarjajo razburjenje ter v tej kalni vodi lovijo kaline. Kakor smo že poročali, pome-nja nova uredba, kl se nahaja pred zakonodajno odborom zopet znaten korak k likvidaciji dosedanjega prisilnega stanovanjskega gospodarstva. Sedaj veljavno »tanjo ostan« lo do konca leta 1922, svoboda odpove" na še do leta
jo ie z letom 1923 uvoden svobodnejll | vija Končno se oni, ki zapuščajo Ita-priueip z najemninskimi razsodišči. Rrčill(j0 „e]o tllllj |t rnr.lo«»a. da zapusto so mora, da. so nahaja Jugoslavija v prvi j sv0j0 ,]0movino. v kateri vladajo vati onih drtav, k| so pričele likvidacijo j ,lpTav Iu)znr«nn unravne in narodno-vojnega stanovanjskega režima. Na Fran- : po];,i(-no trumere. List poživlja primor-coskem jo sicer svo.Kjda nekoliko širfa, sko Slovane, da *o organizirajo in da Avstrija pa se nahaja skoro še povsem j no zap„^aj0 pvf)jil, domov, ker bi to na stanju, ki jo bilo za časa vojne. Na škodovalo narodni stvari v onih kra Nemškem jo, kakor pri nas, noodpovedljl-vost stanovanj Se vedno načelo, povišanje najomnin pa dovoljeno za najvefl 200 odstotkov predvojne višino. Nemčija namerava likvidirati prisilno stanovanjsko gospodarstvo do lota 1920. O neobhodno-sti tega. da mora priti v Jugoslaviji do likvidacije stanovanjskega vprašanja 60 sl prav v6i krogi na jasnom; ravno tako na tudi vsi trezno misleči hišni gospodarji uvidevajo, da se te likvidacija ne da izvesti preko noči. Ako bi se to tudi hotelo izvesti, bi od takega proloma iinc-! največjo škodo bn? hišni gospodarji. Ni nobenega dvoma, da, jo ni sile, ki bi v tem slučaju inogla zadržati ogorčenje širokih plasti naroda in zlasti mestnega prebivalstva, Katn vodijo taki ekstremi naj so za svarilen vzgled poleg drugih dogodkov zadnji ekscesi na Dunaju. Ako ho shod hišnih posestnikov imel to na 'imu in se bo zavzel za svoje interese, ne la bi se dal zapeljat) od nepremišljene demagogije, potem bodo njegovi sklepi ahko koristni in dobrodošli vsom, kl so ,i8Čajo s tako važnim, a tudi težkim vpra-mjera stanovanjsko m;zorije.
a Časopi-ua objava. Urednik in izdajatelj «Pondeljka» nas naproša, da "bjavimo sledečo: Ker so jo radi zadnjega mezdnega gibanja tisknniiškoga osobja n tjno tlelo v tiskarni preveč nakopičilo, tiskarna ne more tiskat! Pondeljka* do novega lota. Ker li-! akega presledka ne prenese, nstavlja izdajatelj nadaljnje Izdajanje lista. Na-"ocniki dobe povrnjeno razliko v pla-'."-ni naročnini. — Pri tej priliki pojavlja urednik «Ponde!jka» beležko ProtidrZavnl elementi pri južni železnici« v toliko, da se proslull nemški burš Karel Ccchak ne nahaja pri obratnem ravnateljstvu južno železnice v Ljubljani in da z njim ni identičen go«p. inž. Pavel Czehnk. Tudi Kis-fiert, je uslužben pri dunajskem ravnateljstvu ir: se nah.nia v Ljubi'ani, ker ■mi je politična ob!;. o« i vz"1a pottr Ust in se nahaja radi osumljenih žali tov kralja v sodni preiskavi. Urednik »Pondoljkai smatra za, svoio dolžno1) objaviti ta dejstvu da ne bi na podln-;i imenovano beležke kdo po nodolž-nom dolžil gosp. inž. Pavla Czp-haka nrotidržavnoga hnjskanja.
*	Razpisana službena mesta. Odda so masto deželnosodnogH svetnika pr! okraj :iem sodišču v Novem mestu, nadalje Ive mesti računskih praktikantov pri računskem oddelku višioga dežclnoga sodi-Sča v Ljubljani ter inesto pisarniškega ofielanta, oziroma p «arniškofta pomočnika pri okrajnem sodišču v Cerknici. Na-t-ančnojši pogoji so razvidnf Iz »Uradocpa lista« pokrajinske uprave ta Slovenijo i- dne 10. decembra.
na od 10. t. m. p-i 'uvozni carini iu po-i stranskih pristojbinah, ki so določeno v
100
Za Jugoslovensko Matico. Pri veseli 7'atu; «ko »e plačajo v novčanicah
0	- -	__'ilritiK rlinnrVAn -r<i Lllfl ilmnruio ir 11
družbi v gostilni g. Horvata v Kapeli so darovali na dan Ujedinjenja za Jugoslovensko Matico, podružnica M. Sobota: g.
zlatih dinarjev za C00 dinarjev v dinarskih odnosno dinarsko-kronskih novča-nicah, to jo, da znaša ažijo 600%, uied-
llorvat, gostilničar 118 K, gg. Pavlica, ko, j? l,Iosc'!^	^
'	... ....... nuni/ »loti < innr ooririi r> infn s.l »Ol-ft 1
Zemljič, Pavlino, gdč. Tonica Schmied-'.eehner. Ida Grossman, ruski general, pg. Smodiš ln Tronicl vsak [>o 20 K, gg. F.ilez in Smodiš po 4 K, finančna kontrola Iz 1 Itadenc 100 K. V Beltincih se je nabralo na Miklavžov večer v veseli družbi pri g. ViJnerju 100 K. Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
vsak zlati dinar carinsko tarife so torej od današnjega dno naprej računa 24 kron. Novi ažijo se plačuje za v«e blago, za katero uvozna carina ni bila plačana do vključno 9. t. m. Povišani ažijo so plačuje sarno za uvozno carino in postransko pristojbino, medtem ko ostane
vzorčni sejem, ki so naj bi vršil pr hodnjo jesen.
" Valutne izgubo Ranque Fruncai.i" pour le Commcrce cl 1'lndustrlo »o zah< vale ves dobičuk poslovnega let«, ki • • jo končalo 30, junij". 1921. Uprava pred laga vsled tega	di-.-idendo lz '
zervo.
=> Cene kovinam v Berlinu dne ti. 1
m. (za 100 kg v n.. '. di): eloktrolitlc baker 7195. rnfinadul Kakor (99 — 59r,o _ 0050, svin' - 2375 — -425, cink 248ii, aluminij (98 — t'9r ji 11800, banka atralt- in austral cin 15HOO — 1->W>0, £:.-■'■ nikelj 13000 — 13500. antluion-regulti 2)50 -- 2550, srebrn v palirjih (ca 900'' za 1 kg 0050 — 8700.
Propast veliko nemške banke, j Berlina poročajo: <Pftt|ziscbe Bank n Ludvvlpshafnu jo vsled neodgovorno ti vlzno kupčije svojega arbitraierja pri t
100%ni ažijo za lttkvuzno blago (Uradni
list št. 11, t. 1.) in za monopolno takso dražnici v MBnchenu oškodovana za Si' - Za gladujočo rusko deco so nabralo , nc|lpremonjen. Za ti dvo skupini se raču- milijonov murk. Delniška glavnica učenke 3. razreda Ueejske ljudske šole, na , 7htj d)nar m m fl|narjeT v nov. " poleg običajnega prispevka po 1 dinar : 5nnicah a!j p00 kron Tu,u
carinjenje
za vsako učenko, šo znesek 1068 K. Zne- ,a ^ vrP,lnosti ostano neizpremenjo-
sek so nabrale pod geslom: «V radosti k nesrečnim nam misli hite, odprto za j jadne jo naše srce« kot godovno darilo svoji učiteljici. Bratoljubje naših idoal-nih malčkov bodi zgled vsej naši jav-nosti.
» Dijaška kuhinja v Celju, kl je leta 1920/21 prehranjevala dnevno 55 do 00 dijakov, je imela minulo poslovno leto 128.548 kron dohodkov in istotollko Izdatkov. Na občnem zboru dno 2. decembra je bil izvoljon stari odbor s predsednikom prof. Kožuhom.
* Negrada majorja Stcvnnovlča. Vdova majorja Stevanovlča, ki je. padel kot komandant bataljona junaške
icli v Jugoslavijo. Sedanje prilike so smr(j bojjh ob Savi, jo izročila upr..-zclo povoljne za izseljevanj* iz Italije' vojne a,J(a(leml> vc6jo vsoto, katere
no In so zanj no plačuje nlkak ažijo.
Dobava mesa. Komanda Dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani naznanja, da se bo sklenila dno II. t. m. ob lt. uri
bančno rezerve, kl so znašale skoro !"' milijonov mark, »o izgubljene. - DoutsT Bank« in z ujo zvezana cRholniotl 1 Krcditbank« sta započeli akcijo gled ■ prevzotja banko, tako da hi npniki biti' ne utrpeli nikake .škode. ■= Finančno - politična pogajanja me-l
oplas je v pisarni trgovsko in obrtniško zbornice v Ljubljani, pogoji pa so v
dop. pogodlia za dobavo mesa za garnl- j Češkoslovaško in Avstrijo. Kakor r*>' zijo LJubljano za iis od 1. januarja do JBaJo I Dunaja, Ml Je podal sekcljski 30. junija 1922 v lntondanturl Dravsko zunanjega ministrstva Schiiler v Pr: divizijske oblasti v Ljubljani. Predmetni (-''odo uvo llvc finančno - političnih po
janj mod Češkoslovaško ln Avstrijo. Češkoslovaška irgovincku pogodb intondanturi v Ljubljani interesentom na z Rnsljo. f - Prago poročajo: Na ?ejl zu vpogled.	I nanjega
=> Dohava ovsa. Komanda Dravske di- ztinan'i vizijuko oblasti v Ljubljani razpisu je za i iz'.1 vik dno 10. dec. ob 10. uri dop. v intendan- i sklene z Rusi turi ustmeno licitacij glode dobave 100 , Seveda 11 tisoč kg ovsa. Predmetni oglas je v pi- v ij i pogo.c
odbora jioslanske zbornice i;iini"-tor '-. BonoS mod druglio Mi želimo odkrito: rčmr. da f
•rG
ovlnsku, pogodtia trti o dopustiti, da ae str Vrih češkoslovaška vta/l"
sami trgovske in obrtniške zbornice v no more sprojiti, kor hočemo imeti trge
vinsko pogodbo in ne moremo dopusti'' da s» tn kompli 'ira po političnih r--' devah.
Jugosl,
GO vagonov, ki so l.i°t naše države. * Bivši avstro - ogrski častnik v A!-
Zagreb: Danes jo poslovala samo bl»
(jo v na horza. Na potllagi nedavnega skle
i„„,„,a,u uu.,....... . - .	potem izgradnja drugo take centralo na
jih. ki po pravici pripadajo Slovanom, hanljf. Skoplja se brzojavno poro-	,)rinj mcJ KoviraiSo in Janio r 29.000
•F.dinrst« končno predla«, nai vla-b. ca: Vslod poziva tira^kp vlade je pri-	konjskiln, ,„amL Ti MntralI naj bi oskr.
pelo v Albanijo večje število Častni-; ,)t)vali 7 o!oktrIiin() encr„iif, Posavino,
;ov bivše avstro - ogrsko monarhije,	Po(,rin;e( Srom, riai<k0i „jakc)vjti,10 in
nod njimi tudi nekoliko gcnorals ah-	0si-ck. Dalokovodno mreže teh central uib oftcirtev. Plačo dobivajo v zlatu
z 8000 konjskimi silami, a | na trgovcev-izvozniSarjcv, da bodo živah noje sodelovali na blagovni borzi, je bilo
predla
kraUovino SHS uvedo za vseljovanj v Jugoslavijo visok davek in pristojbino. da se na ta način prepreči na-dalin.ii bog slovenskega prebivalstva iz Primorja
*	Prijava naših upokojencev v Italiji. Jugoslovanska dellegacijji, v Trstu objav-I'a: Vsi jugoslovanski državljani, bivajoči na italijanskem ozemlju, ki so državni upokojenci, so naprošenl, dn se čim proi zglnsijo pri delegaciji kraljevino SI1S v Trstu, Piazza Vonezia ŠL 1.
*	Pokrajinska zadruga brivcev, frizerjev iu lasničarjev. Okoliš strokovno obrtne zadrugo brivcev, frizerjev in lasničarjev na Kranjskom se je razširil na vso območje pokrajinske uprave za Slovenijo. Z ustanovitvijo pokrajinske strokovne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani so postali vsi našteti obrtniki člani nova strokovne zadruge ter so izločeni iz zadrug, pri katerih so bili do sedaj včlanjeni.
*	Akademsko društvo «Jadran» v LJubljani. Izro lni občni zbor Jugoslovanskega naprednega akademskega društva »Jadran« so vrši .jutri dne 12. decembra ob 20. uri v društvenem lokalu s sledečim dnevnim redom: 1.) Splošen položaj (poroča predsednik tov. Goslar). 2.) Iz-nrememba poslovnika. S.) Dopolnilne volitve. 4.) Slučajnosti. — Dolžnost vsakega jo, da so udeleži občnega zbora. r .. starešine so nljudno vabljeni. — Odbor.
*	Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. K izredni soji v torek dno 13. dec. ob treh popoldne vabita odbora «Kola jugoslovanskih sester* in «Zvezn vojnih vdov in sirot«.
*	Akademija za Tiske dijake. Prejeli smo: Sestre! — Danes zvečer priredo m ski dijaki v »Narodnem domu« akademijo. Sestre, veste-li, kaj so pravi stradati, živeti v največji bedi ln pomanjkanju, daleč od svojo razrušeno in bolne domovine? Tak revež jo danes naš ruski dijak. Pridite vso. vse danes zvočor na akademijo in pokažite se s tem človekoljubne napram onim, ki jih bode.mo morda kmalu potrebovali. — Sestra Jugoslovenske-ga Kola.
*	Cankarjev večer priredi Šentjakobski '.rledališki oder v Ljubljani (Florijanska ulica št 27, I. nadstr_) danes v nedeljo
v
in so bili baje pozvani v svrho, da nadzorujejo razne državne gradnje.
*	Cerkev na Kajmakčalanu. Ka' or nam javljajo Iz Beograda, ie vlada sklenila, da so na vrhu Kajmakčalana zgradi cerkev, v kateri se bo vsako nedeljo služila llturgija in opravljali *opclo» za padle borce na solun«!' 'ronti.
*	Mine v Adriji. Knkor se nam poroča iz Beograda, se vrže v ministrstvu vojne in mornarice priprave, da se vsi nevarni eksplozivi (mino, »orpodi itd.) čim prej pobcrojio iz Jadranskega morja,
*	Mestna komanda v Ohridu pogorela. Iz Olirida Javljajo, da je v pondeljek po poldno nenadoma nastal požar v dvona l stropnem poslopju tamkajšnje komando mesta. Poslopje je do tal pogorelo, ra zen tega pa tudi veliko vojaško skla lišče z živežem. Skoda znaša pet mili jonov dinarjev.
*	Šole v Sarajevu zaprte. Ker se laglo širi škrlatinka v Sarajevu, cc vse tamkai"nje ljudske in srednje šob zanrt" do konca leta.
*	Nesreča ob Istrski obali. Početkom 'cga tedna je odplula iz tržaške luko no ka jadrnica, natovorjena z raznim ma terialom. a na krovu jo bilo približno 100 malih vagonov za ozkotirno železnice. Na ta način je bilo težko breme na krovu, v notranjosti ladje pa so bilo večinoma lahko stvari. Okoio polnoči je nastal vihar, ladja se je nagnila in v tem trenutku jo odletela v morje polovica vagonov, ki so bili postavljeni na oni strani Iad'e. Vsled težlne na drugi strani se je potem lad'a prevrnila, pri četner sta se dva mornarja ponesrečila. Domno va se, da so ju vagoni zmečkali in splavi!! v razburkane moiske valove. Ladjo bodo skušali dvigniti
*	Maček pojedel mrtvo dete. V nekom obcestnem jarku v Rocolu pri Trstu jo ležal predvčerajšnjem zavržen novorojenček, kateroga jo obiral maSo.lt. To je opazil noki uradnik in odpodil lačnega mačka. Otroku pa so ž« man>kale roke in noge, katere je pojedel maček.
*	Izgubilo so Je v Ljubljani v soboto
danes zanimanje mnogo večje kakor obi čajno. Posebno je treba nagla Sati, da da našnji tečaji niso bili notirani prazno, a pik pomenite efel tuirano blago, ker ■ prišlo do taktičnih zaključkov. Notirali naj bi bo priključilo na veliko državno ,„; pronica sremska paritet Zagreb lini
mrežo, ki jo predvidena od strani državo I koruza nova, banaška, franko vagon v zvezi z izgradnjo velikih kalorijskih ,.-lk 1150. novo posušona in presojana ko contral. Obstoji možnost in namera po- nlz!li paritet vagon Zagreb, do konca ja
Ine 11. decembra, ob 8. uri zvečer. Po ;ob pol 1. uri opoldne na pefu od «Na-bogatem spore lu alegorija nekaterih Can j rodne tiskarne« po Bleivveisovi cesti do ' arjevlh del. Vstop prost. — V soboto Krjavčove cesto žensko ročno delo fpl.it-17. in v nedeljo 18. deccmbra ob 8. uri j no z zaposlim vezenim vzoreeml in zvečer Cankarjeva drama »Kralj na Be- knjiga »Narodno vezenino«. Pošten naj-tajnovi«.	ditelj nai odda najdeno v stavnici »Na-
• Smrtna kosa. V Lltiii je umrl trgo- rodne tiskarno«. Izgubila je revna n Jenka vec in posestnik e. Josip Elsner Blag * «lT0»-pasta za zobo je ro^lerna in mu spomini	praktična robna hleliena.
daljšanja te državne dalokovodno mreže proko Zairrelvu do glavnih vodov že obstoječe električno centralo ria Fali. Iz-"jivedbo tega načrta je poveril gori omenje-ni sindikat »Splošni stavbeni družbi« v Mariboru, ki razpolaga z 20 milijoni kron delniške glavnice. Izvedba to osnovo je osigurana s sodelovanjem dr/.avo. Tuj kapital so pritegne na pomoč samo v slučaju, ako ne bo dovolj domačega kapitala kar pa menda, no bo potrebno.
«= Takse za vozove. T. br. 100 zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah predpisuje za prijavo držanja avtomobilov, fjakarskih in voz na »fedrih« takso od komada 200 Pin. Vozovi na «fedrih« sieor no plačajo letno pristojbine, vendar je žo erkratna taksa 200 Din. zelo oplašila razne lastnike voz in vozičkov na »fedrih«. Zato jc bilo treba očnojo opredeliti pojim vozov z vzmoli. Po raznih konforcncah v finančnem ministrstvu izide to dni instrukcija, ki bo •nerodajna za takse t.a vozovo z vzmeti. To so vozovi z vzmeti, ki so vporabljajo 'zključno za osebo in družino lastnika 1<ot luksns). Izvzemajo se zlasti vozovi, ki jih gospodar ruhi razon za oseb no potrebo tudi za prevoz živil, n. pr. mleka, zelenjave itd., ki jc njegova, last. Vozovi na vzmeto na kmetih so običajno uporabljajo tudi za to, da se včasih na-tovori nanjo kaj blaga. Sovoda čo bj so na fiakar le za izigravanje zakona kdaj lo:alo žakel.j krampu ja, s tem šo no bi bil oproščen, ampak le, če so uporablja ia osebni prevoz lastnika samega in kak-"nora man.išoga blaga. Ti vozovi tudi ne nlača.jo takse od dveh din. in za prijavo in rešenje (5 D.). To takso plačajo lo ona običajna prevozna sredstva po mestih in trgih, ki morajo po zakonskem predpisu dobiti posobn.j odobrenjo za uporabo. Troba toroj najp-ei ugotoviti, da v našili krajih takih predpisov n i, toroj tudi ta taksa odpada. — 7..
= K zahranl uvoza naših avlnj v Švico. To zahrano. ki jo je nedavno Izdala švicarska vlada, so švicarski listi zelo ostro kritizirali, češ da pomeni samo nadaljn'e pndraženk) živl-en.jskih potrob ščln v Sviei. Obenem so izrazili listi bo-'azen, da hi mogla vsled togn naša vlada prepovedati uvoz švicarskih industrijskih
ntir.r-i 1175, oves hosenski, franko vagon Zagreb 91'.*». rž 925, moka nularlca 2120 moka zn kuhi 2020, moka za k nih I. vr sto 1920, moka za kruh 11. 1700. otro* 050, vse franko Zagreb.
Beograd, valute: dolarji 67, marke 31.75, lo1! 53.75, devize: London 280. Pariz 520, Ženeva 1300. Praga 77, Dn naj 1.08, Berlin 31.75. Milan 293. Budim pošta 9.
Ctirih, davi-zc: Berlin 2.77, Newvu>'-5.17. London 21.23. Pariz 40. tO. Mib 22.70, Praga 5.97, Iiulimpcšta 0.07, Z grob 2, Varšava 0.15. Dunaj 0.16. avs< sko žigosane krone. 0.10.
Berlin, devize: Rim 819.15 — 82f-. London 709.20 — 771.80, Newyork 187. — 187.09. Pariz 1153.50 — 1456.50, S vi oa 3621.85 — 3028.65. Dunaj 6.93 — «.97 Praga 215.75 — 216.26. Budlmp»jta -- 24.08.
Tržaška borzna poročila dn6 P. :. dinarji 34 — 85, avstrijske krono M0 -0.50. madžarsko krone 2.90 — 8.10, m ke 11.70 - 12.70. dolarji 22.80 — 32.9" francoski franki 170.25 — 177.25, Svi.:-skl franki 440 — 414, angleški funti | nlrnatl 92.75 — 93.95. — Jadranska ba ka 130, Cosulich 29«, Dalmatia 200, <" rolimich 1500, Libcra Tricstina. •'"' Llovd 1320. Lnsslno 700, Ampclea. ('■''' Cement, Dalmatia 820. Cement Spi'-273.
Vremensko poroč'®o
tduhllana ttOG in esd morie:..
Dan	* £ 5 C 0 0 S 'J	E e 'A II 0 P C	U 5u u 1	Votrovt	" f" Nebo 1'
10. doc.	T 14. 21.	i 81 7 34 4 (37 '1!	5 3 8 b 30	al. soT.zop si. jug	d. obl. , v', obl.
Prednja v. .aj-uja temperatura 6'6, uct
malna -1*0. Vremenska napoved: več. obl. južno vretno Solnce vrhnja ob 7-33, z&haia ob 16- 1S-
izdelkov v našo državo. Doslej naša vla- :
da še ni podvzela nikaklh represalnih ko- 1 Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra • rakov N»?» javnost s« za to zahrano Odgovorni urednik v'' f J«l«r,-
CLAUDE PJRRERff:
Morski ropar
(L« Flibustier des Mers.)
Roman.
Sedaj molči, ker ne ve, kaj bl rekel, ali ker si tudi ne upa ziniti. Molče gleda na vse te veje, pokrite s slano, na zeleni bršljan in na otmine mramorne sohe, postavljene tu pa tam po parku.
Poleg Tomaža sedi v karosl gospod de Gabaret, zapovednlk eskadrc. Ta sedaj zopet povzame razgovor, kl sta ga prekinila, ko je karosa zavila na davno vozno pot skozi park.
nrfnnlnja "365« te paB ne more primerjati s takratno... Gotovo mi ne pride na um, da bl hotel kritizirali sijajna dela, s katerimi se je proslavil naš današnji vladar. Toda vse to, kar je sijajnega danes, ne more za-temnlti spomina na takrat... Glejte le tu! Oglejte sl ta grad, kako se pojavlja med lipami, oglejte si teraso, proti kateri se vozimo in povejte,
.Dospe!! mo loref, to*p«a!ne
moj«, pravi gospod de Gabaret ln odpravi voznika. «Tu sem pride to uro kralj, In mene Je doletela čast, da vas predstavim njegovemu Veličanstvu, kakor mi Je blagovolil xa-povedati. Ne bo več dolgo trajalo, kajti le Se malo manjka do določene ure. Na svetu ni človeka večje točnosti, kakor je naS kralj. Ni veter nI
proil l\ai«I! SC VUMUU, m v«. »J. »I |	.........- — --- •
Če ie Se kje na svetu kai sličnega, dež, ni mraz tu vročina ga še nista kar bl se moglo meriti s tem? Sedaj zadrževala, da ne bi vsak božji dan pa, gospodlne moj, vam zaupam prav ! prihajal ob določeni uri v te svoje tiho nekaj posebnega: Njegovo Veli-, vrtove in ta poslopja. Od daleč sva čanstvo ne ljubi tega sijajnega k-aja, :že videla, kako hiti njegovo sprem-Saint Gertnaina ... Raje ima močvir- j stvo. Med tem pa se ne pustite motiti, no in nerodovitno nižino, ki se ime-;ampak svobodno ogledujte to kra-i nuje Versailles, in kateri na liubo bo j šoto...»
umUM razsežnosti In t tvojim nepojmljivim šumom... Zares, niti med Saint Mal&m in Zapadno Indijo ni razlika večja, ko med njegovim domačim mestom in tem ogromnim Parizom...
* * *
Naenkrat začuti Tomaž, kako mu odlete vse misli iz glave, kakor trop splašenih galebov, kadar poči strel z ladje. Gospod de Oabaret ga je živahno zg'abll za rame in mu rekel vsemogočno besedo: »KraljI»
Kralj!
Nehote sname Tomaž svoj klobuk. Zapovednik eskadre je že razoglav. , Sijajen, toda nagel sprevod se bliža i iz gradu. Tu so konji, karose, sluge,
u,	____________,	" " •	••• o - — — — • - —------------------------— •
Gospod, pravi z ono izredno | Saint Germain prej u'i slej zapuščen.: 7 vi5]nc terase zares obvlada po-; raznovrstna množica ljudi, kl se žuri rdjndnostjo'kl se je vedno poslužuje ' Priznajte sami, gospodlne moj, da g|ec| vso prostrano ravan, ki nudi res ! in ki nekako obkroža skupino raz-v razgovoru s Tomažem »prvikrat < utegne iz tega nastati šc kaj prav , najlepši In nnjrazkošnejši pogled kar košno oblečene gospode, ki koraka -te sedaj tu. Zato si Iskreno čestitam, j žalostnega. Stari ljudje, kakor jaz, se <si ga moreš misliti. Široka reka se na čelu, za njo pa nekoliko strclccv da le baš meni dodeljena čast, da i bodo vsled tega prav po privici ža- pretaka v srebrnih vijugali, in To- ln telesnih sražnikov. Rdeči p aSči z vam služIm zi vodnika. Sedaj smo i lostili, če v tej otmeni okolici nejmaž izve od gospoda de Gabareta, vezanimi zlatimi križci se lesketajo, v samem Saint-Germalnu. in takoj I najdejo več kraljevskega sijaja, ki: da je ta reka sama Seina, kl moči zlato v našlvlh in vezeninah blešči, boste zagledali tudi grad in niega : spada semkal in ki ga boste sedaj i obzidje Pariza. Onostran so dvigajo | Tomaž gleda kakor zamaknjen, od-•eraso ki ie po soglasni <odbi vseh J kmalu imeli priliko občudovati...»i nad neko gumo zvoniki, in dalje v j prtih ust in izbuljenih oči, in zdi se M so jo videli, pravo čudo. V temi Ta trenutek se karosa ostro okre- isti smeri prikriva gosto zaraščena ;mu, kakor da je solnce predrlo sive krasnem gradu ie bil rojen kralj, dncir.e okrog ogla espalade in se ustavi, šuma ono veliko mesto, v katero je:oblake in posijalo po vsem parku ln
»eptembra 1678. bo trideset let I Zapovednlk eskadre pa Izstopi In se dospel Tomaž pred dvema dnevoma gradu...
,cg3 Se se tega spominjam, kakor da pri tem z edino roko opira na To- in od katerega je še danes skoraj Ves sprevod je sedaj dospel do ie bilo danes, dasi sem bil takrat šc maža. ki tudi takoj na to postavi pijan, ali omamljen. Tako ga je terase. Tomaž že razločuje poedme rravi zelenec... 01, gospodlne, da- svojo nogo na peščena tla.	i zmedlo veliko mesto v svoji neraz-! obraze. Med dvormkl, kl stopajo na-
prej, razloH posfavo, kl Je večja,
sljajnejša ln vcličastnejša, ko drugI. Tomaž vstrepeta, ko spozna vzvišene poteze, prodirno oko ln ponosni nos. To je kralj, čisto takšen, kakor ga vidiš na zlatnikih ali na slikah, na katerih je naslikan in ki jih je Tomaž večkrat ogledoval, ne da bi se mu bilo takrat le sanjalo, da ga doleti kdaj Izredna čast, da vidi od obličja do obličja vzvišeni original teh slik, ki jih ljudstvo tako časti...
Kralj sc približuje. Gospod de Ga« baret se postavi ob robu terase in pomigne Tomažu, da se vstopi zraven njega, ker bi bil sicer Tomaž v svoji zmedenosti ostal sredi pota ter ga zaprl kralju. Nič druzega nc moti popolne tišine, ko škripanje zmrzlesa peska pod koraki prihajajočih. Noben dvorjan ne z' e besedice. Niti Ptjce v gozdu se ne oglašajo, kakor da so tudi oue umolknile samega spošte-vauja.	» . •
(Dalje prlhn-lnilf.)
Iz boljte rodbine, r; želi njiti Šivati perilo v dopoldanskih arah pri dobri šivilji, eventualno šiva lahko samo zase. Plača po dogovori,. Cenjene puuudbe ua upravo .Jutra« pod »Dobra šivilja«.	Ž0S1

s srn ssa ras si es ca k? z

| tplaiioi delniška glainlcs
I 30,000.000'—.
UutotJana, Krekov
lEl-
IlItfOB ŠtBB. 511. iikarcl raCuD

g	----•	—
3 Obrestujo najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
št. 10, nasproti ,»Mestnega doma".
ISKB BE 2£i S9 Ki 39 HI SS BC3 B9B DE BB KB 3
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
itmuc. j. ~~ " /.z. mn m~_ rr:rr.rfn"itnPMi'iiiiM'irri8Tr,tir'r'T""""*'"*~""
R
K 8 tž i
atanelo do 20 bisedl Din. 3'—, vsakih nadaljnjih 6 besedi 1 Din. — Trgovski oglati, doplaovenje, nepremičnine do 20 boiedl 6 Din., vaških nadaljnjih 6 besedi 2 Din. — Plača ae naprej. (Lahko tudi v inair-ah.) Na vprašanja s« odgovarja le, ako Jo vprotanju prllofena znamka za odgovor.
PETR0LEJSKS VR&E
z aJi brez zabojev, kupi vsako rouuiino po najviiji ceni HHOVAT * KO M P., Ljnbljana, Vegova nlloa 8 1841
ilober uradnik
Razglas.
19J4
o ( i išCe službe. Ff ■ skrbnik na
3PRETVKOA AKV1ZI-
TERJA, 2073
ki >o mn tržne razmere rosne, sprejme imenitna italijanska »pedieijiks firma proti dobri plači in proviziji. Ponudb« v Trst, Častila Postale 67!).
Sprejme s« takoj
KROJAŠKI POMOČliTK
sa veliko delo. P. CAPUDK.R, krojač, Ljubljana, Vidovdun-sks cesta 2.	£082
PRIAIERKO SLUŽBO
(efe uradnik z večletno kančno prakso. Ponndtie na upravo »Jutra« pod »Takoj«. 20t>3
Najraje kot o-knko privatno velepose tvo. Sprejme tndi drugo primerno metto. Naslov pri upravi »Jutra« pod <200>.
DRŽAVNI URADNIK,
tmožen polet; slovenskega ln ut>mftkega tudi popolnoma srbskega jezika, želi sprejeti privatno službo v popoldanskih urali (4.—7. ure). Naslon F. C., Ljubljana, poJtnoležeče,
1971
Potrebujemo izurjene
USNJARSKE POMOČNIKE,
veSCe vsem delom. Voinja so povrne. Stanovanje prosto, j
kupim. Ponuilbs Šinkovec, Grosuplje.
llJ&E3!3
i (nradntoa), zmožen slovenske in nemške , I stenografije in strojepisja, tiče sa tovarniško podjetje v Ljubljani. Plača
na Antnn||l0 (jug0t0ra. Preskrbi se evcntuslno stsno-205U I vanje. Ponudbe pod „8t." na upravništvo _ I .Jutra..	20SS
PRODAM
2047
Najboljše okrepčujoče
in dietetično
n&m za 9Me in Me
po nizki ceni popolnoma nove 1 elegantno škornje it. 40. Naslov pov4 uprava »Jutra«. |je jelssnsto vinr lekarnarja O. Ptooollja
▼ Ljubljani.
Proda is 2084
MALA ZELEZNA PEČICA IN NEKAJ 1GRA0.
Ogleda bo popoldne: Gradličo št. 11/1., desno.
ilumanik, predal 43.
Sarajevo,
poštni . ' 1956
EKONOM,
»osč vseh panog kmetijstva, strojepisja in pisarniških dol,
Rabljen, a dobro ohranjnn PISALNI STROJ »ADLER.
TRGOVINA 2074
z mešanim blagom v manjšem obsegu, so proda ali da
v najem. Ponudbe: Maribor, A leksaudriiva costa 46, vrata 3
veletrgovina
m i um s m u s z msEuSaktaro,
ZsLloiSa,: S 5-t 1. ss, c?. I f s si » SailkD.0,
V prijaznem Mraju ob železnici
želim topiti hišo
z vrtom ali majhnim somlJISdem.
Ponudbe na »U.", poštnolešcie Jesenloe-rntlne.	2062
V pisarni uprave dravske artilerijsko delavnice v Ljubljani in na Ljubljanskem polju se bo vršila 27 28., 29., 30. in 31. decembra 1921, vsakokrat od navedenih dni ob 8. uri j6..'na ustmena dražba za prodajo
48 sviomsbilov in 1 električnega priklopnega voza.
Vsak avto se proda posamezno najpovoljnejšemu ponndbenikn. Pogoji za to dražbo se lahko ogledajo v upravi dravske artilerijske delavnice (topniški arsenol) t Ljubljani, avtomobili pa, ki se bodo prodajali, na Ljnhljanskem polju, vsaki dan do dneva dražbe med uradnimi urami. Vsak dražbenik položi pred dražbo kavcijo, in sicer:
a)	Podaniki kraljevine SIIS 6 •/» od označene početne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil in
b)	inozemci IO1/, od označene početne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil.
Kavcije onih dražbenikov, kateri so izlicitirali vsaki posamezni avto mobil, se zadržijo do rešitve dražbe, ostale pa so vrnejo takoj. Poživljajo se vsi interesontje, da prisostvujejo tej dražbi.
Iz pisarne komande dravske divlzijske oblasti 1. br. 4687 v Ljubljani.
parketne Deščice
slavonskega hrasta dobavljam v množini ia pokladsm najcoueje.
vsaki 1866
^"■Jos.I&.Fiih1^
LJubljana, Oradaika ulloa fii. 32.
Prilično
Etiins zaloga in prodrja za vso Slougnilo pa mnlo in veiiiio pri Mhi
specialna trgovlaa s roScavloam in krtino, parlnral,
UUBUANIA, ®M?»sIsS?a eesta 12. FnpsFOšam ssalioiirstne pohisoice podiožzne s suiia, volno in Sožuhsuina.
S-p e o 1 aJlt o t e: Rokavico lz pristne jctleuove kože.
1974	Volnene ln vsakovrstne drago rokavice.
iKauaiBMMB——gwa—-mwyroitaaiiMimaPMHWM«i ui. 1IB?j
Ki it', t^tikrt'-	. ^ - .. .............,.U SL jJjKI
-Naistarejia	v SloveniSi:
2016
proda
J. GOREČ, Ljubljana.
lniii preselitvi lokala proda
lilij oi jato niki ceni.
\m nndTovie. OosposoetsKa cesta 13,
COSULICH-LINE
(praj Ausfro-Amerikana) TRST-AMERIKA
prevaža potnike v New-Yoi« redno trikrat,
v južno Ameriko po enkrat mesečno, — Pojasnila bi prodaja voznih listkov
Simon H^mol® teo
_ glavni saetopnik sa Slovenijo v LJubljani, Kolodvorska nlloa 48.
pritličje, vrata 38.
20671
(Sf1®
Ljubliana špsdiejj^a pisarna	Jesenice
Podjotje s» prsvsianje blafri jnino železnice. Brzovozni in tovorni nabiralni promet ii Avstrije u v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjstjo sa prevažanje pohištva.
<*kU4Uč« s posebnimi sspztimi kabinami za pohištvo. Braojavi: Banslnger.	; > ;	Intornrban telefon «0.
susnaBnanHiamiiBBsaaBatBSB
HIobuKe in slamnihe
vseh t rit, od proprostih do najfinejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov iu Blamnlkov
Franc Cerar v Sfobu
pošta Id isto. postaja Oomials pri L|uli!!snl.
V popravila prevzema tudi vsa tozadovna dela ter p- oblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vaa naročila in moder-uiziranje tvrdka Kovačevlfi 1 Tr»i n v Frelornovl nliol »t. B, kjer se sn gama i Oi "
2006
v sredo ln v aoboto.
prej
A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Centrala: LJubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad, Brzojavl: Merald, LJubljana.	Telefon: 64.
Emaildi laki. Pravi ffžmež. Barva aa pode.
Priznano najboljia in zanesljiva kakovost: barve sa obleke, vse vrste barv, snhe in oljnate, mavec (Oips), mastenec (Feder-weU), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski iopifii, kakor tndi drugi t tc stroko spadajoči predmeti
„MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". LiuOi^uin lak za pode. ,MJERAKL". Emajlni lak, „MEKA_KL". BrunoUne.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
J| m	m	rn	n _ g ^ t Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJubljana, Mari- r-
1 Jadranska banka j » ^ ^^ ^
sprejema vloge na hranilne Knjižice, M in druge vlose pod najugodnejšimi pogoji Prevzema vse Mne posle najtočneje in
•56 M

Wlen, Opatija, Zadar, ^ New-York, Frank Sakser, State Bank. Poslovne zveze z vsemi vefijlml mesti v tu- In inozemstvu.
wwr>
* jf