105 Deželni zbori. Govor dr. J. Bleiweisa v 7. seji deželnega zbora 28. sušca t i. Po stenografičuem zapisniku. Pred vsem moram kot referent v tej zadevi v deželnem odboru izreči to, da me je poročilo finančnega odseka jako zadovolilo. Prvikrat prebiravši ga sera hipoma sklenil, to pripozuanje tudi javno izreči v tej slavni zbornici, čeravno poročilo na 3. strani nekako graj o izreiia deželnemu odboru in oziroma meni kot referentu v tej zadevi s sledečimi besedami: „^ux ba§ eine 9?dt]^fel »ermag ber ginan3augfd)uj3 nid)t ju li3fen, mie ber 33eri(^t beg Sanbe^au^fc^uffeg ^etla^e 1 btefe^ 3a^reS ungead^tet ber i3oaftan= bigen t(arl;eit biefeg grkffeg, ber i^m M S5erfaffung be^ Seric^teg tjorgele^en ift, tro§ be§ einge^enben ©tubtumS biefer grage no(fe immer fagen fann: ba^ ber frainifci^e ?anbe§fonb in (gptbemiefaaen, banu in ben biefen gleid^ge^oltenen Suft[euc^e« faHen ^iir B^W^^Q eineg 3)ritt]^et(e§ ber 5lrjneifoften, bann ber ^^r!cften beg ar^tlic^en ^erfonaleg aUerbingg t)erpf(td}tet ift, H)al;renb ^tDei 2)rttte( ber ^qnet!otlen unb bie Siaten ber Slerjte §ur ?aft beg (Btaatgfd)ageg faaen." Treba se mi zdi, da to uganjko (Rathsel), kakor jo častiti finančni odsek imenuje, rešim, in to temveč zato, da slavna deželna vlada ne bi mislila, da deželni odbor pripoznava dolžnost do plačila ene tretjine zdravil in pa vožnine zdravnikov. Ne, ne! Deželni odbor ni^ nikakor tako mislil, temveč z navedenimi besedami je od deželne vlade na podlagi predatnega protokola (Uebergabsprotokoll) od leta 1861, s katerim je prevzel on gospodarstvo deželnega zaklada, po-vdarjati hotel le takrat obstoječe faktične razmere, pod katerimi je omenjeno leto sprejel ono gospodarstvo. S tem pa nikakor deželni odbor ni pripo-znaval postavnosti dotične dolžnosti, kar je očitno iz operata, ki je priložen prilogi 1, na katerega se ozira tudi poročilo finančnega odseka. — To sem mislil, da je treba pred vsem razjasniti. Sedaj pa se obrnem do predloge cele častitega finančnega odseka. Predloga odsekova razvija v kratkih črticah sliko ustavnega življenja v Avstriji od „otročjih let", kakor pravi „t)on ber Stnbl^eit ber t>erfaffunggmagigen ^n^ ftanbe angefangen^' in nam kaže, kako različno, kako samovoljno je visoka vlada postopala z deželnimi zakladi. Po isti postavi od 18. svečana 1858 je oprostila nekatere dežele vseh bremen za zdravstvene stroške, — druge je oprostila deloma, drugim pa, kakor na priliko, Kranjski, navalila je celo breme! Poročilo gospoda barona Apfaltrerna nam kaže, koliko tisoč in tisoč forintov je siromaška naša dežela za epidemije in epizocije preveč plačala, česar plačati m bila dolžna. Zato pa poročilo tudi nado izreka, da bode visoka vlada indebite plačane stroške povrnila; ce pa ne bi hotela z lepa tega storiti, naj dežela tožbo napne pri državni sodniji. To je jedro finančnega poročila, katero je, kakor sem že omenil^ izdelano jako temeljito. Ali pa pridemo po tej poti, katero častiti finančni odsek nasvetuje, do zaželenega cilja in konca, to, gospoda moja, danes le še samo Bog ve. Ce pa tudi pridemo, je to sredstvo po mislih mojih le paliativno, a ne radikalno sredstvo za vse te in še vse druge rane, ki nam jih seka sedanja vladna sistema. (Dobro! na levi.) Poročilo odsekovo razpravlja le eno krivico; jaz pa sem v stani, med mnozimi drugimi, posebno dve krivici prijaviti iste vrste. En primerljej je ta: Ko je na Hrvaškem se začela goveja kuga, treba je bilo na meji naši vojaški kordon postaviti. Koliko kordon stroškov prizadeva občinam, to ve vsak, ki dotične razmere pozna. To bodo mi potrdili posebno gospodje poslanci iz Dolenskega, (Klici: Res je!) Cisto naravno je bilo tedaj, da je 1873. leta občina Kosteljska oglasila se pri deželnem odboru , naj dela na to , da se jej bodo ti veliki stroški povrnili. V deželnem zboru leta 1874 je naš častiti g. Kramar i č interpelacijo stavil do deželne vlade. Deželni odbor se je glede na državno postavo od 29. junija leta 1858 o goveji kugi obrnil do ces. kr. deželne vlade, misl^, da ne more nobenega pomislika biti, da ne bi se občinam povrnili stroški. Al kaj se zgodi? — naša vlada ni hotela od te postave nič vedeti, ampak po odgovoru, ki ga je deželni odbor od nje dobil, opirala se je na postavo za „ukvartiranje vojakov^' od leta 1851 in ministerstvo notranjih oprav samo je potrdilo to, kar je deželna vlada menila. Tako jasno državno postavo pred seboj — si je deželni odbor mislil — in vendar veljava njena ne pripoznana, je li to narobe svet? Sedaj ni bilo druzega storiti, nego obrniti se do deželnih odborov in vlad tistih dežel, ki so v enakih razmerah, da morajo na meji svoji tudi zarad goveje kuge kordon imeti. Šli smo v Gradec in Levov in vprašali smo, kako je o n d i s stroki za kordon, in soglasno smo dobili odgovor: država jih plačuje. (Klici: Čujte! na levi.) Sedaj stopil je deželni odbor na novo na noge. In ,,post tot casus et discrimina rerum" še le čez tri leta je ministerstvo notranjih oprav 12. svečana 1876 rešilo to, kar postava od leta 1868 tako jasno ukazuje. Drug primerljej ravno take vrste nam kaže, kako samovoljno se s postavami ravna. Stvar še ni rešena, vendar misli deželni odbor, da bode ministerstvo temeljite dokaze deželnega odbora pripoznalo zato, kar so res. V Istriji je neka najdenka, Mavra Maratii jej je im6. Ta najdenka bila je, kakor nam dokazuje krstni list, rojena leta 1837 v Poreču (Parenzo). C)d tam 80 jo dali v najdenišnico Tržaško. Najdenišnica Tržaška, kakor naša, daje otroke na deželo, in oddala je tega otroka neki materi iz Kranjskega, kajti Kranjice rade hodijo po otroke v Trst zato, ker je ondi rednina viša. Dobila je tam to najdenko in jo prinesla v Podreče, Kamniškega okraja. Tam je bila ta Mavra Maratti do 14. leta. Po preteklem 14. letu se spravi dekle na noge, pa gre v Trst nazaj, kjer dobi službo. Po znancih prišla je v Aleksandrijo, Kairo in Bog vedi kam še. Bila je več časa tam, bodi-si da je službe iskala, ali da se je okolo klatila, in prišla je vsa pohabljena nazaj v Trst leta 1859 v bolnišnico. Takrat je oskrbništvo bolnišnic vlada imela v svojih rokah. Prišla je v bolnišnico, in, kakor iz protokolov vidimo, je deželna vlada Kranjska to dekle, ki je v Poreču rojeno in iz Poreča v Trst v najdenišnico, od todi pa v rejo v Podreče bilo dano, za Kranj ico spoznala in stroške bolnišnične začela za-njo plačevati iz Kranj- skega deželnega zaklada. Stvar je šla tako naprej od leta do leta. Videl sem to dekle, ko je lani bilo v tukajšnji bolnišnici, in se prepričal, da je res vsa parali-tična in da njene bolezni ne bode ne konca ne kraja, tedaj za njo bolnišničnih stroškov še veliko. Zato — sem si mislil — moramo do korenine preiskati : ali res spada dekle z domovinsko pravico nam ali ne, kajti deželni odbor se je neprestanih silnih stroškov, katerih je morebiti vže Čez 1500 gl., naveličal. Preiskavah smo vse okoliščine in zvedeli smo jih tako, kakor sem jih ravno slavnemu zboru povedal. C. kr. okrajno glavarstvo v Kamniku tudi je izreklo, da ta ženska ni Kranjica, da ona spada v Istro ali pa v Trst. — O takih okoliščinah bilo je treba, gled6 konečnega sklepa o domovinskem pravu do ministerstva se obrniti. Sli smo toraj do ministerstva notranjih oprav, kateremu smo vse natanko popisali. Al kakošen odlok smo dobili? Odlok se glasi, da Mavra Maratti pripada Kranjski deželi zato, ker je najdalji čas tukaj bivala, prostovoljno si izvolivši to domovje! Vprašam Vas pa, gospoda moja^ ali otrok v plenicah je prišel prostovoljno v Podreče in tam do 14 leta prostovoljno bival, da nam zaradi tega tako butaro stroškov nakladajo? Se ve, da s tem nezadovoljni smo se vnovič obrnili do ministerstva , ter prosili, naj natanko iznova pregledati veleva akte, ali ni dotični gospod referent stvar na lahke rame vzel; pregledite in sklepajte se enkrat! smo prosili. — Stvar zdaj še visi, in misliti je, da bo slavno ministerstvo drugi pot vendar razsodilo po pravici. Gospoda moja, sedaj Vas vprašam, more li kdo z ozirom na take in enake dogodbe misliti, da brez radikalne premembe vladne sisteme pridejo dežele na bolj'^., če se tako godi pri deželnih vladah in pri ministerstvu samem? Jaz mislim, da nikakor ne! Celih petnajst let se vrtimo v ustavnem kolobarji; al vsak dan bolj zahaja uboga Avstrija iz dežja pod kap. Treba je radikalne pomoči, popolne rekonstrukcije naše države. Finančno poročilo navaja na 5. strani stroške zadnjih 5 let, ki jih plačuje naša dežela za vožnino in za zdravila; oni znašajo po 8000, 10.000—15000 gold. na leto in dan. Med tem nahajamo velik znesek za govejo kugo, ker ravno leta 1873, 1874 in 1875 nas je najbolje trla ta pošast. Če pa vprašamo: zakaj so toliki stroški? dobimo zopet odgovor: ker na Hrvaškem v deželah Oger-ske krone ne veljajo tiste postave zoper kugo, kakor pri nas. Zato razsaja kuga na Hrvaškem brez konca in kraja. In kdo tukaj trpi? Državna blagajnica sama trpi, ker mora kordonske stroške plačevati; — trpi tudi deželna blagajnica, ki mora hodnino zdravnikov plačevati, — in hudo trpe naši ubogi Dolenci (klici: res je!), pri katerih je zaprtija, da hira vsa kupčija, ves promet! Kje pa tiči korenina te kalamitete? V onem nesrečnem dualizmu, ki je Madjarom na ljubo razcepil Avstrijo na dvoje, da uni imajo svoje postave, mi pa svoje, in mi zavoljo njih moramo trpeti. Gospoda moja! ko bi bili državniki, naj si bodo Schmerlingi ali Beusti, vse konsekvencije te nesrečne pogodbe od leta 1867 na tanko prevdarili, ali bi bili mogli le en trenutek dvomiti, da je ona pogodba velika velika nesreča za Avstrijo? Glede na vse to, kar sem dozdaj objavil, ponavljam tedaj še enkrat, da je treba radikalno predru-gačiti ustavo in sistem o. In to pomoč imamo že, imamo jo v tistem „nepr ekliclj i vem'* zakonu, ki se oktoberska diploma imenuje. (Nemir na desni — dobro-klici na levi.) 106 (Tukaj je hotel deželni glavar besedo prestriže govorniku, reksi, da mu dozdaj ni ustavil besede, Čeravno se je sprehajal v razpravah, ki se ne tičejo na dnevnem redu stoječega predmeta, najmanj pa oktoberske diplome.) Dr. Bleiwei8 nadaljuje: Gospod predsednik, jaz sem ostal pri stvari, in striktno pri stvari. Poročilo gosp. barona Apfaltrerna se giblje ravno tako o ustavnih zadevah, kakor moj govor; ali mar hočete, da tudi tukaj velja pregovor: ,,quod licet Jovi*'? — sicer bom pa kmalu pri kraji. Želel bi le, da ta moj klic po oktoberski diplomi, ki živi v srcu milijonov in milijonov patriotov Avstrijanov (klici na levi: res je! dobro!), prišel bi do prestola presvitlega cesarja, od katerega smo dobili diplomo oktobersko — to „magno karto" za Avstrijo. (Živa pohvala na levi in središči). Ko bi se ustava in sistema po njej predrugačila, ne bi tudi imeli dua-lizma v politični upravi in dvojne vlade: ene cesarske „Landesregierung'^ in druge vlade deželnega odbora „Landesausschu8s", in da ta dela tako in una tako. Ko bi imeli ustavo, katera Avstriji gre, imeli bi enotno vlado, ki bi bila deželnemu zboru odgovorna. Ako bi se to zgodilo, gospoda moja, prišli bi v vsem na bolje: narodi bili bi zadovoljni, dežele bi imele, kar deželam gre, in država, kar njej gre, in spolnile bi se besede presvitlega našega cesarja: „-3(^ toiCi grieben ^abm untcr meinen SSolfern". (Živa pohvala na levi in v središči.) Po vsem tem omenim le se to, da se zlagam z od-sekovimi predlogi. Sicer pa: „Dixi et salvavi animam meam.'^ Deželni zbor Kranjski, V 7. seji dne 28. susca so se mnogotere peticije izročile dotičnim odsekom, med njimi zlasti prošnja rokodelcev Ljubljanskih, naj se jim škodljiva različna rokodelstva odpravijo v kaznovalnici, pre-iskovalnici in vposilni delalnici; prošnji trajnega šolskega sveta v Sturiji glede opravilne do-klade za učitelja Ran ta kot šolskemu vodji in gled6 nekaterih prememb za ponavljavno šolo; prošnja okrajnocestnega odbora Logaškega za letno podporo 1000 gold.; prošnja Cerkniške občine za združenje s sodniškim okrajem Logaškim; prošnja gimnazijskega vodstva Novomeškega gled6 stalne podpornine za ondotno obrtnijsko nadaljevalno šolo. — Finančnemu odseku se je izročil proračun deželnega zaklada za leto 1877, — poročilo deželnega odbora glede naprave nove norišnice, — občinskemu odseku pa načrt nekega dodatka k občinski postavi. Dr. Bleiweis je v imenu deželnega odbora poročal o zadevi naprave kmetijske šole na Dolen-skem ter navajal, da je ministerstvo glede državne podpore izreklo še nekaj pomisHkov, katere pa je aeželni odbor razjasnil ter ob enem prosil, naj blagovoli konečno odločiti podporo državno. Nasvet, naj deželni abor to poročilo vzame na znanje, je obveljal brez daljnega razgovora, ker baron Apfaltrernov predlog, naj bi poročilo odborovo zopet šlo v pretres finančnemu odseku, ni bil sprejet. Dr. Zarnik je v imenu finančnega odseka poročal o proračunu zaklada posilne delavnice za 1. 1877, ki se je potrdil (s potrebščino 44.888 gold., za-klado 31.172 gold., primanjkljejem 13.716 gold.); dovolila se je miloščina vdovi Ani Skedlovi v letnem znesku 40 gold. za 2 leti, Kocijanu Tomicu, pazniku posilne delalnice, pa 36 gold. za 1 leto. Murni k je v imenu finančnega odseka poročal o proračunih bolnišnega, porodišnega, najde-nišnega in norišnega zaklada za leto 1877, ki 80 se odobrili. (Bolnišničnega zaklada: potrebščina 56.977 gold. 27 kr., zaklada 64.003 gold. 94 kr., presežek 7026 gold. 67 kr. Porodišnega zaklada: potrebščina 5793 gold. 38 kr., zaklada 665 gold. 60 kr., primanjkljej 5127 gold. 78 kr. Najdenišnega zaklada: potrebščina 28.866 gold. 44 kr., zaklada 1118 gold. 20 kr., primanjkljej 27.748 gold. 24 kr. Norišnega zaklada: potrebščina 18.116 gold. 15 kr., zaklada 2680 gold. 51 kr., primanjkljej 15.435 gold. 64 kr.). Pri Jej priliki je deželni zbor ukazal deželnemu odboru : a) Ze začete preiskave, da bi se neprimerni stroški tukajšnje deželne porodišnice zopet pomanjšali, urno in ako mogoče ugodno dovršiti; b) se s slavno vlado v ta namen dogovarjati, da bi ona gled^ na to, ker je porodišnica ne le deželen zdravstveni zavod, ampak tudi javna učilnica, katero poleg domačih obiskujejo tudi ženske iz Hrvaškega in vojaške krajine, tudi nekoliko k režijnim stroškom donesla; odločba tega naj se pa izvrši na podlagi daljne razprave; c) z redom usmiljenih sestrd obravnavati to, da bi, kakor v druzih oddelkih, tudi v porodišnici prevzele režijo po enotnih cenah in ko bi one hotele režijo zopet prevzeti, pa bi se tej uravnavi kake ovire stavile, odstraniti jih, in d) o vsen teh naročilih in o tem, kar se je vsled teh učinilo, slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji posebno poročati. Potem je prišlo na vrsto poročilo finančnega odseka o plačilu stroškov pri epidemijah in epi-cocijah. Poročevalec temu je bil baron Apfaltrern. Deželni odbor je namreč, opiraje se na dotične postave, na drobno dokazal krivico, ki se Kranjski deželi dela s tem, da deželni zaklad plačevati mora tretjino lekarniških stroškov in vso vožnino zdravnikov pri epidemijah in epizocijah in ki so na priliko znašali 2900 gold. leta 1871, — 4200gold. 1872. leta, - 10.900 gld. leta 1873, — 15.400 gold. leta 1874, — 9400 gold. leta 1875, — med tem, ko za druge dežele te stroške plačuje državni zaklad. — Vsled tega poročila deželnega odbora je predlagal finančni odsek, naj se nalaga deželnemu odboru, potezati se za pravico, da bode Kranjski deželni zaklad oproščen plačila navedenih velikanskih stroškov ter da se iz državnega zaklada povrnejo naši deželi vsi dosedanji dotični stroški; če bi vlada temu zahtevanju ne hotela vstreči, naj deželni odbor vlado oziroma državo toži pri državni sodniji. Tukaj je dr. Bleiweis poprijel besedo ter pov-darjal, da je sredstvo od finančnega odseka nasvetovano le paliativno, nezadostivno, temveč da je treba radikalne pomoči zoper krivično vladno postopanje. (Ves dotični govor se nahaja na prvem mestu poročil iz Kranjskega deželnega zbora.) Poslanec Dež man prvi poprime za njim besedo in pravi, da ne dvalizem je kriv navednih nadlog, ampak tri ali ze m, ker Hrvaška dežela o goveji kugi postopa po svojih postavah. Dežmanu na to odgovori dr. Bleiweis tako-le: Gosp. Dež man je rekel, da je Ogersko ministerstvo nedolžno in le Hrvatska vlada je kriva te kala-mitete. Al mi vsi vemo, da imamo dualizem, a ne tria-lizma in ne pluralizma. Hrvatje so pod Ogersko krono, in če se gosp. Dežman na trializem sklicuje, vem, da je hotel s tem le federalizmu udarec dati; jaz pa mislim, če pride federalizem, tadaj še le bo Avstrija srečna. Temu, kar je gosp. Dežman rekel, da je ministerstvo Ogersko stroge ukaze dalo, Hrvatska vlada pa ne jih spolnila, moram nasprotovati. Vlada tukajšnja sama se je obrnila na Hrvatsko generalko-mando in na deželno Zagrebško vlado; ona pa je odgovorila, da dežele Ogerske krone nimajo tiste postave zoper kugo, kakor jo imamo mi, in zato ona ne 107 more pomagati. Jasno je toraj, da je le dualizem kriv, da imajo tam postave, ki so nasprotne našim, in da prav zarad tega mi škodo trpimo. — Ko se nihče veČ ne oglasi, zagovarja eel6 na kratko poročevalec baron Apfaltrern predloge fioančnega odseka ter koneČno pravi, da ne dualizem je kriv nesreče Avstrije, ampak neki „Gro3senwahn*^ (domiselnost veli-kastva). (Kaj je baron Apfaltrern s svojim „velika-Štvom** mislil, ni povedal; narodna stranka bi pač misliti smela, da „Gro3senwahn" se očitati more le Apfal-trernovi stranki, ki si domišljuje , daje usta v o verska nemčurija gospodarica Avstriji.) Deželni predsednik vitez Widmann je konečno ugovarjal dr. Bleiweisu tako-le: Pred vsem držal se bodem predmeta, ki je na dnevnem redu. — Glede na dejanske, v finančno-odsekovem poročilu razjasnene razmere, kakor so ozir plačila stroškov nastale v teku časa; zlasti glede na to, da te stroške v družili deželah plačuje državni zaklad, na Kranjskem pa ne; potem glede na to, da mini-sterski ukaz leta 1858 sicer ne določuje izrecno dolžnosti države za plačilo teh stroškov, temveč to dolžnost j)ripoznava kot samo na sebi razumljivo: morem iz svojega stališča izreči, da bodem odsekove predloge, ako jih potrdi slavni zbor, prav toplo priporočal vladi. (Pohvala.) Kar se tiče opazek gosp. dr. Bleiweisa, ki je to priliko porabil za razprave, ki so v neki daljni dotiki s predmetom, bodem nekoliko odgovoril. V prvi vrsti očital je gosp. dr. Bleiweis vladi, da je bila glede plačevanja kordonskih stroškov zdaj tacih zdaj druzih misli ter da je konečno dovolila, kar je pred enim ali dvema letoma še kot nepostavno odbijala. Povdarjal je g. dr. Bieiweis in to je razvidno iz poročila o deželno odbornem delovanji, da se je le nadrobnemu razlaganju deželnega odbora o dejanskih obstoječih razmerah posrečilo, od vlade dobiti plačilo nekaterih stroškov, katere pred nekimi leti plačati ni hotela. O tem govoril bodem le za oni čas, v katerem je meni izročeno vodstvo politične uprave na Kranjskem. Skli cujem se na izjave, katerih ponavljal sem že v tej zbornici. Leta 1874 je interpeliral gosp. Kramarič vlado, kako da je s plačilom kordonskih stroškov. Odgovoril sem tistikrat ter to ponovil leta 1875, da bodem zahtevanje dotičnih občin toplo priporočal vladi z ozi-rom na to , ker se je povdarjalo, da so druge dežele dosegle, da državni zaklad plačuje kordonske stroške, katerih pa na Kranjskem ne plačuje ta zaklad. Dovoljeno naj mi bode ponoviti, kar sem lansko leto govoril tukaj, tako-le: „Vsled dopisa deželnega odbora predložil sem vladi primerno poročilo ter za ta primerljej, ako dotične stroške v druzih deželah plačuje državni zaklad, na Kranjskem pa, kakor se je trdilo, to reč tem bolj priporočal ministerstvu, ker so prebivalci na Dolenskem jako veliko škodo trpeli po bremenih vsled zaprtije že 2 leti trajajoče, po prometnih ovirah v obrt-nijskem obziru ter po zopetnih nevihtah. Na to je mi-nisterstvo z odlokom 7. oktobra 1874 1. odgovorilo, da deželno-odborna prošnja zavoljo tega ni po vse razumljiva, ker je postopanje v smislu državne postave za govejo kugo drugje tako, kakor na Kranjskem, ter da državni zaklad drugje kakor tukaj plačeva one stroške, katera plačevati je dolžan po določbah splošno veljavne državne postave." Z ozirom na to je ministeratvo zahtevalo od deželnega odbora razjasnila dotičnih njegovih misli. Vladni dopis je od 7. oktobra 1874. leta, odgovoril je deželni odbor, kakor iz poročila o deželnood-bornem delovanji razvidno, dne 7. novembra 1875. leta. Ce je zadeva počivala celo leto, če se vladi ni dalo razjasnila *), katerega je želela, da bi vprašanje rešila, svoje stališče razjasnila, in morda privolila to, kar bi bila že poprej privolila, ako bi bilo razjasnilo popolnoma primerno poprejšnjemu dežeino-odbornemu zahte-vanju, potem, mislim, se ne more očitati vladi, da je ona rešitev zategnila leta in leta, in reči se ne more, kakor to poročilo o deželno odbornem delovanji pravi, da hvala gre le nadrobnemu razlaganju deželnega odbora, da je konečno vendar državni zaklad prevzel stroške. To sem navesti hotel, kar se tiče kordonskih stroškov vsled goveje kuge. — Navedel je dr. Blei-weia tudi drug primerljej, ki se nahaja isto tako v poročilu o deželno-odbornem delovanji, namreč, da so bila oblastnije glede domovnega prava neke najdenke različnih misli ter da je zlasti politična oblastnija storila razsodbo tako, ki deželi ni v korist, ker jej nalaga dolžnost, oskrbovalne stroške plačati za to najdenko. Jaz mislim, da to ne more biti povod za pritožbo, za napad na toliko obrekovano vladno sisteme, za napad na obstoječe državne osnovne postave. Vedno in povsod je taka, da tisti, komur je kali administrativen odlok v škodo, se čuti razžaljenega, da vzdigne pritožbo ter nastopi postavno pot. Storil je to tudi deželni odbor; vložil je , ko je ministerstvo potrdilo prvotno razsojilo prve stopinje, pritožbo , katera ni še rešena , zato pa mislim, da se že zdaj reči ne more, da se je krivica zgodila, in to tudi še takrat ne, ako deželnemu odboru doide rešitev neugodna, ker mu je vedno še odprta pot do državnega sodišča. Sploh dokler je še odprta postavna pot, mislim, ne veljd pritožba o kaki krivici administrativnih raasojil, ki se strogo opirajo na obstoječe pozitivne določbe. Ce pri tej priliki o dr. Bleiweisovih razpravah še kaj rečem, storim to kolikor mogoče na kratko. Obširna razprava gosp. dr. Bleiweisa, ako se jedro iz-vije luščini, zove se prav za prav zanikanje (negiranje) obstoječih državnih osnovnih postav. Prezira se pri tem, da danes štejemo leto 1876, da od Njegovega Veličanstva leta 1867 in poslej potrjeni zakoni blizo 10 let stoje v polni dejanski in pravni veljavi, da so ti zakoni podloga in postavna (legalna) tla, na katerih se gibati mora vsakateri zastop, ter da slehernemu dajo priliko, svoje posebno politično mnenje po primernem načinu spraviti do veljave. To podlogo naskokovati, zanikavati jo, dozdeva se mi nevarno in pogubljivo za državo in deželo, katere koristi so v ozki zvezi z državo; država in dežela pa, to je moje popolno prepričanje, ste do grla site početja političnih strank in političnega razpora. Z ozirom na vse to moram napad gosp. dr. Bleiweisa na obstoječe državne temeljne postave objaviti za obžaljivo prikazen. Ce bodo taka mnenja prevagavala, bojim se, da ne bi to imelo druzega vspeha nego tega , da bode na novo nastala nesloga in razpor med lojalnim ljudstvom, katero, naj mi bode dovoljeno to izreči, želi uravnave deželnega gospodarstva, pospešitve materijalnih koristi, ne pa izjav takih, s katerimi se ponovljajo napadi na državni red. Državopravnih dedukcij nočem razkladati na dalje; da bi to hotel, moral bi na dolgo, večkrat in mnogokrat povedane reči vnovič ponavljati 8 prepričanjem, da bi bil brez konca in kraja *) Kakošnega razjasnila? Vsaj je c. k. deželna vlada pa tudi C. k. ministerstvo notranjih oprav vedelo, da je goveja kuga na meji naši, ker je vlada poslala vojake na kordon. Kedar pa se na meji Hrvaški napravi kordon, takrat ukazuje postava od leta 1868., da država plača stroške. To postavo spolniti bila je stvar c. k. deželne vlade z dogovorom okrajnega glavarstva. Deželni odbor ni po takem imel nobenih razjasnil dati. 108 ves moj trud zastonj. Al zdržati se ne morem izreči, da stresati pravno stanje državnih temeljnih postav, vni-^uje državni red ter vzročuje nesrečne zmešnjave ko-nečno vendar." Konečno so obveljali odsekovi predlogi. — Obravnave 8. in 9. seje prinesemo prihodnjič. Deželni zbor Goriški, V seji 23. marcija je naznanil glavar, da je bila lanska peticija zastran uravnave zemljiških davkov neugodno rešena. — Dottori je bral interpelacijo , ali je deželni odbor storil, česar treba glede na peticijo mnogih občin (laskih) zadevajočo jezove pri Soči in Toru, ki sta ~ kedar nastane povodinj — silno nevarna dotičnim krajem. Glavar je odgovoril, da se je odbor obrnil do vlade; da bi dala pregledati stan jezov in popraviti, česar treba. — Pravila kmetijske šole pregleduje že spet odsek 7 poslancev. Ta ima tudi nasvetovati, katero posestvo naj se kupi za šolo. (Kmetijska šola je ,,morska kača*^ v našem deželnem zboru. *) — Rešili so se nekateri prevdarki za 1. 1877. — Zadnja (5.) seja bo 6. t. m. 109 *) Prav tako kakor pri nas v Ljubljani. Vred.