PRIMORSKI DNEVNIK ■ Cena 40 lir Leto XX. St. 192 (5875) TRST, četrtek 27. avgusta 1964 Na sestanku centralnega komiteja in kontrolne komisije KPI Luigi Longo, Togliattijev namestnik izvoljen za generalnega tajnika KPI V svojem govoru je Longo med neposrednimi nalogami stranke omenil tudi bližnje upravne volitve in vprašanje mednarodne enotnosti komunističnega gibanja - Longov življenjepis Hia^’ ?6' — Danes dopoldne sta centralni komite in osred-gliatr°ntr°lna komisija KPI soglasno izvolila dosedanjega To-tainil1JeV^a namestnika Luigija Longa za novega generalnega senat a KpI- Pred izvolitvijo je predsednik kontrolne komisije Udarn r ®coccirrarro komemoriral pokojnega Togliattija in po-eovaL v?a ?Iavna razdobja nje------------------- SStH1 ki Jo ^ To- v itai- • 0011 za okrepitev KPI Vod it IH.’ in njegovo vlogo med bistu« medna rodnega komu-se u Tega gibanja. Po izvolitvi no ,, LonS° zahvalil za izkazale,- aupanJe in dejal, da »prav "e bo mogel storiti vse-ti in , i a’ kar je storil Togliat-med Jak° kot je storil*. Nato je ti6neane^°Sir?t5nimi vprašanji poli- awacfujr«»JeJHa v Italiii in orga' UaslBrt^ega dela v stranki naštel Orešnike naloge: decentralizacija VMj]„,z,aciJei razširitev in obnova ni. kadrov, večje sodelova-iskrenf 'tajanju politike KPI, nineni3 u Pnmerjava stališč in in ral k?1. metod’« za poglobitev ščirie Z^°,i idealne politične dedi-nost „SineSa Togliattija, enot-ničev^ft-; disciplina pri ures-linii. bJU • ‘ako izdelane politične KJe ,'n izvajanje nalog, stala 8mVor.ii 0 izgubi, ki je na-bongn S„ Togliattiievo smrtjo, je žalni? poudaril, da kljub globoki - ‘i v stranki ni nastal pre- legECijami komunit.ur.nih partij, ki no se udeležile Togliattijevega pogreba, in se jim zahvalilo za izraze mednarodne solidarnosti. Novi generalni tajnik KPI Luigi Longo se je rodil 15. marca 1900 v mestu Pubine Monterrato pri Aleksandriji v družini malega kmeta. Končal je tehnične študije in obiskoval tretji letnik tehnične fakultete. Ko mu je bilo 18 let, je bil poklican pod orožje ter je postal častnik. Leta 1919 se je vpisal v socialistično stranko ter sodeloval pri «Avanti!». Leta 1920 se je udeležil delavskega gibanja pri zasedbi tovarn v Turinu. Tedaj je postal deželni tajnik komunističnega krila stranke v Piemontu. Udeležil se je tudi znamenitega kongresa v Livornu leta 1921 kot delegat turinske sekcije in spada torej med ustanovitelji Komunistične partije Italije. Takoj je začel organizirati v Piemontu protifašistično odporniško gibanje. Leta 1922 je bil izvoljen za delegata na 4. kongresu Komunistične internacionale; to je bil zadnji kongres, kateremu je predsedoval Lenin. Kot glavni urednik časopisa «Avanguardia» je bil v letih 1923 in 1924 dvakrat aretiran — v Milanu in- v Reggio Emilii. V zaporu je ostal deset mesecev. Leta 1926 se je udeležil v Lionu 3. kongresa KPI kot zastopnik komunističnih mladincev in postal član izvršnega komiteja Komunistične mladinske internacionale. Tedaj je prevzel tudi borbeno ime «Gallo». Iz Francije je odšel v Švico, kjer je organiziral v letih 1927 in 1932 mejne prehode v Italijo. Leta 1933 je odšel v Sovjetsko zvezo, kjer je ostal do leta 1935 kot predstavnik KPI v vodilnih organih Komunistične internacionale. Bil je član njene politične komisije. Leta 1934 je z drugimi voditelji KPI podpisal s PSI sklenjeni pakt o akcijski enotnosti. V Bruslju je leta 1935 organiziral kongres proti vojni v E-tiopiji. Nato je odšel v špansko vojno, kjer se je udeležil tudi obrambe Madrida in Guadalajare in bil ranjen v roko. Konec leta 1936 je postal glavni politični komisar za vse mednarodne brigade v Španiji, potem ko je bil pred tem politični komisar II. mednarodne brigade. Iz Španije se je vrnil v Francijo in postal predsednik «Unione popolare italiana«, v kateri so se zbirali italijanski antifašistični e-migranti. Pred začetkom druge svetovne vojne leta 1939 je bil Longo aretiran in interniran v francoskem koncentracijskem taborišču Vemet. Toda francoska policija ga je na zahtevo italijanske fašistične vlade leta 1941 izročila italijanski policiji, ki ga je za pet let konfinirala na Ventote-ne, kjer je ostal do leta 1943. Tega leta je postal eden prvih voditelje^ partizanske borbe. Najprej je bil predstavnik KPI v narodnoosvobodilnem odboru za Severno Italijo — CLNAI, nato pa je postal glavni poveljnik garibaldinskih brigad in namestnik poveljnika Prostovoljskega korpusa za svobodo — ČVL. «Kot član CLNAI, ki je v Severni Italiji deloval v imenu italijanske vlade v Rimu, je Longo z vso avtoriteto močne stranke, ki jo je predstavljal, prispeval k zmagi in k osvoboditvi. Kot namestnik poveljnika CVL pa je zagovarjal enotnost vseh protifašističnih vojaških skupin. Uspelo mu je, da je ustvaril enotno borbeno fronto proti skupnemu sovražniku. Vedno je spoštoval povelja in navodila vrhovnega zavezniškega poveljstva. «Luigi Longo je od septembra 1943 do maja 1945 v Italiji pod sovražnikovo okupacijo zaveznikom opravil zaslužne naloge.« Tako je zapisano v obrazložitvi visokega odlikovanja »Bronze Star«, s katerim ga je odlikovala vlada ZDA takoj po osvoboditvi. Leta 1947 pa je bil odlikovan v Modeni z garibaldinsko zlato kolajno. Po osvoboditvi je bil ponovno na vseh kongresih izvoljen za namestnika generalnega tajnika KPI kar je ostal vse do Togliattijeve smrti. Bil je član prvega italijanskega parlamenta 1. 1945. Leta 1946 je bil izvoljen v u-stavodajno skupščino v volilnih okrožjih Cuneo-Asti-Alessandria in Milano-Pavia. Ponovno je bil izvoljen v istih okrožjih v poslansko zbornico na političnih volitvah leta 1948, 1953, 1958 in v aprilu 1963. Bil je član poslanske komisije za ‘notranje zadeve, pozneje komisije za zunanje zadeve, nato pa komisije za industrijo in trgovino, katere član je tudi sedaj. Longo je vpisan tudi v seznam poklicnih novinarjev in je glavni urednik revije «Critica Marxista». Do leta 1956 je bil glavni urednik ilustriranega tednika «Vie Nuove». Doslej je napisal sledeče knjige: leta 1948 «17n popolo alla mac chia«, leta 1956 -Le brigate internazionali in Spagna», leta 1954 •Sulla via dell’insurrezione Plah &e7sim„ so se vs' člani stran-di ti-HPau!Zerii in Prijatelji - tu-atranV; al so iz raznih razlogov strnil; nasprotovali — še bolj ker pkrog organizacije KPI, da sn?* v1’ Potrebo in dolžnost, Padal iL°° kude izgube prispevajo k jeveaierfa,nju in razvoju Togliatti-enotnoK? i?vlrVa- Poudaril je nato no dejal, da bo KPI z nje- ne. 8om8?J0 Sla v Prihodnje social-t»ed ,arsk? ln Politične borbe, 'etofciu , ml Je naštel v prvi vrsti ki ie f ^Pravne volitve in debato, r°dne okrog vprašanj medna- Nat komunistične enotnosti. Poziv zii® na sestanku sprejet V noži,,™ stranke in delavcem, odlašani? Je rečen°. naj KPI brez koinunisftiiniatl?^UJu kampanjo za na velike iHnt.fk. naj se pripravi n» Jese£lpoUtiCne borbe, zlasti pa Pagandn - upravne volitve; «s pro-dosego ,? debato in z akcijo za sti in nm?Ve demokratične enotno-Rs«a mS£ večine ter novega vlad-n°st * vŽKJPft naJ razširi povezami silam? , ljudskimi sloji, z vse-°br*t» 1,1' ki želijo v deželi preda KPI J® nocoj sporočilo. *• "Jamovi člani sestali * de- Makarios in Kiprianu pojdeta v Kairo NIKOZIJA, 26. — Ciprski . tisk piše, da so odkrili zaroto proti Makariosu. Načrt je predvideval zasedbo predsedniške palače in a-retacijo Makariosa, katerega bi zatem internirali ali pa ubili. Dalje je določal načrt zasedbo vseh časopisov, radia, državnih in javnih uradov, uvedbo «revolucionarne oblasti« in razglasitev obsednega stanja. Zatem bi razglasili priključitev Cipra Grčiji na podlagi Achesono-rega načrta. Dalje bi obsbdili zahtevo za pomoč od Sovjetske zveze. V Famaeosti in Limasolu so oile de danes velike manifestacije za Makariosa. Nocoj so uradno lavili, da bosta Makarios in zunanji minister Kiprianu odpotovala v petek v Kairo na razgovor s predsednikom Naserjem. Kakor že včeraj javljeno, je Makarios bil včeraj v Atenah na razgovoru s člani grške vlade. Grška vlada je izrekla vso podporo ciprski vladi in poudarila, da bo pomagala Cipru, če ga bodo Turki napadli. Makarios je včeraj izjavil, da je v zadnjem času pritisk samozvanih posredovalcev takšen, da čedalje bolj zapleta ciprsko vprašanje. Poudaril je, da ciprsko ljudstvo ne bo sprejelo nobene umetne rešitve. Znano je tudi, da sta ciprska in grška vlada sklenili predložiti zadevo skupščini OZN, Kljub temu pa se v Ženevi nadaljujejo posvetovanja. V petek bo prišel v Ženevo tajnik OZN U Tant, ki bo prisostvoval začetku tretje atomske konference. To priložnost bo izkoristil za posvetovanja o Cipru s predstavniki vlad, ki sodelujejo na ženevskih pogajanjih. U Tant se bo vrnil v New York v torek, l septembra. V Atenah so sporočili, da sta danes leteli nad Rodosom dve turški vojni letali v višini 300 metrov nazionale», leta 1957 *Revisioni-smo Nuovo e Antico» in leta 1962 «Italijanski gospodarski čudež in marksistična analiza». Pred novimi stavkami pristaniških delavcev RIM, 26. — Danes se je sestal izvršni odbor italijanske zveze pristaniških delavcev, včlanjenih v CGIL (FILP-CGIL), da prouči politično sindikalni položaj v zvezi s sklepom ministra za trgovsko mornarico o podelitvi novih funkcionalnih avtonomij v pristanišču. Po seji so sporočili, da so sklenili razglasiti nove razčlenjene stavke pristaniških delavcev, ki bodo vsak teden ves september na podlagi programa, o katerem se bodo sporazumeli z drugimi organizacijami. Johnson je izbral senatorja Humphreyja za podpredsedniškega kandidata •» -sf- Ponoči je predsednik prispel v Atlantic City, kjer je prebral izjavo o svoji izbiri - Delegaciji Mississippija in Alabame zapustili sejno dvorano WASHINGTON, 26. — Predsednik Johnson je nocoj sporočil časnikarjem, da je izbral za podpredsedniškega kandidata demokratske stranke senatorja Huberta Humphreyja. Nocoj je Johnson odpotoval v Atlantic Clty, kjer bo danes ponoči sporočil, koga je izbral za podpredsedniškega kandidata. To je sporočil nocoj v Beli hiši v navzočnosti senatorjev Humphreyja in Dodda, ki ju je bil pozval iz Atlantic Cityja na posvetovanje. Predsednik je izjavil, da bo svoje sporočilo o izbiri podpredsedniškega kandidata prebral nocoj med 21. in 22. uro po krajevnem času (med 2. in 3. uro v četrtek po srednjeevropskem času). Takoj nato se bo vrnil z letalom v Washington. Zvečer pa se bo vini) v Atlantic Ci-ty, kjer bo imel svoj govor o sprejemu predsedniške kandidature. Johnson je odpotoval v Atlantic City skupno s senatorjema Humph-reyjem in Doddom. Nekaj pred odhodom v Atlantic City je Johnson izjavil, da je prepričan, da človek, ki ga je izbral za podpredsednika, «je visoko kvalificiran, da bo dober predsednik, če bi se predsedniku kaj zgodilo«. Dodal je, da upa, da njegova izbira ne bo izraz «samo demokratične stranke temveč predvsem velike večine prebivalstva«. že popoldne je senator McCarthy poslal Johnsonu brzojavko, s katero mu je predlagal, naj imenuje senatorja Humhreyja za podpredsedniškega kandidata. Za to mesto se je namreč doslej potegoval tudi McCarthy. Takoj nato je Johnson poklical Humphreyja v Washington. Medtem je prišlo preteklo noč v Atlantic Cityju do razkola. Delegacija države Mississippi, sestavljena iz samih belcev ni sprejela predlaganega kompromisa in je sklenila zapustiti zasedanje. Mesta teh delegatov so zasedli člani »demokratične stranke svobode«, ki so se nato odločno uprli vsakemu poskusu, da bi jih izgnali iz dvorane. Televizijski aparati so ves čas spremljali prerivanje, ki je nastalo, ko so skušali te nepriznane delegate izgnati iz dvorane. Delegati so se držali za roke in se odločno upirali vsem poskusom, da bi jih izgnali. To se je dogajalo, ko je neki delegat imel svoj govor, na katerega so operaterji pozabili, in tako tudi večina navzočih v dvorani. Vendar je seja potekala po programu in volilni program stranke je bil soglasno sprejet. Kompromis, ki ga je bil pripravil senator Humphrey, je določal priznanje vseh delegatov države Mississippi ter dveh delegatov «stranke svobode«, ki sta črnca. Prav tako je spodletel poskus kompromisa glede delegacije iz države Alabame. Zaradi tega računajo, da sta ti dve državi zgubljeni za uradno demokratično listo, zaradi česar je mogoče, da v teh dveh državah zmaga Goldwa-ter. Nedvomno bo imela demokratska stranka težavno nalogo med volilno kampanjo, da nevtralizira Goldwaterja v nekaterih krajih. Vendar pa so v krogih demokratska starnke mnenja, da republikanci ne bodo pridobili večjega števila glasov od tistih, ki jih bodo na drugi strani zgubili. Aretacije komunistov v Indiji BOMBAJ, 26. — Predsednik indijske komunistične stranke Dan- niiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiufiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiimiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiniiiniiiiiiiiiiiiiuuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiii PO VELIKIH DEMONSTRACIJAH V SAJGONU ZDA nasprotujejo odstavitvi generala Kana Dolga brezplodna seja vojaškega sveta Spopadi med budisti in pristaši vojaške diktature SAJGON, 26. — Vojaški svet se je danes sestal, da bi določil novega predsednika republike. Toda po 6 urah ostre diskusije so se člani vojaškega sveta razšli, ne da bi se mogli sporazumeti. Pozneje je vojaški predstavnik sporočil, da se bodo ponovno sestali jutri zjutraj. Položaj generala Kana ni še, ~ ~ „ povsem jasen. Formalno ni še prebivalstva. Poleg tega so^bu-odstopil, čeprav so sejo vojaške- ga sveta sklicali za izvolitev novega predsednika. Sejo pa je sklicalo vodstvo vojaškega sveta, ki šteje 7 članov od skupnih 62. Zato se je danes vztrajno govorilo o možnosti, da bo general Kan potrjen za predsed nika. Vendar pa dolga brezuspešna seja kaže veliko negotovost, ki vlada v deželi in tudi nesoglasja v vojaškem svetu. Vojaški voditelji morajo upoštevati dve dejstvi: stališče ameriške vlade, ki je znova poudarila podporo generalu Kanu, ter odločno nasprotovanje proti Kanu in proti vojaški politiki med večino južnovietnamskega disti sporočili, da se bodo odločno borili proti morebitni potrditvi generala Kana, ker se je pod njegovim režimom pregar njanje proti njim povečalo. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v Washingto-nu izjavil, da z veliko previdnostjo opazujejo razvoj v Južnem Vietnamu. Dodal je, da ZDA še vedno priznavajo generala Kana kot predsednika južriovietnamske vlade in da še daije v celoti podpirajo njegovo vlado. Dalje je izjavil, da je vedno «v interesu ZDA, pomagati vietnamskemu ljudstvu in vietnamski vladi pri nadaljevanju vojne proti komunističnemu prevratu in napadu.« Na koncu je izjavil, da neredi lahko »samo ovirajo vi jne naDore iiiiiilimimiimiiiiiiiiiiimilimiiiHliiiiiifiiiiunliimiHimmiiliillillMiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiliiiiiiiiiimil VČERAJ V CASTELGANDOLFU Papežev poziv na mir Pavel VI. je obsodil oboroževalno tekmo ter poudaril nujnost medsebojnega zaupanja, pomoči državam v razvoju in reševanja sporov s pogajanji CASTELGANDOLFO, 26. — Danes zjutraj je papež Pavel VI. Prebral, med običajno tedensko avdienco, številnim romarjem in turistom poziv na mir ob 50-letnicl prve in 25-letntcl druge svetovne vojne. Potem ko je omenil podobne pozive, ki so jih pred obema vojnama objavili papež Pij X. in Pij XII., je poudaril vsebino znamenite enciklike KPacem in terris« pokojnega papeža Janeza XXIII. Nato je dejal, da se opažajo nova znamenja razkolov med narodi, med različnimi plemeni in kulturami, ki jih vodijo »nacionalistični ponos, politika prestiža, oboroževalna tekma ter socialna in ekonomska nasprotja«. Rekel je, da se zopet začenja misliti, da mir lahko sloni na moči strašnega uničevalnega orožja in medtem ko se «po eni strani razpravlja in dela za omejitev in uničenje oborožitve, se po drugi strani nadaljuje z razvijanjem in dopolnjevanjem uničevalne moči \ ojaškega aparata«. Vnovič se je prenehalo zaničevati vojno kot sredstvo za nasilno reševanje mednarodntn vprašanj, medtem ko v raznih krajih sveta nastajajo «vojne epizode in se zmanjšuje posredovalna sposobnost ustreznih organov, da bi se ohranil mir in da bi se zahtevalo častno diplomatsko pogajanje, vnovič se prebuja politični in ideološki egoizem, ruši se mirno življenje celih narodov z organiziranjem od zunanj subverzivne propagande in revolucionarnih neredov, zlorablja se celo miroljubno deklamiranje v podporo socialnih in političnih nasprotij, zopet se porajajo egoizem, ekskluzivni Interesi, sovraštvo med narodi izginja pa kult lojalnosti, bratstva, solidarnosti in ljubezni. Nato je papež poudaril, da sloni »varnost narodov bolj kot na kolektivni uporabi oborožene sile, ra vzajemnem naporu za razumevanje, na plemenitosti lojalnega m medsebojnega zaupanja, na duhu programskega sodelovanja in zlasti na pomoči državam v razvoju; sloni na ljubezni.« Pavel VI. je nato dejal, da bi hotel »razprostreti plašč miru nad spominom na krute pretekle vojne« in «nad vojaškimi pokopališči, da bi tragični sen tolikih žrtev ohranil v spominu preživelim in bodočim rodovom opomin na grozno dramo, ki se ne sme več ponoviti« Papež je dejal, da bi hotel, da bi bil ta plašč miru »zastava prijateljstva in upanja nad dvoranami z mednarodnimi sestanki v slavo in uteho tistim, ki modro in pravično delajo na tem, da bi se ljudstvo pobratila.« Pogajanja v Berlinu BERLIN, 26. — Predstavniki o-beh Berlinov so danes nadaljevali razgovore o morebitni obnovitvi sporazuma o prepustnicah za zahodne Berlinčane. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Abusch je poslal zahodnoberlinskemu županu Brandtu pismo, s katerim predlaga, naj se enostavno potrdi sporazum, ki je bil podpisan 17. decembra 1963. Abusch predlaga dodatne klavzule, tako da bi zahodni Berlinčani mogli večkrat na leto obiskati svoje sorodnike v vzhodnem Berlinu. Poleg tega bi v izrednih primerih dovolili izredne obiske. Po mnenju Abuscha bi potrditev sporazuma od 17. decembra odstranil vse težave glede podpisa novega sporazuma. Zahodno-nemška vlada namreč hoče preprečiti, da bi se podpis novega sporazuma tolmačil kot sklenitev sporazuma na «vladni ravni«. V vzhodnonemških krogih izjavljajo, da je vprašanje s tehnične-gn vidika popolnoma rešeno. Nesoglasja so še glede podpisa nove pogodbe. proti komunizmu.« V kraju Danang so bili danes hudi spopadi med budisti in katoličani, ki podpirajo vojaško diktaturo. Zatrjuje se, da je med neredi bilo 25 mrtvih in mnogo ranjenih. Neredi so se začeli že v ponedeljek, in so se spremenili v krvave spopade. V ponedeljek so bile v tem mestu protiameriške demonstracije, ki so se potem sprevrgle v spopade med budisti in katoličani. Sinoči so budisti napadli neko vas blizu Dananga, kjer živi okoli 1.000 katoličanov, ki so pribežali iz Severnega Vietnama in ki so močno oboroženi ter imajo lastno oboroženo milico in avtomatično orožje. Vendar pa so bili prebivalci po dolgih spopadih prisiljeni na beg. Budisti so vas zažgali Vas je prav nasproti ho--telu, kjer je pod zaščito bodeče žice in juznovietnamske vojske nameščenih 5Q0 ameriških vojakov. Budisti izjavljajo, da sprememba režima pred enim letom ni pripeljala do odtsavitve številnih Di-emovih funkcionarjev. V zadnjih mesecih je prišlo do hudih incidentov v številnih pokrajinah srednjega Vietnama. Med incidenti je bilo ubitih 24 budistov, 254 hiš, ki so pripadale budistom, je bilo za-žgariih, in več tisoč budistov so aretirali. Ameriški republikanski kandidat za predsednika senator Goldvvater je danes izjavil, da je prepričan, da bodo morda še pred ameriškimi volitvami napovedali sporazum o miru v Južnem Vietnamu. Dodal je, da pogajanja v sedanjem trenutku ne bi bila koristna, »ker niti ZDA, niti Južni Vietnam niso v takem položaju, da bi lahko vodili pogajanja z dobrimi možnostmi.« Dodal je, da se pogajanja ne smejo začeti, dokler «se ne izboljša vojaški položaj.« Številne aretacije v Južni Rodeziji SALISBURY, 26. — V predmestju Salisburyja, Highfieldu. kjer živijo afriški domačini, je juino-rodezijska rasistična vlada razglasila obsedno stanje, ki bo trajalo 3 mesece. Highfield je oddaljen 13 km od prestolnice, kjer se ponavljajo neredi. Policija je predmestje popolnoma obkolila. Nato so začeli preiskave po vseh hišah. Časnikarjem so prepovedali dostop. Policija pregleduje osebne dokumente vseh prebivalcev. Pravosodni minister je sporočil, da je vlada razpustila obe južno-rodezijski nacionalistični organizaciji Afričanov, ki sta Začasni ljudski svet, ki ga vodi Nkomo, ki je sedaj zaprt skupno z glavnimi voditelji, ter ŽANU (Zimbabve african national Union). To organizacijo vodi bivši Nkomov sodelavec Sitole, ki je tudi zaprt. Policija je aretirala vse Afričane, ki imajo kakršen koli političen vpliv. Po mnenju političnih opazovalcev je to nov korak za okrepitev rasistične vlade v pričakovanju morebitne enostranske razglasitve neodvisnosti Južne Rodezije. V Salisburyju živi ogromna večina črncev, medtem ko je število belcev, ki imajo vso oblast v rokah, razmeroma majhno. Ti bi hoteli sedaj razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije pod njihovo oblastjo ter nadaljevati zatiranje črncev. Vsa dosedanja pogajanja v Londonu so propadla, ker zahtevata obe južnorodezijski nacionalistični organizaciji najprej svobodne volitve, ustoličenje domače predstavniške vlade in šele potem razglasitev neodvisnosti, da bi preprečili, da bi bila neodvisnost le navidezna. Londonski tisk ie te dni Doročal, da se iužnorbdeziiska rasistična vlada pripravila na to. da bi oktobra razglasila neodvisnost. O tem bodo 7. in 8. septembra ponovno razpravljali v Londonu, kjer se bo predsednik rasistične vlade Smith sestal z britanskimi funkcionarji. Pričakuje se, da bo britanska vlada predložila svoj načrt, na podlagi katerega bi dodelila Južni Rodeziji precejšnjo finančno pomoč. S tem bi Velika Britanija rada prepričala južno-rodezijsko vlado, naj ne «napravi nezakonitih korakov« z enostransko razglasitvijo neodvisnosti.« Pred demonstracijami proti draginji na Japonskem TOKIO, 26. — Močan japonski sindikat «Sohyo» je danes javil, da bo ves čas trajanja olimpiad vodil obširno protestno kampanjo proti nizkim mezdam v japonski industriji. Delavci ne bodo delali nadur. Poleg tega bodo organizirali številne demonstracije v bližini parlamenta in v bližini rezidence ministrskega predsednika. Pri tej kampanji bodo sodelovali približno trije milijoni delavcev. PARIZ, 26. — Francoski zunanji minister je sprejel danes popoldne predsednika laoške vlade Suvano Fumo. ge je bil aretiran skupno z drugimi 370 osebami, ko s° skušali pretrgati policijski kordon pred vladno palačo. Za danes so prepovedali zbiranje v skupinah več kot 5 oseb v bližini palače. Kakor je znano, je indijska komunistična stranka organizirala t« dni protestne demonstracije proti draginji. KLJUB ANTIBIOTIKOM Segni - včeraj nobenega izboljšanja RIM, 26. — Najnovejši zdravniški bilten o bolezni predsednika republike Segni j a pravi, da n» prišlo «v zadnjih 24 arah do zboljšanja, čeprav je zaradi antibiotikov prooes vnetja pljuč nazadoval« medtem ko je «ne-v rološka slika nespremenjena«. Bilten je bil objavljen nocoj ob 20.30. Začasni predsednikov namestnik sen. Merzagora je tudi danes dvakrat obiskal Kvirinal — dopoldne in zvečer, ko ga je spremljal tudi podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve Mazza; zjutrai pa je obiskal Kvirinal notranji minister Ta-viani. Hkrati še nadalje prihajajo na Kvirinal številne brzojavke in pisma z željami no o-krevanju poglavarja države. Nadaljuje se novačenje plačancev za Čombeja ADIS ABEBA, 26. - Predsednik srednjeafriške republike David Dacko je poslal 11 afriškim državnim poglavarjem pismo, s katerim jim predlaga, naj bi takoj sklicali sestanek sveta ministrov organizacije afriške enotno sti v zvezi s Kongom Medtem se v Južni Afriki nadaljuje novačenje plačancev za pomoč Combeju. V Kongu nadaljuje vladna vojska ob podpori večje skupine plačancev napad na Albertville, ki je v rokah osvobodilnega gibanja. Ameriška letala so danes bombardirala letališče v mestu. Na področju Bu-kave so včeraj ameriška letala, ki jih vodijo kubanski begunci, bombardirala in obstreljevala vojaške položaje. Ameriška letala so včeraj letela tudi nad Stan-leyvillom. Nad mestom Uvira je bilo sestreljeno eno ameriško letalo. Iz Elizabethvilla poročajo, da se osvobodilna vojska pripravlja na novo akcijo, da bi zopet zasedla Bukavo, prestolnico pokrajine Kivu. MOSKVA, žo. — Predsednik pre-indija vrhovnega Sovjeta SZ Miko-jan in člani njegove delegacije so se danes vrnili iz Bukarešte v Moskvo. V Bukarešti se je delegacija udeležila proslav ob 20-letnici osvoboditve Romunije. PRAGA, 26. — Praški radio je nocoj javil, da bo predsednik *o- MOSKVA, 26. — Agencija Tass javlja, da bo eno pionirskih taborišč v Arteku, in sicer tabori- vjetske" vlade Hruščov prišel Jutri šče -Morskoj«, kjer je Togliatti- zjutraj na obisk v ČSSR za devet ja zadela kap, imelo odslej ime dni Spremljal ga bo zunanji mini-• Taborišče Palmiro Togliatti« I ster Gromiko. ".......... ..v.:?-.. v >, ■ •&$:: »ji; RH| . ^ _ I " Vi DANES M* ________ Medtem ko so zlasti prebivalci Rima pod mogočnim vtisom predvčerajšnjega svečanega pogreba Palmira Togliattija, sta včeraj centralni komite in kontrolna komisija KPI soglasno izvolila dosedanjega Togliattijevega namestnika Luigija Longa za novega generalnega tajnika KPI. Papež Pavel VI. pa je včeraj prebral ob 50-letnici prve in 25-letnici druge svetovne vojne poziv na mir, v katerem poudarja nujnost reševanja mednarodnih sporov s pogajanji, nujnost podpore deželam v razvoju in prenehanja oboroževalne tekme. V mednarodnem dogajanju pa so še vedno v ospredju dogodki v Južnem Vietnamu, Kongu, Cipru in v Atlantic Cityju. Potem ko je moral v Sajgonu zaradi silnih demonstracij diktatorski general Kan odstopiti, je včeraj vojaški svet zaman zasedal dolgih šest ur, da bi določil novega predsednika republike. Hkrati pa Kanov položaj ni še povsem jasen, ker formalno še ni odstopil in se govori, da bo morda vnovič potrjen za predsednika, zlasti zato, ker mu je ameriška vlada znova zagotovila svojo podporo. Budisti, ki Kanu nasprotujejo, so v kraju Danang napadli katoličane, ki diktatorja podpirajo. Med neredi je bilo 25 mrtvih in mnogo ranjenih. Kot piše ciprski tisk, so odkrili zaroto proti Makariosu, ki bi ga zaroti niki aretirali »li ubiti, nato pa Ciper priključili Grčiji na podlagi Achesonoveg« načrta ter obsodili dosedanjo zahtevo sovjetske pomoči. Istočasno pa so se tudi včeraj v Ženevi nadaljevala grško-turška pogajanja. V Kongu nadaljuje Combejev« vojska s podporo plačancev napad na Albertville, ki je v rokah osvobodilnega gibanja. Com-bejevi vojski pomagajo ameriška letala, ki so včeraj bombardirala mestno letališče ter obstreljevala vojaške položaje osvobodilne vojske na področju Bu-ka ve. V Atlantic Cityju, kjer se danes že četrti dan nadaljuje konvencija demokratske stranke s« izvolitev kandidata za novembrske predsedniške volitve je prišlo sporočilo, da je Johnson določil za svojega namestnika — kot kandidata demokratske stranke za podpredsednika ZDA — senatorja H. Humphreyja. Včeraj je prišlo med delegati v dvorani do prepira, ker delegati države Mississippi niso sprejeli predlaganega kompromisa glede rasnega vprašanja, ki ga je pripravil prav senator Humphrejr. Prav tako je spodletel poskus kompromisa s delegacijo is države Alabame. Zato je verjetno, da bo v teh dveh državah zmagal Goldwater. Predsednik Johnson ja prišel na konvencijo ponoči, kjer je prebral sporočilo o imenovanja Humphrejga. Y' zgj - ' i '*«»»» msmmi | -S« ft.t' >' < /, %i:, fjLž.1«^. ^ * * "ISlAs 4 .sži&s i 'f •aiii Ji ira.MMi1 ?v * 1 * * V* f " r^r STRAŠNE POSLEDICE ORKANA NA HAITIJU Fec kot sto oseb je mrtvih na tisoče ljudi brez strehe ' Škode še ni bilo mogoče preceniti, vendar uradna poročila že govore o velikanskem razdejanju PORT AU PRINCE, 26. — Orkan «Cleo», ki je v ponedeljek zajel obrežje južnega polotoka Haitija, je povzročil smrt več kot 100 oseb. Na tisoče oseb je bi-ez strehe in vse prometne zveze so prekinjene. Iz mnogih obrežnih mest ni vesti. Mesto Cayes je porušeno do polovice. Skoraj vsa javna poslopja — bolnišnice, šole, cerkve, vojašnice — so močno poškodovane. Ceste so vse prekinjene. V torek dopoldne so že našli in pokopali kakih sto trupel. Okrog 50 trupel so pobrali iz ruševin neke bolnišnice. Doslej ni bilo mogoče oceniti škode niti z letal, ker je po orkanu padal pravi tropski dež ves dan. Prve uradne informacije pa govore o velikanskem razdejanju. Reke, ki so skoraj povsod prestopile bre. gove, so uničile plantaže ter nesle zaloge živeža in živino. od- Lutrova himna pri maši v ZDA NEW YORK, 26. — Kardinal Rit-ter je v St. Louisu (Missouri), kjer je bila opravljena prva maša v angleškem jeziku, sprejel časnikarje ter jim dejal, da so verniki novost z navdušenjem sprejeli. To pot je bil angleški jezik dovoljen izjemoma za čas liturgične konference v St. Louisu, toda še letos bo uporaba angleščine ) iztegnjena na vse ameriške škofije, je dejal kardinal Ritter. Nekaj kritik je bilo na račun samega prevoda, toda nadškof Dear- iiimiiiimmmiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiimimiiHmnmmmmmiiiiiiiiit Hlinim imiiiiiimiiimnumi mi nuni Nesreče na cestah NEAPELJ, 26. — Na nekem o-vinku v Miano Agnano na periferiji Neaplja je neki «1100» zavozil s ceste v skupino žensk. Tri so bile takoj mrtve, druge pa hudo ranjene. Za voznika se zdi, da je bil vinjen. LOCRI, 26. — Da ne bi povozil nekega motorista, je vozač nekega «1100» nenadoma zavrl. Avto je zasukalo in nato se je prevrnil po nekem nasipu. Vozač se je ubil, dve osebi v avtomobilu pa so v kritičnem stanju prepeljali v bolnišnico. BARI, 26. — Cestna policija je objavila, da je bilo v času od 13. do 24. avgusta v Pulji 120 cestnih nesreč z 12 mrtvimi in 216 ranjenimi. PANO, 26. — Na obrežni cesti ob Jadranskem morju sta davi trčila neki avto in tovornjak s prikolico. Dve osebi sta izgubili življenje, tri so pa ranjene. GRADEC, 26. — Danes sta tukaj trčila tramvaj in avtocisterna, polna bencina. Tramvaj je začel goreti in 13 oseb je bilo ranjenih; stanje nekaterih je kritično. Bencin se je razlil po cesti in plameni so prišli do nekega hotela in neke stanovanjske hiše, na katerih je nastalo precej škode. Fašistične nesramnosti VIDEM, 26. — Vodi se preiskava, da bi odkrili osebe, ki so v San Gior-gio di Nogaro, v San Martino di Terzo in v Padernu potrgale zastavice s florom na komunističnih sekcijah ter pomazale vhode v sekciji v Padernu in Premariaccu. Zadevo so prijavili tudi sodnim oblastem. ' Pij XII. je protestiral pri Horthyju zaradi Židov FRANKFURT, 26. —• Na procesu proti Ottu Hunscheju in Hermannu Krumeyu, ki sta obtožena vojnih zločinov, je pričal Theodor Greli, bivši izvedenec za židovske zadeve na nemškem veleposlaništvu v Budimpešti. Greli je izjavil, da je papež Pij XII. junija 1944 protestiral pri madžarskem državnem poglavarju Horthyju zaradi deportacij Židov. Greli je dejal: «Nismo polagali mnogo važnosti na ta protest. Bili smo preveč zaskrbljeni z vojno. Kar se mene tiče, sem bil prepričan, da so vesti o plinskih celicah v koncentracijskem taborišču v Au- schwitzu spravili v svet zaveznikih Sodišču so predložili dokumente, iz katerih izhaja, da je nemški diplomatski predstavnik med vojno v Budimpešti Eduard Wesemeyer omenil «vatikanske proteste» proti deportacijam Židov v neki poslanici, ki jo je poslal zunanjemu ministru rajha von Ribbentropu julija 1944. NEAPELJ, 26. — Po končanih preiskavah so karabinjerji prijavili sodnim oblastem številne zdravnike v Kampaniji, ki so za denarne ali drugačne nagrade predpisovali oskrbovancem INAM določena zdravila. Denar ali druge nagrade so jim dajale zainteresirane tovarne zdravil. Samo za te tovarne je plačal INAM v zadnjih 15 den iz Detroita, ki je predsednik liturgične komisije ameriškega epi-skopata, je zagotovil, da se bo prevod še izboljšal; sedaj je bil samo začasen irt poskusen. številni protestantski opazovalci, ki sledijo konferenci v,St. Louisu-go izrazili svoje veliko zadovoljstvo še zaradi neke druge novosti, namreč uporabe nekaterih protestantskih himen (med njimi »Mogočna trdnjava je naš Bog» Martina Lutra) na začetku in koncu maše. Katoliške oblasti so namreč dovolile uporabo himen, v katerih je očitna globoka krščanska vera, ne glede na veroizpoved njih avtorja. Umrl je dr. Rigon « žrtev znanosti» PADOVA, 26. — Zdravnik radiolog dr. Mario Rigon, ki je bil pred kratkim odlikovan z zlato medaljo za «žrtve znanosti«, je umrl na svojem stanovanju za posledicami organskega razkroja, ki so ga povzročili žarki X. Dr. Rigonu so morali odrezati obe roki ter mu dajati neprestane transfuzije krvi. Bil je žrtev razpršitve žarkov X v nekem radiološkem kabinetu. * •• f___f__|• ,* .. S »S me ■M* ^ tjlubbu, ^ Marc Ah/n pripravlja francoski izbor Kosovela Letalo je pristalo v višini 4.060 m v Alpah ŽENEVA, 26. — Prvič se je zgodilo, da je letalu uspelo pristati na masivu Jungfrau v Alpah. To se je posrečilo bernskemu pilotu Ruferju, ki je napravil drzen pod: vig z nekim «piperjem». Poklicali so ga na pomoč dvema turistoma v nevarnosti. Ne popolnoma brez težav je pristal na snežišču pri sedlu Hochfirn v višini 4.060 m ter spet odletel z ranjencema. Francoski pesnik Marc Alyn .pripravlja francoski izbor Kosovela in esej o pesniku. 'izbor bo obsegal kakih 80 pesmi, kakih sto strani dolg esej o pes niku pa bo vključen v knjigo Pesmi bodo ilustrirane z doku-menti o Kosovelovem življenju (Tomaj, pesnikov grob, njegova mati, Kras itd.). Uvodni esej Marca Alyna bo pesnika predstavil Francozom, knjiga pa bo izšla v začetku prihodnjega leta pri pariški založbi 'Poetes d’aujourdhui’, kjer izhajajo samo' najznamenitejši pesniki sveta. Doslej je izšlo kakih sto knjig in Kosovel je prvi sloven ski in tudi jugoslovanski avtor, ki bo v tej zbirki predstavljen. — Marc Alyn se je rodil 18. marca 1937 (18. marca se je rodil tudi Kosovel) v Reimsu in živi v Parizu. Prvo knjigo pesmi • Le chemin de la Parole» je iz dal s sedemnajstimi leti. 18. marca 1857, ko je bil star natanko dvajset let, je dobil za svojo zbirko •Le temps des au-t reso najvažnejšo pesniško nagrado Francije •Prix Max Ja-cob». Ta zbirka je doživela že več ponatisov in je bila skoraj takoj prevedena v japonščino Razen s pesnikovanjem se u-kvarja tudi s kritiko poezije in vodi pesniško kroniko v •Fi.ga-ro litteraire». Napisal je tudi knjige o drugih pesnikih, tako o Thomasu, Mauriacu, pripravil antologijo o francoskih pesnikih 16. stoletja. Zadnja njegova pesniška zbirka ima naslov •De-lebilesr (v prostem prevodu stvari, ki se dajo izbrisati). Pi-še tudi romane. Letos je izšel mesecih za 800 milijonov lir miiimiiimiimHiimiiiiiuAiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimmiuiiiiiiimiimiiiiiiHHiiiniiiiiiMiiuiiiiiniimiHiimuiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiii CEI POL LETA OTVORITVENA VOŽNJA Transatlantika ^Michelangelo* in ^Raffaello* bosta 2. in 30. aprila priplula v New York Od Neaplja do New Torka bosta ladji potrebovali dan manj kot traja vožnja na tej progi sedaj NEW YORK, 26. — Nova 43.000-tonska transatlantika plovne družbe «Italia» «Michelangelo» in »Raffaello«, bosta prispela v newyor-ško pristanišče ob koncu svoje otvoritvene vožnje 2. in 30. aprila 1965. To je objavil Antonio Pre-muda, generalni ravnatelj proge za ZDA. Turbinska ladja »Michelangelo« bo odplula iz Genove 25. marca prihodnjega leta proti New Yor-ku ter se bo na poti ustavila v Neaplju, Cannesu in Gibraltarju. Povratna vožnja je določena za 9. april po sedmih dneh postanka v New Yorku. «Raffaello» pa bo odplul iz Genove 22. aprila ter se bo ustavil v istih pristaniščih, iz New Yorka bo odplul 4. maja, po štirih dneh postanka. Ladji sedaj urejajo; »Michelangelo« je v fazi zaključnih del v ladjedelnicah Ansaldo v Genovi, «Raffaello» pa v ladjedelnicah Sv. Marka v Trstu. V morju bodo ladji kolavdirali februarja in marca. Superatlantika merita v dolžino 300 m, 47 m več kot sedanja admiralska ladja italijanske trgovin- ske mornarice ((Leonardo da Vin-1 javila načrte za vozilo s šestimi ci». Ladji bodo poganjali turbinski motorji, s katerimi bosta lahko dosegli največjo hitrost 29 vozlov; njih hitrost križarjenja pa bo 26 vozlov in pol na uro. Na ta način bosta ladji prevozili progo od Neaplja do New Yorka v sedmih dneh ,kar je en dan manj kot traja potovanje sedaj. Ladji bosta najhitrejši in največji od vseh, kar jih je v službi med New Yorkom m Sredozemljem. »Michelangelo« m ((Raffaello« bosta opravili v letu 1965 48 poti čez ocean. ((Michelangelo« bo o-praavil 13 potovanj v obe smeri, »Raffaello« pa jih bo v prihodnjem letu opravil 11. Linijski motorni ladji bosta odpluli iz New Yorka v presledkih po 10 dni, in sicer vedno v torek in petek. Vsaka od teh dveh ladij dvojčkov bo lahko vozila maksimalno 1775 potnikov. Vozilo za Luno SEATTLE (Washington), 26. — Družba »Boeing Co» je danes ob- 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 VROČINE LETOS ŠE NI KONEC V Parizu tako vroče, kot ni bilo v tem letnem času od leta 1899 V raznih krajih Italije zopet čez 30 stopinj, na Siciliji pa nalivi s točo N» dan pogreba Palmlra Togliattija so že dopoldne prihajali desettisočl iz vseh pokrajin Italije Na prvi sliki je cel gozd zastav iz raznih občin. Na drugi sliki: Pajetta, Ingrao, Amendola In Longo nosijo To-Kllattljevo krsto. Ogromen sprevod se pomika po rimskih ulicah (tretja slika). Zadnji pozdrav so govorniki pred ogromno množico (četrta slika) izrekli na Trgu S. Giovanni PALERMO, 26. — V mnogih krajih Sicilije vztrajno dežuje od danes zjutraj. Marsikje je nastala zaradi slabega vremena velika škoda, zlasti tam, kjer je padala toča. Toča Je napravila škodo po vinogradih, tako da ne bo nič z odlično letino grozdja, ki so Jo pričakovali. Ponekod so nastale poplave, ko so vode prestopile bregove. Iz Trapanija poročajo, da je strela ubila 17-letnega mladeniča, ki se Je z očetom med nevihto zatekel v neko kolibo na polju. Danes je bilo zopet precej vroče. Ob 15. url je bilo najbolj vroče v Trstu ter v Rimu, v mestu In na letališču: 31 stopinj. Stopinjo manj so imeli v Genovi, Firencah, Piši, Neaplju. Najbolj hladno — 15 stopinj — je bilo v l'Aquili. PARIZ, 26. — Topil val, ki je včeraj zajel Francijo, je popolnoma preobrnil red v temperaturah. Tako je bilo danes ob 13. uri v Parizu 32 stopinj, v Cherbourgu 29 ln v Nici samo 27. Tudi v nekaterih drugih notranjih pokrajinah Je temperatura nad 30 stopinj (v Borgesu 33 stopinj), medtem ko Je na Južni francoski obali štiri do pet stopinj manj. Vreme pa je po vsej deželi krasno. Danes popoldne pa so v Parizu zabeležili nov rekord vročine v 1. 1964, in sicer 35,2 stopinje; to jo dve stopinji več kot v vročem Juliju. Na ta datum avgusta ni bilo nikoli tako vroče od 1. 1899. finsko temperaturo — 35,2 stopinje — so danes zabeležili tudi v Cha-teaurouxu, Borgu, Angersu in Mont de Narsanu. Zgodaj zima? BURGISTEIN (Bern), 26. — Jata kakih 50 štorkelj se Je na poti s severa ustavila v BUrgisteinu. štorklje so se na poljih napasle in potem so letele naprej proti jugu. Oe hočemo verjeti tradicijam, bi to pomenilo, da bo letos zima nastopila zgodaj. Zeleno sonce MOSKVA, 26. — »Izvestla« poročajo, da so v krasnodarskl pokrajini opazovali redek pojav, in sicer so prebivalci neke vasi videli, da vzhaja sonce vse zeleno in obkro- ženo z zelenimi oblaki. Pojav Je pripisati lomljenju sončnih žarkov v atmosferi, in to pod posebnimi pogoji temperature ln vlage v zraku. kolesi, s katerim naj bi se vozili po Luninem površju astronavti načrta »Apollo« Ta stroj, ki se ime nuje «Molab» (po «Mobile Labora tory») bo imel avtonomijo 400 km; .premer koles bo 1,50 m in 1,80 m; na kolesih bodo jeklene gosenice, da se bo lahko vozilo premikalo po Luninem površju. »Molab« bo prenesla na Luno vesoljska ladja «Apollo». Ce bodo radijski znaki sporočili, da je vozilo srečno pristalo, bodo astronavti sledili z drugo ladjo «Apollo». Kirurg pelje z lastnim letalom pacientko domov NEAPELJ, 26. - Prot. Fabio Co-lumella, kirurg iz Bologne, je neko pacientko s Sicilije operiral na možganih, nato pa jo je z lastnim letalom prepeljal do neapeljskega letališča Capodichino, kjer so jo lahko naložili na parnik za nadaljevanje poti v Palermo. Aga Kan in gosli brodolomci na Sardiniji SASSARI, 26. — Aga Kan. angleška princesa Margaret ter njen mož Tony Armstrong Jones so doživeli brodolom bližu sardlnjske obale. Jahta »Amaloun«, na kateri so bili Karlm in njegovi gostje, ir močno treščila ob obrežno čer majhnega otoka Sofia, kaki dve milji daleč od obrežja. Ker Je v ladji nastala luknja, se Je nagnila. Princ Karim in njegovi gostje s posadko vred so skočili v morje z rešilnimi pasovi. Neki mornar, ki Je ostal na ladji, pa Je takoj z radiom obvestil pristanišče Cer-vo. odkoder sta hitro odplula dva čolna, ki sta približno v eni url prispela do brodolomcev in jih pripeljala na kopno. Aga Kan je hotel svojim gostom razkazati lepote obale. Dva primera kolere na Japonskem TOKIO, 26. -- V zadnjih treh dneh so na .Japonskem ugotovili dva primera kolere, ln sicer oba v Narashlnu, nekem mestu v bližini Tokia. Tam je v bolnišnici umrla prva žrtev Noboru Arayama. Drugi primer so zabeležili danes; gre za 23-letnega študenta pri Inštitutu za tehnološke preiskave na univerzi »Nihon« v Tokiu. Ugotovitev tega drugega primera je -bila potrjena jf)o deželnih zdravstvenih oblasteh. HOUSTON, 26. — V pokrajini Houstona (Texas) se je razširila neka epidemija, ki jo raznašajo komarji. Umrlo je 18 oseb, 216 jih je pa na opazovanju. Oblasti so organizirale boj proti komarjem SA PAOLO, z6. - Po nepotrjenih vesteh, ki so prispele v S. Paolo, je 29 oseb Izgubilo življenje in mnogo drugih Je bilo ranjenih pri eksploziji nekega skladišča munlctje brazilske vojske blizu mesta Ptquete v državi Sao Paolo Predstavnik obrambnega ministrstva Je potrdil, da Je prišlo do eksplozije. Izključil je, da bi bilo okrog trideset mrtvih, pač pa je mogoče, da jih Je šest. CROTONE, 26. — V pretepu s palicami in stoli in še streljanjem je bil ubit neki 22-letni moški, dva druga pa sta bila težko ranjena. NICA, 26. — Mednarodni razgovor o osneznaženju morske vode bo v Nici od 15. do 17. septembra. Predsedoval bo prof. Henri Lau-gier, bivši generalni podtajnik v OZN. pri Flammarionu njegov roman • Le deplacement*. Robert Neumann: Druga stran meseca Aktualen naslov knjige sodobnega avstrijskega pisatelja. Vendar pa je kljub naslovu delo vendarle malo manj aktualno, čeprav nam odkriva avstrijske razmere neposredno po vojni. Avtor je nepoznan in škoda, da ga založba vsaj na kratko ne predstavi. Vprašanje pa je, ali je imela založba z izborom srečno roko, ker bi morda lahko dobili boljšega predstavnika sodobne avstrijske književnosti, ki jo kljub neposrednemu sosedstvu slabo poznamo. Knjiga Roberta Neumanna je poleti izšla v slovenskem prevodu pri Državni založbi (zbirka Kiosk). V tej zbirki smo doslej dobili sama solidna dela. Kljub preprosti opremi in cenenosti teh knjig je bila zbirka Kiosk doslej edina ljudska knjižna zbirka, hi je izdajala umetniško neoporečna dela. Umetniške vrednosti sicer tudi avstrijskemu romanu ni odrekati. Vendar pa je knjiga malce nedomiselna, dolgovezna, težka in prav gotovo zaostaja za nekaterimi drugimi deli te solidne knjižne zbirke. Zgodba romana je zajeta iz sodobnega avstrijskega življenja. Bila bi to lahko navadna kriminalna zgodba, vendar je avtor znal obiti nevarnosti, ki bi jo utegnile povzročati sama snov. Osrednje osebnost pripovedi je štiriinštiridesetletni Andreas Wirz, ki je štirinajst let prebil v taboriščih, se vrnil domov v Avstrijo in skuše sedaj zaživeti v nekdanjem okolju. Vendar pa ne najde miru, kajti prodreti skuša v skrivnostno usodo svojega očeta, prav tako advokata, njegove žene in njenega prvega moža. Zgodba v tem razvozlavanju skrivnosti prinese vrsto napetih okolnosti in nenadnih preobratov, v katerih spoznamo nekaj zapletenih, vendar prepričevalno naslikanih osebnosti. Z razvozlavanjem skrivnosti pa nam avtor prikaže marsikaj od problematike sodobnega povojnega časa. Prav v tej poglobljeni psihološki problematiki in idejni osnovi, Pa je prava vrednost tega teksta, ki delo sicer dviga nad povprečno raven kriminalnih romanov. Vendar pa je pripoved vendarle taka, da bo bralca težko zagrabila in prevzela Kar težko je verjeti, dobo knjiga doživela uspeh med širokim krogom bralcev, od katerih se najbrž vsi niti ne bodo Pre' bili do konca. SI. Ru. Veleposlanik Čila nagrajen za književnost Sedanji veleposlanik Čila v Beogradu, znani književnik Mj* guel Serrano Fernandez je dobil v domovini nagrado za književnost leta 1963, ki jo vsako leta podeljujejo v Čilu najvidnejšemu domačemu pisatelju. Razsodišče mu je to visoko priznanje dodelilo soglasno za njegov0 knjigo »La serpiente del paradi-so I«Rajska k°ča»), v kateri je podal zanimivo podobo IndUe-kjer je bi! devet let v visoki diplomatski službi. • * • Na XI. kongresu folkloristov Jugoslavije. k‘ bo od 24 dn 28-septembra v Novem Vmodol-skem bo sodelovalo nad 120 delegatov in gostov iz Jugoslavije in inozemstva. Kongres bo posvečen 100 obletnici smrti V# 8 Stefanoviča Karadžiča ter 1®^-obletnici rojstva pesnika lt>0'<8 Muiuraniča. ki je bil rojen v tem kraju. Brežnjev obiskal vatikanske muzeje VATIKAN, 26. — Prvi namestnik sekretarja CK KP SZ Le°n“ Brežnjev je danes v spremstvu s vjetskega veleposlanika v RinJ, Kozi reva incognito obiskal v®* kanske muzeje in slikarske 8®1 rije. Zlasti se Je ustavil v sikst«*-skem salonu, v sikstinskl kap ter pred deli Raffaella ih Leon®1 da v vatikanski pinakoteki. jr izgubil milijon in ga dobil nazaj EMPOLI, 26. - Mlad natakar zo Mazzettl Je Suierju milanske? župana vrnil Ustnico z 1.100.000 rami, ki jih Je preteklo noč žup piof. Bucalossl Izgubil. . v Milanski župan je prišel včetui S Mtnlato, da bi prisostvoval Pr*., stavi Eliotove drame «Shod “rU ne«. Ko se je ustavil v neki res vraclji mesteca je Izgubil ček 900.000 lir ter približno 200.000 n ’ ki Jih Je Imel v žepu suknjič®- v skupaj je našel Mazzettl. Ko Je jz čeku videl trne milanskega ŽUP®*L’ ga Je poiskal ln denar vrnil nj govemu šoferju. PARIZ, 26. - V današnjih P®jt ških dnevnikih so se pojavile P* « fotografije avtomobilov Ren® 8 1500, ki Jih bo francoska tov«11 dala na trg spomladi. 1 Četrtkova črtica Indijski modrec V gostem gozdu osvetljuje sre-r1}? mesečina smaragdno mrežo otnjalfc korenine velikanskih dre-ves. Utrujene opice spijo. Papige ,0. prenehale prhutati, zelene g la-vice so skrile v rdeče peroti. Vsi mirujejo. Slon se je že davno s ezkimi koraki odpravil proti svojemu domu. Progasti tiger prede ® snu, kakor sit hišni maček. Na velikih sivih kamnih sedi-1° ljudje s prekrižanimi noga-mt, drug poleg drugega. so in tako se zdi, kot da Jihova temna koža prekriva le »esusene ostre kosti. Že nekaj let nepremično sedijo, stegujejo ro-e proti nebu in vzklikajo z brez-rvnimi ustanicami- «Brahma ... u' Brahmat Vzvišeni...,) Zaobljubili so se, da bodo de-. tisočkrat na dan izgovorili lrne svojega vrhovnega božanstva •n da bodo le enkrat na dan, zgo-aj zjutraj, povesili otrple roke, a ®i zaužili trideset zrn kuha-nega riža in popili požirek vo-e i* majhne, votle buče. Ptice *e niso bale dvignjenih rok in *® ie .včasih, celo zgodilo, da so PosKusale napraviti v skrčenih alaneh gnezdo. Le blazna Sudžita se je upala ? strahotnim krikom prevpiti ena-omerni šepet njihovih molitev. zelenem vrtu, pred hišo, je v Vrc'e z vrelo vodo namakala do-Ptače platno, medtem ko se je n,en sin igral zraven ograje pod razcvetelim grmom. In ko se je za trenutek obrni-n m z nasmeškom odgovorila sjnkovemu nasmehu, je Sudžita ’’ eia, kako se je ena izmed tem-] vejic premaknila, ko da je lVa• *e lahno dotaknila otroko-'e9a čela — kot da bi ga bila 0 JUbila in je deček, še vedno nasmejan, omahnil na zemljo. •Pičila ga je kača, ki ima huj-to,StfUp Kot naočarka,* so šepe-p, ' vudje, ki so se zbrali, ko je budz,ta zavpila. činf-1*' 36 ^°lgo poskušala z vro-■ 1 ustnicami ogreti sinova po-umt- usteca: srce ni hotelo do-e i. kar so oči videle. nht? sfarce™ pojdem,n je upanje zm ° Sudžito. sSvetniki so in vse zmorejo ... Prebudili bodo mo-lega malčka!,, Stekla je proti svetemu kraju, Z , naroliu otrplega otroka. nit' koraki ni vznemirila se \ straboj,etn’h metuljev, ki so ntenčk^6^^’ Kakor dragoceni k®- viialteC ■ Se 36 PreQl°dal skozi o-ao„ u *n srebrnhasto listje man-! palm je nežno drhtelo. Starci sedijo kakor bronasti kip-Ct v beli mesečini. •Pomagajte, očetje!* ni prenehal ravnodušno ZPnitati> nihče ni dvignil veke, orne kakor netopirje peroti. •Poglejte vendar, kako lep je rok *pe^‘ fantek! Očetje, denite Provi*niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiaiaiaiiiiiai*iiiiiiaiiiiiii>iiiii*iiiiiiiiii*i*iii>>i*iiiii*iiitiYTia«iiiiiiiiiiiBiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-aiiMiiiiaii«aaiiiaiiaii«iiiiiiiiiiiiii*«aiiaiiiiaiiiiii*iiiMiiiiiii«aiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii*i>iaitiiiiiiiiiiiiiiiiMiia>i>>>i>>ii> ZGOVORNO OZADJE INDIJSKEMU TISKU PODTAKNJENE VESTI «Če Indija potrebuje jeklo9 so tu naše ameriške jeklarne» Po dolgih in brezuspešnih pogajanjih z Američani je Indija sklenila pogodbo s Sovjetsko zvezo - To, kar so delali sami, so očitali Sovjetom NOVI DELHI, avgusta. — Po več let dolgih, zapletenih in neuspešnih pogajanjih z Američani za gradnjo velike jeklarne Boka-ro, so Indijci v nekaj mesecih uresničili praktično pogodbo s Sovjetsko zvezo. Pred nekaj dnevi je v Novi Delhi prispela skupina kakih dvajsetih sovjetskih strokovnjakov, da se dokončno dogovori o konkretni izvedbi velikanskega načrta. Velika jeklarna Bokaro bi morala začeti z obratovanjem sredi 1968. leta. V prvi štiriletni fazi bi morala jeklarna dajati poldrugi milijon ton jekla na leto, njena dokončna zmogljivost pa bi morala znašati okoli štiri milijone ton jekla na leto. Tik pred prihodom sovjetskih strokovnjakov je neki konservativni in zahodno usmerjen list v Novem Delhiju objavil vest, da je Sovjetska zveza zahtevala kot pogoj za svojo pomoč popolno upravo nad jeklarno Bokaro in povrh tega še to, naj bi vsa oprema zanjo prišla iz Sovjetske zveze. Brž ko je bila ta vest objavljena, je vlada v Novem Delhiju reagirala in uradno ter kategorično zanikala gornjo trditev, ki ne vsebuje niti trohe resnice, kajti uprava bodočega metalurškega velikana bo ostala izključno v indijskih fokah, s Sovjetsko zvezo pa je bilo tudi sklenjeno, da bodo v sami Indiji izdelali čimveč strojev in naprav, ki jih potrebuje nova jeklarna. Ta dialog med indijsko zvezno vlado ter konservativnim listom je zelo simptomatičen. V njem ni bilo nič slučajnega: niti ((domoljubna skrb« konservativnega lista niti odločna in nagla reakcija vlade. Na določen način se ta kratek dvoboj povezuje z dolgo zgodovino ali bolje z dolgim razvojem problema samega. Ta dolga zgodovina je Indiji prinesla veliko "l""iU"iit,„irniliril)ln,|,tln)m,MI,tt,n,n,,|l|IIH„,l,„|g,l,l,,lmi,,,ll,||l|HIIIII|IIIIIIII),ll.llilimmimliHiiiiiiiiiriininiiiiiiiiHiliMiiimiimiiiilKnuiM «Topless pravila o lepem vedenju» Na račun nove povečini neuspele mode enodelnih ženskih kopalnih oblek, ki jih poznamo pod imenom »topless«, je bilo že veliko rečenega in napisanega. V nemškem listu «Die Welt« pa smo pred nedavnim staknili duhovita «pravila o lepem vedenju«, ki bi prišla v poštev, če bi se bila moda •topiess, uveljavila ne le za kopalne, pač pa tudi za večer-ne obleke. za /pr? ze ^javljenih unasvetov Pravili obnaianje v družbi,,, pri-nia r[, meriT,aT0dna zveza zdruie-dodatf*71111 ubiteliev, kot posebni sproti Odvila obnašanja na- z odkrit?mam v *Sternih oblekah m gornjim delom telesa,,. boli J1710. v Olivnih potezah naj-tona; iva PraviIa novega bon- plesi kt liko moria je takoj našla 3. Določene težave so se pokazale pri plesanju tvoista. Mnogi mbški se pritožujejo nad bolečinami v očeh — podobnimi težavam, ki se opažajo prt gledalcih teniških tekem. Lahko pa pričakujemo, da bo tivist izginil iz plesnih dvoran. Zamenjali ga bodo se bodo izvajali z rokami v zraku, kar bo vsekakor -mo . -- ---/ —— — pripomoglo k lepši izraznosti te sPretm vauien,fl pristašev. Mnogi nove modne linije. d.a harne l°pri Jrlhnm ^ nava(lili‘ 4. Mnoge dame mažejo svoje izbijanju pozdravim,n ", hotene dele telesa z mnogo jan- Z,P°lj^m n?S ki ga Tv' tazl)e * novejšimi special- o fc? rmodi mLa lečlma ‘V* tTe' teh °Pozarjajo se zato da v ba neka1 Poudarltl: kar 1e P?* kot mmerth veljajo ista pravila več- nl leP° Dotični deli tclesa 1 so veimm _____________,______... so pri mladih damah že tako naj- lepši v svoji prirodni barvi. Dober okus dopušča samo damam nad dvajset let primerno šminkanje Pretiravanja se morejo mirne duše prepustiti le določenim damam. rok £ «r^° Pri poljubljanju n° »on,Sk-. bo' P°temtakem, ved-dame ubt desno odkrito stran z Ptlvdih moških in ljudeh vedfin fen,mi kompleksi, se še Pa m opaia tahka zmedenost. To ho „i?aJnen nove m°de Nasprot- ,10, i.uopu.- 5. Pri družabnih plesih, ki se ldala ravnateljica mesečnika ((International Womens News». Ob 19. uri je bila v občinski telovadnici v Miljah slovesna otvoritev Razstave italijanskih deželnih noš in ženskega obrtništva, ki jo je priredila Pokrajinska turistična u-stanova. Otvoritvi je prisostvoval podprefekt Molinari, ki je zastopal vladnega komisarja dr. Mazzo. Prisotna sta bila tudi predsednik pokrajine Dellse in miljski župan Mil-lo. Veliko število predstavnic IAW se je udeležilo otvoritve. Včeraj zvečer so priredili v Miljah na čast udeleženk kongresa nastop s folklornimi plesi in zbori, še prej so si udeleženke IAW ogledale naprave rafinerije Total. Ponovno cepljenje proti kozam in davici V torek 1. septembra bodo pričeli ponovno cepiti otroke proti kozam m davici v vseh zdravniških centrih tržaške občine. Občinski zdravnik dr. Fabiani Jč v tej zvezi opozoril, da se lahko cepi proti kozam tudi otroke, ki so bili cepljeni proti, poliomielitisu s cepivom Sabin, samo da mora miniti 30 dni od zadnjega cepljenja. Glede cepljenja proti davici pa niti to ni potrebno. • V torek bosta pripluli v Trst križarka «Boston» in rušilec IV. flote ZDA. V Trstu bosta vojni ladji do 7. septembra. lIlllIllilifilillllllliillllillilliilHlililiililtllliimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii PO STAVKI V PODJETJU ORION Na uradu za delo pogajanja o odpustitvi desetih delavcev Razgovori se bodo nadaljevali v soboto Obvestilo Acegata V zvezi s prejšnjim sporočilom od 23.8.1964 opozarja ravnateljstvo Acegata na dejstvo, da se spoznavni dokument, tiskan na pobudo Acegata (skupno z letakom z navodili) kakor tudi posebna mesečna izkaznica za delavce lahko dvigne od 26. t.m. vse delavnike od 7.20 do 11.30 pri okencu štev. 20 v Ul. Genova 6, neposredno ali preko delodajalcev. Delodajalci lahko dvignejo omenjene dokumente za lastne uslužbence, nioiajo pa predložiti pisano zahtevo in raznačiti število zahtevanih dokumentov. Vsi prizadeti se opozarjajo, da bo posebna mesečna delavska izkaznica za september veljala tudi že 31. avgusta. Zato naj pridejo prizadeti takoj po izkaznico. Deželni odbor PSIUP Socialistična stranka delavske e-notnosti PSIUP sporoča, da je bil ustanovljen deželni odbor, ki ga sestavljajo naslednji člani: za goriško Tederacijo Piero Giordani (tajnik federacije) in Rinaldo Rizzi (tajnik mladinske federacije), za pordenonsko federacijo Mario Bettoli (deželni svetovalec) in Alfino Toscano (tajnik federacije), za tržaško federacijo Ezio Martone (tajnik federacije) in Jercog Vito (član vodstva), za videmsko federacijo Giovanni Guglielmelli (namestnik tajnika federacije) in Giuseppe Rudi (tajnik federacije). Za deželnega tajnika so imenovali Ezia Martoneja, tajnika tržaške federacije. PSDI in Acegat Iz Trsta je 20. avgusta odplula na novi redni progi proti New Yorku motorna ladja «Bačka». Gre za progo reškega pomorskega podjetja «Jugolinija», na kateri bo vsak mesec po enkrat .vedjetno pa tudi po dvakrat odplula moderna 10.000-tonska ladja. To progo bodo vdrževali s tremi novimi ladjami: ((Slovenija«, «Globnik» in «črna gora«, ki so bile vse zgrajene po 1962. letu in ki imajo po 10.000 bruto registrskih ton. Ladje lahko razvijejo brzino 18 milj na uro, imajo prostor za tovor ven-tiliran in so najmoderneje opremljene za plovbo, nakladanje in razkladanje tovora. Proga je neposredna in bodo na njej ladje odplule z Reke v Trst od tu pa naravnost v New York. nato pa se ustavijo še v Filadelfiji in Baltimore. Za celotno vožnjo v eni smeri rabijo 25 dni. Jugoslovanska pomorska družba um n mini mii imuni im im um m milili um m um, |ii|||,,|l|||j|,ii„||j|| ||,, im m mn j| ||, |,| m iiiiiiiiiiii|II|,„j,|„, m „,|,|||,|, „,|,||l,||,|||||||iiiiiiiiini ii Tiskovni urad PSDI sporoča, da se je sestal izvršni odbor sekcije pri Sv. Soboti, na katerem sta bila prisotna občinska svetovalca De Gioia in Lovero. Po poročilu tajnika sekcije Giraldija so obširno razpravljali o razlogih, zaradi katerih je PS Dl odobril zvišanje tarif Acegat. Izglasovali so resolucijo, da naj se socialdemokratska svetovalca trudita za obnovo zelenega listka za dvojno vožnjo. Občinska svetovalca sta člane obvestila, da so na njuno pobudo pričeli z deli za gradnjo čakalnice proge štev. 21. Na sestanku so obširno govorili tudi o naftovodu. PROTI NEW YORKU IN VZHODNI AFRIKI Dve novi redni progi jugoslovanskih brodarjev € Jugolinija» je ustanovila novo hitro - direktno progo z New Yorkom, splitska «Jadranska linijska plovidba» pa s pristanišči vzhodne Afrike 5. MEDNARODNI TEČAJ 0 PREVOZIH SET Ostre kritike tarifne ureditve cestnih prevozov v državah SET Danes predavanje o vprašanju konkurence in koordinacije med raznimi vejami prevozov Po predvčerajšnji enotni ln strnjeni stavki so se delavci podjetja ORION v Saveljskem industrijskem pristanišču vrnili včeraj zjutraj na delo. S stavko so protestirali proti 10 odpustom, ki jih je podjetje napovedalo. Sindikati so zahtevali takojšnje sklicanje obeh strank na uradu za delo. Funkcionarji urada s 3 res pohiteli in že včeraj povabili predstavnike podjetja in sindikatov na sestanek, ki je trajal do dveh popoldne. Na sestanku so sindikati še enkrat izjavili, da nasprotujejo odpustom. Predstavniki podjetja pa so izjavili, da nameravajo dati vzdrževalna dela v tovarni v zakup zasebnikom ter da bodo zato odpustili delavce, ki so sedaj zaposleni pri teh delih Vsa stvar pa je še toliko bolj zapletena, ker ni podjetje ORION včlanjeno v združenje in-dustrijcev, preko katerega se po na-■vadi rešujejo tudi vprašanja odpustov, saj se predstavniki podjetij in delavcev sestajajo na njegovem sedežu. Zato morajo tokrat v primeru odpustov določiti šele njih postopek. Predstavniki sindikatov in podjetje se bodo ponovno sestali na razgovore na uradu za delo v Soboto. Trčenje policijskega avta v cisterno V Ul. Murat na vogalu Ul. Čampo Marzio je včeraj zjutraj policijski avtomobil trčil v avtocisterno. Nesreča se je dogodila iz še nepojasnjenih razlogov. Pri silovitem sunku sta se v policijskem avtu ranila 36-letni agent Aleardo Pe-cile iz Ul. Morgagni 9 in 44-letni pleskar Giordano Avanello iz Ul. Ponziana 4, ki se je peljal v avtu in Je zaposlen v neki vojašnici. Oba ranjenca so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na drugi kirurški oddelek. Avanello, ki se je pobil in ranil po čelu, levem sencu in levi nogi, se bo moral zdraviti 20 dni. V enem tednu pa bo okreval Pecile, ki se je ranil nad levim očesom ter se pobil po levi rami, kolenih in levi nogi. Na kraj nesreče so poleg bolničarjev RK prihiteli tudi agenti cestne policije. Z avtom so treščili v hišni vogal Z rešilnim avtom RK so včeraj popoldne prepeljali v bolnišnice tri uradnike. Ranili so se pri prometni nesreči, ki se ie pripetila v Ul. Carpineto 5. Okrog 16.30 je po omenjeni ulici vozil fiat 1100 V dvorani F. Venezian na trža škem vseučilišču se je včeraj zjutraj nadaljeval 5. mednarodni tečaj o prevozih v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Na dnevnem redu je bilo poročilo prof. Jacquesa Dousseta, ki je govoril o temi: ((Nadzorstvo nad zmogljivostjo in tarifna ureditev prevozov blaga po cesti«. Prot. Dousset je poudaril, da je zanimanje za ureditev teh vprašanj zelo veliko, toda prav tako velike so težave na katere pristojni organi in zainteresirani gospodarski krogi naletijo, ko gre za njuno ureditev. V tej zvezi je govornik omenil, da obstajata na tem področju dve vrsti pravnih predpisov, ki urejajo delovanje prevoznih podjetij Na eni strani so predpisi, ki se tičejo zmogljivosti, se pravi števila in stvarnih zmogljivosti posameznih podjetij, ki se ukvarja jo s prevozi, a na drugi so tisti, ki se tičejo prevoznih tarif. Prof. Dousset je še pripomnil, da samo nekatere države uveljavljajo urejevanje odnosov na obeh področjih, medtem ko so druge, ki jemljejo v poštev samo to ali pa drugo plat vprašanja. V nadaljevanju svojega govora je prof. Dousset dejal, da Je pravno urejevanje teh dveh vprašanj povezano z nekaterimi ((posebnimi značilnosti« prevozov, ki se nanašajo na diferencirano strukturo podjetij ter na pretirane investicije na področju prevozov. Vse to je pogajalo in pogaja še danes neekonomsko konkurenco, kar je seveda napotila pristojne oblasti na to, da so uredile vprašanje na določen qpčin. Sedanje stanje v prevozih je podvrženo kritikam, ki prihajajo lz treh smeri: 1. zainteresirani podjetniki so nezadovoljni, ker je birokratični postopek za dodelitev licenc počasen in ker je tarifni sistem pretog; 2. s stanjem niso zadovoljni niti pristojni državni organi, ki čutijo, da iz dneva v dan nastopajo težave, ki jih je skoraj nemogoče rešiti; 3. najhujše kritike pa so naperili proti današnjemu sistemu ekonomisti, ki menijo, da je ta sistem preživel. Po njihovem mnenju je pravno urejevanje prometa preživelo svoj čas, ker sloni na analizi gospodarskih pogojev, ki so bili značilni za obdobje recesije, a ne odgovarjajo več današnjemu stanju, ko je gospodarstvo v razmahu. Po mnenju nekaterih ekonomistov je treba popolnoma sprostiti sedanji sistem ter ustvariti pogoje za čim učinkovitejšo konkurenco na tem področju ter s tem ustvariti prevozne cene, ki bi odgovarjale gospodarskemu u-činku podjetij. Zato ti krogi zahtevajo, naj se ukine, vsaka omejitev na področju zmogljivosti in tarif (razen na nekaterih monopolističnih področjih in tam, kjer VT 16099 23-letni Mario De Batti-sta iz finančne stražarnice v lesnem pristanišču. V avtu sta se peljala še 23-letnj Vincenzo Rauc-ci in 22-!etni Sergio Malpicchi. Ko je De Battista privozil na ostri ovinek v Ul. Carpineto, je izgubil nadzorstvo nad avtom in se zaletel v vogal stabve št. 5. Zaradi sunka so se trije uradniki v notranjosti avta pobili in ranili. Ra-uccija so sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 7 dni zaradi udarcev in ran po čelu, udih in desni ključnici. Ponesrečenec je začasno izgubil tudi spomin. Malpicchiju in De Battisti pa so nudili samo prvo pomoč. Prvi se bo moral zdraviti 6 dni ker se je pobil po nogah m desni strani prs, drugi na bo okreval v 8 dneh zaradi udarca v prsi in lažjih ran po desnem bedru in komolcu ter po rokah. Na kraju hesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji s postgje v Istrski ulici. iiiiiiilliliiiilliiiiiiiiiiiilliiliiiiiliiiliiiiiilliitiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiililliiiitiilliiiiiiiMiiiiitiliHlliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii bi bila možna neekonomska konkurenca). Prof. Dousset je včeraj menil, da je stališče ekonomistov ideali stično ter da je potrebno ubrati neko srednjo pot, ki bi na eni strani uvedla določeno liberalizacijo na tem področju, toda ne bi istočasno predstavljala nevarnosti v bodočnosti. Spričo tega je potrebno, da se ne ukinejo predpisi, ki zadevajo pooblastitve (področje zmogljivosti), a da se liberalizira tarifno področje. To pomeni, da bi morali pristojni organi stremeti za tem, da se u-skladita povpraševanje in ponud-ba. Na koncu je prof. Dousset še o-menil, da obstajata v okviru EGS dva predloga, ki ustrezata tem zahtevam. Poročilu prof. Dousseta je sledila živahna diskusija, katere so se udeležili številni slušatelji. Danes bo govoril prof. Hamm o temi: »Vprašanja konkurence in koordinacije med raznimi vejami prevozov*. Nova samopostrežna trgovina v Nabrežini Danes bodo v Nabrežini odprli za javnost novo samopostrežno trgovino jestvin Edvarda Grudna, preurejene in funkcionalno urejene prostore prodajalne pa so si včeraj ogledali številni povabljeni gostje med katerimi tudi župan nabrezinske občine Albin Škrk, predstavniki združenja SPAR, trg. zbornice in zastopniki tiska. Nova samopostrežna trgovina je prva te vrste v Nabrežini in bo kot taka tudi za nabrežinske kupce predstavljala novost, ki se je v ostalem obnesla že po skoraj vseh večjih središčih. Trgovina je povezana s trgovsko nabavno organizacijo SPAR, kar zagotavlja kupcem določene prednosti in u-godnosti. Njena notranja ureditev je smotrna in blago v njej je razmeščeno tako, da pada gospodinjam kar samo v oko in jih opozarja nase. Podjetnemu domačemu trgovcu g. Edvardu Grudnu čestitamo k pobudi, k'i ho pri odjemalcih gotovo naletela na zadovoljstvo, saj je prav, da se prodajni sistem tudi v naših krajih modernizira in vključi v tok hitrega življenjske ga ritma. Zaprto kopališče zaradi zemeljskih usadov S pobočja nad kopališčem «Le Gl nestre» pod obrežno cesto pod Križem, se te dni spuščajo zemeljski usadi. Ker je bila nevarnost, da se Kopalni stroj, ki že nekaj dni vneto rije vzdolž ulice Montecchi, kjer bodo obnovili kanalizacijo, ki že povsem dotrajala usadi zrušijo na kopalce, je civilni tehnični urad odredil zaprtje kopališča za nedoločen čas. V tej zvezi bo komisija za pregled kopališč o-pravila danes ob 17.30 temeljit pregled usipajočega se terena nad kopališčem. Na podiagi tega pregleda bo potem odredila morebitne varnostne ukrepe za varnost javnosti. Kvestor Pace je odredil, da agenti stražijo v kopališču in da zabranijo vstop kopalcem ter da javijo morebitne večje zemeljske usade. Pri prehitevanju podrl motociklista Sinoči je 59-letni Ivan Košuta s Froseka Ul. Sv. Nazarija 30 v Ul. Oriani v bližini stavbe št. 3 postal žrtev prometne nesreče. Košuta se je proti Trgu Garibaldi vozil na motornem kolesu, nenadoma pa ga je s fiatom 500/c prehitel 48-letni Giulio Calabrese iz Istrske ulice 98, ki se ie preveč približal motociklistu. Calabrese je z avtom dregnil Košutov motor in povzročil nesrečo. Košuta se je prevrnil jn se pri tem pobil po desni rami. Verjetno si jo je tudi zlomil. Z rešilnim avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja od 10 do 40 dni. ((Jadranska linijska plovidba« :z Splita pa je upostavila novo redno progo proti vzhodni Afriki, na kateri je pretekli teden odplula iz Trsta ladja «Omiš«, dne 15. septembra pa bo odplula 7.500 tonska ladja «Gubec». V kratkem bo na tej progi vozila še ena ladja, tako da bo zagotovljen odhod vsak mesec. Ladje se bodo na tej progi ustavile v naslednjih pristaniščih: Agaba, P. Sudan, Assaba, Massaua, Gibuti, Aden, Mogadi-scio, Mombassa, Dar es Salam, Beira in Lourenco Marques. To progo bood pozimi še okrepili z ladjami, ki poleti' vozijo proti velikim ameriškim jezerom. Ista jugoslovanska družba že vzdržuje s šestimi ladjami redno progo proti Rdečemu morju. To je peta redna proga med Trstom in vzhodno Afriko, tako da na tej relaciji odplove iz Trsta po pet ladij na mesec. Tri redne proge vzdržuje Tržaški Lloyd. eno pa nizozemska družba KPM. Tržaški Lloyd vzdržuje z modernima ladjama «Africa» in «Europa» redno hitro potniško - tovorno progo. S petimi ladjami vrste Navigator: «Caboto», «Vespucci», «Marco Polo«, «Usodimare» in ((Vivaldi« pa vzdruje redno trgovsko progo, ki si jo deli Trst s tirenskimi pristanišči, saj se ladje na povratku vrnejo v tirenska pristanišča in nato morajo narediti dr*-r> pot oholi polotoka nazaj v Trst. Končno vzdržuje še hitro tovorno mesečno progo z dvema 5.000-ton-skima ladjama ((Ut Prosperitatis« in ((Indiana«., ki iih je neka tržaška pomorska družba zgradila v ladjedelnici Felszecv in dala v najem Tržaškem Lloydu. Nizozemska družba KPM pa že tri leta vzdržuje redno progo s 8.000-tonsko ladjo «Poins Wilem». Tatinska bolničarka v veleblagovnici UPIM 44-letna bolničarka Maria Lampe por. Mascarella iz Ul. F. Severo 85 ima precej dolge prste. Ta njena lastnost pa jo je včeraj privedla na komisariat na Trgu Dalmazia, kjer so jo po zaslišanju aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami Predvčerajšnjim zjutraj je 28-let-na frizerka Maria Bole por. Penko s Trga Garibaldi 3 kupovala obleko v veleblagovnici UPIM. Stala je pred stojnico in si ogledovala oble. ke. Zbrala je eno, ki ji je najbolj ugajala ter si jo hotela pomeriti. Boletova je vstopila v malo, za pomerjanja pripravljeno sobico, kjer si je sklekla svojo poletno obleko in si oblekla novo. Nato je prišla k prodajalki, da bi ji pokazala, kako ji obleka pristoja Ko je Boletova govorila s prodajalko, je opazila, da je iz sobice, kjer je malo prej pustila svojo obleko, prišla ne. ka ženska, ki se je hotela izmuzniti proti izhodu. Boletova le takoj lliilllliillillllllilllllllllllliiliillliilllllllllllllintfuiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniii Zaključek mednarodnega festivala pirotehnične umetnosti V nedeljo nastop francoskih mojstrov umetnih ognjev Prihodnje leto naj bi na tej manifestaciji sodelovalo 5 do 6 držav, med katerimi tudi SZ V nedeljo se zaključi prvi mednarodni festival pirotehnične u-metnosti, ki ga je organizirala lokalna avtonomna turistična in le-tovi ščarska ustanova. y nedeljo bodo nastopili Francozi in sicer Production artistigues pirotech- obvestil policijo. Agenti so takoj pridrveli v Ul. Margherita in v bližini stavbe štev. 23, zasačili Bolet-tija, ki je imel v roki zlomljeno anteno. Agenti so vandala prijeli in ker so bili že tam, pregledali vse parkirane avtomobile. Tako so ugo. nigues et publicitaires. iz Pariza. I tovili, da je bila antena na nekem Prvikrat so zažareli umetni og• “”f" ™il” *•« ---->------ nji v Trstu v velikem obsegu leta 1962 in nato leta 1963. Obakrat je šlo za vsedržavno tekmovanje, tokrat pa prvič nastopajo podjetja m ustanove iz raznih držav, pri čemer ni izvedeno tekmovanje in ognjev nihče ne ocenjuje niti ni narejena lestvica po njih umetniški ali tehnični vrednosti. Vendar pa so tudi letos umetni og nji ohranili svojo privlačnost in se je ob nedeljah zbralo na deset-tisoče Tržačanov ter številni tuj ci, ki. so občudovali čudovito prelivanje barv, jarko svetlobo najrazličnejših raket. Umetni ognji so tako dobili tradicionalno vlogo v tržaškem poletju, česar se je zavedala tudi avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova, ki je hotela, da bi letošnja manifestacija imela prehodni značaj, tako da bodo prihodnje pomembnejše in še bolj zanimive Med stotisoči, ki so občudovali ognje, so bili tudi tehniki iz Sovjetske zveze in Avstrije, tako da je kaj .verjetno, da bodo prihodnje leto sodelovali tudi oni iv da st bo število ti-deležencev zvišalo na predstavništvo petih-šestih držav. V trm o-kviru pa so bile izrečene ze številne želje, da bi izvedli pravo tekmovanje med strokovnjaki Evrope in da bj zmagovalcem poklonili kot priznanje zlat model razletele rakete. Francozi bodo nastopili v nedeljo ob 21. uri. Rakete bodo namestili na valobranu na 300 metrov prostora poleg tega pa tudi na pontonih. Francoze vodi akadem* ski slikar in niso mogli prit\ prejšnjo nedeljo, ker so prikazovali svoje sposobnosti v vrtovih Tuileries ob 20. obletnici osvoboditve Pariza. Lomil je antene parkiranih avtov 22-letni delavec Marino Bollettt iz Ul. delle Linfe 3 jo prišel na neumno misel, da je ponoči lomil in zvijal radijske antene parkirnih av. tomobilov. To njegovo vandalsko početje pa Je opazil neki stanovalec v Ul. Margherita ln telefonsko avtu zvita. Bolettija so seveda spre. mili na kvesturo na zaslišanje. Povedal je, da ni imel namena krasti, ni pa znal obrazložiti svojih vandalskih dejanj. To se Je zgodilo že 9. julija letos, vendar so agenti komaj te dni prijavili Bolettija sodišču zaradi povzročitve škode. Boletti je na za. časni svobodi. V stanovanju je padel S pridržano prognozo so včeraj zjutraj sprejeli na četrti medicinski oddelek 83-letnega upokojenca Giuseppa Sferzo s Furlanske ceste 168, katerega so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. Povedal je, da se je ponesrečil malo prej v svojem stanovanju, kjer ga je prijela nenadna slabost. Padel je in se pri tem hudo ranil po levi strani obraza. V torek 1. sept. ob 18. url otvoritev osebne razstave slikarja G.ovan-nija Babuderja v galeriji Rossont. Razstavljal bo v glavnem pokrajinsko motiviko. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. naj višje, v 3. prevladujoče) pomaranče . . . marelice ....... fige ........... jabolka ....... buče............ hruške ......... breskve ........ grozdje ........ pesa ........... zelje .......... kumarce . k . . . čebula ......... stročje ........ rdeči fižol .... domača solata . razne solate . . jajčevec ....... krompir......... paprika......... paradižnik .... domači zeleni radi bučlce ......... domače bučlce . 59 259 247 83 188 141 65 140 77 36 188 71 47 165 83 29 176 71 94 141 100 59 165 100 30 100 90 60 120 80 59 100 65 65 88 70 120 200 165 94 141 118 100 250 150 — 125 — 12 94 36 41 77 51 36 83 47 24 80 41 60 600 200 47 83 65 80 180 100 tekla v sobico, kjer je ugotovila, da ji je ženska izmaknila 6100 lir. Na njeno kričanje sta prihitela dva agenta, ki sta stražila v veleblagovnici in uspelo jima je, da sta Lampetovo zasačila pri vratih. Pri nji so seveda našli omenjenih 6100 lir. Spremili so jo na komisariat na Trgu Dalmazia, odkoder je po nekaj časa dosegla koronej-ske zapore, kjer bo morala čakati na obsodbo. Na kopanju se je ponesrečil Včeraj popoldne so na otorino-loški oddelek bolnišnice sprejeli 12-letnega dijaka Giovannija Bo-bicehija iz Ul. delle Mura 26 zaradi velike rane na nosu. Bobič-chija so v bolnišnico prepeljali z avtom RK, povedal pa je, da se je ponesrečil malo prej, ko je v kopališču na valobranu hotel priti do vode. Tedaj je 60-letni Eugenio Persa iz Ul. San Michele 11 skočil v vodo in z nogo sunil Bobicchija v nos. Mladi kopalec se bo moral zdraviti en teden. Okrog 20. ure pa je prišel v bolnišnico tudi Persa in zaprosil zdravniško pomoč, ker se je r—il po desni roki. Povedal je, da je pri skoku v' vodo, potem ko je sunil Bobicchija, z desnico udaril v neko skalo pod vodo. Persa bo o-kreval v 7 dneh. Smrtne posledice zastrupitve s plinom Na četrtem medicinskem oddelku je včeraj ponoči podlegel zastrupitvi s plinom 55-letni gostilničar Filippo Moricchio iz Gradeža, Ul. 3ersaglieri 10. Prejšnjo soboto so Moricchia z avtom RK prepeljali v bolnišnico v hudem zdravstvenem stanju. Tedaj ga je spremljal 34-letni zet Andrea Manca iz Ul. Donatello 13, ki je povedal, da je tasta našel v sprejemnici stanova nja, kjer je že v nezavesti ležal na tleh, prostor pa je bil nasičen s plinom. Manca je izključil, da si je hotel Moricchio vzeti življenje in je tastovo zastrupitev s plinom pripisal nesreči. Moricchia so pridržali s strogo pridržano prognozo, vendar so bile vse zdravniške nege zaman in včeraj ponoči je nesrečnik Izdihnil. • Finančno ministrstvo sporoča interesentom, da je prejelo ministrska navodila o uporabi električnih strojev za žigosanje, kot to predvideva zakon od 24.1.1962. Interesenti lahko prejmejo informacije na uradu za stike z javnostjo finančnega nadzorništva, ki je odprt za javnost od 9. do 12. ure v pritličju poslopja Largo Panfill 2. ŠOLA GLASBENE MATICE Vpisovanje v šolo bo od 1. do 12. septembra od 9. do 12. ure v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Pouk se bo pričel v ponedeljek, 14. septembra. Ravnateljstvo Mali oglasi PODI in pokrivala ca pooe, preproge ln sintetične preproge za Hodnike iz plastike, guine, Moauette in Me-raklori. Beneške zavese (tende vene-z:ane> po meri, zastori Clnz lava-tex, prevleke iz plastike. A. R. P. ITALPLAST — Trg Ospedale «• i. Tel 95-919 ŠTIRIČLANSKA tržaška družina išče hišno pomočnico, ki je pripravljena preseliti se v inozemstvo. Dobra plača In družinsko razmerje. Naslov na upravi. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 26. avgusta 1964 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 74-letni Oddone Cortese, 32-letni Ottavio Pozzati, 79-let-ni Rodolfo Tenente, 67-letna Maria Predonzani por. Predonzani, 54-letni Filippo Maricchio, 69-letnl Benedetto Lonzar, 77-letni Vlttorio Fonda, 67-letni Antonio Beltrame. DNEVNA SLU2BA LEKARN (Od 24. do 30. I.) Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl. Ul. Combl 19; dr SI- gnorl, Trg Ospedale 8: Tamaro ln Nerl, Ul. Dante 7; Godina, Trg sv. Jakoba l; Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; Al Due Mori, Trg U- nitš 4; G. Papo, Ul. Feiluga 46 (Sv Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 24. do 39. I.) Godina, Trg sv. Jakoba; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška, Al Due Mori, Trg Unlti 4; G. Papo, Ul. FeL luga 46 (Sv. Alojz). Poletne prireditve Miramarskl grad — Predstavi «Lu£l ln zvoki« ob 21. in ob 22.15. «Ma-ksimilijan ln Karlota« v italijanščini. Avtobusna zveza s Trga Goldoni. Nazionale 16.00 «Delitto allo sp«* chio« Mario Valdemarin, Anton* la Lualdi. Prepovedano mladini. Arcobaleno 16.00 «Terrore alla 13 lira« Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 uSangue misto« Tecn-nicolor. Ava Gardner, Stewart Gra-nger. Fenice 16.00 «Un Napoletano nel Far VVcst)) Grattacielo 16.30 «Io e la donna« — Pierre Etaix. Alabarda 16.30 «11 giuramento del Sioux» Technicolor. Chariton He-ston. Filodrammatico 16.30 «Avventura ai motel« Claudia Mori, Aroldo Tleti. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 uMondo perduto«. Cristallo 16.45 «Giomo maledetto« — Technicolor. Spencer Tracy. i Capitol 16.30 «West Side story» Tech-nicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi Zaprto do 28. avgusta. Impero 16.30 aPinoccbio«. Moderno Danes počitek. Astra 16.30 «Da qui »U’eternit4». Vittorlo veneto Revija krimlnaln« filmov. 17.00 «11 segreto dedridoto nero«. Astoria 17.00 »Passaporto falso«. Abbazia 15.30 «Cyrano e Dartagnan« Technicolor. Jose Ferrer, Silva K®-scina. Ideale 16.30 «Sexy proibitissimo« -Technicolor. Prepovedano mladini- Marconi 16.30 «Chi era quella sign®-ra« Tony Curtis, Dean Martin, Ja" net Leigh. KINO NA PROSTEM Marconi 20.15 «Chi era quella signo-ra» Tony Curtis, Dean Martin, ■!*-net Leigh. Atena Diana (Ulica Revoltella, «“• št. 11) 20.30 «La cavalcata dei do-dici» Barvne slikanice. Satellite (Naselje sv Sergija, l*1®' Pus št 21. Se ponov: prvi del) 20.30 «Qlympia» Sophia Loren, J°hn Gavin. Paradiso 20.30 «Le aventure di D®n Giovanni«. Technicolor. Skedenj 20.00 «1 due capitani« Tecn-nicolor. Chariton Heston, Donna Reed. SOLSKE VESTI Na Državnem znanstvenem HceJu s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, vrši vpisovanje za šolsko leto 196*" 1965 vsak dan od 10. do 12. ure » tajništvu zavoda v Ulic) Lazzarett® vecchio 9-11. neprekinjeno do 25i septembra. * • • Državna srednja šola ln nižja IB' dustrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan-Ul. Montorslno 8) obvešča, da se vr' š: vpisovanje učencev In učenk d® vključno dne 25. septembra tj. lst? časno opozarja prizadete, da se P®lC' no vsi popravni izpiti v torek dne 1. septembra t.l„ po urniku in ra2' poredu, obljavljenima na šolski ®* glasni deski. * * « Na Državnem trgovskem tehnične® zavodu s slovenski-m učnim Jez>iK®"| v Trstu, Ul. Caravaggio 4, se vrtj vpisovanje za šolsko leto 1964-191" vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1964. * * * Ravnateljstvo Državne nižje sr®**' nje šole ter Nižje trgovske str®*®* oe šole, s slovenskim učnim jezik® v Trstu Ul. Caravaggio 4, sporoča: da se vpisovanje za vse tri ra rede nadaljuje do 23. septembra >" vsak delavnik od 10. do 12. ure. čenči, ki se vpišejo v I. razred, P* rajo predložiti naslednje dokument^ 1. rojstni list od anagrafskega ur da 2. potrdilo o precepljenju 3. potrdilo o zdravih očeh 4. zadnje šolsko spričevalo. „ Vsa druga pojasnila daje tajni*1 šole. Popravni Izpiti ter nižji tečajni ** piti se pričnejo v torek 1. sept*®® 1964 po razporedu, ki Je izstavi) na oglasni deski šole. Ravnateljstvo Državnega ZBanJ1,V,|. nega liceja s slovenskim učnim J® kom v Trstu sporoča, da se Prt® zrelostni Izpiti v Jesenskem lzp"n' roku šolskega leta 1963-64 , dne 14. septembra 1964 ob i-3’ pismenim izpitom iz italijanščine. Ravnateljstvo Državnega znans*v nega liceja s slovenskim učnim i® kom v Trstu sporoča, da se Prl*"fl| Jo vsi popravni izpiti — sPr®-^eI!ini za klasični licej, vstopni In razr®® — v Jesenskem izpitnem roku >• , 1964 dne 1. septembra ob 6.3* * ” menim izpitom iz slovenščine. Slovensko planinsko društvo v , stu priredi v nedeljo 6. septeP10 planinski izlet na Mangart. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trsil - III. av. PrisiičItUA T M1-7MSŠ Novo: Gerard VVatter: KARTAGINA IN NJEN KONEC Lir l-«00 OBVESTILO DANES 27. AVGUSTA SE OTVARJA NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA JESTVIN EDVARD GRUDEN NABREŽINA center, It. 97 — Trgovina je včlanjena v SP AB 27. . 28.- 28. avgusta bodo vsi cenjeni odjemalci i otvoritvenim darilom. obdarov HITRA POSTREŽBA, KVALITETNO BLAGO IN UGODNE CEN®1 IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V stroj za izdelovanje sladoleda je odvrgel ukradeno listnico Pri zasliševanju pa je priznal še eno tatvino - Stroga obsodba kurjega tatu Znani tatič, ki je pred mesecem “tfl odvrgel listnico v stroj za iz-osiovanje ekspresnega sladoleda, se je že znašel pred kazenskimi soaniki (predsednik raaio. tožilec orsi, zapisnikar Guida, ooramba arltni), ki so mu sodili zaradi AclSe den?ria v servisni postaji auip v Miramarskem drevoredu »er vespe TS 27175, ki jo je ukra-,. Luigiju Fausiniju iz Ul. Maio-i-' Gre za 19-letnega barista laudia Stelca iz Ul. Giusti 18, katerega so sodniki spoznali za krivega obeh tatvin ter ga obso-ni pogojno in brez vpisa v ka-enski list na 11 mesecev in 15 “m zapora ter na 40.000 lir glo- O Stelcovem podvigu na servis-'Postaji v Miramarskem drevo-eau smo obširno pisali ob koncu j te teki ega meseca. Stelco je te-aJ delal v baru Principe v Dre-oredu 20. septembra. Ob prostem asu pa je zahajal v servisno po-aJ° AGIP v Miramarskem dre-'Tai.edu’. *t'er ie itnel prijatelja. • aKrat je lahko dobro spoznal vse J, ?store v servisni postaji, kam uslužbenci spravljajo denar itd. • Ie .1 prepričan, da se bo vse ecr!9 izteklo, ker je načrt pri-P aviJ Jjar se da skrbno, se je v P-,”ed9 jek 27. julija zgodaj zju-, aj. Odpravil na pot. Ob tisti uri ,1 -T.1*1 v servisni postaii trije u-DvZbenCi' t-r><^a vs’ so trdno soali. hi.3 s^a b*'a v nekem prostoru . zu P'sarne. a tretji si ;e poiskal t„ ®v9, v prostoru za oranje av-j mobil°v. Stelco je šel za posta-v’,se s.ezul in splazil skozi okno ni* odn'k- Po prst’h je odšel v zh»ari|0 •od?rl Pr^^al v mizi ter v_.sa v žepe šope bankovcev. io05f■skupai je odnesel s seboi sni a •? !ir- Previdno se je spet ohni . sk°7' neko drueo okno. se . *er odšel najprei domov. k'er « ,1*“- iznebil dela plena. l istnico sebi t 'irami na ie obdržal pri , ter se not“m odpravil na svo- « vsakdani delo. sln«eu pr9d Deto uro zjutraj so u-teni “e9ei AGIP telefonirali na le-v 1 0“delek ter prijavili tatvino. . so jih policisti zasliševali, sp .eden izmed njih spomnil na v-ina . ter Povedal, da ’e k niim Pni!lrat zaha;al neki mlad barist kni Toilo težko ugotoviti, iem i i mladenič. Se nred odnrt-temv°*a'a v Drevoredu 20. seo-in °ra' se ie avto z modro luč- napad. **deval«PaJe bi,a obtožba- ki Je bia ,^aucerja, zelo vsakda-lija' *° da je 25. ju- ki , s akusal vdreti v kurnik, z On*i^ast .Costanteja Michielinija je Pnin7. železniška ulica 6. Bilo je Tali« 1 omenjenega dne, ko se razbil °er- sP'az'l do kurnika ter ki i. z z9'eznim drogom žabico. Pa it zaP'rala vrata. Sredi dela ib nei« Ka .Presenetila Michielini ta terS°V sin’ Vrgla sta se na ta-t^ato ..ga Precej hudo pretepla, ^aucevi P°kticala policiste, ki so lini ii a 9dEnali v zapor. Mlchie-hilo irnvPx’asnil’ da v kurniku ni Žil knt oai' temveč je prostor slu-ij garaža za motor. vedalCeJ pa s svoje strani po-' °a ga je na poskus tatvi- zil je tudi svoje sume na račun Diaferia. Agenti so «prijatelja» takoj začeli iskati, vendar je bil njihov trud. doslej zaman. Z avtom podrl žensko V Ul. Follatoio se je včeraj zjutraj dogodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postala 60-letna Francesca Rustia iz Ul. Pie-traferrata 34. Bilo je okrog 10.45, ko je Kustiova hodila po sredini Ul. Follatoio. Nenadoma je za njo z avtom «giulietta» TS 46380 privozil 26-letni Galliano Prašelj iz Ul. Pietraferrata 60, ki se je tedaj vračal domov. Prašelj je opazil žensko, ki se je takoj podvizala, da Di stopila na pločnik. Zavrl je, vendar mu kljub vsemu ni uspelo, da bi se izognil Rustiovi ter jo je podrl. Pri padcu se je ženska hudo pobila in ranila po zatilju, levem sencu in čelu ter po levem bedru. Rustiovi, ki je tudi krvavela iz nosa, je Prašelj takoj priskočil na pomoč, ji pomagal v svoj avto ter jo nemudoma odpeljal v bolnišnico. Ponesrečenko so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti dva meseca. HRiiiiiDiiiiMi min ii ii 1111111111111 m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaii DA BI SE OMILILA VINSKA KRIZA Vinogradniki morejo prodajati vino v svojih in bližnjih občinah Nad polovico lanske proizvodnje še ni prodane Gostoljubnega prijatelja je okradel Nehvaležnost je povsod doma. O tem se je te dni prepričal 22-letni Claudio Defranceschi s Stare istrske ceste 21. 2e cel m™ser e -l v gosteh prijatelja 28-letnega Vita Diaferia brez stalnega bivališča. Predvčerajšnjim pa se je prijatelj oddaljil, ne da bi pozdravil in vsaj rekel hvala Defranceschi se je morda začudil, da je prijatelj izginil, ne da bi o tem kaj rekel, še bolj pa se je začudil,, ko je ugotovil, da je iz njegove omare zmanjkala obleka, tri volnene majice, srajca in par čevljev. Defranceschi se je zglasil na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavil. Izra- TURISTICNI PROMET NA GORIŠKEM Vinogradniki morejo prodajati svoje vino na področju svoje občine in v sosednjih. Tako so sklenili na seji predstavnikov kmetov, trgovcev, lastnikov javnih lokalov in trgovinske zbornice. Sestanek so sklicali z namenom, da proučijo razpoložljive količine vina na Goriškem ter omogočijo kmetom, ki so ga pridelali, neposredno prodajo. Lanska vinska sezona je bila kvantitativno zelo dobra. Vino pa ni imelo zadostne gradacije sladkorja in je podvrženo hitremu kvarjenju. Vinogradniki so zaradi tega pričeli odpirati osmice in sami prodajati svoje blago. Ker so morali nekateri dolgo čakati na izdajo dovoljenja, so pričeli sumiti, da gre za akcijo lastnikov javnih lokalov, ki skušajo preprečiti odpiranje osmič, ker na takšen način izgubljajo kliente. Na. T.rfi.ovipski zborni; so. sklenili, da imajo vsi vinogradniki pravico odpirati osmice in prodajati svoje blago. Samo na takšen način bodo mogli pripraviti prostor jesenskemu pridelku, ki dobro obeta. V Brdih je še vedno dosti vina; morda je neprodane okoli 70 odstotkov lanske proizvodnje. Ce ne bo šla hitro v promet, se prav lahko primeri, da se bo spremenila v kis. Kaj takega pa si vinogradniki prav gotovo ne zaslužijo. Nekateri sodijo, da so cene vina pri proizvajalcu preveč poskočile. V tem pojavu iščejo tudi vzrok za slabe kupčije z gostilničarji. Vinogradniki pa niso tega mnenja; cena vina je nizka in jim ne poplača vsega truda, ki ga vlagajo v njegovo proizvodnjo. do namenjeni iz Standrežai v mesto, posluževali raje Kraške kot Mihaelove ulice, ker bo zanje pri-kladnejša. Tudi mestni avtobus, ki vozi na progi št 1, bi imel vsaj za povratek ugodnejšo pot po Kraški kot po Mihaelovi ulici. Ce se bodo dela nadaljevala s sedanjim ritmom, tedaj ni izključeno, da se bodo zaključila še pred pričetkom jeseni. Do konca julija so zabeležili v Gradežu nad 451 tisoč nočnin Na splošno je letos več domačih in manj tujih turistov, zlasti iz Nemčije in Avstrije Pogreb v Štandrežu Prejšnji teden so v Štandrežu pokopali Ivana Grija iz Ul. sv. Mihaela v Štandrežu. V starosti 80 let je umrl v goriški civilni bolnišnici. Na zadnji poti ga je pospremilo veliko število vpšča-nov. Vsi so ga imeli radi in se ga posluževali zg manjša ključavničarska dela. Temu poslu se je posvetil po upokojitvi pri železnici. Prizadetim svoje- 1 izrekamo sožalje. Prvi del letošnje turistične sezone se je na Goriškem zaključil še kar zadovoljivo in statistični podatki do konca meseca julija so zabeležili cela nekaj napredka v primeri z lanskim letom, pa čeprav je bila zlasti v. Avstriji in Nemčiji precejšnja propaganda proti letovanju v Italiji. To velja zlasti za Gradež, kjer so v prvih sedmih mesecih letos zabeležili 451.678 nočnin po hotelih, zasebnih sobah, v kampingih in v raznih kolonijah; to je za 10.223 več kot pa v istem razdobju lani. Od tega je bilo italijanskih državljanov 221.486 ali za 30 tisoč 837 več kot lani. Občutno se je zmanjšal obisk Nemcev iz Nemčije, ki jih je prišlo 124.354 ali za 17.517 manj kot v istem obdobju lani. Tudi Avstrijcev ie bilo 10.500 manj, in sicer 64.305. Iz vseh drugih tpjih dežel, pa ie število obiskov naraslo in tako pripomoglo k pozitivnemu rezultatu celotnega obiska. Podatki za avgust sicer še niso znani, vendar se da že sedaj presoditi, da bodo približno podobni kot so bili v prvih poletnih mesecih. V Gorici so zabeležili pretežno tranzitni obisk, saj naše mesto nikoli ni imelo večjega števila turistov, zlasti inozemskih, ki bi se ustavili kaj več, kot pa za eno noč na svoji poti proti morju ali na povratku domov. Vendar pa tudi Gorica v tem prometu ne zaostaja za lanskim letom. Prav tako ne zaostajajo po drugih krajih na Goriškem, kot npr. v Gradiški, Krminu itd. Vendar pa je v teh in drugih krajih turizem tudi le bolj tranzitnega znača’a, ker je vse polarizirano predvsem na Gradež, ki je v ta namen najbolje opremljen in ima tudi vse potrebne pogoje. septembra, torej še ves prihodnji teden, da bodo kmetje lahko pospravili svoje pridelke. Kongresistke iz Trsta v ponedeljek v Gorici V ponedeljek 31. avgusta nodo udeleženke XX. kongresa Mednarodne ženske zveze, ki se vrši v Trstu, obiskale Gorico. Ob tej priliki jim bosta predsednik dežel^ Furlanije - Julijske krajine Rinaldini in predsednik deželnega odbora Berzantr priredila ob 20. uri sprejem na gradu. • Ministrski dekret od 14. julija 1964, objavljen v Uradnem listu od 30. julija letos predpisuje nate- čaj za dve mesti občinskih tajnikov drugega razreda. En natečaj bo na podlagi izpitov in spričeval, drugi pa samo na podlagi spričeval. Usposobljenostni izpiti za pouk na srednjih šolah Šolsko skrbništvo iz Gorice sporoča, da je bil v uradnem listu št. 200 od 17. t.m. objavljen odlok šolskega ministrstva za usposob-Ijenostne izpite za pouk na srednjih šolah. Odlok je na vpogled tudi na sedežu omenjenega šolskega skrbništva. PROMET NA GORIŠKEM TRGU Dnevno gre v promet od 200 do 300 Kg gob Cena se suče okrog 600 do 700 lir kg Deževje in hladnejše vreme ob koncu preteklega tedna je ustvarilo ugodne pogoje za gobe, ki so jih v zadnjih dneh prinesli precejšnje količine na goriški trg zlasti kmetje z druge strani meie. Že od ponedeljka dalje je bila na trgu v Gorici precejšnja ponudba gob, saj so jih prinesli dnevno po 200 do 300 kg. Gospodinje so rade posegle po tej spremembi za družinsko prehrano, zlasti še ker vedo, da jih tržno nadzorstvo temeljito pregleda in onemogoči, da bi se med užitne pomešale tudi neužitne, stare ali celo strupene gobe. Tudi včeraj so prinesli na trg nad 200 kg užitnih gob in cena se je vrtela od 600 do 700 lir za kg. Povečini so prodajali jurčke, lisičke in medvedje prste, pa tudi druge vrste so bile vmes. Dnevno iztržijo za gobe samo na goriškem trgu okrog 150.000 lir ali več. ki iih iiiiiiifitiiiiiiiimiitiiiii im 111111111111111111111111111111111111111111111 ii luiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiittiHfiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiitiiuiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiim S SEJE OBČINSKEGA ODBORA Za svetlobna telesa v Rimski ulici bodo potrošili 2,3 milijona lir Letni režijski strošek bo znašal 94.000 lir - Nakup kuriva za občinske urade in šole Dvolastniki prehod v Beneški Sloveniji Po sporazumu mejnih organov z obeh strani meje, so ta teden zopet odprli mejni prehod Kal pri Sovodnjah v Beneški Sloveniji. Prehod bo o»tal odprt za potrebe dvolasthikov tčga področja do 5. Javna razsvetljava v novem delu Rimske ulice (med Ul. Crispi in županstvom) bo stala 2,3 milijona lir. Sklep so sprejeli na zadnji seji občinskega odbora, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom župana dr. Gallarottija. Letni strošek za njeno vzdrževanje pa bo stal 94.000 lir. Odobrili so tudi kolavdacijo del ter natečaj za podelitev 18 stanovanj občinskim uslužbencem. Odbornik za finance De Simone je predlagal odobritev stroškov za okoli 7 milijonov lir. Nakupili bodo kuriva za občinske urad,e in šole. Za 7.000 stotov drv bodo potrošili 8,1 milijona lir, za 7.500 stotov mazuta pa 13,7 milijona lir. Nadaljnje 4 milijone bodo potrošili za nakup krst. Odborniki so sklenili predložiti občinskemu sve-ittt v odohritev spremembe posebnega pravilnika o pobiranju t-ro- niiiimiiiiiiiii m iiiuiiimiiiiiiiiiiiiiim ii iiii i n iiiimiiiiimii ih iiiimiimi mi ii iiiiimiii im imiiiiit iih iiiiiiiiiiifuiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v _ v RUBIJE. KAKRŠNE SO BILE NEKOČ Pospešeno urejevanje Kraške ulice v Štandrežu V Kraški ulici v Štandrežu so v teku obsežna dela, da bi se ta cesta dokončno uredila. Večje število delavcev gradbenega podjetja, ki je delo vzelo v zakup, betonira oporne zidove na spodnji strani ceste, ki bodo omogočili razširitev cestišča. Preprečevali bodo tudi zemeljske plaze, ki bi sc nujno1 pojavljali, če bi pustili poprejšnjo škarpo. Na nasprotni strani, se pravi ob hišah v tej u-lici, pa bodo zgradili pločnik. Cestišče bodo ob koncu tudi asfal-t.rali. Ko bo Kraška ulica urejena v vsej dolžini, tedaj bo tudi promet med mestom in Standrežem varnejši kot doslej. Prav gotovo se bodo vozniki, zlasti tisti, ki bo- KlIHlO «1 KIS” PROSEK Predvaja dane«, dne 27. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Paramount MUn: USSASSINO l AL TELEFONO (MORILEC JE PRI TELEFONU)' LAVNI IGRALEC: Femandel lune na V mrnjk. m. z tačet!**1 d»ne«, dne 27. t._ ob 2n°m ,ob 18, Uld v dvorani, ■Juto _ ur* 86 predstava nada-V cLl** Pro*tem; barvni film '-mcmascope: Mr. H0BBS in vatanza lMr- hobbs GRE NA POČITNICE) '■fcen °n>uame* stewart — Mau- M»rie VVUsSn~ J°hn Saxon “ Popotnik, Id se pripelje po cesti iz Gabrji v Rubije, pozdravijo ob prihodu v vas ostanki zgradbe, ki na prvi pogled mo-##$.■ 3§gg"* gmfruffimmjdf^T jemiem>u-m ko radoveden, bo od vaščanov zvedel, da je ondi ali da so tamkaj svoje čase stanovala gospoda z naslovom Bianchi. Redko kdo bi pa znal Se kaj Več povedatit kakšen je bil ta grad, ko jč bila druiina na višku svoje moči in slave. Iz pričujočih slik moremo ugotoviti, da je bil Bianchijev grad zares veličastna zgradba, lepo urejena ter obra-ščena z bršljanom, ki je ostal vse do današnjih dni, dasiravno je od zgradbe ostal le še kup razvalin, Vhod v park zastirajo lično izdelana železna vrata. Na drugi sliki, napravljeni z železniškega nasipa, je grad v ozadju, pred njim pa je nekaj zgradb, od katerih so ie nekatere ohranile še do danes, in pa most, ki je bil žrtev prve svetovne voj-, ne, ter so na istem mestu postavili novega z značilno, za današnji promet morda previtko linijo. Sporočilo slovenskega didaktičnega ravnateljstva Didaktično ravnateljstvo za slovenske osnovne šole sporoča, da se bodo Jesenski izpiti čez 2. in 5. razred osnovnih šol vršili od 1. do 5. septembra. Učitelji naj se zglasijo na ravnateljstvih obeh področij do 31. avgusta, kjer bodo prejeli ustrezna navodila. šarine na gradbeni material, obnoviti pa nameravajo najemniško pogodbo z notranjim mimstrstv m za poslopja v Ul. Ciriani, kjer so garaže, za obdobje do 15. septembra 1965. Odobrili so tudi takse za zasedbo javnega prostora. Na predlog odbornika Lndija je odbor sklenil prisostvovati kongresu evropskih občin, ki ho v Rimu od 15. do 18. oktobra letos. Popravni izpiti in vpis na višjih srednjih šolah Ravnateljstvo Gimnazije ■ Liceju in Učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se pričnejo popravn izpiti 1. septembra ob 8.30 s pisfHhHo Sklo^o iz italijanščine. Obveš^r tudi j, da je odprto vpisovanje na ‘oba zavo' da za šolsko leto 1964-65. Vsa potrebna pojasnila prejmete na tajništvu šole. Tovornjak se je zagozdil v podvoz v Ul. Aquileia Cestni podvoz v Ul. Aquileia je prenizek za marsikateri tovornik. Tudi šofer tovornika Domenico Terenzian iz Čedada, ki je vozil tovornik s prikolico, je včeraj spoznal to hibo našega mesta. Ko se je peljal po Ul. Aquileia je na vsem lepem zaslišal, kako kartonske škatle praskajo po stropu viadukta, nad katerim je speljana železnica. Brž je ustavil vozilo, vendar je nekaj škatel že padlo na tla, ostale, ki so bile prav na vrhu, pa so se strgale. Iz njih je padlo nekaj pralnega praška, s katerim je bil tovornik naložen. Ker je tovornik popolnoma zaprl en del ceste, sta morala dva mestna stražnika, eden na eni, drugi pa na drugi strani podvoza u-smerjati promet skozi viadukt, ki je postal enosmerna cesta. Ker se je tovornik zagozdil pod strop o-koli 18. ure, ko je na tistem cestnem odseku velik promet, je prišlo do njegovega zastoja. Šofer je spravil vozilo na prosto tako, da je izpraznil zadnje gume. Prometni stražniki so mu potem potrošijo po raznih trgovinah za nakup drugega blaga. Kot smo že omenili, prinašajo gobe največ z obmejnega področja na drugi strani meje ,s Panov-ca, Markovega hriba in Trnovega, kjer uspevajo najbolje :deloma pa so jih nabrali in prinesli tudi kmetje s te strani iz okolice Gorice. Precej gob so včeraj pokupili tudi za potrebe raznih gostinskih obratov tudi izven Gorce, kakor npr. za Gradiško, Zagrai. Ker smo že pri gobah, naj omenimo, da jih precej nabirajo tudi v Beneški Sloveniji. Kmet Ivan Raccaro (Rakar?) iz vasi Biače pri Podbonescu je pri nabiranju gob na polju naletel na izredno velikega jurčka, ki je bil težak kar 650 gramov. Tudi pri dobri letini so taki Drimerki zelo redki. Prihodnji teden prva sodna razprava Goriško okrožno sodišče bo zaključilo poletne počitnice, vsaj deloma, že prihodnji teden. V petek 4. septembra bo namreč razprava v zadevi Alda Uliana in Luciana Vischia, ki sta obtožena nasilnih dejanj. Branila ju bosta odvetnika Boni in Bonadonna. Po tej razpravi je v smislu sodnega koledarja predviden zopet 21-dnevni odmor in bodo prišle druge razprave na vrsto šele v petek 25 septembra, ko se bo začelo redno jesensko zasedanje sodnega dvora. za prekršek prisodili denarno globo. Včerajšnja nesreča, če jo tako sploh lahko imenujemo (morda je bila nesreča samo za šoferja, ki je moral seči v listnico in plačati globo!) znova opozarja na neprave dimenzije, ki jih nahajamo na nekaterih goriških cestah. In te neprave dimenzije še vedno o-virajo promet, dasiravno se je že marsikateremu tovornjaku primerilo, da je praskal po stropu viadukta, ker je bil previsoko naložen. Neprave dimenzije niso samo v predoru na Oglejski cesti, ampak tudi na mednarodnem pre-ho.’ i Rdeča hiša. Oba podvoza sta bila zgrajena za tovornike, ki so krožili po naših cestah pred pet- d^i.gtjmi. ali- mord£,,tudi vež leti; današnji promet pa potrebuje dru- gspne iditnenfcije.' »sto lliililliiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiu,|„||,||||,||| Tekmovanje slikarjev v v nedeljo v Steverjcnu Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da bo v nedeljo 30 t.m. v Steverjanu v goriikih Brdih slikarski natečaj za slikarje s področja dežele FurlanijaJulijska krajina Slikarji bodo izdelovali svoje slike v Formentinijevem parku in pa v samem središču Steverjana med 10 in 17. uro. Žirija. ki jo bodo sestavljali priznani umetnostni kritiki, bo ocenjevala dela na kraju samem, slike pa bodo nato razstavljene v Gorici od 7. do 20. septembra, ko bodo tudi razdelili nagrade. Tekmovanju slikarjev bo lahko prisostvovala tudi javnost. DVE PROMETNI NESREČI Kolesarka in vespist žrtvi prometnih nesreč v Tržiču Kolesarko je povozil avtomobilist iz Trsla, vespisla pa turist iz Pariza - Oba se zdravita v bolnišnici Včeraj sta se pripetili v Tržiču dve prometni nesreči, v katerih sta se resneje poškodovali dve o-sebi. Ob 9.30 se je v kolesarko zaletel tržaški avtomobilist 62-letni Romano Santorini iz Ul. Ippodro-mo 16. Kolesarka, 10-letna Sonia Bergamaschi iz Starancana, ki je postala žrtev nesreče, se bo zdravila v bolnišnici vsaj deset dni, ker se je udarila v glavo, desni komolec in v desni gleženj. V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa. Na kraj nesreče so poklicali (a-truljo prometne policije iz Tržiča, ki je sestavila zapisnik. Ugotovila je, da se je mladenka namenila s kolesom v Ul. Boito, kjer je sedež krajevne ambulante IN AM, ko se je iz Ul. Valentinis pri- peljal tržaški avtomobilist in jo podrl. Na glavni cesti, ki pelje iz Sti-vana v Tržič, se je včeraj pripetila druga prometna nesreča. Vespist 65-letni Giovanni Mikleuz ;z Tržiča, Ul. Terenziana 65 se je v bližini žičnice podjetja Solvay pripeljal z gmajne na glavno cesto. Ker ni pogledal, če je cesta prosta, je postal žrtev prometne nesreče. Podrl ga je šofer Renaulta Labetouelle Raymonde, turist tz Pariza, ki se je pripeljal s tržaške strani. Vespist se je pri padcu udaril v glavo in si zlomil tudi zapestje. V civilno bolnišnico v Tržič so ga pripeljali z rešilnim vozom Rdečega križa. Pridržali so ga na zdravljenju; ozdravil pa bo predvidoma v 10 dneh. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiKdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii CELA VRSTA NESREČ VČERAJ V GORICI V bolnišnici hudo ranjen 5-letni deček ki ga je povozil karabinjer na vespi Nesreča zidarja od Sabličev pri Jamljah • Drobec kamna delavcu v oko V Ul. Sv. Antona Je karabinjer na motociklu Antonio D’Ambrosio, kt službuje v vojašnici ob Tržaški cesti, podrl 5-letnega Roberta Fal-cona lz Ul. Sv. Antona, ker mu je pritekel pred vozilo. Otrok se je pri padcu udaril v čelo ter si je verjetno tudi zlomil desno koleno. Pridržali so ga na opazovanju. Nesi eča se je pripetila okoli 16. ure. Ob 2. uri po polnoči od torka na sredo se je zatesel v civilno bolnišnico 34-letnl visokošolec Dante Grlon iz Ul. Nazarlo Sauro 28. Dežurnemu zdravniku Je izjavil, da se je ranil v desno koleno, ko se Je nekaj po polnoči kopal v gradeški laguni. Po prejeti pomoči je zapustil bolnišnico; doma se bo zdravil pet dni. Na dvorišču se je zdrsnilo 61-let,-nemu Globatti Moserju lz Martana. Zlomil sl je desni komolec. Nesreča se je pripetila že pred tremi dnevi, pa se je šele včeraj zatekel k zdravniku, ker ga je roka neprestano bolela. Svetoval mu je naj gre takoj v bolnišnico; pridržali so ga na zdravljenju. Roko bc Imel zamav-čeno približno mesec dni. Na domačem dvorišču je padel 24-letni Franc Radetič od Sabličev pri Jamljah. Porezal si Je levi ko- molec. Popoldne se je zatekel v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v sedmih dneh. Med delom se je ob 15. url ranil v levo roko 46-letni Bruno Buttl-gnon lz Kraške ulice 3. Ponesrečil se je med snemanjem 150 kg težkega dinama s tovornika; ranil se Je v prst na roki. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč, doma pa se bo zdravil kakšne tri dni. Pri gradnji vojašnice v Ločniku je drobec kamna priletel v oko 48-let-nega Seconda Baseggia lz Trevlsa. Odkrušil ga je sveder s katerim Je delavec obdeloval skalo. Drobec mu je poškodoval roženico. Delavec se bo zdravil samo nekaj dni. • Ministrstvo za turizem je priznalo občinama Gradiški in Fo-glianu-Redipugli status turističnega področja. Priznali so jim ga s posebnim zakonom. Med žaganjem s cirkularko se Je včeraj v Grmeku v Beneški Sloveniji ranil Egidij Vogrič. Med delom mu je poleno priletelo v roko in mo zlomilo nadlaktnico. V čedadski bolnišnici se bo zdra-vil mesec dni. VERDI. 17.15: do volitve med dvojico, bi Pageov pogum pritegnil glasove večine volivcev. Tudi šerif Je podpiral Pagea. človek, ki ni poznal starega Juliana, bi utegnil pomisliti, da bo podprl zeta, toda Julian Webb ni bil takšne vrste. Bil je poštenjak in vedel je, da bi bil Page boljši šerif. Starec je imel že devetinšestdeset let in ta je tudi kazal. Kmalu se bo moral umakniti in zamenjal ga bo Page. »Lilian je dejala, naj se danes varujeta, fanta,* je zavpli šerif, da bi prevpil hrup motorja. «Kajpada,» Je rekel Rives in se spomnil Lilianinih zlatih las in njenih modrih, lesketajočih se in živahnih oči. Vozili so se kake tri ali štiri milje proti zahodu po trdi cesti in zatem zavili na izlizano, ozko in blatno pot. Page Je naglo vozil. Kakih osemnajst milj od okrajnega središča so se začeli vzpenjati navkreber po ostrih zavojih. Vedno bolj so se približevali sedlu na vrhu. »Si prepričan, da je v Scuf-fletownu?» je nenadoma vprašal Page. »Nedvomno,* Je odgovoril šerif. «Jaz pa dvomim,* je rekel Page. »čemu ne bi zbežal v gore?* »Pozabi na to, Page,* je nenavadno ljubeznivo rekel stari Julian. »Toda sem bil šerif, še preden si se rodil, fantič. Dobro poznam Shaftersove, kakor lastno družino. Ne bežijo. In mladi Buell Shafter je prav takšne vrste. Še pomislil ne bi na beg. Včeraj je ubil Harla in zdaj ve, da je njegova pot končana.* »Pa vendar,* je rekel Page, »pa vendar je le človek — samo običajno človeško, dvonož-no bitje.* »Kajpada,* je rekel šerif. »Kako tl je všeč vožnja, Rives?* »Lepo.* «Imaš kakšno vprašanje?* »Ne, gospod.* »Tako me torej le slepo spremljaš? Le spremljaj starega, slepega bedaka, pa boš zlahka zabredel v past.* »Vselej sem vas spremljal,* je skoraj jezno rekel Rives. »Vendar ne bi mogel reči, da sem slepo hodil za vami. Toda večkrat sem vas videl bolj- še volje, kot ste danes.* Avtomobil je spet zavil in nenadoma zapeljal v izsek na vrhu. Cesti je bila kakšne četrt milje ravna. Ko so se začeli spuščati po zahodnem bjje. gu, je Webb ukazal, naj se zaustavijo. Ob koncu izseka je bila planota, široka čistina, obdana z odkrušenimi pečinami in kamenjem, od koder je bilo videti v dolino pod hribom. Daleč na vzhodu je bilo videti dim, ki je vzhajal iz dimnikov okrajnega središča. Kakor si- va megla je migljal v Jasni modrini jutranjega neba. Učemu neki bi se moral <* »Tukaj sem odrasel,* Je re- člti? Dobili smo nalogo in kel Julian Webb. »žena je do- moramo opravili, ma s Hunterjevega hriba, kakih deset milj od doline. V njenih časih in tudi dandanes se pošteni ljudje iz doline niso družili s tistimi iz Scuf-fletowna.» «Vem,* je rekel Rives. »Spominjam se, kako mi je oče pripovedoval, da so se konjski ta tovi običajno vrteli okrog Scuf fletowna.» «Ah, kaj neki veš,* Je rekel šerif, »samo to, kar so ti pri- povedovali. To velja zate Ih Pagea, za obadva. Jaz pa sen> tukaj živel. Bil sem tukaj. Toth Graham pa jaz sva 1887 ra*" bila skupino konjskih tatoV ***. Tom «es uljil Henrija ?Bl*f**] ja. Starega Buella z okrvaVlJ nimi rokami, pa brez sva u!jel& jn poslala v do*1 ljenjski zapor, kjer je 1893 ' IXirJ 1» nAp umrl ifc. m_____ kaj ‘čakamb vprašal Page/ »čakamo, dokler se x odločil.* »Zakaj?* je vprašal 4» j «Th kaj čakamo Alaf?» J boi« page- od^ to čeprav je misel izrekel PngP Vprašanje sploh ni zapl®te*V čeprav je izvedba mordaJ) varna. Sestopiti Je tr$)a. v naselje in prijeti tega ka zaradi umora. Trije so P*|£ obstala, to drži, toda to v b v“ n Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - 0L. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprel: račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, hjuou SV. tekoči UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 8 11. TELEFON 93-808 in 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvia PeUloo * letna 2 250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 7.700 Ur - SFRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 980 din, četrtletno 480 din - Poštni -•------—: --- -- ----- —„’traun* 1 telefon 22-207 tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani H00.14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm t Urini enega »tolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 Ur beseda - Oglasi tržaške to gorlške pokrajin* naročajo pri upravi. — 1» vseb drugih pokrajin Italije pri »SocieU Pubblicita Itallanaa. — Odgovora! urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja to tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst __ Stari trg 3 /I,