Ljubljana, nedelja, 2. oktobra 1955 Leto XXI. Stev. 231 GLAVNI LN ODGOVORNI UREDNIK IVAl« ŠINKOVEC O REJ a UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen Oetka. « Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE) f i i ctjudika, PRAVICA n. izdaji? •j-J UDORA PflAJJCA ustanovljena *. OKTOBRA L934 « NARODNOOSVO- BODILNO BORBO /H IZHAJALA KOT 14-DNE VNIK IN rEDNTK OD OSVOBODITVE DO L /UL 1B51 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK f OD L /UNIJA 195) IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« SKLEPI POSVETOVANJA O GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH pod predsedstvom predsednika republike Tita V zvezi s sestavljanjem novega perspektivnega plana je bilo 28. septembra 1955 v Beogradu pod predsedstvom tovariša Tita posvetovanje o gospodarskem položaju in temeljih bodoče gospodarske politike. Na posvetovanju so ugotovili, da smo z dosedanjo politiko industrializacije, ki smo jo uveljavljali v izrednih in težavnih razmerah, položili v naši deželi nujno potrebne industrijske temelje za nadaljnji vsestranski gospodarski in družbeni razvoj. vsa gmotna sredstva uporabili v | nih organov in tako bomo še tej smeri. | bolj okrepili načela samouprav- 1. storiti ukrepe, da se bo si- j ljanja. stem še nadalje izpopolnjeval in j Za odstranitev negativnih po-prilagojeval izpolnjevanju teh javov v trgovini, zlasti v trgovini nalog. s kmetijskimi pridelki in odkupu, Sistem naj posebej zagotovi je treba storiti ukrepe, kakor je izvrševanje investicij v planira-1 kontrola potrošnikov nad trgo- Takšen razvoj -je zahteval, da [ sredstva v njihovi celoti kar naj- investiranja, prav tako pa tudi Jjosezemo višjo raven investicij in bolj racionalno uporabljali, je uredi tempo trošenja skladov v v sami strukturi investicij in- ] treba v investicijski politiki uve- skiadu z gmotnimi možnostmi, jestiramo več sredstev v težko 1 javiti načelo: investirati tam, industrijo, premalo pa v prede- kjer dosežemo najhitrejši učinek jovalno industrijo in kmetijstvo.' v stabilnem naraščanju narodne-Razmeroma velike nih okvirih in določenih smereh vino, boljša oprema odkupnega omrežja s prevoznimi in drugimi Tako bomo dosegli, da v prihodnje ne bo več potrebna naknad- sredstvi, naslonitev na kmetijske zadruge v odkupu in ukinitev sistema nakupovalcev. 2. posvetiti večjo pozornost proizvodnja vseh kmetijskih pa- X j nog. To pa je samo začetek, ki Posvetovanje je ugotovilo, da da ^hko 113 te™ sadovi dosedanjega gospodarske- P°dročju dosežemo velike uspehe ga razvoja omotajo fa nujno v naraščanju proizvodnje. Pogoj narekujejo, da postavimo gospo-'73 J 1 J nalogi še bolj darsko politiko v sledečem obdobju na naslednje temelje: 1. Zagotoviti je treba okrepitev in postopno dviganje življenjskega standarda delovnih ljudi v skladu s splošnim naraščanjem proizvajalnih sil dežele ih v sorazmerju s storilnostjo Posameznih proizvajalcev; 2. raven in strukturo investicij je treba določiti tako, da bosta privedli do odstranitve sedanjih neskladnosti, da bi tako zagotovili določeno politiko življenj- pritegnemo vse činitelje. To so kmetijske zadruge, katerih gospodarska krepitev in gospodarska dejavnost sta bistveni pogoj za nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje v celoti, zlasti pri individualnih proizvajalcih. To so nadalje kmetijska posestva in ekonomije, pa tudi inštituti, zavodi, postaje in ostala središča za pospeševanje kmetijstva. V celotnem povečanju kmetijske proizvodnje ima v naših razme- Tito odpotoval na Brione Beograd, 1. okt. (Tanjug) Pred- bodo zdravniki temeljito pregledali in bo nekaj tednov zdravil revmatizem. Med zdravljenjem bo opravljal svoje dolžnosti. investicije, ga dohodka in s tem v izpolnje-tezen tega pa takšna njihova vanju naštetih nalog; struktura, ki je zagotavljala pre- 3, z ustrezno politiko razde-težno razvijanje proizvodnje pro- litve narodnega dohodka, s poli- čam!aAem tik° inve!rticii- kakor tudi s P°“ sednik republike Josip Broz-Tito a r„“Z‘oPS: i- odpotoval na Brione, kjer “neitno «• * Ovirale naraščanje, narodnega razvojem je treba zagotoviti na-dohodka, s tem pa tudi dviganje dal™e naraščanje neodvisnega življenjskega standarda. Takšen ln. enakopravnega sodelovanja razvoj je nujno prinesel tudi ne- nasfga narodnega gospodarstva v katere negativne pojave: bil je fetovnem gospodarstvu s pove-Vir raznih gospodarskih težav, “menjave dobrin in po- kakor tudi težav glede življenj- °5n°’naža gospodarska politika skega standarda delavcev in1. nasa gospoaarsKa pontiKa Uslužbencev. To je povzročalo ,]e <čase nedvomno dosegla motnje na trgu in kolebanje živ- na P°dro*lu kmetijstva m vasi lienjskega standarda delavcev in ^spthfJ tem sm^lu' da ]e MČel? Uslužbencev, zlasti v večjih me- T napredova^ v v^h stih in industrijskih središčih. ■ to se pravl’ ** naraS6a na blokada sredstev samouprav- usposabljanju administrativnega aparata, in sicer zveznega, repub- liškega, okrajnega in občinskega, da bi učinkovito zagotovili izpolnjevanje teh nalog v okviru njegovih dolžnosti in pristojnosti. 3, pripravljanje gospodarskih planov, zveznega, republiških in krajevnih, ki bodo predloženi ustreznim skupščinam in odbo-! žavnim podtajnikom za zunanje državniške I rom, mora sloneti na teh teme- i zadeve Srdjanom Pričo, podpred-| ljih. 1 sednikom Zveznega Izvršnega Skupni komunike o Murphyjevih razgovorih v Jugoslaviji Beograd, 1. okt. (Tanjug). V j sveta Svetozarom Vukmanovičem zvezi z razgovori do katerih je i in državnim tajnikom za narodno prišlo med bivanjem g. Murphyja obrambo generalnim polkovnikom v Jugoslaviji je bil danes objav- Ivanom Gošnjakom. G. Murphy Ijen naslednji skupni komunike: j je zaključil svoj obisk s kosilom, Obisk namestnika državnega 'ki §a je_l- oktobra priredil v ve-tajnika ZDA g. Roberta Murphyja leposlaništvu na čast podpredsed-v Beogradu je bil priložnost za niku Edvardu Kardelju in dru-iskreno in plodno izmenjavo mi- Sim visokim jugoslovanskim ter sli o mnogih vprašanjih, ki zanimajo Jugoslavijo in ZDA. S temi razgovori so bile odstranjene razlike v mnenjih in prišlo je do jasnejšega razumevanja stališč obeh vlad. To je bilo do- ameriškim funkcionarjem. Tiskovna konferenca Roberta Murphyja Beograd, 1. okt. (Tanjug). — seženo v zelo prisrčnem vzdušju Gospod Robert Murphy je imel in bo ustvarilo trdno podlago za nocoj tiskovno konferenco, na nadaljnje sodelovanje med obema kateri je dejal, da je z jugoslo-deželama. Ti sestanki so bili nov vanskimi voditelji proučil vpra-dokaz trdnega zaupanja in med- šanje programa pomoči in da so sebojnega spoštovanja, ki je bilo bile ob tej priložnosti odstranje-vzpostavljeno v zadnjih letih med ne nekatere razlike v gledanju obema deželama Med svojim obiskom je g. Mur-phy v spremstvu veleposlanika Riddlebergerja bil gost na kosilu pri predsedniku Titu, s katerim je imel dva razgovora. Prav tako je imel nekaj razgovorov z dr- NOVA FAZA MAROŠKEGA VPRAŠANJA Sultanov odstop - uvod v vladno krizo? Znatni del parlamenta zahteva splošno parlamentarno debato Pariz, 1. okt. (Tanjug). Maroški sultan Ben Arafa je zapustil davi svojo prestolnico v Rabatu, potem ko je podpisal deklaracijo o »začasnem odstopu«. Kaže, da je pot k ureditvi maroškega problema s tem naposled prosta. Dinastično vprašan je smatramo zda j lahko za urejeno. Tako se je po dvomesečnih dramatičnih bojih med francosko vlado in severnoafriškimi kolonialističnimi krogi Fau-rov načrt glede Maroka začel uresničevati. Vendar je še prezgodaj za dokončne sodbe o nadaljnjem razvoju dogodkov. Čeprav je sultanov prestol v Maroku ostal zdaj rah bistveni delež povečanje pro-stega “standarda. ^Obseg "celotnih ilvodnje na individualni pose- prazen in je tako vsaj teoretično investicij v naslednjem obdobju! ’ pa lahko dosežemo pred- možno imenovati kronski svet ter he sme presegati tistih okvirov, vsem prek kmetijskega zadruz- Prek katerih bi bila ogrožena sta- ništva. bilnost in postopno dviganje živ- ! . 6' ®kupn?st bo tudl v p"had-Ijenjskega standarda delovnih nje PodPi™!* nerazvita področja ljudi. Glede strukture investicij jv skladu z gornjimi načeli goje treba zagotoviti sorazmerno !p?1darske. ke,r4Je to naraščanje proizvodnje potrošnih I a r} načelo naše politike na dobrin, in sicer tako v kmetij- sp stvu, kakor tudi v predelovalni industriji, enako pa tudi na področju stanovanjskih in komunalnih storitev. reprezentativno maroško vlado, pariški opazovalci niso prepričani, da bi se Fauru posrečilo uveljaviti takoj tudi drugi del njegovega načrta. Iz Rabata namreč prihajajo vesti, da je položaj v Maroku zelo zapleten in ni iz- II Da bi te naloge izpolnili, moramo ukreniti vse potrebno, da bodo vsi odgovorni organi delali Da bi razpoložljiva družbena za njihovo izpolnitev in da bomo IZREDNI SESTANEK GRŠKIH POSLANCEV Enodušna podpora parlamentarne večine Sprejeta resolucija s pozdravi prebivalcem Cipra Atene, 1. okt. (Tanjug). Grška Vlada je dobila danes enodušno Podporo parlamentarne večine za svojo dosedanjo politiko. Na izcednem sestanku 182 poslancev gibanja grškega zbiranja (parla-taent šteje skupaj 300 poslancev) ie podpredsednik vlade in zunanji tainister Stefanopulos podrobno Pojasnil dejavnost grške delegacije v Združenih narodih in nje-ho prizadevanje, da bi vprašanje Cipra vključili v dnevni red Ge- Neredi na Cipru Nikosia, 1. okt. (AFP) Neznanci so danes razstrelili vodovod, ki 3e oskrboval z vodo britansko vojaško oporišče v Episkopiji na Cipru. Eksplozija je bila v vasi Pa-kui, kakih 25 km od Limasola. Vremenska napoved za nedeljo, 2 oktobra Sončno tn hladno vreme z prehod-ho oblačnostjo zlasti v sevemovzhodni Sloveniji. Temperatura Donočl od —1 '•o 6, podnevi 17 do 19, na Primorskem okoli 13 stopinj. neralne skupščine. Poslanci so v celoti odobrili delo delegacije in na koncu seje sprejeli resolucijo, v kateri pošiljajo pozdrave prebivalcem Cipra. Današnji sestanek poslancev vladnega gibanja zbiranja razlagajo kot odgovor na napade opozicije, ki je zadnje dni vztrajno zahtevala, naj vlada odstopi. Pred sestankom s poslanci večine sta podpredsednik vlade, zunanji minister Stefanopolus ter minister za narodno obrambo Kanelopulos obiskala ministrskega predsednika Papagosa in z njim podrobno proučila položaj. Na sestanku so sklenili, da bo vlada odločno nadaljevala dosedanjo politiko in odklonila vse zahteve opozicije, naj odstopi. Ministra Stefanopulos in Kanelopulos sta obvestila o sklepu vlade kralja Pavla, ki je v stalnih stikih s prvaki dežele. Politični opazovalci menijo, da sklep o ohranitvi dosedanjih pozicij ne pomeni, da so pereči politični problemi zdaj urejeni. Nasprotno pričakujejo, da se bo položaj zaradi novih napadov opo-I zicije še bolj zamotal. Sporazum o letalskem prometu z Bolgarijo Beograd, 1. okt. (Tanjug) Po pogajanjih, ki so se začela dne 26. septembra, sta danes Jugoslavija in Bolgarija podpisali sporazum o letalskem prometu. Sporazum je v imenu Jugoslavije podpisal direktor Uprave za civilno letalstvo Batrič Jovanovič, v imenu Bolgarije pa namestnik prometnega ministra g. Lambro Teolov. Podpisani sporazum omogoča jugoslovanskemu podjetju JAT in Upravi bolgarskega civilnega letalskega transporta vzpostavitev rednega letalskega prometa med obema deželama. Sprejem na kitajskem veleposlaništvu Beograd, 1. okt. (Tanjug). Kitajski veleposlanik v Jugoslaviji Vu Sju Cjuan je priredil nocoj v hotelu Majestic velik sprejem ob kitajskem nacionalnem prazniku. Sprejemu so prisostvovali predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsedniki Zveznega izvršnega svete Edvard Kardelj, Aleksander Ran-kovič in Svetozar Vukmanovič, predsednik Ljudske skupščine Srbije Peter Stambolič, načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik Ljubo Vučkovič, člani Zveznega izvršnega sveta ter mnogi drugi visoki jugoslovanski državni, politični iri vojaški voditelji, kulturni in javni delavci ter člani diplomatskega zbora. ključe no, da bodo dobro organi- od svojih predstavnikov v vladi, zirani oboroženi francoski nase- naj odstopijo. Edgar Faure bo ljenci povzročili nove nerede. Tudi zdaj vsekakor prisiljen postaviti položaj v Parizu je napet. Opozi- se v parlamentu po robu znatne-cija in pritisk desničarskih strank, mu delu svoje skupščinske več:-ki podpirajo stališče francoskih ne, ki vztrajno zahteva splošno naseljencev, sta dosegla vrhunec, parlamentarno debato. Ker se je-V tukajšnjih krogih krožijo sensko zasedanje francoske po-novioe, da so nasprotniki Faurove slanske zbornice začne 4. oktobra, severnoafriške politike zahtevali sodijo tu, da Fauru slabo kaže, da bi mogel od god iti to debato na konec oktobra, da bi lahko poprej obiskal Moskvo. Razen tega pa se ta obisk utegnp izjaloviti spričo sklepa OZN o Alžiru. Ta nova faza maroškega vprašanja, ki bi naj pomenila začetek pomiritve v tej deželi, bi utegnila potemtakem biti tudi uvod v odkrito krizo francoske vlade Francoska delegacija demonstrativno zapustila zasedanje Generalne skupščine Pariz, 1. okt. (AFP) Francoska delegacija na zasedanju Generalne skupščine OZN je bila poklicana, naj se nemudoma vme v Pariz. O tem sta se sporazumela predsednik Faure in zunanji minister Pinay, ki delegacijo vodi, med telefonskim razgovorom. — Francoska vlada je to sklenila po včerajšnjem glasovanju v Generalni skupščini OZN, ko je bilo sklenjeno, da pride alžirsko vprašanje na dnevni red zasedanja. Sodijo, da bo zunanji minister Pinay jutri popoldne prispel v Pariz. Tudi Južna Afrika in Maroko na dnevnem redu New York, 1. okt. (Reuter). — Kljub nasprotovanju Južno-afri-ške unije je Generalna skupščina sinoči sprejela sklep, da bodo problem ravnanja z Indijci v Južni Afriki vključili v dnevni red. Skupščina je sprejela podoben sklep tudi glede rasne diskriminacije v Južni Afriki. Prav teko je Generalna skupščina soglasno sklenila vključiti maroško vprašanje v dnevni red letošnjega zasedanja. S tem je sprejela priporočilo generalnega komiteja. na metode ostvaritve tega programa in na nekatera tehnična vprašanja. Poudaril je, da ni bilo nobenih nasprotij v pojmovanju načel in da ZDA ne žele, da bi z dajanjem pomoči vsiljevale svojo dominicijo. Odgovarjajoč na vprašanja novinarjev je gospod Murphy dejal, da so poleg drugega govorili tudi o jugoslovansko-ameri-škem sodelovanju na področju mirnodobne uporabe atomske energije. Omenil je možnost, da bi nekateri jugoslovanski znanstveniki v te namen obiskali ZDA. Gospod Murphy je izrazil zadovoljstvo, ker se mu je nudila priložnost sestati se z najvišjimi jugoslovanskimi funkcionarji in poudaril' da se je z njimi razgo-varjal o bistvu vprašanja, da pa se bodo o podrobnostih pogovorili strokovnjaki. Gospod Murphy bo s posebnim letalom odpotoval iz Jugoslavije v ponedeljek. Sovjetski novinarji pri Veljku Vlahoviču Beograd, 1. okt (Tanjug). — Predsednik zunanjepolitičnega odbora Zvezne ljudske skupščine Veljko Vlahovič^ je sprejel danes opoldne delegacijo sovjetskih novinarjev, ki se že dva tedna mudi v Jugoslaviji kot gost Zveze novinarjev Jugoslavije. NOVE TEŽAVE posledica sklepa Generalne skupščine Pariz. 1. okt. (Tanjug), Sklep Generalne skupščine OZN o vključitvi alžirskega vprašanja v dnevni red sedanjega zasedanja je povzročil dve krizi: krizo v odnosih med OZN in Francijo spričo ostre francoske reakcije na takšen sklep in krizo v odnosih med Francijo in SZ. To je mnenje, ki ga danes izraža uvodničar »France Tireu-ra«, ki obsoja, kakor ves francoski tisk »nedopustno vmešavanje OZN v francosko domače vprašanje«. Sklep Generalne skupščine so v Parizu sprejeli ponoči z velikim presenečenjem. Čeprav so v mnogih krogih pričakovali tudi takšen preobrat, so v Parizu vendarle do zadnjega trenutka upali, da se bo ministru Pinayu posrečilo pregovoriti predvsem južnoameriške predstavnike, da bi podprli francosko stališče. »Nedvomno je do tega prišlo zayoljo številnih napak, ki jih je Francijo napravila v minulosti v Naši manjšini v Romuniji je treba dati vse pravice poudarjajo beograjski politični krogi Beograd, 1. okt. (Tanjug). Tuje agencije poročajo, da so v Romuniji pomilostili mnogo političnih in drugih obsojencev, V Beogradu so to vest sprejeli z zadovoljstvom, ker je znano, da je med političnimi priporniki tudi precej pripadnikov srbske narodne manjšine. Razen tega je znano, da so romunske oblasti pred nekaj leti pregnale v Baragan več tisoč banatskih Srbov. Vendar tu sodijo, da z izpustitvijo manjšega števila obsojenih in pregnanih ljudi vsa zadeva ni rešena. Izpustiti je treba vse obsojene in pregnane pripadnike srbske narodne manjšine, jim vrniti premoženje in dati odškodnino in kar je še važnejše, treba je izenačiti pravice srbske manjšine s pravicami romunskih državljanov. svoji afriški politiki«, piše »Com-bat« Toda če je naša vlada spričo sedanjega položaja v Alžiru v krizi, ima popolnoma prav, če odkloni vmešavanje tujih dežel v vprašanja in zadeve, ki se tičejo samo Francije. Spričo vsega tega je videti, da je kriza v odnosih med Francijo m SZ, a posebno v odnosih med Francijo in nekaterimi njenimi zavezniki iz zahodnega tabora, ki so glasovali tem sklepom v prid, veliko globlja in hujša. Kar zadeva francosko-sovjet-ske odnose, poudarja davišnji francoski tisk. da je »pot Edgara Faura in Pinaya v Moskvo zdaj popolnoma kompromitirana«. Precej skaljeni so tudi odnosi med Francijo in nekaterimi njenimi atlantskimi partnerji, ki so glasovali za alžirsko debato. To velja zlasti za Grčijo, katero danes napadajo malone vsi francoski časniki. Po francoskem mnenju je Grčija s takšnim stališčem »izdala atlantsko solidarnost« in »kompromitirala evropsko idejo«. Na koncu je treba poudariti, da francoski politični krogi sicer v celoti odklanjajo sklep Generalne skupščine, vendar pa so silno različnih misli glede taktike in bodočega francoskega stališča. Razgovori Stassen-Soboljev New York, 1. okt. (AP) Posebni svetovalec predsednika Eisen-howerja Harold Stassen se je pol ure razgovarjal s sovjetskim delegatom v razorožitvenem pododboru Arkadijem Soboljevim. Poročajo, da je Stessen, kakor kaže, dobil vtis. da bo dolegel sporazum o načrtu predsednika Ei-senhowerja glede nadzorstva iz zraka. OB LETOŠNJEM TEDNU OTROKA K novim oblikam dela ZA VARSTVO OTROK Teden otroka — letos ga zače- , pritegnili k sodelovanju množico dar pa ne zahteva naloga, ki jo njamo z današnjim dnem in bo, novih ljudi, ki so pripravljeni so-trajal do 8. oktobra — si je pri! delovati pri reševanju perečih nas pridobil že dokaj tradicionalni pomen. Pregled dosedanjega dela na področju varstva otrok in načrti za bodoče, to je poleg številnih akcij, ki jih družbene organizacije izvedejo neposredno med tednom, glavna vsebina Tedna otroka. Letos pa je njegov pomen še večji. Širšo osnovo mu dajeta dva dogodka, ki sovpadata v dneve med 2. in 8. oktobrom, in sicer 3. oktobra mednarodni Dan otroka in od 2. do 5. oktobra prvi nacionalni kongres za varstvo otrok, ki bo v Beogradu. Razen tega začenjamo z letošnjimi jesenskimi meseci novo problemov. In prav področje zdravstva in socialne politike, s tem pa tudi skrbi za družino in varstvo otroka, je tisto področje, na katerem lahko z največjim uspehom mobiliziramo množice prostovoljnih delavcev, saj so ta vprašanja blizu vsakemu državljanu. 2e izkušnje pri delu upravnih odborov pri zdravstvenih in socialnih zavodih in ustanovah, kot so zdravstveni domovi, zavodi za socialno zavarovanje, bolnišnice, sanatoriji, okrevališča, mladinski domovi, domovi za onemogle itd., so pokazale, da lahko tudi zdravstveno in socialno problematiko obdobje po reorganizaciji organov j zelo uspešno rešujejo ne le stro ljudske oblasti, ki prinaša še širši' kovnjaki, ki so pritegnjeni v te razmah organom družbenega odbore, temveč tudi številni laiki, upravljanja v okviru novih ob- Vprašanja, ki jih rešujejo člani čin. Razumljivo je, da smo ob tej organov družbenega upravljanja, ponovni decentralizaciji ob for- so konkretna in aktualna in izv o-miranju svetov in raznih komi- Ijeni člani se jih lotevajo z ve-sij pri novih upravnih enotah liko volje in prizadevnostjo. Ven- PROGLAS Sveta društev prijateljev mladine Beograd, 1. okt (Tanjug) Svet društev prijateljev mladine Jugoslavije je naslovil na društva prijateljev mladine in na aktive, ki skrbe za zaščito otrok in mladine, naslednji proglas: Letošnji Teden otroka prirejamo v znamenju nadaljnjih naporov naše skupnosti, da bi ustvarila čimboljše možnosti za vzgojo, šolanje in vsestransko zaščito naših otrok in mladine. Teden bo tudi letos prispeval k popularizaciji doseženih uspehov in poudaril nove naloge na področju dečje zaščite. Okrog tistih, ki že delajo na zaščiti naših otrok, se bodo med Tednom otroka zbrali tudi drugi državljani, številna društva in organizacije. Društva in ustanove, ljudski odbori, delavski sveti in ostali samoupravni organi bodo storili vse, da bi po svojih možnostih tudi gmotno nudili otrokom s svojega področja in kolektivov kolikor največ morejo. Teden otroka bo prispeval k temu, da bodo občine in okraP poudarili in globlje spoznali svoje naloge na področju zaščite otroka. Letos bo med Tednom otroka pri nas tudi nacionalni kongres za zaščito otrok. Spričo tega dejstva bo skrb za zdravje naših otrok in mladine v ospredju. Tretjega oktobra t. I. proslavlja Mednarodna zveza za zaščito otrok svetovni dan otroka — tokrat z geslom: »Otrokom je treba nuditi zaščito ne glede na raso, narodnost in veroizpoved« (čl. 1 deklaracije o otroških pravicah). Ta minifestacija, ki jo proslavljamo v okviru Tedna otroka, nas povezuje z vsem svetom v plemenitem prizadevanju naprednega človeštva, da bi otrokom nudili boljše življenje. Pridružujemo se naporom naprednih ljudi vsega sveta, da bi to geslo postalo stvarnost v vseh državah in pri vseh narodih na srečo otrok vsega sveta in vsega človeštva. Poudarjamo, da je prvi pogoj za uresničitev te visoke človečanske težnje predvsem boj proti vojni, boj za mirno reševanje spopadov in sporov med državami. Svet društev prijateljev mladine Jugoslavije poziva vse državljane, starše, družbene organizacije, člane ljudskih odborov, svetov in komisij, delavskih svetov in samoupravnih organov, naj prispevajo k temu, da bo Teden otroka izpodbuda za trajne napore in nenehno skrb društev, ki mora obdajati vsakega otroka in sleherno družino. KONGRES GEOGRAFOV ZAKLJUČIL DELO Na IV. kongresu jugoslovanskih geografov, ki je včeraj zaključil delo, so sklenili, da morajo društva geografov in njihovi člaroi posvetiti posebno pozornost izboljšanju in boljši organizaciji pouka na fakultet ah. Geografi razen tega zahtevajo tudi izboljšanje gmotne podlage za delo univerzitetnih zemljepisnih inštitutov in zavodov, pa tudi bolj vsestransko sodelovanje znanstvenikov iz vseh republik. Kongres je posvetil posebno pozornost pouku zemljepisa v šolah. Poudarjeno je bilo, da sedanji pouk tega predmeta ne ustreza potrebam in zahtevam sodob- ne geografske znanosti. V. kongres geografov Jugoslavije bo leta 1958 v Črni gori. Odlok o ublažitvi predpisov glede prevzema semen Zvezni tajnik za narodno gospodarstvo je podpisal včeraj odlok, s katerim je izjemoma za letošnje leto spričo vremenskih razmer in stanja semen dovoljen odstop od predpisanih norm kvalitete semenske pšenice. Ta ukrep so storili zato, ker je bila spričo velike vlage nevarnost, da pridelovalci ne bodo pravočasno dobili zadostnih količin kvalitetnega semena. prevzamejo družbeni organi, zgolj dobro voljo in prizadevnost. Za uspešno delo je zlasti potrebno dobro poznavanje zdravstvene in socialne problematike in problematike varstva otrok na področju, kjer družbeni organ deluje. Prav v Tednu otroka se nudi velika možnost, da ljudje, ki so pripravljeni sodelovati, skupno z družbenimi organizacijami, katerih delo je v Tednu že tako razgibano z raznimi akcijami, temeljito analizirajo problematiko na svojem področju, kar naj bi pomagalo pri nadaljnjem vodenju politike na področju varstva otrok in pri obravnavanju širših vprašanj, kot so n. pr. zdravje, prehrana, vprašanja vzgoje otrok, zlasti problemi mladostnikov itd. Ljudem, ki sodelujejo v družbenih organih, svetih in komisijah, pa tudi širšemu krogu, zborom, %'olivcev itd. pa je potrebno zdaj, ko prevzema ljudstvo težišče pri upravljanju, tudi širše družb eno-ekonomsko poznavanje problematike, potrebna jim je temeljitejša zdravstvena prosveta in razumevanje socialnih vprašanj, kajti taka splošna razgledanost bi bila najboljši prispevek za uspešnejše delo. S pomočjo seminarjev, predavanj in podobnih oblik lahko tu organizacije, kakršna je n. pr. Rdeči križ, ogromno pripomorejo, da se bodo n. pr. sveti za varstvo matere in otroka ali sveti za socialna vprašanja pri občinah dobro lotili dela in v resnici koristili ljudem, ki so jih izbrali, da jih zastopajo. V Tednu otroka, ki je ,časovno sicer preveč omejen, da bi lahko izvedli globlje spremembe, je moč pretehtati prav oblike, s katerimi naj bi pripomogli k uspešnemu delu na področju varstva otrok med vsem letom. M. N. Mladinska delegacija zahodnonemških sindikatov v Jugoslaviji Na Reko je včeraj prispela mladinska delegacija zahodnonemških sindikatov javnih služb in transporta. Nemški gostje, ki vračajo obisk našemu ■ sindikatu pomorščakov, bodo ostali pri nas 12 dni. Razen Reke in Op g ti je bodo obiskali' tudi Šibenik, Split in Dubrovnik. Izraelska zadružna delegacija odpotovala Izraelska zadružna delegacija je včeraj odpotovala iz naše države. Med avajsetdnevnim bivanjem v, Jugoslaviji so gostje obiskali več zadružnih organizacij in industrijskih objektov v Srbiji, na Hrvatskem, v Sloveniji in Makedoniji ter se zanimali za organizacijo kmetijskih zadrug ter delavsko samoupravljanje. Odhod delegacije finskih invalidov Delegacija finskih invalidov je danes zapustila našo deželo. Včeraj so si delegati ogledali v Ljubljani muzej NOB, razen tega pa so njim na čgst priredil j sprejem, na katerem so bili tudi predstavniki Zveze vojaških vojnih invalidov in Zveze borcev Slovenije. Miloš Minic odpotoval v Firence Predsednik okrajnega ljudskega odbora Beograda Miloš Minic je odpotoval' z vlakom v Firence, kjer se bo udeležil kongresa županov glavnih mest sveta, ki se bo začel danes. Prvi sestanek mešane jugoslovansko-avstrijske dravske komisije Na temelju sporazuma o vodnogospodarskih vprašanjih na Dravi, ki je bil lani sklenjen med Jugoslavijo in Avstrijo in podpisan 25. maja 1954 v Ženevi, se bo 6. oktobra prvikrat sestala v Opatiji mešana jugoslovansko-avstrijska dravska komisija, ustanovljena s tem sporazumom. Statut te komisije je bil že lani sprejet kot dodatek k sporazumu, na opatijskem sestanku pa bodo sprejeli še poslovnik komisije. Razen tega bodo v smislu statuta razpravljali o medsebojnem obveščanju o vseh skupnih vprašanjih, ki se nanašajo na vodno gospodarstvo Drave, zlasti o nameravanih vodnogospodarskih gradnjah v Avstriji in Jugoslav:ji Spbrazum se že uspešno izvaja. Doslej ni bilo sporov, ki bi jih DEJAVNOST ANKETNE KOMISIJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Predlogi o melioracijah Razgovor s tajnikom anketne komisije Šumanovcem Novi Sad, 1. okt. (Tanjug). — Po ogledu terena in raz-pravi z zainteresiranimi organizacijami je začela anketni komisija Zvezne ljudske skupščine pripravljati poročilo 0 melioracijah, ki ga bo predložila Ljudski skupščini FLRJ na zasedanju v drugi polovici oktobra, ko bo le-ta razpravljala o kmetijstvu. V razgovoru z dopisnikom Tanjuga je tajnik anketne komisije Pavle Sumanovac poudaril, da je komisija pregledala melioracijska področja. Hotela je dobiti jasno sliko o pomenu in potrebah melioracijskih del. Glavna njena naloga pa je bila, da bi v razpravi ugotovila, kako bi preprečili škodo v zvezi z zaščito morala reševati komisija v srni-1 pred poplavami, osuševanjem in slu statuta. ! zaščito zemlje pred hudourniki, IZ ZVEZNE ZUNANJETRGOVINSKE ZBORNICE Novi predpisi glede strokovne izobrazbe uslužbencev v zunanji trgovini Nova uredba o zunanjetrgovinskem poslovanju, ki Je bila objavljena sredi junija, vsebuje stroge predpise glede strokovne kvalifikacije v zunanji trgovini. Predpisi o strokovni kvalifikaciji so s to uredbo razširjeni na vse tiste kadre, ki opravljajo v zunanji trgovini komercialne, tehnične, finančne, devizne in pravne posle. Zaradi izvajanja teh predpisov je bila pri Zvezni zunanjetrgovinski zbornici uvedena posebna evidenca vseh uslužbencev v zunanji trgovini, na katere se nanašajo predpisi uredbe. Zdaj pa je Zvezna zunanjetrgovinska zbornica na temelju pooblastila in uredbe v soglasju z Upravo za zunanjo trgovino predpisala še pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev v zunanjetrgovinskem poslovanju. Pravilnik navaja, da se kot vodilni uslužbenci štejejo direktor in njegov namestnik oziroma pomočnik, direktor oziroma šef sektorja, šef poslovalnice oziroma vsake druge ustrezne organizacijske enote, šef predstavništva oziroma delegat v inozemstvu in šef predstavništva v naši državi. Kot strokovni uslužbenci, ki opravljajo komercialne, tehnične, finančno-devizne in pravne posle pa se štejejo strokovni svetniki, samostojni referenti in referenti. Za direktorja predpisuje pravilnik naslednjo strokovno usposobljenost: 1. ustrezno fakultetno izobrazbo in pet let prakse v vodilnih komercialnih poslih, od tega dve leti v zunanjetrgovinski dejavnosti dotične stroke; ali 2. ustrezno srednješolsko strokovno izobrazbo, osem let komercialne prakse, od tega pet Tet rta Vodilnih mestih v zunanjetrgovinskih poslih (tri leta" v dotični stroki); ali 3. popolno srednjo šoto in deset let komercialne prakse, od tega šest let na vodilnih mestih v zunanjetrgovinskem poslovanju (štiri leta v dotični stroki); ali 4. nepopolno srednjo šolo ali petnajst let komercialne prakse, od tega osem let na vodilnih mestih v zunanjetrgovinskem poslovanju (6 let v stroki). Podobna strokovna izobrazba z ustrezno prakso je predpisana za direktorje Oz. šefe sektorjev (uvoznega, izvoznega, tranzitnega, re-eksportnega zastopniškega, konsignacijskega itd.), za direktorje gospodar-sko-računskega sektorja, za šefe računovodstva oziroma devizne službe, za šefe poslovalnic in ustreznih organizacijskih enot, za šefe predstavništev oziroma za delegata v inozemstvu in za šefe predstavništev v državi. Razen navedene strokovne izobrazbe morajo vodilni uslužbenci obvladati vsaj en svetovni Jezik v takš- nem obsegu, da ga lahko uspešno uporabljajo pri svojem delu v zunanjetrgovinskem poslovanju. Nadaljnji predpisi se nanašajo na strokovne uslužbence. Strokovni svetnik mora imeti ustrezno fakultetno izobrazbo in 15 let prakse v stroki ali srednješolsko izobrazbo in 20 let prakse v stroki. Samostojni referent ali referent mora imeti fakultetno izobrazbo in tri leta strokovne prakse (dve leti v zunanjetrgovinskih poslih) ali popolno srednjo šolo in pet let strokovne prakse (dve teti v zunanjetrgovinskih poslih) ali pa nepopolno srednjo šolo in 7 let strokovne prakse (štiri leta v zunanjetrgovinskih poslih). Tudi za te uslužbence velja, da morajo obvladati vsaj en svetovni jezik. Gospodarske organizacije ne morejo zaposliti za vodilne in strokovne uslužbence v zunanjetrgovinskih poslih osebe, ki ne izpolnjujejo gornjih pogojev. O vsaki spremembi je gospodarska organizacija dolžna obvestiti Zvezno zunanjetrgovinsko zbornico. Za prehodno dobo je še važna naslednja določba: če se predpisi tega pravilnika ne bi mogli izvajati v določenih izjemnih primerih, zlasti v gospodarskih organizacijah s specifično organizacijsko strukturo, lahko upravni odbor Zunanjetrgovinske zbornice v teh primerih za vodilne in strokovne uslužbence določi posebne pogoje glede njihove strokovne izobrazbe, pri čemer se mora držati načel, izraženih v tem pravilniku. in kakšna bi bila korist umet' nega namakanja. Najživahnejša je bila razprava o načinu finansiranja del in 0 virih denarnih sredstev. Na splo' šno je razprava na terenu poka^ zala, da je treba kategorizirati objekte glede na njihov pomen in obseg, v skladu s tem pa tudi ugotoviti obveznosti posameznik teritorialnih upravnih enot tako za zgraditev kakor tudi za vzdrževanje melioracij. Vzdrževanju pa dajejo prednost, ker so pr1 nekaterih melioracijah ugotovili: da so zaradi slabega vzdrževanja zdaj v slabšem stanju, kakor so bile prej. Ker še nismo imeli zakonitih predpisov v zvezi z vodnimi deli in izkoriščanjem voda, je nadaljeval Sumanovac, so potrebni zakoniti ukrepi, med katerimi hi bila najvažnejša zakon o vodah in melioraciji zemljišč in o organizaciji vodne službe. V osnutku ukrepov, ki bo v kratkem predložen Zvezni ljudski skupščini, je poudarjeno, da bi morala glavne vodne tokove in dela na njih fi' nansirati družbena skupnost, h* je lahko federacija, republika ali pa skupnost komun. Posamezne vodne tokove bi razmejili bodi po zakonu o vodah, bodi s P<>" sebnimi predpisu Za vzdrževanje melioracijskih objektov je predvidena uposta-vitev sklada za ureditev voda. V ta sklad bi se stekali prispevki posameznih gospodarskih panog, kakor imajo pač korist od voda in preprečevanja škode. Razen tega bi morale posamezne teritorialne uprave skupnosti prispevati v sklad iz proračunskih sredstev. Na koncu je tajnik anketne komisije rekel, da bi lahko iz tega sklada investirali denar v dela na vodah. V tem primeru bi prek sklada porabili denarna sredstva, ki bi jih dobili iz proračuna. Starše, vzgojitelje in vse prijatelje mladine vabimo na PROSLAVO »TEOMA OTROKA« ki bo c ponedeljek, 3. oktobra 1955 ob 20. uri v dvorani Slovenske filharmonije. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE SKLICANJE SEJE KOMISIJE REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS ZA STATUTE Predsednik komisije Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS za statute sklicuje 3. sejo komisije za sredo, dne 5. oktobra 1955 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Predlog dnevnega reda: Obravnava statutov okrajev Celje in Gorica. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS Zakaj ne bi poskusili z njimi? O trgovskih obratih s pavšalnim obračunom PRED ZAKLJUČKOM PROSLAV OB 10-LETNICI OSVOBODITVE V spomin 39 padlim gojencem Ob 36. obletnici ustanovitve SKOJ bodo pred poslopjem nekdanjega Učiteljskega doma v Ljubljani odkrili spomenik 39 padlim gojencem. Na marmornati ploščadi pred domom bodo postavili bronasti kip mladinca-upornika, simbola revolucionarnih mladincev v nekdanjem Učiteljskem domu, ki so že od prvih vojnih let pa vse do zmagovitega konca aktivno sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. Kip je delo akademskega kiparja Staneta Keržiča. Iz majhnega 7-članskega skojevskega aktiva, ki ga je vodil Leon Kosmač, je zrasla močna organizacija skojevcev in mladincev, ki so bili jedro revolucionarnega gibanja v tem predelu Ljubljane. Povsod si jih srečaval — na potresnih akcijah 19. oktobra 1941, na proslavah enotnosti dne 1. decembra 1941, na javnih proslavah 8. marca 1943 in 1. maja istega leta, pri demonstracijah pred sodiščem, v oddelkih narodne zaščite. Povsod je bilo videti nekdanjega Učiteljskega doma v Ljubljani njih zanosen pogled in čuti njih uporniško besedo. V najtežjih pogojih ilegalnega dela so v domskih prostorih organizirali v začetku skromno tiskamo, ki se je kasneje razvila v Centralno rajonsko tiskarno in je s svojimi proizvodi dan za dnem presenečala razjarjene italijanske fašiste. Dolga in zanimiva je kronika mladinskega aktiva v Zibertovi ulici. Z Leonom Kosmačem so napravili v boju prve pogumne korake, z Marjanom Klemencem pa so še močneje pridružili svoj glas k enovitemu vzkliku uporne Ljubljane: »Ne bodo nas strli!« Treviso — Padova — Gonars, nemška taborišča — to je bila težka pot, na katero jih je pognala tujčeva jeza, v slovenske hoste pa jih je vodila neugasljiva sla po svobodnem življenju. 93 gojencev je odšlo v partizane, 8 pa so jih odgnali v taborišča. Med njimi je bilo 9 voja- ških in 18 političnih voditeljev, 15 skojevskih sekretarjev in 8 obveščevalcev. Ko so se gojenci učiteljskega doma vrnili v svobodno Ljubljano, 39 tovarišev ni bilo med njimi. Žrtvovali so svoja življenja, preden se je uresničil njih sen. Prav tem padlim tovarišem v spomin bodo nekdanji gojenci Učiteljskega doma, sedaj člani kluba »Klemenc-Kosmač« odkrili spomenik pred obnovljenim domom. Ne samo v spomin njim, temveč tudi v spodbudo njihovim današnjim naslednikom, ki naj nadaljujejo in razvijajo napredne tradicije tega doma. V teh dneh del Zibertove ulice okrog Zavoda za glasbeno vzgojo izpreminja svojo podobo. Učiteljski dom so popolnoma obnovili, tako da bi v njem le težko prepoznali staro, okrušeno, z železno ograjo zavarovano stavbo. Prostor pred domom bodo uredili tako, da bo s prenovljeno fasado in spomenikom tvoril arhitektonsko celoto, V sredini s kockami tlakovanega prostora bo široka marmornata ploščad, na kateri bo stal spomenik. Na obeh straneh bodo nasadi. Omeniti je treba, da so vsa velika finančna sredstva za spomenik in obnovo doma zbrali člani kluba »Klemene—Kosmač«. Z odkritjem spomenika 9. oktobra bodo zaključene prireditve 10. obletnice osvoboditve, prav tako pa bo to tudi zadnja letošnja manifestacija kluba »Klemenc—Kosmač«, ki je razen tega organiziral tudi uspelo turnejo po partizanski Dolenjski in Beli krajini. Pred kratkim so člani kluba odšli obiskat vsa italijanska taborišča, kamor so izgnali njihove tovariše in s komemoracijami počastili niihov spomin. Hkrati z odkritjem spomenika bodo odnrli tudi razstavo in Izdali knjigo o delu in življenju mladinskega kolektiva Učiteljskega doma med vojno. —Ig Kdor ima opravka s trgovino, mora resnici na ljubo priznati, da trgovanje in trgovska postrežba pri nas še ne ustrezata potrebam in željam oseh delovnih ljudi. Trgovska mreža je še dokaj nepopolna — zlasti je občutno premajhno število trgovskih poslovalnic v podeželskih krajih ter na gradbiščih in drugih delovnih mestih, ki so oddaljena od industrijskih centrov — postrežba je marsikje še primitivna in nekulturna, izbira blaga slaba itd. Da bi trgovina odpravila napake, izboljšala organizacijo poslovanja in ustregla željam in potrebam ljudi o oseh krajih, je izdal Zvezni izvršni svet uredbo o spremembah in dopolnitvah tem gospodarstvo trpelo škodo. S tem seveda ni rečeno, da so potrebni povsod, ampak le tam. kjer je bodisi zaradi pomanjkanja trgovskega kadra ali iz komercialnih razlogov nemogoče uposta-viti redne trgovske obrate. Nekateri pa so mnenja, da bi bili potrebni tudi v mestih, zlasti v trgovini s sadjem in drugimi kmetijskimi pridelki, ki je v sedanjih razmerah zaradi nekulturnega poslovanja predmet pogoste kritike potrošnikov. Če bi konkurenca obratov s pavšalno zadolžitvijo pomagala izboljšati poslovanje oziroma postrežbo, bi bil njihov obstoj prav gotovo upravičen. Res je sicer, da bi upravniki uredbe o trgovski dejavnosti in takih obratov zaslužili več kakor trgovskih obratih, ki predvideva \ uslužbenci v rednih trgovskih med drugim tudi upostavitev obratih, kar pa še ne pomeni, da trgovskih obratov s pavšalnim j Y,ise..f }em. razvil privatno-nrido-obračunom. Poslovanje takih \ bitniski sektor o trgovini. Okraj-obratov lahko odobri svet za go- j P} oziroma mestni ljudski odbor spodarstvo pri okrajnem oziroma , !im Janko predpiše pogoje pošlo-mestnem ljudskem odboru, uprav-1 panja, prek natečaja pa lahko iz-nike obratov pa je treba izbrati bere za njihove upravnike take prek natečaja. Za. upravljanje je ' .. ji™ glede moralnih kva-potrebno gmotno poroštvo v go-! '[y*”eij ni ka j očitati. Sicer bi tovini oziroma z menicami, ali pa j. ^. ° treba kljub temu kontro-z zastavitvijo premičnin oziroma brati, toda možnosti kontrole bi nepremičnin. I . Prav gotovo večje kakor o Medtem ko so v drugih repub-! likah taki obrati že začeli pošlo- . /fL nleiV0, PT/ f vati -samo na Hrvatskem jih je S / * Iv Tl? * že okrog 500 - nimamo pri nas , odrepk* ^atuee do obstoja še nobenega. Vzrok, da jih nima-laTl mo, je bržkone bojazen, da se ne , f ■ V’ dalei bi razvili v privatno-pridobitni- h°d'% d£a V0T,lne- kar Povzroča ška podjetja, ki jih ne bi bilo ™r*n ' 7lit *as*.™.n*0 godr- moč redno kontrolirati, zaradi če- .. .' . J , .'f> n°zado- sar bi naše gospodarstvo lahko n°k,er imeli pred utrpelo znatno škodo. | n ? I vasi. 7rtai pa jp mmaio več. Če Mnogi ljudje pa so drugačnega p takih kraiih ni moč ustanoviti mnenja. Že dejstvo, da je ustanav- \ rednega trgovskega obrata Ijanje takih obratov dovoljeno z zakaj ne bi poskusili s trgovskim uredbo Zveznega izvršnega sveta,' obratom s pavšalnim obračunom? nam zagotavlja, da so v sedanjih In zakaj ne bi nri tem izkoristili razmerah potrebni in da bi lahko izkušnje ki so Uh s takimi obrati marsikje znatno izboljšali pre- že pridobili v drugih repnb’n -h? skrbo delovnih ljudi, ne da bi * 1 p, 5, Neodvisni Egipt ne bo dovolil iva nobenega tujega v Ob sklenitvi sporazuma o na-. UPU orožja na Češkoslovaškem Pl in protesta zahodnih 4?®} Predsednik egiptovske vlade Abdel Naser govor, v katerem je °pisal zgodovino tega vprašanja. Priobčujemo v izvlečkih najvažnejše odstavke iz Naserovega govora, ker menimo, da lahko Pripomorejo k boljšemu spozna-anju zunanje politike Egipta. , *Y začetku revolucije smo se 7n?1 • na Anglijo, Francijo, A in druge dežele s prošnjo, Daj nam pošljejo orožje. Jasno mo jim sporočili, da bi radi doni orožje samo za obrambo in čuvanje miru. In kaj so nam odgovorili? Vsi so zahtevali kot pogoj. naj sk' hmo, da bi J?. zahtevo smo odločno odklonili. Izjavili smo, da na račun ase svobode nikakor ne bi hoteli orožja. Francija se je zmeraj pogajala z nami, češ da bi nam rada Poslala orožje, samo če ne bi kri-njenega stališča v Sever-1 Afriki, kar drugače povedano Pomeni, da bi morali opustiti na-o politiko arabizma, se odreči vekoljubju *er zatisni*' °či Pred mučenjem in prelivanjem rvi v Severni Afriki. ZDA so am samo obljubljale orožje, kot Pogoj pa so zahtevale, naj pod- goj, naj sklenemo zveze, če že-imo. Hn v» nam poslali orožje. odkli Egipt bo zastopal indijske koristi New Delhi, 1. okt. (Tanjug) In-’lJska vlada je prosila Egipt, naj -astopa indijske interese na Por-ugalskem. Ko je o tem obvestil Parlament, je Nehru davi govoril odnosih Delhi—Kairo in dejal, so le-ti prijateljski in da se J® to prijateljstvo zlasti okrepilo P° bandunški konferenci. Veleposlanik Joxe prispel v Pariz Pariz, 1. okt. (AFP). Francoski Jeleposlanik v Moskvi Louis d6 noc°j z letalom prispel ^ Pariz, kjer bo s predsednikom vlade in zunanjim ministrom razpravljal o njunem predvide-nefti potu v ZSSR. Pismo Palam ari , ^rst, 1. okt. (Tanjug). Sloven-Ka gospodarsko-kultuma zveza n Kmetijska zveza v Trstu sta .. Pismih generalnemu komisarju . Pijanske vlade Palamari pred-agali imenovanje slovenskih Predstavnikov v organe tržaške “■govinske zbornice. Slovenska sospodarsko-kultuma zveza se v _ Voiem pismu sklicuje na 2. člen Racionalnega statuta, ki predvi-j.eva. da morajo biti Slovenci so-^Herno zastopani v javnih po- pišemo pogodbo o medsebojni obrambi ali sklenemo zvezo, če hočemo dobiti orožje. Anglija nam je odgovorila, da bi nam rada poslala orožje, da pa nam ga lahko pošlje samo neznatne količine, s katerimi nikakor ne bi mogli doseči svojega cilja. Zdaj smo sklenili približati se vsem državam, da bi dobili orožje. Pri tem smo zlasti poudarili, da ne bi hoteli sprejeti nobenih pogojev. Jasno smo tudi povedali, da nimamo napadalnih namenov, marveč da nameravamo samo upostaviti vojsko, ki bi bila dovolj močna, da uresniči cilje I tuje sile.« naše dežele, ne v smislu agre-j sije, marveč za ohranitev miru. | Naposled smo dobili ponudbo od Češkoslovaške, ki je priprav-; ljena poslati toliko orožja, kolikor ga potrebuje naša vojska, in sicer na čisto trgovski podlagi v zameno za egiptovske pridelke, kakor sta bombaž in riž. In tako smo sklenili sporazum s Češko- j slovaško. Tedaj pa so zagnali v Londonu in Washingtonu krik brez slehernih pogojev ali omejitev, bomo odstranili vpliv tistih, ki so ga izkoriščali pod pretvezo oboroževanja ali pre-skrbovanja z orožjem. Drugače povedano, ljudje, ki so zagnali hrup zaradi tujega vpliva, zelo dobro vedo, da je naš cilj odstraniti tuj vpliv. Neodvisen, močan, revolucionarni Egipt ne bo dovolil nobenemu tujemu vplivu, da bi se vtihotapil in obdržal na njegovih tleh. Egipt je svoboden in neodvisen. Egipt ima svojo lastno politiko, ki je sad njegove lastne zavesti, ne pa kake tuje Naser sprejel britanskega in francoskega veleposlanika Kairo, 1. okt. (Reuter). Predsednik egiptovske vlade Naser je danes sprejel britanskega veleposlanika Trevelyana, ki mu je razložil stališče svoje vlade do nabave orožja v ČSR. i i i- ■„ “k; Naser je sprejel tudi franco- katerega cilj je, da bi bdrali kega veleposlanika v Kairu Ar-svoj vpliv in svoje gospostvo. cha lea Proti tujemu gospostvu se bomo borili, da ga izkoreninimo, hkrati j pa se bomo borili za uresničenje ciljev naše revolucije. Kadar slišim, da kdo pravi, da bo to utrlo pot ruskemu ali tujemu vplivu na Srednjem vzhodu ali v Egiptu, ga opozorim samo na daljno minulost. Zame je ta trgovinski sporazum daleč od utiranja poti ruskemu ali tuje- Allenova izjava o Egiptu Kairo, 1. okt. (AFP) Pomočnik ameriškega zunanjega ministra George Allen je danes v Kairu izjavil, da ZDA ne nameravajo uveljaviti proti Egiptu gospodarskih represalij. Prav tako je rekel, da ZDA ne mislijo odreči Egiptu pomoč, potem ko je le-ta PISMO IZ PARIZA AFERA NAGES Morda za mnoge Francoze to sploh ni afera. Tisk je tako tudi ni označil, namreč tako imenovani veliki pariški tisk. Časniki, ki so zabeležili navzočnost generala Nagesa v Parizu, so storili to v glavnem, da bi prikazali bodisi majav položaj Faureove vlade, ali pa poudariti njegove napore, da bi odstranili maroško krizo. Malo je bilo ljudi, ki so navzočnost tega vojnega zločinca in nemškega sodelavca obsodili kot nekaj, kar bi se pač ne smelo zgoditi. Večina pa je bila vendarle ogorčena, toda za to so našli značilen francoski izraz, besedo prizanesljivega očitanja, ki jo uporabljajo, kadar se kdo pregreši zoper etiko, običajni red in običaje: »II faut pas« (ni treba tako). In to je bilo bolj ali manj vse! mu vplivu. Ta ukrep bo pomenil kupil orožje v SZ in drugih de- konec tistega tujega vpliva, ki želah Vzhodne Evrope. Allen je nas je težil cela stoletja. 1 to izjavil po razgovoru z egi.ptov- Ce se nam bo posrečilo pre- skim ministrskim predsednikom skrbeti našo vojsko z orožjem Naserjem. Mi bi pa vendarle lahko imenovali to afero, ker se nam zdi, da v resnici tudi je. In za nekatere morda, pa tudi mnoge v Franciji je pomenilo nekaj več, kakor samo »il faut pas«. Vsemu temu je namreč le treba dati nekakšno ime, ki bi ustrezalo tako čudnemu nenavadnemu dogodku. Toda, naposled, čemu vnaprej za- j ostriti sodbo ali pa jo celo omiliti? Poglejmo kratko, kdo je general Nages, v kakšnih okoliščinah se je pojavil v Parizu in kakšen je vzrok, da je tako hitro zapustil svoje prisilno bivališče, da se je nekega jutra povsem nemoteno izkrcal na pariški železniški postaji Gare de Lyon in se napotil ne v hotel Matignon, marveč naravnost v predsedstvo vla- J de, kjer ga je pričakoval sam predsednik Edgar Faure. UPANJE GENERALA DE GAULLEA POSTANE PETAINOVA OPORA V AFRIKI | Ko je Hitler kakor na sprehodu prekoračil Maginotovo črto in se vgnezdil v Parizu, je skušal general de Gaulle zbrati okrog sebe za boj navdušene Francoze in najti v Franciji ljudi, ki bi pomenili za Francoze nesporno avtoriteto in ki bi pod njihovim vodstvom nadaljevali boj proti okupatorju v Franciji in zunaj nje v okviru zavezniških armad. Za generala De Gaullea je bila osebnost generala Nagesa od boga poslana in kar sama se je vsiljevala njegovi izberi. ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV Bilanca dvotedenskega dela Generalna debata je pokazala znake splošnega pomirjen ja, ki je prišlo do izraza v govorili vseh delegatov General Ketanl New York, 1. okt. (Tanjug). Drugi teden dela X. zasedanja Generalne skupščine je tul sinoči končan z doslej najbolj dramatično sejo. Generalna skupščina Je več ur razpravljala o vprašanju vključitve alžirskega vprašanja v dnevni red. Ko so pozno zvečer glasovali, je 28 delegacij, med njimi tudi Jugoslavija, glasovalo za to, da pride vprašanje Al-žira na dnevni red, 27 delegacij je glasovalo proti, 5 pa se jih je vzdržalo glasovanja. Pred dnevi je Generalni komite priporočil Generalni skupščini, naj tega vprašanja ne vključi v dnevni red. Na sedanjem zasedanju se o nobenem vprašanju ni toliko govorilo, kolikor o alžirskem problemu. Vrsta azijsko-afriških dežel, med njimi Indija, Egipt, Iran, Burma. Tajland in mnoge druge so se odločno prizadevale za to, da bi alžirsko ljudstvo dobilo možnost povedati svoje težnje na tem zasedanju. Francija, Belgija, Britanija, ZDA In nekatere druge države so vztrajno trdite, da je Alžir sestavni del fran- Eisenhower okreva Denver, 1. okt. (AFP). Načel-tiskovnega oddelka Bele hiše agerty je na današnji tiskovni pnferenci dejal, da bo predseduj Eisenhower nedvomno prihodnji teden že lahko podpisoval Ul*dne listine. V današnjem biltenu o zdravstvenem stanju predsednika ZDA »Veliko prijateljstvo« ne sme biti skaljeno Atene, 1. okt. (AP). Atenski Jj ? je danes objavil poslanico, ^ j° je predsednik Eisenhowesr p lal grškemu kralju Pavlu, redsednik ZDA v svoji poslanici Ugotavlja kralju Pavlu, da ne bo “volil, da bi nasprotja med UA in Grčijo o ciprskem vpra-®nJu skalila »veliko prijatelj-v°« med obema državama. Za češko orožje gre t ^ashington, 1. okt. (AFP) .— *raelski veleposlanik Aba Eban Je sinoči več kot eno uro raz-® ,varjail z ameriškim zunanjim inistrom Dullesom. Razgovor se i Nanašal na sklep Egipta, da ^ kupil orožje v CSR. j ro sestanku je Eban izjavil, « bo v zvezi s tem vprašanjem v tesnih stikih z ameriškim Utlanjiini ministrstvom«. ČSR skrčila vojsko t Dunaj, 1. okt. (AFP) — Radio v^islava poroča, da je češkoslovaški obrambni minister Aleksej j®Pička izdal dnevno zapoved, po v. bodo demobilizirani vsi £k letom 1936 rojeni rekruti če-oslovaške vojske. Ta zapoved pa v®^velja za pripadnike redne j Opazovalci na Dunaju sodijo, j je ta demobilizacija sad nekega odloka o skrčenju če-, »slovaških oboroženih sil za 34 mož je rečeno, da Eisenhower okreva na zadovoljiv način. Dwight Eisenhower Zahodnonemški veleposlanik na Avali Beograd, 1. okt. (Tanjug). — Novi zahodnonemški veleposlanik v Jugoslaviji Karel Georg Pfei-derer je dopoldne položil venec na grob neznanega vojaka na Avali. Polaganju venca so prisostvovali načelnik protokola Državnega tajništva za zunanje zadeve Pavle Beljanski, predstavnik komande mesta Beograda polkovnik Milinko Marojevič, predstavnik oddelka za zvezo v Državnem tajništvu za narodno obrambo pod polk. Božo Švare ter člani nemškega veleposlaništva v Beogradu. Trgovinski sporazum Jugoslavija-Brazilija Beograd, 1. okt. (Tanjug) — Trgovinski in plačilni sporazum med Jugoslavijo in Brazilijo je bil podaljšan do 24. decembra t. 1. Kaže, da se bodo nova pogajanja o vprašanjih izmenjave in vplačil med Jugoslavijo in Brazilijo začela bržkone decembra v Rio de Janeiru. coskega ozemlja in da se Združeni narodi ne morejo vmešavati v notranje zadeve neke dežele. Diskusija je bila zelo ostra in je tu in tam dobivala značaj žalitve ne-samoupravnlh narodov. Ko je bilo glasovanje po seznamu končano, je predsednik zasedanja Maza objavil, da je vprašanje Alžira sprejeto na dnevni red In da ga bo dobil politični komite v nadaljno razpravo. V tem trenutku je vodja francoske delegacije Pinay zahteval besedo. Francoski zunanji minister se je razburjen povzpel na govorniški oder In dejal, da Francija ne bo priznala nikakega priporočila, ki bi ga o tem vprašanju sprejela Generalni skupščina. Ko je končal svoj govor. Je celotna francoska delegacija vstala in skupaj s svojim šefom demonstrativno zapustila dvorano. Dogodek smatrajo za resen, vendar večina opazovalcev izraža prepričanje, da bo tudi v tem primeru zmagal razum. X. zasedanje, ki se Je začelo v pomirljivem vzdušju, je med dvotedenskim delom obravnavalo še dve Generalna debata je pokazala znake splošnega pomirjenja, ki je prišlo do izraza v govorih vseh delegatov. To velja tudi za govore predstavnikov velesil, ki so v svojih izvajanjih upoštevali načelo sporazumevanja In miroljubnega reševanja sporov kot osnovno metodo v mednarodnih odnosih. Molotov je aplavdiral Duliesu. ko je govoril v generalni debati in tudi vodja britanske delegacije, ki je govoril včeraj, je v svojih izvajanjih poudaril zelo pomirljivi in konservativni ton govora sovjetskega predstavnika. Po splošni oceni je bil tudi govor vodje britanske delegacije Mac-millana zelo pomirljiv. Kar se tiče številnih govornikov manjših držav, so ti takšen ton uporabljali že na prejšnjih zasedanjih. Sama priroda govorov v generalni debati je bila takšna, da so v glavnem obravnavali poglede na mnoge mednarodne probleme. Ce bi iz 40 govorov skuSali potegniti vpr.išanja, ki so prevladovala, tedaj bi bila to članov težji vprašanji: vprašanje kitajskega vprašanje sprejema novih ^a^^pTa51^ d^vM^O VpP^am =SSZ raZV°1 vprašanju je diskusija pokazala znake popuščanja in je bila mnogo bolj umirjena, kakor na prejšnjem zasedanju. Čeprav Je bilo vprašanje proučitve kitajskega predstavništva odloženo, vendar menijo, da Je zdaj mnogo bliže svoji rešitvi Z drugim vprašanjem Je bilo teže. Britanija, Grčija in Turčija so se medsebojno hudo obtoževale in po splojni presoji je bila diskusija o Cipru ostrej-ša kakor prejšnle leto. Čeprav je vsakim nadaljnjim povečevanjem iz- 1 ekonomsko nerazvitih dežel ! Osnovna teza, ki so jo zastopale skoraj vse delegacije, je bila ta, da i se je mednarodni položaj izboljšal v takšni meri, da dopušča konkretnejše reševanje vseh mednarodnih vprašanj. Kar se tiče razorožitve, so številni govorniki poudarjali, da bo verjetno še dolga pot do rešitve tega j vprašanja, vendar bi utegnili že na tem zasedanju doseči prve rezultate, če nič drugega to, da bi prenehali Generalna skupščina odklonila vključitev ciprskega vprašanja v dnevni red. menijo, da je v moralnem pogledu zmaga na grški strani. Precej delegacij je bilo namreč mnenja, da bi se vprašanje morda najsrečnejše lahko rešilo v neposrednih pogajanjih med Britanijo, Grčijo in Turčijo To je bil razlog, da je propadla zahteva grške delegacije, naj se Ciper vključi v dnevni red. V prvih dveh tednih je X. zasedanje opravilo razmeroma mnogo dela, znatno več kakor v istem času na prejšnjih zasedanjih Izvolieni so bili vsi funkcionarji, skoraj končana je razprava o dnevnem redu, končana pa Je tudi generalna debata. Doslej Je govorilo nad 40 delegacij in se bo delo *dai začelo po komitejih. Na včerajšnji seji Generalne skupščine ,1e bil tudi sprelet predlog, rta se bo zasedanje končalo 10. decembra. Kot zaupni Weygandov sodelavec, oficir Fochove šole je veljal Nages v obdobju Narodne fronte za bodočega šefa francoskega generalštaba. Ko mu je general De Gaulle poslal poziv, naj prevzame poveljstvo nad francoskimi silami odpora, je bil Nages generalni rezident Maroka. Na ta poziv je dobil De Gaulle odgovor, ob katerem je ostrmel: »Ostanem na svojem mestu in se žrtvujem poslanstvu, ki je pritisnilo na moje čelo žig sramote. Z drugimi besedami, ostanem v službi maršala Petaina oziroma Hitlerja v korist Francije, pa naj le-ta pozneje izreče kakršnokoli sodbo o moji odločitvi.« »V korist Francije«, »v korist Srbije«, »v korist Norveške«, tako sta govorila pred Nagesom Kvisling in za njim Nedič. Morda je našel Nages kot Francoz najlepšo frazo, da je opravičil tisto, kar je bilo in kar ostane izdajstvo. »Poslanstvo, ki mi je pritisnilo na čelo žig sramote.« To nalogo je izpolnil in ji brez sramu ostal zvest do konca, v službi Vichyja, Petaina in Hitlerja. Poveljnik francoskih čet v Afriki je ostal do zavezniškega izkrcanja na afriški obali. Na tem položaju je ostal tudi potem, ko ga je De Gaulle še enkrat pozval, naj se pridruži zaveznikom. To pa se je zgodilo tik pred dvanaj- | sto! General Nages je poziv še enkrat odklonil. Ob izkrcanju ameriških čet 8. novembra 1942 je ukazal četam in artileriji, naj začno obstreljevati zavezniške lad-ie. Deset izkrcevalnih ladij so potopili, 2000 vojakov pa je utonilo in padlo. Junija 1943 je Nages pobegnil iz Maroka na Portugalsko. Sodišče ga je leta 1947 »v odsotnosti« obsodilo na 20 let prisilnega dela, izgubo časti in zaplembo vsega premoženja. BITKA ZA REHABILITACIJO Kakor mnogi drugi izdajalci, kakor Petaine, je imel tudi Nages v Franciji prijatelje, ki so napenjali vse sile in se na vso moč potrudili, da bi predvsem v javnem mnenju opravičili početje Petaina in Petainovcev, potem pa težko z objavo podatkov o sebi revidirati sodnih obsodb. Na ponovnih obravnavah je dolga vrsta novih razsodb rehabilitirala sodelavce okupatorja, jih povsem oprostila sleherne odgovornosti in kazni ali pa jim je v najhujših primerih znižala kazen oziroma jim odprla vrata kaznilnic, preden so kazen prestali. V začetku letošnjega leta je prišel na vrsto tudi Nages. S čelom, na katerem ni bilo več pečata sramote, se je predal francoskim oblastem. Toda vse je bilo že vnaprej pripravljeno in v pričakovanju revizije procesa so Nagesa izpustili, da bi se zagovarjal kot svoboden državljan. Za vsak primer se je vrail v Lizbono, da bi tam počakal na razsodbo. NOVO NAGESOVO POSLANSTVO Edgar Faure je postal v prizadevanju, da bi po vsej sili uveljavil Mendes Francove reforme, brez njega ali pa celo proti njemu, ujetnik skupščinske desnice, ki se ji je priklonil v prepričanju, da bo vendarle uredil francoska vprašanja, med katerimi je maroško zahtevalo nujnost. To vprašanje je nujno zahtevalo človeka, ki bi iztrgal prižgani stenj iz soda, polnega smodnika. Proti odporu svoje vlade je poslal Faure v Maroko Grandvala z edinim možnim načrtom: da bi Istiklalu utrl pot iz ilegalnosti in dosegel z njim sporazum o maroški samoupravi. — General Juen je Grandvala kratkomalo odslovil in na njegovo mesto je prišel Boyer de la Tour. To se je zgodilo na Juenovo priporočilo, v sporazumu z vladj*. in ob nehoteni Faureovi privontvi. Faure je skušal nadaljevati Grandvalove reforme brez Grandvala; obljubil je, da bo odstranil krizo prav 12. septembra. Toda zdaj je že oktober. Ko je namreč Boyer de la Tour dobil vladna navodila, naj upostavi kronski svet, nikakor ni mogel najti tretjega člana. Glede dveh članov sta bili obe strani sporazumni, tretjega pa niso hoteli ne eni, ne drugi. Lahko domnevamo, da so bile predlagane osebnosti tudi takšne, da ne ena ne druga stran ni mogla biti z njimi zadovoljna. Naposled se je pojavilo v tisku ime Ketanija, edinega Maročana v činu francoskega generala. To je bila osebnost, s katero sta bila zadovoljna tudi Ben Arafa In Isti-klal. Naposled so našli tretjega člana. General Ketani se je obotavljal, da bi sprejel regentstvo. in bil je že pripravljen ukloniti se sklepu predsednika vlade, ki ga je mimogrede rečeno obsul s častmi. Kot vojaku pa mu je zadostoval migljaj generala Juena, da je odklonil Faureovo ponudbo. Tako je zadeva spet obtičala na mrtvi točki. Spet je bilo treba iskati »tretjega«. In tedaj se je na torišču spet pojavil general Nages. datkov za oborožitev. Kar se tiče ekonomskega razvoja zaostalih dežel, so mnoge delegacije, zlasti pa tiste, ki v svojih deželah občutijo breme ekonomske zaostalosti, poudarile, da bi bilo treba sme-leje in bolj organizirano začeti z reševanjem tega vprašanja, ki je samo na sebi takšno, da bo treba na njem vztrajno delati več let. Menijo, da bi bilo pri tem zelo koristno ustanoviti poseben ?klad Združenih narodov za ekonomski razvoj zaostalih dežel, za kar se te dežele tudi bore. , Nekoliko presenečenja je izzvalo j uzakonili »nujnost Vlchyja« m ta-'■prašan.le novih članov. V generalni j^o dokazali nedolžnost vichyjev-rtebati se Je pokazalo, da je to vpra- , cey g trditvijo da 1e nekdo mo_ šanle naizreiejše za rešitev še na ----------- , . , zasertaniu in da bi bilo vsako odla- j ral sodelovati Z ganie škodliivo V tet smeri zdaj Nemci »v korist Francije«, s trditvijo, ki jo je XORka?e,^° ena3 ! ^1 znaten del francoskega x. zasedanja. meščanstva, petamovcem ni bilo Z VSEH STRANI SVETA AVSTRIJA SLOVO Dunaj, 1. okt. (AFP). Včeraj so Izročili avstrijskim oblastem še zadnje ameriško letališče v Avstriji, ki leži nrlblžno 30 km od Dunaja. Poveljnik ameriških oboroženih sli v Avstriji general WiUIam Arnold, ki naj bi 3. oktobra zapustil avstrijsko ozemlje, je včeraj prišel na poslovilni obisk k predsedniku republike Kor. nerju ln kanclerju Raabu. EGIPT ZASEDANJE ARABSKE LIGE Kairo, 1. okt. (AFP). Danes dopoldne se je začelo v Kairu 24. zasedanje arabske lige. Prvemu sestanku predseduje pomočnik jemenskega zunanjega ministra Mohamed el Emart. Na dnevnem redu Je proučevanje položaja v Palestini in severni Afriki. TURČIJA GOSPODARSKI PROBLEMI Carigrad, 1. okt. (AP). Turčija Je Imela v letošnjem prvem polletju zunanjetrgovinski primanjkljaj v znesku 111,500.600 dolarjev. V Istem razdobju lani je bil njen zunanje- trgovinski primanjkljaj za IS milijonov dolarjev manjši od letošnjega. Turški gospodarski problemi — zvišanje cen, pomanjkanje blaga In deviznih sredstev — so postali še bolj pereči po velikih finančnih izgubah, ki jih je dežela utrpela ob protlgršklh demonstracijah dne (. septembra. PAKISTAN ZDRUŽITEV POKRAJIN Karači, 1. okt. (AFP). Pakistanski parlament je sprejel s 43 proti 13 glasovom zakon o združitvi štirih pokra, jln zahodnega Pakistana. Glavno mesto nove pokrajine bo Lahore. Ustanovili bodo enoten parlament ln enotno pokrajinsko vlado. JAVA REZULTATI SPLOŠNIH VOLITEV Djakarta, 1. okt. (AFP). Po prvih Izidih splošnih volitev na Javi je stranka »Masdjuml«, ki zajema najvažnejše muslimanske organizacije, dobila (5(00( glasov. Druga je za sedaj nacionalistična stranka s 188 000 glasovi, tretja pa KP z 282.808 glasovi. Socialisti so za sedaj dobili 1« 27.88« glasov. Volitev se udeležilo 43 milijonov približno 88 'h Izmed vpisanih volivcev. MALAJA POŽAR Singapur, 1. okt. (AP). Po požaru, ki je včeraj uničil približno 108 hiš, Je ostalo brez strehe več kot 1588 ljudi. Med požarom je Izgubil življenje nek otrok, več ljudi pa je bilo poškodovanih. JAPONSKA REHABILITACIJA Faureu je šlo in gre še zmeraj za to. da bi upostavil kronski svet, spravil Ben Arafo iz Rabata in sestavil maroško vlado. Tako bi bila kriza odstranjena in njegov osebni ugled bi se povečal. Faure bi postal gospodar položaja in dokazal bi. da desnica lahko uveljavi reforme, da je sposobna vladati in da je njena rešitev v tem, da sprejme ideje levice in jih uveljavi tudi brez nje in proti njej. Da bi to dosegel, je bil prioravljen na vse. Tako je novabil Nagesa v Pariz, v hotel Matignon. Nages je bil svojčas predstojnik generala Ketanija. Faureove-ga kandidata za kronski svet. Faure ie upal. da bo mogel Nages prepričati Ketanija o potrebi, da prevzame vlogo, ki mu jo je Juan prepovedal. In tako se je Nages. obsojen na prisilno delo, sodelavec Nemcev. ubijalec 2000 zavezniških vojakov, človek brez narodne časti pojavil v Pnrizu. Brez bele zastave in s čelom, s katerega je žig sramote povsem izginil. In zdaj, ko je Franciji še zmeraj po-treben(I), njegova rehabilitacija seveda ni več dvomljiva. Vsako poslanstvo ima pač svoio ceno. T. Pešič TAJFUN POVZROČIL HUDA RAZDEJANJA Tokio, 1. okt.' (Reuter). Strahoviti tajtun, ki Je divjal nad zahodno Japonsko. je povzročil buda razdejanja: 215.800 ljudi je ostalo brez strehe. Ponekod so Izbruhnili požari. Središče mesta Nllgate blizu Tokia Je zgorelo do tal. ARGENTINA Bulqdobrodošli pa so ji bili tudi delodajalci, izvzemši bankirje, advokate, kvartopirce in delničarje«. Mojstri so lahko postali člani sindikata. Program Vitezov dela je pozival na upostavitev osemurnega delovnega dne, ukinitev otroškega in suženjskega deia, enako plačo za enako delo moških in žensk tet na ukinitev bank in delniških družb. Vitezi so zbrali nad 700.000 delavcev, toda sindikat je uničila velika stavka proti železniški družbi Missouri Pacific. Njegovo mesto je' v celoti prevzela Ameriška federacija dela leta 1900, ko sp Vitezi dela formalno prenehali delovati. pa sta zanjo dva problema, katerih ureditev je postavila ameriško družbo pred težaven izpit. Gre za metode in razmere pouka v nabito polnih šolah, za rasno razlikovanje otrok, za nedavno še zakonito delitev na »bele« in »črne« šole po rasni pripadnosti. Z odlokom Vrhovnega sodišča ZDA je bila ta delitev razglašena za neustavno in dežela je dobila nalog svoje vrhovne pravosodne instance, naj »v skladu z razmerami«, torej hitreje ali počasneje, toda dokončno pomeša naj mlajše državljane v klopeh osnovnih šol. »JESEN BLAGINJE« Revija »News Week« je razglasila letošnjo jesen za »jesen blaginje, najbrž najpopolnejšo sezono v zgodovini ZDA«. V letošnji sezoni je namreč dobilo zaposlitev nad 65 milijonov prebivalcev, ali dve petini vseh prebivalcev ZDA. Trgovina na drobno se je povečala v primerjavi z lanskim letom za 9 % (v nekaterih krajih pa celo za dobrih 20 %). In čeprav so ljudje kupovali večinoma na kredit, čeprav so se Američani znašli v najbolj zadolženem obdobju od ustanovitve ZDA, je proizvodnja kar naprej naraščala. Letos se je vpisalo v prve razrede blizu tri milijone otrok več kakor lani. Spričo precejšnjega navala na šole so strokovnjaki izračunali, da bi potrebovali v ZDA 310.000 novih učilnic. Zgradili pa so jih samo 60.000. Učiteljev pa manjka 130.000. Ministrstvo za zdravje, vzgojo in blaginjo so kri-! tizirali kot nesposobno, da bi uredilo ta vprašanja, kakor tudi pristojne oblasti ne morejo urediti zadev na področju cepljenja proti otroški paralizi, na področju socialnega zavarovanja in na drugih. V praksi še ni čutiti odstopa bivšega ministra Ovette Holby. Novega ministra čaka težavna preizkušnja. Najtežavnejša pa bo preizkušnja na najobčutljivejšem mestu, namreč v tempu izenačenja šol za bele in črne otroke. IZ ENAKE ČLOVEŠKE KRVI Na praznovanju dneva Združenih narodov v New Hampshiru se je skupina dečkov in deklic vozila s kamionom, nad katerim je geslo razglašalo enakost ljudi dežele brez volje privolil, da so zločinca aretirali in postavili pre® sodišče. Ni ju pa obtožil linčanja, marveč ugrabitve, za katero je določena milejša kazen. V takšnih državah je vpraša* nje izenačenja belih in črni*1 otrok neprimerno težavnejše i® bolj zamotano, kakor v naprednejših pokrajinah Vzhoda in Severa ZDA. Delodajalci v ShelTOj v državi Alabami so odpustili nad 50 % črncev, ki so podpisali prošnjo za izenačenje državnih osnovnih šol že v letošnjem šolskem letu. Kongres belih državljanov v Alabami je uporabil takšno orožje gospodaskega pritiska, » so ga že zdavnaj sprejeli v Mississippiju. V Gilford Coll’egeu V Severni Karolini je razjarjena množica napadla skupino državljanov, ki so zahtevali, naj šola sprejme »črne« otroke. Kakih 40 dečkov in deklic so zavrnili na pragu osnovne šole v Barkleyu v zahodni Virginiji. V nekem mestu v Arkansasu pa niso odprli šole v znak protesta proti odloku Vrhovnega sodišča. Tudi univerza države Alabame je zahtevala in dobila od krajevnih oblasti dovoljenje, da je odgodila sprejem zamorskih študentov. Togo — propagandni lepak s sil kami voditelje> Združitev in neodvisnost ali integracija? GIBANJE INVESTICIJSKIH SREDSTEV PROTI PRIČAKOVANJU PRITISK INVESTICIJ Po podatkih Narodne banke FLRJ smo do julija potrosili že 201,5 milijarde din proti 146,9 milijardam v istem obdobju lanskega leta. To preveliko trošenje investicijskih sredstev je bilo čutiti že v začetku leta. Toda takrat smo m°Sli to delno razumeti, saj sta ugodno vreme in stabilnejši položaj na področju investicij omogočila, da se je že Vrve mesece začela živahna gradbena dejavnost in ostala investicijska dela. Zdaj pa že vidimo, da ne gre samo za enakomernejšo razdelitev investicij po mesecih, marveč za njihovo splošno naraščanje, ki bi utegnilo do konca leta pomočiti občutnejše vrzeli v planskih proporcih. ^Predvsem je treba omeniti ob-pritisk na investicijski trg sredstev, s katerimi razpo-, Podjetja (amortizacijski in sredstva za samostojno f®2pofeganje). Do julija smo po-F*®™. iz amortizacijskih skladov 4,7 milijarde, proti 40 milijardam Tu bi bilo vsekakor koristno podrobneje ugotoviti, kako je povečanje nepredvidenih investicij vplivalo na tiste, ki so za našo gospodarsko politiko trenutno najvažnejše. Ni dvoma, da je povzročil pritisk nepredvidenih investicij znatno podražitev inve- 7 ^em obdobju lanskega leta, j sticijskih potrebščin in da se je '58,1 milijarde iz lastnih sred- ^ že s tem obseg za'gospodarstvo ----lij 1001,11111 OICU- UV, O huail VIA5U5 5V»yVAltUiJI,YU . ®y> s katerimi razpolagajo pod- važnih investicij ustrezno zmanj- jetja za investicije, proti 24,2 mi- " ' “ ................. »lardam v lanskem letu. nisrhc 80 nedvomno ko- "®rni, kolikor omogočajo razne “^konstrukcije, izmenjave in izpopolnitve proizvodnega procesa Podjetjih, saj takšne investicije _vj rz rode koristne sadove v ™Bv°(iTiji. Toda tudi tu moramo nr-fif 0 izP0,lnjevati predpise, ki j:Pdvidcvajo določen režim v Porabi teh sredstev, in sicer za čim enakomernejše in •m počasnejše trošenje. Tako se tr lVZaprsv hočemo ogniti nepolnim motnjam na trgu, ki bi nashti zato, ker bi za-sm i sredstva, katerih uporabo IiK^ v marsikaterem oziru Paralizirali, nenadoma trošiti podjetja, če bi prišlo do prička na cene. Ne. glede na koristnost teh in-.,^ 'nl-i pa ne smemo prezreti t.jstva, da tudi sicer močno pri- tiska da fio na trg. Če upoštevamo, le vzporedno narasla tudi po-' Pred i "j , ■ • i k x+„„:n- kvalitetnimi izdelki tovarne polt rnetijstvo Posavja. Brez številk hjštva y Brežicah. Navzljc m0£ni obrti, pa daje prav kmetijstvo značilni poudarek vsej razstavi. Razen različnih oddelkov krompirja in deloma tudi žita ter oko-pavin in krmskih rastlin, vzbuja na razstavi največ pozornosti sadje in grozdje. Nadvse navdušeni so obiskovalci ob paviljonu zadružnega trgovskega podjetja »Posavje« in podjetja »Krka«, kjer zlasti »Posavje« vzorno prikazuje zbiranje in odkup pridelkov, delno predelavo sadja in nadvse okusno embalažo. Na zunanjem razstavišču je glavni raz-stavljalec »Agroservis«, ki razstavlja vrsto kmetijskih strojev in orodja; predvsem pa vzbuja zanimanje naprava za električno ograjevanje pašnikov. Prav lepa je tudi razstava Gozdnega gospodarstva Brežice, dalje solidni izdelki brežiške opekarne. Lepo je prikazan napredek kokošjereje selekcijske postaje iz Sela pri Dobu. Že prvi dan je rastava do- lahko na razstavi na prvi pogled , , -J. , a L. , /e Prv’ aan Je rastav ugotovimo kakovostno rast za-|l,delezbl »»dusmje ln deloma živela nadvse lep uspeh. savske industrije. Tudi kmetij- Zadružni in gospodarski teden v Laškem stvo je prispevalo tako lepe sadove svojega dela in prizadevanja, da je več kot očito, da je med kmečkimi prebivalci trdna volja, čim hitreje premagati zaostalost. Laško, 1. oktobra. — V novi \ Zadružni in privatni rejci so priobčim Laško, ki šteje nad 12.000 ; gnali v Laško približno okoli 100 prebivalcev, se je danes začel | giav najlepše živine. Ob zaključ-Zadružni in gospodarski teden, ku popoldanskega zborovanja ži-Trajal bo do 8. oktobra. Laški te- vinorejcev so posamezni rejci den je prav tako manifestacija prejeB za najboljša goveda diplome in nagrade v skupnem znesku 120.000 din. Prav tako so odprli v prostorih pivovarne go-l’_ spodarsko razstavo. Tu so prikazali vse veje proizvodne dejavnosti v občini. Pred razstavno dvorano sO bili razvrščeni sodobni obdelovalni kmetijski stroji. Zvečer so Laščani priredili veseli kmečki večer, ki ga bodo med tednom še ponovili. Jutri dopoldne bo na glavnem trgu v Laškem veliko zborovanje in nastop združenih pevskih zbo- Trbovlje, 1. okt. — Včeraj so dil Tine Gosak, in ki mu je pri- ™JJ"vgodb' PoPoldne Pa bo tudl se v okrajni dvorani v Trbov- sostvoval ljudski poslanec za rcra v ljah zbrali na II- zasedanje ljud- bivši krški okraj Janez Hribar, ski odborniki obeh okrajnih zbo- so ljudski odborniki razpravljali rov. Na zasedanju, ki ga je vo- o proračunu izdatkov za obdobje od 1. septembra do konca leta. j Razen tega so sprejeli sklepni račun za leto 1954 za bivši trboveljski okraj, odobrili pravilnik o plačah osebja v zdravstvenih _ ustanovah ter sprejeli še neka- inzre tere gospodarske in upravne ukrepe. Oba zbora sta potem na fe. skupni seji razpravljala še o ne- katerih personalnih vprašanjih, K današnji otvoritvi razstave, s katero pravzaprav začenjajo Posavski teden, so se zbrali šte- _ vilni predstavniki ljudske oblasti j gospodarske dejavnosti v novih in zastopniki organizacij in pod-; občinah Celjskega okraja. Glede jeti j, med drugimi okrajni sekre- j na to, da se večina prebivalstva tar ZKS Viktor Kovač, podpred- j Laškega ukvarja s kmetijstvom, sednik zasavskega okraja Viktor i je razumljivo, da so dali v prire-Burkeljc, okrajni sekretar SZDL ditvah več poudarka izboljšanju Janez Jesenšek in drugi. Potem kmetijstva. Danes dopoldne je ko sta predsednik občine Ivan bila na sejmišču razstava goveje Kolenc in direktor Posavskega živine in strokovno Ocenjevanje. Zasedanje Okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah “5«<‘ Vsak dan nagradno žrebanje IZ LJUBLJANE Pomembna delovna zmaga Ljubljana, 1. okt. — Kronika grad- trgatev. Tri žrtve letalske nesreče Ptuj, 1. okt. V Ptuju že dalj časa uspešno deluje letalska šola tamoš-njega aerokluba. V njej so vzgojili že več mladih letalcev, ki so pod skrbnim vodstvom svojega učitelja postali spretni piloti. Danes popoldne pa se je na doslej še nepojasnjen način zgodila huda nesreča, ki jo za- htevala tri smrtne žrtve. Malo pred 16. uro se je dvignilo z letališča šolsko letalo, v katerem so bili upravnik letalske šole Ljubo Vihar, učenka šole Mara Fevžar in Stanko Cafuta. Po krajšem potetti se je letalo v bli-pri čemer vljenje. j • i ~i-i Skupen pogreb žrtev letalske ne- na zasedanju okrajnega ljudskega j 8rege> iti leže v Železničarskem domu odbora. (z) ' v Ptuju, bo v ponedeljek ob 15.30. ter o sejninah, ki gredo ljudskim I žini mesta zrušilo na tla, pri odbornikom za udeležbo in delo N« vsa trojica izgubila živijer IZPRED SODISCA V MARIBORU Pravična kazen ljudskim škodljivcem Mariborsko sodišče je včeraj izreklo obsodbo uslužbencem KZ Ožbalt ob Dravi in ostalim soobtožencem. Že ob pričetku razprave smo poročali, da so obtoženci zlorabljali službeni položaj, goljufali z lesom, nemarno poslovali, poneverjali itd., ter oškodovali zadrugo samo pri lesu za nad 6 milijonov dinarjev. Krivda je bila dokazana, ker so nekateri tudi bolj ala manj skesano priznali. Sodba je bila naslednja: upravnik zadruge Ivan Kranjc je obsojen na 14 let strogega zaipora, zaplembo premoženja itn začasno omejitev državljanskih pravic za dobo 3 let Na 16 let ter 13 let strogega zapora im na začasno omejitev državljanskih pravic za dobo dveh let sta obsojena bivša skladiščnika Milan Lep im Jože Vraber. Slednjemu je sodišče zaplenilo tudi premoženje. Bivši predstavnik KZ Bresternica Ivam Skrabel im skladiščnik Stanko Demšar sta obsojena na 9 oziroma 8 let strogega zapora ter začasno omejitev d-ržavtiamskih pra-let. Obratovodja jaško puško kupil, čeprav je vedel, da je ukradena. Kober je bil obsojen na 1 loto in 2 meseca strogega zapora, n« zaporne kazni so pa bili obsojeni tudi ostali obtoženci. Pogojno kazen je dobil le S. F. J. Na račun potrošnikov vic za dobo 2 bene dejavnosti v Ljubljani je danes | Matevž Cas je obsojen na eno leto zabeležila pomembno zmago: na • mesecev stmrees zanora Smartinski cesti so dogradili dve | ‘n ° mesece\ strogega zapora, veliki, modemi skladišči, kar pomeni j orcoko Or€»I, US1UZD€M1€C podjetja prvo fazo v graditvi kompleksa cen- »Oprema«, na 9 mes-ecev zapora. ™ niaScSmudi^geosPkoda?str„Jn0skP”ad,eibe'ij Volmajer na eno leto stro- sta začeli graditi lani podjetji »Teh- gega zapora, Alojz SteiCl n>a imenika« in »Slovenija ceste«. Njuno ( secev zapora, Franc Haložan na delo, ki sta Sa končali pred plani- eno jn ^ mesecev strogega ranim rokom, ustreza najsodobnejšim ^ n-v** n i a- zahtevam vskiadiščenja. j zapora, r rane Kibrc na 2 leti stro- zgraditev skladiščnih prostorov v gega zapora, Ivan Zaucer na 5 me- Ljubljani je velika prido^ in 1Q dni Mp0ira Franc Ivaaka Renii<> trirovak« ■ nomofi- Slovenijo, saj ima Ljubljana glede i -i 4 i_. • . lv.aa£a trgovska pomoč na izredno ugodno geografsko lego * Usnik na 1 leto Ml 3 mesece Stro* nica iz Dravograda, je imela kot po- in kot glavno mesto Slovenije zelo gega zapora, Franc Foraeci na slovodkinja poslovalnice Trgovskega pomembno vlogo v mednarodni bla- 5 mesecev zapora, Izidor Dobaj l^okro,, govni izmenjavi. Zaradi pomanjkanja , nnn d;- 8P?mIadj 1JM »krog 30.1M10 dinarji v skladiščnih prostorov je naše gospo- na 3 mesece zapora in 50.000 din primanjkljaja. Da h< ta primanjkljaj darstvo doslej utrpelo precejšnjo kazni. škodo, Podjetja so morala kupovati nj rvstalnh ie ohsoien Karel v tujini blago in surovine le v manj- ... Ya. Ostalin je ODSOjen Karel ših koUčinah in za potrebe krajšega Klakocer na tri mesece zapora, razdobja, kvečjemu za 2 ali 3 mesece Konrad Volmajer na 3 mesece za-To se pravi, da so bila prisiljena j _ Ura.ar na | lPto ejro- kupovati takrat, ko je po blagu ln R0*3- lvan nrSar na 1 leio SUO surovinah največ ie povpraševanje in -C g a zapora, Ivan Cas, Anton ko so cene najvišje Ce bi imela Žnidaršič. Franc Koražija. Jože možnosti vskiadiščenja. * *“ " J ~ — - spodairstvo in upravi za dohodke OLO Maribor. Proces ie trajal' 16 dni. Macri-borsfco sodišče je s tem poseglo v eno največjih legel kriminala v gospodarstvu. Proces sam se je uvrstil po zamotanosti odnosov in povezal številnih prič im 32 obtožencev med največje te vrste v Sloveniji Proces ie vodil 5-član-ski senat pod predsedstvom sodnika Stojana Bajca. S. Vojaške puške so kradli Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru se je zagovarjala manjša skupina mladih fantov iz Sloveneke Bistrice in bližnjih vasi, ki jim j© obtožnica oč-itala, da so iz zaklenjenega skladižča orožja pred vojačke vzgoje v Slov. Bistrici kradli vojaške pučke. Na čelu te skupine je bil Albin Kober, ki je prvi v družbi z mladoletnim P. I. ukradel dve puški. O tem so kmalu zvedeli še drugi mladinci in ptri drugi tatvini pušk sta sodelovala še V. S. in K. J. Puške so fantje hranili domA, nekatere tudi predelali, nato so jih pa večinoma zakopali. Večina pušk je tako popolnoma ali vsaj delno uničena. Kober pa ni ostal Je pri tem. Napeljal je nedoletnega K. J., da je izpred kino dvorane v Slov. Bistrici ukradel moško kolo, ki si ga je nato prisvojil Kober, razen tega je pa še vdrl v zaklenjeno barako Petra Rebernaka in mu pokradel razno orodje. Tudi pri tej tatvini je sodeloval takrat niti 14 let star P. I. Kot zadnji se je zagovarjal nedoletni S. F., ki je vo- SPOBT IN TELESNA VZGOJA D DRŽAVNO PRVENSTVO V UMETNEM KOTALKANJU Številnejša udeležba kot lani 35 tekmovalcev iz Ljubljane in Logatca. — Nekaj prvakov že znanih. — Prvič tekmovanje plesnih parov Na kotalkališču ob Čufarjevi ulici se je včeraj popoldne zbralo lepo število gledalcev, ki so si ogledali prvi del tekmovanja za državno prvenstvo v umetnem kotalkanju. Včeraj je bilo na sporedu tekmovanje v obveznih, danes pa se bo nadaljevalo v prostih likih. VEDNO VEC TEKMOVALCEV Ko smo si lani ogledali državno prvenstvo v umetnem kotalkanju, smo razočarani zapustili tekmovanje, Nastopilo je namreč ie nekaj več kot deset tekmovalcev in tekmovalk, in še to so bili samo člani Drsalnega kluba Ljubljana. Danes pa je ta številka večja. Razen Drsalnega kluba Ljubljana, ki je tudi tokrat najšte-vilneje zastopan, sodeluje tudii novoustanovljeni Železničarski drsalni klub Ljubljana in »Zagreb«. Skupaj sodeluje 35 tekmovalcev, od tega 29 iz Ljubljane in 6 iz Zagreba. Torej viden napredek. NEKAJ SIGURNIH PRVAKOV Čeprav je na letošnjem prvenstvu večje število udeležencev, pa so nekatere discipline še vedno izredno slabo zasedene, tako da so prvaki že vnaprej znani. Pn pionirjih B nastopajo štirje tekmovalci iz Ljubljane, pri pionirkah B pa 10 iz Ljubljane in 4 iz Zagreba. Tu je vprašanje prvega mesta še vedno odprto. Nasprotno pa pri mladincih A zmagovalca že po- znamo. Griinfeld Je edini tekmovalec, zato ima naslov prvaka že v žepu. Peršin ali Skriba bosta odločala pri članih. Sta edina, prognoze pa so na strani prvega. Letos Je tudi prvič na programu tekmovanje plesnih parov. Prvenstvo ostane v Ljubljani, saj tu nastopata le Miro Rozman in Barbka Liška. CLANICE IN PARI V OSPREDJU Nenavadne propozicije ne dovoljujejo, da bi dosedanja pionirska prvakinja branila svoj naslov, čeprav je po letih še vedno pionirka. Ker je že enkrat zmagala, mora sedaj Kristanova nastopiti v višjem razredu, in sicer pri Članicah Njena udeležba je naredila tekmovanje v tej kategoriji še bolj zanimivo, saj tu nastopajo še Galova, Andrčjeva, Fajdigova in Griinfeldova. Zato je zmagovalko težko predvidevati in bodo šele prosti POKAL MARŠALA TITA Dinamo izločen Beograd, 1. okt. (Tanjug). Danes je bila v Beogradu pred približno 30.000 gedalci četrtfinalna tekma pokalnega tekmovanja Jugoslavije med zagrebškim Dinamom in Crveno zvezdo iz Beograda 1:4 (1:1). Sodil je Terzin iz Novega Sada, Ves prvi polčas sta obe moštvi igrali mlačno. Noben napad ni bil dovolj močan, da bi resneje ogrozi] nasprotnikova vrata. Vendar je bilo gostujoče moštvo nekoliko v premoči. Sekuiarac ima največ zaslug za to„ da je Crvena zvezda dosegla v prvem polčasu en gol. Prav z out črte je z izredno težavnega položaja vrnil žogo v igro, Cokič je podal Toplaku, leta pa je z oddaljenosti 20 m z natančnim strelom zadel gornji desni kot »Dinamovih« vrat. Kralj tega izrednega udarca sploh ni mogel ubraniti. V drugem polčasu je bila tekma nekoliko živahnejša in zanimivejša, toda samo v začetku in na koncu. V tem delu igre je bilo nekaj redkih lepih potez igralcev obeh moštev, pa tudi več napak, in sicer začetniških, v podajanju. Toplak in Mitič sta v 33, oziroma 83 minuti, zamudila izredni priložnosti za dosego gola. Čajkovski je dosegel lep gol iz nepo-sredne bližine, ker obramba Crvene zvezde ni najbolje posredovala v povsem nenevarnem položaju. Prvi podaljšek igre se je začel s silovitim napadom Crvene zvezde, ki je bil že v prvi minuti kronan s Toplakovim golom. Crvena zvezda je v podaljšku igrala bolje od Dinama, zelo pogosto je napadala in nevarno ogrožala nasprotnikova vrata. V 13. minuti je 2ivanovlč dosegel tretji goi za Crveno zvezdo Tudi v drugem podaljšku je bila Crvena zvezda boljše moštvo, ker se je Dinamo umaknil v obrambo. V 8. minuti je Toplak dosegel 4. gol in s tem tudi končni rezultat. I. CONSKA LIGA METALAC : ODRED 1:4 (0:1) KOŠARKA Skoplje, 1. okt. (Tanjug). Nocoj je mladinska reprezentanca Jugoslavije v košarki premagala enako reprezentanco Turčije 45:30 (15:15). Beograd, 1. okt. (Tanjug). Mladinska reprezentanca Beograda je nocoj premagala košarkarje »Fiat« iz Torina 54:41 (16:19). ODBOJKA Crvena zvezda — Spartak 3:1 (15:9, 13:15, 15:9, 15:3) Partizan — Železničar 3:1 (15:17, 15:9, 15:7, 15:7) Zagrebčanka Andy Silvana prvič sodeluje na prvenstvu liki. ki so na sporedu danes o tem odločali. ^ Čeprav nastopata le dve člansP dvojici, je to tekmovanje zelo *** nimivo. Peter Peršin in Nataša dreč ter Miro Rozman in Neven^J Gala bodo do kraja držali gledalce * napetem pričakovanju, saj bodo " kot ponavadi — o prvem mestu odio* čale verjetno spet desetinke točk. Danes dopoldne se bo nadaljevalo tekmovanje v prostih likih, na bodo objavljeni dokončni rezuitaj prvenstva. Vodstvo tekmovanja J® namreč iz nerazumljivih vzroko* sklenido, da ne objavlja rezuitato* sproti in zato za sedaj še ne moreia0 poročati o uspehih tekmovanja prveg* dne prvenstva. E. O. ATLETIKA Štritof tretji Bukarešta, l. oktobra. (Tanjug.) dan mednarodnega atletskega prvenstvi Romunije v Bukarešti so jugoslovansk' atleti sodelovali v treh disciplinah. uspeh je dosegel Štritof v teku o* 5000 m s tretjim mestom, izza Finca J®' lina in Madžara Benesa. Krivokapič sC je uvrstil na četrto mesto z rezultatom 48,73 v metu diska, v teku na 100 m P8 se članica Kladivcrja Olga Sikovec radi slabega starta ni plasirala v fi08'^ Najbolj zanimiv je bil tek na 5000 metrov. Skupina petih atletov — Benes. Julin, Konrad, Driiner in Štritof — je oddvojila, od ostalih takoj po startu-Po 4000 m je odpadel Driiner. Komaj tekmovalci pretekli polovico proge je našemu Štritofu zgodila redka nesreč* — izgubil je sprinterico. Kljub tema P8 je nadaljeval tek z boso levo nogo. k8* je bil zanj velik handicap. Vodeča petorka, kasneje četvorka, ge je neprestano menjavala v vodstvu. Ra*' burljiv finiš se je začel 300 m pred ciljem. V poslednjih 100 m pa je zmag8' v nezadržnem finišu Julin. medtem |f0 je Štritof, izčrpan, dosegel šele tretj® mesto. _ OBJAVA . V proslavo »Tedna otroka« orga®1' zlra Strelski odbor Ljubljana žično nagradno tekmovanje z zraenj puško za pionirje, rojene v letih 1941 do 1944 na strelišču na Dolenjsk* cesti. DRŽAVNO PRVENSTVO V DVIGANJU UTEZl Ljubljanski dvigalci najboljši Ljubljana, 1. oktobra. Danes popoldne se je v Domu železničarjev v Ljubljani pričelo VIII. povojno državno prvenstvo v dviganju uteži. V popoldanskem sporedu so nastopili dvigalci treh najlažjih kategorij: bantam, perolahke in lahke. Maloštevilnim gledalcem se je predstavilo 20 tekmovalcev. S teznim dvigom Ljubljančana Ovse-uaka 52,5 kg se je tekmovanje pričelo. Med štirimi tekmovalci v bantam kategoriji je premočno zmagal Sarajevčan Maleč, večkratni državni rekorder S svojim rezultatom bi se lahko kosal tudi s tekmovalci višjih kategorij. Osiali tekmovalci v najlažji kategoriji so mnogo zaostali za njim. Rezultati: Maleč (Železničar, Sarajevo) 260 (82,5. 77,5, 100), Svetoslavski (ŽS) 220 ( 65 . 67.5 87,5), Siani (ŽS) 200 (57.5. 62.5, 80), Ovsenak (Lj) 100 (52.5. 57.5. 80). V perolahki so nastopili le trije dvigalci. ki so dosegli povprečne rezultate: Marički (Srem) 240 (70. 72,5, 97,5), Maleč (ŽS) 230 (62,5. 75.0. 92,5). Trček (Lj) 230 (67.5, 70. 92,5). Najhujša konkurenca je bila v lahki kategoriji. Kar 13 tekmovalcev se je ostro borilo za naj višje mesto. Že po prvih dvigih je bilo videti, da bodo imeli prvo besedo v borbi za prvo mesto doslej manj znani Gubena iz Bačke Topole. Czik iz Novega Sada in Sivac iz Srema. Gubena je postavil v teznem dvigu izvrsten rezultat 85 kg in si s tem zagotovil pred ostalimi tekmeci prednost, i katero je obdržal do konca. Zaman ga je Czik skušal doseči v sunku s 115 kg. I Sivac, ki je stilno zelo lepo dvigal, je zasedel drugo me«t,o v tej kategoriji. Ljubljančan Jamšek pa deli s Czikom tretje iri četrto mesto. Rezultat Gubene 1 v teznem dvigu je boljši od sedanjega državnega rekorda. Rezultati: Gubeo8 (Egyseg BT) 270 (85, 77,5, 107,5). Siva.c 'Srem) 262.5 (77,5. 80. 105), Jamšek (LJ) 260 (75, 80. 105). Czik (Egyseg NS) 2W (70, 85, 105), Slomo (ŽS) 242,5, Kvas (LJ' 242’5- -Mi V ostalih kategorijah so osvoji^ prva mesta tile tekmovalci: sredrij8; Rozman (Lj.) 312.5; poltežka: CoiarJc (Lj.) 327,5 (nov državni rekord); sred' nje težka: Sara (Telep, NS) 327,5> težka: Dolenc (Lj.) 310. Moštveno državno prvenstvo si Je priboril 2TAK Ljubljana z 39,5 točKe- S. F. Med mariborskimi športniki Že včeraj se je začel v Maribor® pester športni program. V odbojki )e bila odigrana zadnja igra državpeg8 ženskega prvenstva Branik — Maribor* .-Tekma se je končala z rezultatom (15:13. 15:8. 15 9) za Branik. V telovadnici Branika pa so se zbral* najboljši sabljači Slovenije v borbi *fl naslov republiških prvakov. Sodelujej0 člani in članice »Partizanac Tabor i® Odreda iz Ljubljane, celjskega Klad^ varja in domačega Branika. Tekmova' nje se nadaljuje. Pri kolesarjih so se pomerili mla' dinci, in sicer v dirki na Branikovei® stadionu. Domači mladinci so imeli * gosteh moštvo »Grazer junior«. V mo-štveni vožnji (4 km) so zmagati gostje * času 6:24,5 pred Branikom 6:32,0, pri i sameznikih na 4 km je zmagal Kripa* I (Graz) 6:30,4, v vožnji na 30 krogov P8 je bil najboljši RUcker s 35 točkami časom 22,52. Tekmovanje se nadaljaj8 danes s cestno dirko Maribor—Kamnic8 —Maribor. Start ob 9. uri. KOLESARSKA DIRKA »OD TRIGLAVA DO JADRANA« Petrovič prvi, Bergant tretji prikrila, je ob inventuri lažno rvižaia fcaJogo blaga, nato pa nekatere vrste blaga prodajala draže toliko basa. da je primanjkljaj krila. V ta nepobten posel je pritegnila tudi trgovsko po-moftnico Jožico Bapeb. Pred sodižčem se je zagovarjala, da je primanjkljaj nastal zato, ker so ji stranke, tb je j skupnost,_ kakor pravi ona, kradle. biago in surovine za dal?Se ro^oble in Ivan ter Vladislav ; LVmLu p^labal'°Ko 7elV“pred po znatno nižjih cenah ter s tem * BS so obsojeni na deriiairnc kazni prednjo poslov novemu poslovodji znatno vplivala na cene na notranjem od 20 do 50 tisoč diimairjev, med- ' SfKfSvijS • 86 i pri- ‘^Sredstva, ki so bila vložena In k, k° ^ Francu ™U. Jakobu Skov LmJjenVgT dolžnika, nato im bodo Se vložena ra vgraditev cen- Valherju Francu Volrnajarju, Ju- j »dolžni« znesek vpladala v blagajno tralnih skladi«, se bodo nedvomno rij-tl Leukušu Ml Jllhju Reberniku, I !n n«P>««|a paragonski blok, fied da je bogato Obrestovala kar bo pozitivno Rudolfu Sarmami in Gregoriju : nlk«* o^navoiemKd<5^ru^'Tevid^ni^ar vplivalo na vse naSe gospodarstvo. Dorniik„ kazen pogojno Si v*dV7okfer gi’’ Ivanka Vrnili 7s dobo od 1 do 3 let VESTI 17 KRANJA PREŠERNOVO GtEDALtSCE Nedelja, 2 okt ob IS: Bratko Kreft »Celjski grofje«. Izven in za podeželje. Razen, tega bodo morali obso- pouftila. kako naj govori prlili vpraAat. Zaradi uradnih listin in 6e bi ga ponarejanja zlorabe uradnega ienci posamič ali skupaj povrniti PoIo»aja je bila obsojena na 8 me-tudijiovjROČeoo.škodo KZ Ožbolt Tiz^teT ^^<^0 ter KZ Rrestermca. Upravi za go- odložena za dobo dveh lot. J. Postojna, i. oktobra (Od posebnega dopisnika). Danes dopoldne ob 11 uri se je v Bovcu ob lepem sončnem vremenu začela tradicionalna kolesarska dirka »Od Triglava do Jadrana« Letos Je ta dirka zelo pomembna. saj Je zadnja cestna dirka za naslov državnega prvaka Na startu se je javilo 48 tekmovalcev. V prvi etapi od Bovca do Postojne, ki je dolga 144 km, so prav resno posegli v borbo Slovenci, pri čemer sta se zlasti odlikovala državna reprezentanta Bergant in Bajc. Kljub dobri cesti 1e b la ta etapa zelo naporna. saj so se vseskozi vrstili številni vzponi in -.avoji. STRNJEN ZAČETEK Do Razdrtega so tekmovalci vozili večinoma v dveh strnjenih skupinah. V vodeči skuoini so se skupaj držali Petrovič, Bergant Bajc. Smerčan, Bajlo, Flajs, Colič, Zanoškar in Jugo. Vzpon Dri Razdrtem pa 1e izkortstil Petrovič, ki se je sam pognal naprej in tako privozil na cili s 4-minutno ATLFTTKA Dva rekorda Ljubljana, 1. oktobra. — Atletski klub Odred je danes priredil atletski mlitng, na katerem sta bila dosežena dva republiška rekorda. Janko Mtll-ier je dosegel no vslovenski rekord v metu diska z rezultatom 49,18 m, Draga Stamejčič pa mladinsk’ državni rekord v troboju (100 m 12,5. krogla 12,94, višina 133 cm) z 2395 točkami Prejšnji rekord Je imela mladJrtka zagrebškega Dinamo Capek 2281. Ostali rezultati: člani 100 m: Seliškar 11,6: 60« m: Sebškar 1:25,1: mladinci — 100 m: Keše 11,9. 1 milja (1609,6 m); Vrhovnik 4:52,8 hoja na 5 km: Govekar 32:09,9; članice — 100 m: Bajželj 12.9. prednostjo pred ostalimi. Pri Razdrtem pa so se ostali tekmovalci, ki so bili poprej v vodeči skupini, razbili in so tako spredaj vozili Bergant, Bajc in Smerčan, za njim pa ostali. Tako so tudi privoziti na cilj s povprečno hitrostjo 30,400 km na uro. REZULTATI: Petrovič (Partizan; 4:34,24, Smerčan (Reka) 4:38,35, Bergant (Odred), Bajc (Nova Gorica) oba v istem času kot Smerčan, Bajlo (Zadar) 4:39,36, Brajnik (Proleter), Colič (Partizan), Zanoškar (Rog), Jugo (Reka), Fleis (Odred), vsi v istem času kot BajJo itd. m PODJETJE »TELEKOMUNIKACIJE« Ljubljana, Pržanj 24 sprejme takoj v službo tehnika kemije ki bi imel veselje za proizvodnjo elektrolitov. — Ponudbe na poštni predal štev. 376, Ljubljana. _______________ 3345 PODJETJE » KAMNIK« v Kamniku proizvaja vse vrste EKSPLOZIVOV, SMODNIKOV IN V2IGALNE VRVICE Prosimo vse cenjene potrošnike tega materiala, da najkasneje do dne 15. oktobra 1955 prijavijo svoje potrebe za leto 1956. Pošljite specifikacijo asortimaja z navedbo rokov dobav. 3348 NEDELJA, 2. OKTOBRA 1955 ( KOLTDBNI 0 B Z 0 B N I K ) Dve uprizoritvi Kreftovih »CELJSKIH GROFOV« Gled ališče pred vrati Ljubljane Ob uprizoritvi v kranjskem Prešernovem gledališču V eri »avantgardistične province« “vei3^rriSkvr^^emihmu^?z“ | ustvarjen za to vlogo. Bil je po- j sijajno govorno tehniko je kot ki SO naletele na pozornost v sebno efekten v svojem zagovoru rovan ^!*lt“rnl*} kr°g>h- Pristiey, sa-1 Veronike. Sicer ni izkoristil vseh ln tlruSi — ne nazadnje prvi ^venski Sartre - so mu vtisnili Ut, , Interesantnosti in kulturnega ter ga uvrstili med prve kultnih ustanovi-, ki izven slovenske J posredujejo občinstvu so- t oobne umetnižke vrednote. umetniško vodstvo (drama-nrn.v.i Jan) torej ne stoji pred -P\om nve'oavitve, pač pa se je Sn|el° * nalogo, pridobiti si čim TOg občinstva. Podoba, ki jo rppertoar pravkar začeto a no seBa v »vrtoglave višine«, olti-S. ne Približuje meji dobrega h«"3, Preko katere ne bi smelo no-staJi! rtST1° gledališče: repertoar se-nnKiii ° de'a. ki jim je naklonjenost n. *e zagotovljena, ki pa vendar nm„»°®cnlJ0 odstopanja od osnovnih “Metniških zahtev. Poleg »Celjskih kl 50 btJ< uprizorjeni ob Proslavi pete obletnice ob-stoji pred premiero nlta^SSf. ameriška komedija »Pik-v t_. WlJHama Ingeja, nadalje bodo tsezoni uprizorili »Othella«, novi-IVTatMi/? ga hrvaškega dramatika kariJ Altmark«, nato Can- .*Pohui5anje v dolini šent- j CanJ t «!“’ znano komedijo Ameri- j ? na Patrica »Čajnica«, špan-tika in nosilca Nobelove terp«2je Jacinta Benaventeja »Los in- [ .creados« (»Ideale in koristi1«), no Seievega »Kralja Edipa« in konč- ; devetdesete obletnice kai ?ga delovanja v Kranju, ne-.^es.elo*Ser Miroslava Vilharja. Z resigniranih in rahlo zagrenjenih tono-v, ki jih ima »podtetest«, ven- saambJa dod^aj .akrotnma, tetHkv>e6 bom obravnaval u.parazofftiifceiv, kakršna, je bdda. Med najtežje vloge gotovo spada Herman (Franjo Gunž«r), Fkidetriik (Adolf Anderie) in Veronika (Vera Videčndikova.). Gnnžer je vpilivaJ z x i odra skoraj ptretirano robaito- in raza. Privlačen pa je car Clove- nekajkrat privedel lik starega grofa ške osebnosti, ki izžareva iz tega Hermana igralca. v spako. Njegova robatost je bila nekatko preveč mnanja. Raz- -i ^ __dor v zunajosti tega starca, ki hoče Veroniko je Igrala Helena ske- Zavreti tok družbenega doglajanja, betova tako, kot je to zahteval njegovo moč in nemoč bi lahko do-avtar: kot zdravo kaštelanko z I s^e-l bre« pretiravanja, kakor se mu naravnimi ambicijami in čistim j Nekaki- srcem. V njej se je oruzila nez- na protiutež Hermanovi osebd je Vo-noet ljubeče žene z ogorčenostjo ronika: to na niifcakšna idealizirana teptanega človeka v plastično podobo, ki je nudila pristno -umetniško doživetje. Sijajno figuro nepričakovanega formata je ustvaril Janez Gra- grofična, temveč čustvena, življenja željna žena, ki ima dovolj odločnosti, d,a se ne sprijazni z žrtvijo za rešitev časti celjske hiše. Videčnikova je v tej odločnosti šla nekoliko .predaleč: mestoma je vplivala rezko in # neprijetno. V celoti pa je njena igra trenutkih pred sodiščem, ko si _ z vso strastjo h-oče ohraniti življenje. Anderie je kljub nekoliko ponesrečenemu n a gl a« e vanju v izgovar javi •prepri čl j i vo zaigr ai degenerir anega slabiča FrMerika, na katerem obvisi bodočnost cel iških grofov. S svojim sijajem poživlja galerijo fevdalne go- gl^aisJxksperlme„^atorslco traTiSj^ ! „ Jilnez ru51fa f ™ k IT'”" krnls:a in zadovoljiti zahtevnejše Hermanu očetovsko dobrodušne na pni ixinstva* Nadini je namenje- tone, ki ne sodijo v vlogo. Trdi, 3eve sel*s*ar“ | neizprosni »Herman, grof celjski«, «^— at0vSCine s,nJesa saleba‘- ! kot ga je tik pred svojo smrtjo tako klasično interpretiral Ivan Levar, pri njem ni prišel do iz- Stane Starešinič kot Pravdač dar je prikazal Pravdača v vsej njegovi etični zanesenosti in doslednosti. (V tej vlogi altemira Dctan . a' ‘ 1.111 \ a V IJIl-iJ . £ flajfs* tvl3° studia, nekakega »gle žnitit ,v kr»gu«, v katerem bi upri- sietuiy»w- i v tej viugi lrl^ šič kot vitez Jošt. Zaokroženo je j izzvenela *c precej doživeto, poaetoo oblikoval tudi Jelo Vajt (»Moj Jezus« iz prvega slovenskega filma) svojega predlutrovsko omejenega in razvratnega Gvardi ja-na, Metod Mayr Sodnika in Mirko Cegnar patra Gregorja, idejnega antagonista Pravdaču. An- I spoake ,tndi kraljica Barbara (Berta ! gelca Hlebcetova je oblikovala! Ukmarjeva), M 3« p-tosMo kn-afljioo 1 Barbaro kot moderno, samoza- j---------------------------------------- j vestno renesančno žensko, med- j j tem ko je Jože Kovačič Piccolo- j I miniju dal premalo sholastično hladnih potez. Ulrika je igral Slavko Belak talentirani in s prisrčno preprostostjo, prav tako je Jože Pristov v svojem nehvaležnem Ferdinandu ponovno pokazal lap talent. Ostale vloge so igrali Jardo Gogala (Orožar), Marijan Bregar (Padar), Lado Štiglic j odigrala v nmožaftnili ptriaori h dovolj slovesno, v h pa dovolj ra- znzdamo. Ponjav«, bi j« vahtujala največ simpatij ob^dmstva, jo bi 1 Pravdač (Boris Kočevar). Svojo vlogo je tudi igrrailsko iaredno dobro podal. Kočevar nri Ml pa-idnfrar, temveč je lahJtotoo, z ljrabemmijo- ustvaril*podobo svobodomisleca, ki se izferg-a šjMUbam mrafeijaž.ke feivdailne misetnoetd in brez strahu napove Heamajnu propari-Diametralni naspffotndik Pravdaiča je Piocolomitii (Lojae Matja&ičO, pravni zastojmik grofov, po 7.na<^a>n izramit priliiisnje®ec, s toliko .podlosti, da očitno krivioo z vsem ognjem »aigovarja. V tej vlogi se je Matjašič kajr dobro odrezail. .Toftt (Fraajo Vičar), poveljnik celjskih čet je kljub pireoej ponesrečeni maski (čemu je bia potreben ogTomen meč, ki naj bi pomeni.1 tipimrano vojažko moč?) prišel do izraaa v sceni, ko po uboju Veronike občuti, da gre po zlu grofovska oblast, katere zvesti sluga je _ bil. Omeniti je še dobro kreacijo Danijela Šugmama v vlogi gviardijana celjskih minoritov in Jožeta Miljkoviča v vlogi sodnika. Med igralcd-amaterji pa se je najbolj približal dovršeni igri Slavko Orovič kot pater Gregor. Občinstvo je zapustilo otvoritveno premiero letošnje sezone z dobrimi vtisi in ptujsko gledališče je znova opravičilo naaiv poklicnega odra. M. K. Janez Fugina je dal svojemu f;r;_ ”'*Hnvscine Sinjega galeba«, lta. f Va pravljica »Janko ln Metin : Hočeva igra »Pastirček Peter noviii1 Brillantln«, ki jo bodo ob-vall t j Tednu otroka in z njo gosto-le „ a> flrugodl po Gorenjski. (Sploh ^asa.) Van^em namenjeno mnogo sk„*.!Jrat^a, Prešernovo gledališče si ten, . Pridobiti čimveč publike. Po-v,,t 0 lahko odločneje potrkalo na načoi kult"mo-prosvetnih forumov in lur | Probleme, kot so: pičlo število »ih *ansambel šteje samo 11 stal-iiiv ®n°v), premajhen In pomanjk-Usv, °“cr. adaptacij potrebna gleda-a dvorana itd ). .Kljub (neprimernim in nepo-onim) poskusom v zadnjem v ^ zmanjšati pomen Krefto-cv8a <^'rair>a'tskega dela, je kranj-° gledališče postavilo »Celjske pofe« na fei0 sezorte Takoj se j^^kazalo, da je storilo prav. ! ama iz življenja srednjeveških ©vdalcev, katerim so tlačanili predniki«, ki je bila v prvi napisana kot polemika s Predstavniki teženj, prikazati de-*®vanje celjskih grofov kot po-Us ustvaritve srednjeveške ju-goslovanske »nacionalne države«, “ije v drugi vrsti pomenila od-^čen vdor vidikov historičnega “Materializma v ^tvarjaaje, je ______________ _____ P^bojno silo; če »navadna« tor-publika petkrat prekine *Tavdačev govor s spontanim Ptevzom, ne pomeni to prav go-rY° nič drugega, kot da je glo-J°^a človeška etika in iz notra-J®ga prepričanja porojena avtor-logika v prikazovanju pro-<>^:roS Veronike Deseniške in nes umetniško prepi-ičljiva Pomembna. Seveda »Celjski ^ofje« xxiso realistična podoba n^nskeg3 srednjega veka, od-nari med posameznimi predstav-tič? <^ru^be so prikazani shema-Pravdač je opremljen z am 6rniln Holističnim izraznim s Parart(>m, vendar izbija izza ; 6rne živa avtorjeva prizadetost vj Popularno snov je ponekod cino gnetla umetnikova roka. reftova drama prav gotovo ni “^služila, ko je v tridesetih letih ^burila veljake doline šentflor-jtemveč ostaja in bo ostala dolgo privlačna za najširše gensko občinstvo, kakor se je ralcrat znova pokazalo v Kranju. Režijo uprizoritve je imel v kah zadnje čase pri nas mnogo gost iz Trsta, režiser Babič. V mejah možnosti, ki j'h je skopo nudil plitki oder, _ ,'jstvaril predstavo, v kateri je Prišlo Kreftovo delo do učinko-J-ega izraza. Zaradi natrpanosti 77ra med sodno razpravo se žal t- mogel izogniti nekaterim ne-^r^etnim mizanscenskim ponoviti prav teko ie niernu kakor dl scenografu (Vladko Rijavec) ©rtikalna razdelitev odra delala Preglavice. Združitev prvega in j rugega dejanja ni motila, prehod ^..tretjega v četrto dejanje pa je „ prenagel. Poživitev zaključne-»Paternostra« s sceno s kme-Kim dekletom je domislek, ki ga ®aže pri bodočih uprizoritvah Upoštevati. V rezonerski vlogi Pravdača je sostoval član tržaškega gledali-Stane Starešinič. Ta igralec s Anka Cigojeva (Dekle). Uprizoritev -pomeni uspeh Prešernovega gledališča in bo prav gotovo kot doslej pritegovala še | nadalje širok krog Občinstva v Kranju in gorenjskem kotu. S. Fras »Celjski grofje« - otvoritev sezone v ptujskem gledališču >Prekileti grofje! Prekleti grofje!« . . . Na odru uga&ajo lu6i» Senca brezmoftnega starca, grofa Hermana, tone v temo. Krof-to va drama o celjskih grofih je končana. Bratko Kireft pred gledalca ni postavil ideailiteainane zgodbe o Veroniki Beeeni&ki. »Celjski grofje« so predvsem anailisa družbenega in zgodovinskega dogajam ja. v časa, ko je fevdalizem z v»emi protislovji odmirali ob zarodMh nove, kapitalistične družbene ureditve. Na pozori&ču se že pojavljajo meščani, ki zahtevajo svobodo mest. ObrtnJikfi, postajajo proizvajalci blaga, trgovina cvete, denar je v rokah mtlade buržoazdjje in ta ee ne mara ved »prdjaanditi « privilegiji fevdalcev in c«rkve. To je bij 6as, ko je fevdalni gospod že začutil konec svoje mofti in hotel krčevito obdržati svoj položaj. Skozi dramske Like Hermana, Friderika, Barbare, Piccolominija, __________ Jošta in gvardijana minoritov daha naše literarno tti v drami so ;podani skozi prizmo splošnega družbenega trenja. Zato se prav lahko zgodi, da se drama sprevrže v shemo, Miki osebnosti pa v tipe — ilustratorje to sheme. »Celjski grofje« so trd oreh za režiserja im igralski ansambel, kii se jih odloči uprizoriti. Reždser Peter Malec se je v bistvu pravilno lotil svojega dela in mora se reči, da je premiera »Celjskiih grofov« na ptujskem odru uspela. Mogoče bi bilo dobro svobodneje oblikovati like, vendar se je režiser raje držal že ustaljenih koncepcij. Delo samo zahteva močne igralce in vzpodbudno za ansambel ptujskega gleda-liž&a je, da je bil stvari kos, Čeprav ponekod z velikim naporom. Nočem se spuščati v vprašanje izbire igralcev, ki je zaradii maloštevilnega, arn- V Mestnem gledališču v Celju je bila včeraj premiera Shakespearovega »OTHELLA«. — Režija: Branko Gombač; inscenacija: Sveta Jovanovič, — Na sliki Desdemona in Othello na smrtni postelji (Goršičeva in Škof) Predstavniki poti jot j a »Jugoslavi-ja-film« in direkcije za razdeljevanje filmov iz Bukarešte so podpisali pogodbo o nakupu in prodaji filmov. Obe deželi bosta izmenjali umetniške, dokumentarne, risane in lutkovne filime. * Te dni se je mudil v Ljubljani slovenski izseljenec dr. Rudolf Zaletel, specialist za raka iz Čikaga in prinesel s seboj III. del svoje velike knjižnice, ki šteje 500 knjig in publikacij, vrednih nad 5000 dolarjev, -ref* w - - ,{>* v- ' Iz zakladnice slovenske umetnosti FRANC PITSTAVRH: VELESOVO. — Pri Sv. Katarini nad Medvodami se Je rodil leta 1827 Franc Pustavrh, postal duhovnik in se kot samouk mnogo ukvarjal s slikarstvom. Pravega šolanja ni užil, pač pa je v Langusovi in Kunlovi delavnici gledal, kako slikata ta dva mojstra. Med drugim.je bil tudi za župnika osem let v Velesovem nad Kranjem (1859—1867). Tam je večkrat kopiral Kremser-Schmidtovo sliko z velikega oltarja, kakor je sploh posnel mnogo starejših podob. Umrl je 1. 1871 na Selih nad Kamnikom. — Naša slika prikazuje staro velesovsko, nekdaj samostansko cerkev. Pokrajina, ki je izredno lepa in naravnost izziva slikarje, je naslikana v zahajajočem soncu, ki tu pa tam še zlati travnike, medtem ko vrhovi gorskih velikanov v ozadju že rde v večerni zarji. Čeprav je bil Pustavrh amater, je vendar naslikal nekaj prav toplo občutenih podob. Naša slika je v Narodni galeriji. Dr. Zaifttel je sklenil razvoj medicine v »tari domovini podpreti tako, da je ljubljanski mediioin&ki knjižnici podaril svojo bogato osebno knjižnico, ki šteje nad 1500 dragocenih knjig in publikacij in je vredna v našem denarju nad deset milijonov. Generalni tajnik Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije Marko Cele-bonovič bo eden izmed dveh pred »taraikov Mednarodnega združenja likovnih umetnikov na sestanku koordinacijskega odbora, ki naj bi pri pravil ustanovitev svetovne organi zaoije vseh umetnikov. Ta sestanek bo v PariBu od 10. do 12. oktobra. * V prihodnjih mesecih bo prišlo do izmenjave likovnih razstav med ILaAijo in Jugoslavijo. Taiko bo od 1. do 10. decembra v Milanu razstava skupine mladih jugoslovanskih slikarjev in kiparjev, od 1. do 10. januarja 1956 pa bodo v Beogradu raz at&Tljaili mladi italijanski umetniki. Aprila prihodnjega leta bodo ' Beogradu, Zagrebu in Ljubljani odprli reprezentativno raastavo iteii-jamskih sodobnih likovnih umetnikov. Hkrati bodo v Rimu, Milanu in še v nekem italijanskem mestu od pril reprezentativno razstavo jugoslovanskega sodobnega slikarstva in kiparstva. * Žirija egiptovskih umetnostnih kritikov je podelila na prvem bienna-lu umetnosti sredozemskih dežel Aleksandriji pirvo nagrado za kiparstvo jugoslovanskemu kiparju Dragu Tršarju. Na tem biennailu so razstavljali umetniki iz Francije, Grčije, Italije, Libanona, Španije, Sirije in Jugosla vdje. Jugoslavijo je zastopalo 25 slikarjev in kiparjev z 48 deli. Jakob Savinšek: Pesem morja (bron, 1955) Kiparju J. Savinšku v spominsko knjigo Deklice in umetniki so nam ohranili spominske knjige. V Jakopičevem paviljonu so številni obiskovalci napisali Savinšku ob njegovi drugi samostojni razstavi čestitke in iskrena priznanja. Ob njih zbledi tisto nekaj nevošHji-vega poroga. Slabega pol desetletja je minilo, odkar je razstavil »Slepca«, pel let trdega dela itt velikih načrtov pravega obsedenca. Zrasli so javni spomeniki, nastala je galerija velikih in malih portretov malih in velikih modelov, rodile so se drobne pesmi in drobna proza v kamnu in bronu. Ko so nastajali v njegovi giavi in se spreminjali na papirju in v glini, se je spreminjal tudi njihov oče. Danes ga kličejo mojstra tisti, ki ne pišejo umetnostne zgodovine in kritike, a govore kot naravni občudovalci bolj sproščen jezik od nas, ki spremljamo umetnost zaradi dolžnosti in kruha. Tako težko je dati živim polno priznanje. Savinšek si ga je priboril, čeprav ‘ je še mlad po letih in po svoji neukročen osti. Marsikaj v njegovem delu mi je še tuje, ne morem se vedno vživeti v animi-zem, ki oživlja rože in dela čudne primerjave med ljudmi in ostalini svetom, moti me včasih — sodobnika — celo model, ki je postal v kipu toliko pomembnejši, moti me končno morda celo sam umetnik, ki ga poznam, ljudje smo si vendar včasih tako tuji.,.. Vendar ne dvomim, da je umetnik in da so mnoga njegova dela umetnine. Do danes je izpričal, da ni le izredno oster opazovalec in psiholog, ampak da je v njem tudi žarka iskra ustvarjalnosti. Domislice zna utelesiti. Dovolj je bil močan, da je zna! premagati ozki, bolestni in narejeni krog, ki ga je obdajal in ki še danes živi v psev-doliteraturi kakih Hiengovih »Sodb na podstrešju«. Morda ga ni in ga ne bo premagal kot človek, toda umetnost lahko dvigne Človeka nad samega sebe in — zanima nas njegova umetnost. Mislim, da bi bilo poceni, če bi v lem trenutku pisal o tujih vplivih v njegovem delu: vsakega od nas je pobudil kak Lipchitz, kak Meštrovič, kak Franee Kralj in kak Voj in Dakič. Vsi ljudje smo si nekje v sorodu ... Važno je le, česa se naučimo od prijateljev in sorodnikov. Ce nekoga ob prvem srečanju sprejmemo v srce z velikimi pričakovanji, se prav lahko zgodi, da nas bo z leti razočaral. Savinšek nas ni: njegovo »iskanje« je dokaz, da je še vedno mlad in nemiren. Ko se po tej svoji razstavi za nekaj časa poslavlja od nas, mu želimo, da bi bil mlad, nemiren in sam s seboj nezadovoljen do konca. Umetniki smejo biti stari, mirni in samozadovoljni samo na zunaj. Lite MenaSe Nove knjige in revije NOVA OBZORJA št. 9. Iz vsebine: prozo objavljata Boris Pahor: To naše drago mesto in Manica Lobnik: Bregarji, pesniški del zastopajo Ivan Minatti, ViJctor Konjar, Lojze Kante, Jože Snoj ter Gregor Strniša, esej, kritiko ln poročila pa so prispevali Vladimir Primic, Branko Rudolf, Lado Smrekar, Lojze Smasek, Oskar Hudailes, Božidar Borko in Herbert Grttn. OBZORNIK št. 7. Kakor že v nekaj številkah je tudi tokrat močno zastopana predvsem poezija, kd ji Obzornik, posebno mladim imenom, posveča veliko pozornosti in prostora. V tej številki beremo pesmi Toneta Pavčka, Mihe Klinarja, Marije Am-bruš, Francija Kuharja, Lojzeta Kan-teta in Mira Medveška. Razen romana v nadaljevanjih, prevoda kratke črtice Maksima Gorkega ter prav tako kratke črtice Bertolda Brechta sta v tej številki objavljeni tudi dve črtioi mladega Marjana Rožanca. Med ostaiMmi članki kultumo-prosvetne in poljudnoznanstvene narave naj ome-ndmo še Božidarja Borka »Slclepno besedo ob šestdesetletnici Modeme« ter nadaHevanje razprave Janeza DokJ erja »Starokrščanska umetnost Vzhoda in Zahoda, začetek srednjeveške umetnosti«. SLAVISTIČNA REVIJA časopis za literarno zgodovino in jezik, VIII. letniik. št. 1—2. Razprave: France Bezlaj: Krčevine, Anton Slodnjak: Prispevki k poznavanju Prešerna in njegove dobe. Dvoje neznanih metrik iz dobe naše romantike. Tine Logar: Dialektološke študije, France Tomšič: Poglavje iz slovenske historične 'sintakse, Fran Petrč: Vizionarnost Otona Zupančiča, Jakob Kelemina: Tujke v slovenskih terenskih nazivih, Rajko NahtigaJ: Pisma prof Ramovša od docenture do profesure Razen omenjenih razprav prinaša številka še vrsto krajših zapiskov, knjižnih ocen in poročil. KONCFRTM LIST Slovenske filharmonije, št. 2. Števttka prinaša nekaj krajših študij, informacij ter številne fotografije z nekaterih koncertov Slovenske fiOharmoniie v sezoni 1954/55. MARJAN GRUDKN: ELEKTRO- MAGNETNA NIHANJA IN VALOVANJA. Izšla kot edicija Univerze v Ljubljeni, odde’ka za elektrotehniko tehniške fakulteto Delo ,ie založba Državna založba Slovenije. —[ POMENIMO SE SE O TEM Naj ima otrok svoj denar? v O tem so si starši zelo raz- I da ne zbira sebično denar, kar se ličnega mnenja. Dane se n. pr. more preleviti celo v to, da se pred sošolci vedno hvali, kako raste njegovo premoženje, saj ima že čez 3000 din in da počne s svojim denarjem, kar sam hoče, Metka toži, da ji mati zapleni vsakega kovača, ki si ga prihrani, Marko pa celo, da še ni imel nikoli svojega denarja. Menim, da je prav, če otroka kdaj pa kdaj nagradimo z denarjem, a to naj ne postane razvada, ki gre n. pr. pri nepreudamih Danetovih starših tako daleč, da obljubijo sinčku 10 din, če bo napisal nalogo, 5 din, če si bo očistil čevlje, in 20 din, če bo šel o trgovino. Tak otrok bo kaj kmalu zahteval za vsako delo denarno nagrado, izsiljeval bo starše, hkrati pa se polenil, ker ne bo hotel napraviti ničesar, za kar ne bo dobil plačila. Slej ko prej mora ostati otroku glavna nagrada pohvala, dobra beseda, dober red; denarna nagrada je primerna le ob obdaritvah za otrokov rojstni dan, za lepo spričevalo, posebni učni uspeh, za večjo pomoč pri kakem delu ali za izjemen napor. Za stvari, ki jih otrok mora napraviti, pa ga nikakor ne smemo z denarjem podkupovati, da jih raje opravi. Otrok, ki nima nikoli dinarja v žepu, ne bo znal z denarjem prav ravnati, ko ga bo prvič dobil in bo kot tisti 8-letni Marjan, ki si je kupil za 500 din čokolade, ko je prvič dobil srečko, in je zadela. — Medtem ko se Dane pred sošolci šopiri s svojim premoženjem in jim vzbuja zavist, se počuti njegov revnejši sošolec beden in zapostavljen, ker nima nikoli denarja. Prav je, če otrok hrani svoj denar in si n. pr. s prihranki kupi knjige, plača letovanje ali nabavi igrače, treba pa je pri tem paziti, upre, če bi si moral z njim kupiti šolsko knjigo, plačati malico ali prispevati del prihrankov za nakup kakšnih oblačil. — Če takšnih in podobnih stvari ne moremo kupiti brez njegovega denarja, otroka na lep način prepričajmo, da je nakup odvisen od njegovega prispevka, da nam bo bolj ali manj prostovoljno izročil svoj denar. Če pa mu le-tega brez be- Zimski plašč s šal-ovratnikom Zimski plašč sed in brez njegove privolitve poberemo, se ne čudimo, da ga bo prihodnjič nesel raje v slaščičarno kot v hranilnik. Otrokovo varčevanje je treba usmerjati tudi tako, da se ne bo izrodilo o skopuštvo — in o skrajnem primeru celo v krajo. Kajti, ko se ga bo polastila strast, nahraniti čim več, zbirati vsak dinar, a nobenega izdati, bo le še korak do tega, da si bo sprva obdržal denar, ki bi nam ga moral vrniti ob raznih nakupih, pozneje pa tudi že kar jemal manjše vsote iz naših denarnic, ne da bi kradel, temveč da bi povečal svoj >kupček<. To mu bo seveda onemogočeno, če bo videl, da starši vodijo točno evidenco prejemkov in izdatkov, če bo spoznal, da varčujejo tudi oni in če ga bodo poučevali o poštenosti in iskrenosti. Napačno pa delajo tisti starši, ki pred svojimi otroci skrivajo in zaklepajo denar, se o denarnih zadevah z njimi nikoli ne pomenijo in ne posvetujejo. Prav tako napačno tudi vsi tisti, ki že na pol odraslemu otroku nikoli ne zaupajo svojega denarja, temveč nakupujejo vse sami iz strahu, da ne bi kak dinar izgubili ali bili zanj ogoljufani. Kot povsod, je tudi tu treba dovolj zgodaj navajati otroka na samostojnost in mu sprva zaupati manjše, pozneje pa že večje vsote. In če se še povrnemo k varčevanju, je treba omeniti, naj ima svoj cilj: otrok naj ve, za kaj knjižico; še mi bomo veseli, ko bo kapital in obresti tolik, da si jih bo lahko kupil. Če vemo, da varčuje, ker nas hoče za rojstni dan iznenaditi z darilom, ne načenjajmo njegove gotovine. Če si od otroka denar sposodimo, ne pozabimo mu ga vrniti. Ko bo ta mesec mednarodni dan varčevanja in bodo tudi o šolah o tem govorili učencem, dajmo tudi mi poudarek temu dnevu in nabavimo otroku hranilno knjižico. Otrok, ki bo od mladih nog varčeval, tudi pozneje, ko bo že sam služil, ne bo razmetaval denarja. Vzgoja k varčevanju bo tako rodila koristen sad. z. g. V »Tednu otroka« naj velja posebna najmlajšim skrb in ljubezen naši® RAZGOVORI 0 ZDRAVJU IN BOLEZNI Zelje in zdravljenje želodčnega čira Za mediik&menitozno (interni -stično) zdiravJijeruje čira na želodcu ailii na dvanajsterniku imamo zdaj na razpolago številna in raznovrstna zdravila. To dejstvo pomeni, da glede bistva te bolezni njenega nastanka še ni vse jasno. Mnoga pojasnila so bila izrečena glede tega, vendar še niso zadovoljiva. V zadn jem časn je bila predložena nova in zanimava teorija, aid bolje rečeno koncepcija, ki je znanstveno podprta že s po- v ur ruje. Morda si že mnogo let membnima poskusi. želi smuči. Pomagajmo mu varčevati, nabavimo mu hranilno COPA TE ZA V oni naših prejšnjih prilog ste gotovo brale članek »Bolj zdravo je, če so obrok v soli preobuje v oopar-te.« Danes vam bom povedala, kako lahko naredite take copate brez večjih stroškov in težav. Potrebujete nekaj klobučevine ali bolj debelih volnenih krp za podplat in zgornji del. Če hočete, da bodo toplejše, jih lahko tudi podložite s fianelo. Nogo položite na papir im zarišite stopalo (št. lj). Zgornji del tudi zmerite: najprej širino prstov (št. 2.), potem še dolžino od konca prstov do sredine noge (št. 3.) kot vidite na skici in še višino pete (št. 4-D. Ko ste to zmerile, si urežite kroj iz papirja v taitai obLiiki kot vidite na skici, seveda se morate držati točnih mer. Nato kroj iz papirja pripnite na blago in ga urežite. Ob robovih pustite 1 cm blaga za šiv. Če boste copate podložile s fianelo, jo tudi urežite po istem kroju. Podlogo položite z vrhnjim delom lice na lice, obšijte ob zgornjem robu vse naokrog, obrnite, naudarite rob, nato preši j te čisto blizu roba. Potem ee-šijte še oba dela na peti. Podplat napravite iz mnogo plasti krp, še bolje pa je, če imate debelejšo plast polsti. Podplat dobro prešijbe, šivajte v vrstah podolgem, skoraj 1 cm dolge vbode, precej na gosto, lepo in enakomerno. Ukrojite še poševno primerno širok trak in z n jam obrobite podplat. Potem naudarrte zgornji del na podplat, rob na rob, in hkrati, še poševno ukrojeno progo lice na lice. To zašijte z močnim sukancem in gostimi vbodi, nato zavihajte poševno progo ob robu navzdol im jo pričajte na podplat, na katerega prišijte še podplat iz klobučevine, usnja ali gumija. VRT V OKT S spravljanjem zimske zelenjadd ne hitimo, kor &e vedno raste in pridobiva na odpornosti. Pripravimo pa vse, kar je potrebno, da bomo lahko hditTO pospravilo, atko bi se vreme nenadoma spremenilo. Ne pozabimo temeljito prezračita kleti in poiskati prostora za zemeljsko jamo, aili morda celo za ssasd pnieo. kamor bomo vzimiiii sadje in zelenjad. Vzimujomo samo zdravo in dobro dozorelo ®e-lenjad, vse ostalo odberemo za takojšno uporabo. Hren, čarni koren, pastinak, popčar, kodrasti ohrovt, zimski por in peteršilj, prezimijo na pianom. Peteršilj, ki vsebuje precejšne količine vitamina 0, posadimo v zabojčke alj londke, da ga imamo pozimi vselej pri roki. Ostalim korenovkam in goomoljnicam zelenja ne režemo, temveč ga z zavojem odtrgamo tako, da primemo z eno roko koren, z drugo pa odtrgamo z močnim zavojem na levo ali na desno. Obrezana pesa pri kuhanju izkrvavi in zaradi tega mnogo izgubi na hranilni vrednosti in okusu. Na prazne gredice posejemo tretji obrok zimske solate, špinače in motovilca. Prvi obrok, ki smo ga po-jali koncem avgusta, je zaradi toplega vremena že prerasel in ga ne kaže puščati do spomladi. V sadnem vrtu oberemo vse srednje pozne sorte sadja. Zimske sorte jabolk in hrušk pustimo kolikor mogoče dolgo na drevesu, ker le takrat bodo pravilno dozorele. To je še po- sebej važno za sorte s hrapavo kožo. Kutine prav tako pustimo zelo dolgo na drevesu, orehe pa nemudoma previdno oklatimo, jim odstranimo zeleno lupino in dajmo sušit na zračen prostor. Proti malemu in velikemu zimskemu pedicu opašemo drevje z lepljivimi pasovi. Pri mladem drevju opašemo tudi opore (kole), ker sicer samice zimskega pedica po oporah splezajo v krošnje dreves. Pasove pritrdimo v višini enega metra na lepo očiščeno deblo. Vse odpadlo sadje sproti poberimo, da se gitivačni trosi in naznd škodljivca ne raznesejo pod drevjem. Jesen je najboljši čas za odstranitev oslabelega in ostarelega sadnega drevja, p« tudi saditev mladega drevja se vedno obnese. Samo v težkih tleh sadimo rajši spomladi. Ne sadite pa ma mesto, kjer ste izkopala staro drevo, drevesa iste vrste, ne da bi izmenjati velike količine zemlje. Drevje iste vrste, razen enostranskega izkoriščanja tal, zapusti v tleh razne snovi, ki delujejo škodljivo na rast drevesa enake vrste, ako ga posadimo na njihovo mesto (n. pr. jablano za jablano). G-ladijale in dalije so v rasti popustile. Dalije lahko še pustimo do mraza, izkopavanja gladijdl pa ne kaže več dolgo odlašati. Nadzemne dele odTežemo približno štiri prste nad gomoljem, na preostale štrdje, ki se kasneje posuše, pa namestimo etikete s sortnimi imeni. M. Ogorevc Zopajte lahko zapnete s pasom na gumb. Takšne copate lahko napravite za otroke različne starosti. So praktične, tople in. jih nosijo doma in v šoli. otroci lahko Miša Skratka, stvar je nova im s praktičnega vidika zamiimiva im kot takšno jo sporočamo. Za tole gre. Po tej koncepciji se čiir (rar na) pojavi na želodčni ali črevesni sluznici takrait, kadar ta shitznioa nama posebnega faktorja, ki jo fiziološko ščiti pred razdi-ralmiim učinkom škodljivih stimulov. Čeprav ta zaščitni oiinatelj še ni bil kemično ugotovljen, vse ptriča o tem, da je vitaminske narave. Kakorkoli že, dobil je že svoje ime — »vitamin U«. Nemci gaimenujejo »amitiuifcusmi faktor«, Američani pa »faktor U<. Seveda ime samo ni važno, vendar lahko rečemo, da lahko smatramo obstoj tega vitamina U, fiziološkega zaščitnika želodčne itn črevesne sbizmioe za. deloma ugotovljenega. VITAMIN U, ANTIULKUSNI FAKTOR Zdi se, da je ameriški zdravnik prvi opozorili na dejstvo, da ne- katera živila, kakor mleko, jajčni rumenjak, banane ter posebno še presno sočivje vsebujejo antinl-knsei faktor. Največ ga najdemo v zeljnatih glavah. To so dokazali z naslednjim poskusom. Ker je možno umetno povzročiti z injekcijami histamina želodčni čir, so ugotovili, da se očitno redkeje pojavi čir, če hkrati poskusni živalci dajejo piti zedjnico. Po teh poskusih je omenjeni ameriški zdravnik preveril pridobljene izkušnje na bolnikih samih. Pocdieetom je predpisal, naj vsak dan v petih obrokih popijejo liter presnega im hladnega soka zelenega sočivja. Poudarjamo, da mora bita sok presen in hladen, kajti vitamin U ne prenese toplote. S tem zdravLjeejem je zdravnik dosegel lepe uspehe pri 71 izmed 75 zdravljenih bolnikov, ki so imeli čir bodisi na želodcu, bodisi na dvanajsterniku ali na kakem drugem delu črevesja. Pni 42 primerih je čir izginili po enajstih dnevih zdravljenja, kar je sillno hitro v primerni z drugimi načini zdravljenja. DRUGE IZKUŠNJE Z VITAMINOM U Švicarska zdravnika Streller in Unziioker sta na svoj način potrdila rezultate ameriškega zdravnika. Na podoben način sta zdravila 22 bolnikov z želodčnim čirom, s čirom na dvanajsterniku in na debelem črevesu. Bolnikom Lepo perilo — ponos gospodinj Zdaj efcoiblljemj© ne pomeni tisto, kar je pomenailo za 6asa naših babde, ko je bilo vse perilo, čipke in po^ dobno trdo šJcrobl jeno. V endar fri bilo zmotno, če bd mislili, da je škropljenje zidaj popolnoma odveč. Doma v stanovanju imamo zelo veliko stvari, bi jih. moramo škrobiti, če hočemo, da so res lepe. Če pomislimo na zavese, bele predpasnike, ročna dela, moške srajce, na posteljno perilo in na bombaža ste letne obleke, »kratka na vse stvari, ki po večkratnem pranju izgaube apreturo. Seveda moramo škrobitd perilo tako, da ni pretrdo, ampak da mu škrob da le lahno apreturo. Če na koncu pomislimo še na to, da je škrobljeno perilo mnogo laže prati, ker se s škrobom od maka tudi umazanija. Zenske se ne odločijo za škrobiljenje če-sto zato, ker z njim niso imele uspeha; Zato bd danes o tem povedala nekaj besed, Šknobdmo z riževim škrobom, ki ga kupimo v drogeriji. Po navadi škrobimo s kuhanim škrobom. Z mrzlim škrobom, škrobimo samo perilo, ki bd radi, da bi balo zelo trdo. Včasih so škrobdili moške ovratnike in čepice za bolniške sestre. Važno je, da vemo, koliko škroba damo na Miter vode. Na ldter vode damo 1 dkg škroba, če hočemo škrobitd. perilo, ki je še precej novo, za posteljno perilo, bombažaste obleke, otroške oblekce, predpasnike, prte in prtiče. Na liter vode damo 2 dkg škroba za zavese, ročna dola, bluze im moške srajce. Za stvari, za katere hočemo, da bodo precej trde, pa damo na Miter vode 4 dkg škroba. To so ročna dela in podobno. Škrob namočimo v malo mrzle vode, dobro zmešamo in kuhamo tako dolgo, da postane tekočina prozorna, potem pa jo zmešamo z ustrezno količino mlačno vode. Dobro sprano perilo nailožimo v čebriček in ga polijemo z razredčenim škrobom. Nato ga mečkamo v tekočini, da se lepo enakomerno naškrobi, nato ga ovijemo, razgrnemo, strep-ljemo in obesimo. Škrobljeno perilo moramo dobro navlažiti, in sicer bolj kot nešk robi j enega in ga pustiti čez noč, da se lepo enakomerno navlaži. Likati ga moramo z bolj vročim likalnikom kakor neškrobljeno periilo. Nikar pa ne pustite navlaženega perila dolgo stati, ker dobi po škrobu neprijeten vonj. Če pa dolgo stoji, postane tudi plesnivo in madeže zelo težko odstranimo. Perilo moramo likati naglo, da ne dobi rjavkastih madežev, če pa se ti vzlic temu naredijo, ga zmočimo z vodo in položimo na sonce. Če sonce ne odstrani rjavkastega madeža, ga jo treba oprati z vodo in milom. sta dajala mešanico solda od želj® im banan in sicer po en Ih«1 dnevno. Opazila ste, da so bate čine izginile po nekaj dneh, da ®6 je želodčna kislima naglo zmami' ševala, medtem ko so rentgenski znaki čira na dvanajsterniku izg> niti povprečno po 24 dneh zdravljenja (v enem primeru že P° šestih dneh). Pri šfdfrih primeril1 čira na debelem črevesu, ki so jih pred tem dolgo časa zdravili di*' tično in medknentozno, so trije bolniki neverjetno ugodno reagirali na to zdravljenje, medtem se je stenje četrtega občutno te Češpljeva pita Na desko presejemo 30 dkg bele moke, dodamo 15 dkg maščobe (lahJko pol surovega masla ppl mastil), eno jajce, ščepec soli in vse skupaj zgnetemo v krhko testo. Testo pustimo nekaj časa počivati, nato pa ga razvaljamo na prst debelo in položimo na namaščen pekač. Oprane češplje razpolovimo in jah položimo na testo tesuo drugo ob drugo. Češplje posipamo s sladkorjem, pomešanim s cimetom. Pito pečemo v srednje vroči pečniioi. Če češplje niso zelo zrele, jih lahko, preden jih naložimo na testo, nekoliko popražimo na maslu v kozici, ki jo dobro pokrijemo. Cenena sadna sušilnica Dober pridelek sadja nudi velike možnosti za izboljšanje prehrane tudi v zimskih mesecih in v zgodnji pomladi, ko Se ni povrtnin. Sadje se razen presnega, ki je nagnjeno k gnitju, lahko konservira, se pripravijo iz njega sadni sokovi, najeenejAe pa je gotovo sušenje. Posušeno sadje ima to prednost, da sušenje ni drago in ga ni treba shranjevati v dragih posodah. Za sušenje večjih količin pa so potrebne sušilnice. Če v kraju ni večje sušilnice, ki bd se je lahko posluževali bližji kmetovalci, si morajo pomagati sami. Tako si je napredna kmetica iz Spodnje nove vasi pri Slovenski Bistrici Frančišk« Leskovar, ki je tudi odbornica v kmetijski zadrugi, postavila ceneno in praktično sadno sušilnico. Sušilnica je tako posrečena, da so gradbeni strokovnjaki izdelali po njej načrt, ki ga je Okrajni odbor 7>a-družnic v Mariboru dal razmnožiti in ga nudi ženam po vsem okraju. Prednosti sadne sušilnice, kakršno si je omislila Frančiška Leskovar, so v tem, da je majhna in poceni, vzlic temu pa praktična in ima precejšnjo zmogljivost. Tudi sušenje sadja ni drago, ker se vsa toplota koristno uporablja. Prostornina sušilnice meri nekaj manj kot en pno-storninski meter. V njej eo štiri rešetke, hi merijo 85 cm x 90 cm. Skupna površina rešetk, na katere se natrese pripravljeno sadje, meri približno tri kvadratne metre. Rešetke so razmeščene tako, da se sadje suši enakomerno v vsej sušilnici; Kurišče je pod sušilnico, skozi njo pa so speljane štiri dimne cevi, ki dovajajo toploto. Dve in dve cevi tečeta vzporedno v isti višini, ker je sušilnica globoka 90 cm. Spodnja rešetka za sadje je pod cevmi, zgornja je nad cevmi, dve pa sta med cevmi. Sušilnica je zidana iz opeke; vrata, ki so tako velika, kot je prednja stran notranjega prostora, p* *° lesena in obložena s pločevino. Dimne cevi so nameščene tako, da jih je mogoče vzeti ven. Takrat lahko sadno sušilnico uporabljamo tudi za sušenje mesa. Kimono krojeno jutranjo haljo sešijemo iz črtastega žameta. Lahko si pa zanjo nabavi-vimo navaden vzorčast barhent. Druga je pa iz kari- Tako obnovimo naše stare obl®" ke. Črtasti obleki napravimo nOf vložek z ovratnikom ustrezn* barve. Črno obleko pa poživim® z lepim pisanim šalom boljšalo. Tudi zdravljenje želod®' nega čira (pa tudi gastritisa) * vitamiuoim U je veliko krajše, k®' kor pri ostalih načinih zdravljenja. Skratka, ta dva švicarsk® zdravnika sta ugotovila, da je zdravljenje s faktorjem U pri ul' ceroznih obolenjih prebavnih of' ganov močno uporabno in da j€ važno, da prebrani, dieti teh bol' nikov dodamo dovolj sokov preš* nega sočivja in sadja, zlasti še zeljini.ee. Vedeti moramo tudi d® je treba to zdravljenje ponovit1 spričo narave ulkusne bolezni i® da tudi ni vedno možno irned vse leto po liter tega soka dnevno-Zdaj že delajo na tem, da bi zelj' nioo nadomestili s primernim prepara tom. Potemtakem vse kaže, da ho zelje postalo ne samo zdravilno, temveč tudi preventivno sredstvo proti taiko razširjeni, a tudi skrb vzbujajoči bolezni našega časa. Dr. Vand jel Tasič Bodo vaši sinovi sposobni za oplajanje Pri pregledu sperme 100 mož, ki ži»* v zakonih Brez otrok, so opazili pri tret kriptorhizem s popolno neplodnostjo. Pr* tej bolezni v mošnji ni dveh jajc, temveč samo eno ali nobeno. V bolezni je v ve-Primerov značilna neplodnost, f kasnejših letih (po 40. letu starosti), P® tudi impotenca. Otroci moškega spola se rodijo obi*' čajno normalno, z obema jajcema v mo^ nji. Samo v izjemnih primerih ostane eno ali obo jajci v otrokovi trebuŠn* duplini. Vročica je sovražnik moških spolnih zlez. Celo le malo zvišana temperatura* če traja dolgo časa, nanje škodljiv0 vpliva. Normalne moške spolne žleze imajo vedno za dve do tri desetinke st O" pinje Celzija nižjo temperaturo kako* človekovo telo. Te pogoje dobe spoln° j. v modih, ki jih krči in sproŠč® zaradi njihovega hlajenja posebna m*'’ šica (dartos). Druga mišica (kremaster) pa iz istega razloga spušča in dvig® spolne žleze. i v Kan- V trebušni duplini je temperatura . u«« fa sP<»lne žleze neprimerna in zat° raste ga barnen- 'e-*e ugonablja, jim jemlje oplojeval0 ta, Z všitimi ro- 5?°®:. Moškim spolnim žlezam nature* vr s'e^erna toplota sploh. Neplodnost kot posledica kriptof'' hizma je pri spolno zrelih moških nf* ozdravljiva, ker je proces ugonabljanj® zlez že zaključen. Vendar lahko to bole" zen ozdravimo pri otrocih pred pubeT' teto, se pravi, pred začetkom spolne?® dozorevanja. Včasih je zdravljenje tu m odveč, ker jajce samo pride iz trebušne votline v mošnjo. To se običajno dogodi pri otrocih do drugega leta starosti-V izjemnih primerih lahko pride do te?® tudi kasneje. Na to je treba čakati do 7. ali 8. 4eta. če pa do tega ne pride* je treba začeti zdraviti z injekcijam«-Zdravljenje trnja Šest tednov, v izjemnih primerih dlje in sedaj ni kakšen poseben problem. V večini primerov jajce zalem samo zdrkne v moSnjo. če do lega n® pride., ker so zaprli prehodi v preponi-je najbolje čakali Se lest lednov. polem pa dati otroka operirali. Kirurg namrel potem premesti eno ali obe jajci iz trebušne votline v mnlnjo. kjer se lahko pravilno razvijeta Dr. B. Stamholoviš kavi in s štiri oglatim izrezom ter z ovratnikom, pod katerim lahko nosite tanko rutico. — Za haljo potrebujete približno 5,50 m blaga 90 cm širokega. Vsem delovnim ljudem čestitajo ob občinskem prazniku — 3. oktobru Občinski ljudski odbor, Kočevje Ključavničarstvo, Kočevje Kleparsko podjetje, Kočevje cp C SE K ♦ / 1_I \ * 1 ' A f SEM PREBIVALCEM IN KOLEKTIVOM OBČINE KOČEVJE Čestita ob občinskem prazniku 3. OKTOBRU 1955 Okrajni ljudski odbor Kočevje Okrajna zadružna zveza KOČEVJE s svojimi zadrugami čestita vsem svojim članom in ostalim kmetovalcem ob občinskem prazniku — 3. oktobru 1955 GBOSISTICNO «*00V5*0 POOJIIII KOČEVJE OB OBČINSKEM PBAZNIKU OBČINE KOČEVJE 3. OKTOBBU 1955 Čestita in Zeli mnogo USPEHOV PREBIVALSTVU OBČINE K o C E v J e Čestita vsem svojim cenjenim odjemalcem ob OBČINSKEM PRAZNIKU TEKSTILANA TOVARNA S U K N A KOČEVJE illlilillllUiUllllilllllllllllUUilUl! Illllll!lllllllllllillll!llll!llil!llll!llllll!lllillllll!lilllllllllllilllll!lllllllllllll!llllllllllil!lll!!!!i!ll!l!lllll!!llllll!llllllll!!!lllllll!!!!lll!llllllllllllll!lllllllll semu prebivalstvu občine Kočevje čestita ob občinskem prazniku 3. oktobru 1955 Si ri HcffEraJ InnODDl JnniKiiiiiiiiiJ 5g§|||§||l '&*U> Od 3. oktobra dalje prenehata voziti na progi Zidani most—Pivka in obratno brzovlaka št. 604 :n 603, to je brzovlak, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.29 in prispe v Pivko ob 8.41, oziroma, ki odhaja iz Pivke ob 20.59 in prispe v Zidani most ob 0.03. Nadalje preneha voziti Steiermark ekspres Jesenice—Zagreb, vlak 905, oziroma v obratni smeri vlak 906 ter Ljubljana—Rijeka, vlak 8906. oziroma Postojna—Ljubljana, vlak 8905, že od 2. okt. in ne šele od 3. okt. t. 1. Od 1. okt. dalje bo vozil na progi Trebnje na Dol.—Sevnica nov potniški vlak z odhodom iz Trebnjega na DoJ. ob 20.08 in s prihodom v Sevnico ob 21.07, izostal pa bo od tega dne dalje i na progi Trebnje na Dol.—Novo mesto i vlak 8337. Od 2. okt. dalje bo vozil na progi Sevni-ca—Trebnje na Dol. nov, potniški vlak z odhodom lz Sevnice ob 3.52 ter s prihodom v Trebnje na • Dol. ob 5.02, izostal pa bo od tega dne dalije na progi Novo mesto—Trebnje na Dol. vlak 8332. — Obratni oddelek 2TP Ljubljana. Danes, v nedeljo, dne 2, oktobra, bo v Jakopičevem paviljonu ob 11 otvoritev razstave slikarskih in kiparskih del akademskega slikarja Ferda Mayerja iz Kamnika. V Moderni galerij! v Ljubljani je ob n. posvetovanju konservatorjev FLRJ od 3. do 11. oktobra 1955 odprta razstava, ki prikazuje delo restavratorskega oddelka Zavoda za spomeniško varstvo LRS, restavriranje cer-: kve sv. Sofije v Ohridu in načine dokumentacije arhitekturnih :n urba- • nističnih spomenikov. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič. Stranke sprejemamo v uradnih prostorih na Tržaški cesti št. 3 v I. 1 in n. nadstropju od 8—12 vsak ponedeljek, sredo in petek. Telefon: centrala št. 23-381 do 383. — Na Brezovici pri Ljubljani posluje Krajevni urad za naslednje kraje: Brezovica, Notranje gorice. Plešivica, Vnanje gorice Mladinci in mladinke Ljubljane! Vključite se v centralno mladinsko folklorno skupino. Vsi, ki imajo veselje in želijo sodelovati, naj pridejo na sestanek v torek, dne 4. oktobra ob 19.39 v telovadnico V. gimnazije. Obvestilo. Protituberkulozni center Ljubljane obvešča prebivalstvo Ljubljane, da bo v tednu od 3. do 8. oktobra t. 1. prevzel delo dispanzerja I — dispanzer IV na Miklošičevi cesti 20 v popoldanskih urah in delo dispanzerja ni-V — dispanzer II na Masarykovi cesti 44 v jutranjih urah. Prosimo, da se prebivalstvo poslužuje v teh dneh imenovanih dispanzerjev le v nujnejših primerih. APZ — Redna vaja bo v torek, ; dne 4. oktobra 1955 na M k’ošičevi 5 a. — Odbor. Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« sprejema nove člane. Prijavite se lahko vsak dan od 12—13 na Miklošičevi 5 a do vključno 5. okt. Umrli so v Ljubljani Franc Kožuh, upokojenec. Pogreb bo danes ob 14.30 na Zalah. Marija Lenič, upokojenka. Pogreb bo danes ob 15. uri na Zalah . Anton Mladič, višjd sodni svetnik v pokoju. Pogreb bo danes ob 15.30 na Zalah. Vlado Verbič, profesor. Pogreb bo danes ob 16. uri na Zalah. Ana Torelli, upokojenka. PogTeb bo danes ob 16.30 uri na Zalah. Dotrpel je naš dragi sdn, brat, stric in svak ANTON BOŽIČ bivši stavbenik v Trbovljah Pogreb našega preljubega bo v ponedeljek, dne 3. oktobra 1955 ob 15 v Šmartnem pri Litiji. Trbovlje, Šmartno pri Litiji, Ljubljana, dne 1. oktobra 1955. Globoko užaloščeni: mama, brat, sestre in ostalo sorodstvo. Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani objavlja, da bo pričetek predavanj v ponedeljek, dne 17. oktobra 1955 in ne 10. oktobra 1955. Svečana imatrikula-crja bo isti dan ob 10. Umik predavanj bo objavljen na deski. — Dekan. Absolvente popolne srednje ali njej enakovredne strokovne šole opozarjamo na Višji administrativni tečaj za izobrazbo višjega kadTa za vodstvo in organizacijo pisarniške administracije ter korespondence v večjih uradih, podjetjih iitd. — Vpisovanje in informacije v tajništvu šole. Roška 15 od 10—13 in od 16—19 dnevno, razen sobote popoldne. Tel. št. 30-917. Pouk začne v začetku oktobra. Tečaji stenografije in strojepisa pri Društvu stenografov in strojepiscev v Ljubljani. Dnevni in večerni tečaji — začetni, nadaljevalni in višji. Informacije, vpisovanje pri Ekonomski srednji Šoli, Prešernova 8 (tefe-fon 22-693) od 10—12 in pri Administrativni šoli, Roška 15 (telefon 30-917) od 10—13 in od 16—19 vsak dan, razen sobote popoldne. Vpis v glasbeno šolo. SKUD »Tine Rožanc« za klavir in harmoniko vseh vrst, oboje za vse letnike, bo od 3. do 5. oktobra 1955 v Domu železničarjev na Trgu OF (I. nadstr., desno), in sicer od 10—12 in od 16—18 dnevno. Starostna doba ni omejena. Začetek pouka bo 10. oktobra 1955. Podrob-' nejše informacije dobite ob vpisu. j Društvo slovenskih skladateljev obvešča svoje člane, da bo redni let-! ni občni zbor dne 16. oktobra 1955 ob 9 v Mali filharmončni dvorani, Trg revolucije 9. Dnevni red: 1. poročijo upravnega odbora, 2. poročilo nadzornega odbora, 3. volitve, 4. slučajnosti. — Upravni odbor. ZAHVALA Najiskreneje se zahvaljujem vsean sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev, pevskemu zboru ter organizacijama SZDL in ZB terena Črnuč in vsem, ki so počastili spomin prerano umrle drage žene in mamice, tete in svakinje MARIJE LEŠNJAK roj. PEČAR na njeni zadnji poti. Prav vsem, ki so v tako velikem številu izkazali dragi pokojnici poslednjo čast, naša najpri3rčnejša zahvala. CmuČe, dne 30. septembra 1955. Žalujoči mož Peter s hčerkama Mileno in Boži. Gospodinja, pri nakupu špecerije ne pozabi na odlični Obvestilo. Obveščamo vse stare študente filozofske fakultete, redne in izredne, da bo vpisovanje v zimski semester od 1. do 18. oktobra 1955. — Iz sekretariata filozofske fakultete, Beograd. 2605 V založbi Zavoda za napredek gospodinjstva je izšla brošura »100 pletenih vzorcev«. V njej boste našli lepe in dobro opisane vzorce za pletenje s slikami, pri težjih pa še posebno slikovno razlago. Cena 200 din. Pred dnevi je bil dotiskan mesečnik »Sodobno gospodinjstvo« št. 20—21. Naročniki lahko prejmejo vse letos izišle številke. Ker je to edini tovrstni strokovni list v državi, ne zamudite prilike in pohitite z naročilom. Letna naročnina je 300 din. Za brošure in mesečniJk sprejema naročifla Zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Poljanska cesta 6, telefon 30-753. Na objavljeni razpis mesta strokovnega sodelavca za civilno pravo na pravnem oddelku pravno-eko-nomske fakultete Univerze v Ljubljani se je prijavil kandidat dr. Stojan Cigoj. Zivljenjepisni podatki in podatki o znanstvenih in strokovnih delih tega kandidata so objavljeni na oglasni deski na hodniku pred pisarno pravnega oddelka na Univerzi. »KROSAN« že poznaš kot najboljše sredstvo za ohranitev krompirja, pred gnitjem. Pravočasno si ga oskrbi v zadrugi, semenarni, drogeriji. Vsaki kopeli nog žlico »JELA« soli. »JELA« sol desinficira, krepi živce, j osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju. Vpisovanje v dopisne tečaje iz osnov knjigovodstva, višje stopnje, knjigovodstva in poslovne korespon-j dence bo do 5. oktobra. Vsa pojasnila j in prospekte zahtevajte od Ljudske univerze v Ljubljani, Cankarjeva c.' št. 5-Ul. Sola za tuje jezike bo v letošnjem šolskem letu organizirala tečaje tujih jezikov tudi po podjetjih in ustanovah. Vsa pojasnila dobite na Ljudski univerzi v Ljubljani, Cankarjeva cesta 5-in., tel. št. 21-225. | Risarsko-slikarska šola KUD »Ivan Rob« začenja zopet s svojim poukom dne 4. oktobra. Pouk bo vsak torek in petek od 19—21. Vsi, ki imate veselje do risanja, pridite na vpis v ponedeljek, 3. oktobra od 18—20 v risalnico VII. gimnazije na Trgu re-, volucije (bivši Kongresni trg). Vpišete pa se lahko tudi med poukom ki 1 bo prav tam. PREDAVANJA Slovensko zdravniško društvo vabi vse tovariše zdravnike in medicin-ce višjih semestrov na predavanje tov. majorja dr. Mihe 2emva: »Ocenjevanje kvalitete konzervirane krvi«. Predavanje bo v petek, dne 7. oktobra ob 19.30 v predavalnici Patološko-anatomskega inštituta v Ljubljani. Poročili so se v Ljubljani v soboto, dne 1. oktobra 1955: Cmrečnjak Rudolf, delavec, in Novosel Marija, delavka; Burdych Otokar, mag. pharmaoije, in Uršič Fernanda, mag. pharm.; Eržen Franc, elektromonter, in Mesojedec Ivanka, delavka; Gričar Franc, nameščenec, in Jenčič Dragotina, nameščenka; Kovačič Felicijan, delavec, in Pavšič Genovefa, natakarica; Kostevc Franc, skladiščnik, in Mencin Antonija, de- j lavka; Klemenčič Janez, elektrotehnik, in Ceglar Henrika, uslužbenka; I Primožič Mirko, uslužbenec, in Bevc Angela, gospodinjska pomočnica; Za-letelj Franc, poštni uslužbenec, in Glavič Ana, uslužbenka; Toš Nikolaj, študent, in Klopčič Tatjana, uslužbenka; Zerovnik Franc, upokojenec, in Zanoškar Ivana, gospodinja; Žlogar Franc, mesar, in Cimermančič, Ana, gospodinja; Filipčič Viktor, tsk. strojnik, in Gregorčič Matilda, fin. knjigovodja: Kus Martin, model, mizar, in Macedoni Terezija, knidgove-ška delavka; Jakop Jožef, gradb. delovodja, in Tomc Marija, snažilka; Pavlin Alojzij, štud. medicine, in Lozar Marija, šivilja; Kokalj Viktor, natakar, in Zaiec Marija, blagajničarka; Čuden Marijan, profesor, in Kušar Ana, uradnica; Ducič Mirko, pek, in Pevec Jožefa, boln. strežnica: Vizovišek Franc, uslužbenec, in Kolman Ivana, uslužbenka: Brezar Janez, poštni uslužbenec, in Kožar Marija, kni?'gov. delavka; Jenko Josip, ključavničar, in Setina Antonija, nameščenka. KONCERTI Koncertna direkcija sprejme še nekaj abonentov za Bell abonma, ki Jma 6 klavirskih večerov. Prijave do vkliučno 5. oktobra med 10. in 12. uro. Modri abonma. Prosimo abonente, ki so plačali vpisnino, a še niso prevzeli abonmajskih izkaznic, da jih prevzamejo do 5. oktobra, sicer bomo n1!,hove sedeže oddaili drugim interesentom. Do istega roka mora biti plačan tudi orvi obrok. Znameniti pianist Aldo Ciccolinl bo koncertiral s solističnim večerom v sredo, dne 12. oktobra. Koncert, ki obseda Schubertovo sonato :n Liszto-va defl-a, bo za Beli abonma. Proste vstopnice bodo v prodaji od 10. oktobra dalje pri blagajni Filharmonije. Slovenska filharmonija sprejema pr svoji dnevni blagajni prijave za abonma na, »Koncertni list«, ki- prinaša poleg sporedov vseh koncertov tudi kratke komentarje k izvajanim delom in novice iz glasbenega sveta. Letos sta doslej izšli dve številki. Letno izide 10 zvezkov. Abonma je 300 dinarjev in je plačljiv ob naročbi. Abonenti prejmejo lahko dve številki. naslednje iim bodo dostavljene na dom. Slovenska filharmonija razpisuje »Reprizni« abonma »O«, ki bo obsegal po dva uspela koncerta iz »Rumenega«, »Rdečega« in »Zelenega« abonmaja. Prvi koncert v repriznem abonmaju je bil 27. septembra, naslednji bo predvidoma 6. oktobra, če bo mogoče pridobiti pianista Ciccolinija za ta večer. Ker so ostali abonmaji povsem razprodani, vabi Slovenska filharmonija k vpisu za reprizni abonma in sprejema pritjave do 5. oktobra. Pripominjamo, da v ostalih treh a bon- ! majih ni nobenega sedeža in ne bo mogoče dobiti sedežev pri večerni blagajni. Cene repriznega abonmaja so enake cenam ostalih abonmajev. Priijave pri dnevni blagajni od 10—12 In od 16—18 v Filharmoniji. Slovenska filharmonija prosi vse tiste interesente, ki so se prijavili za »Reprizni« abonma, da pridejo po svoje izkaznice k dnevni blagajni Slovenske filharmonije ob uradnih urah od 10—12 in od 16—18. RADIO LJtlBJ-JANJi Spored za nedeljo, ž. okt. 1955 Poročila: 6.05, 7.0«, 13.««, 15.00, 19.00 In 22.00. 6.00 Budnica — 6.10 Vedre in poskočne melodije — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Pri/ljubljene melodije — 8.00 O športu im športnUklh — 8.15 Pisan spored Slovenskih narodnih — 9.00 Otroška predstava — 9.30 v glasbi iz dežele v deželo — 10.00 Družinski pogovori: Pomen zdravstvene vzgoje na deželi — 10.10 Simfonični koncert — 11.15 Oddaja za Beneške Slovence — 11.35 Lahek glasbeni spored, vmes ob 12.00—12.10 Pogovor s posUušalci — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame —! 13.30 Pol ure za našo vas — 14.00—16.00 j Želel* ste — posftušatfte, vmes ob 16.00 Po naši lepi deželi — 16.30 Orkestralni spored — 17.30 Radijska igra — 18.30 Mali mozaik — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Opemi koncert — 21.00 Kulturni razgileda — 21.15 v svetu ritmov in melodij — 22.15—23.00 Dva! glasbena pejsaža — 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na vailu 327.1 m (prenos iz Zagreba) GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek sezone 1955/56 Sobota, 8. oktobra ob 20. Miller: »Lov na čarovnice«. Premiera, otvoritvena predstava sezone 1955/56. Nedelja, 9. oktobra ob 20: Miller: »Lov na čarovnice«. Izven. Drama SNG bo začela sezono 1955-56 v soboto, dne 8. oktobra. Kot otvoritvena predstava bo uprizorjena ena najpomembnejših dram našega stoletja, Millerjev »Lov na čarovnice«, j Režijo ima Slavko Jan, osnutek za sceno je prispeval arh. Sveta Jovanovič, osnutke za kostume Mija Jarčeva. Dramo je prevedel dr. Ivan, Cmagoj. Igrajo: uohna Proctorja —j Stane Sever, Elisabeth — Vida Juvanova, Abigail — Duša Počkajeva, I Parrisa — Stane Potokar; igrajo še: Edvard Gregorin, Branko Miklavc, Janez Cesar, Elvira Kraljeva, Vika Grilova, Pavle Kovič, Lojze Potokar, Ivan Jerman, Vida Levstikova, Helena Erjavčeva, Maks Bajc, Mila Ka- j čičeva, Mihaela Novakova, Draga Ahačičeva, Majda Potokarjeva, Lojze Rozman, Anton Homar. j Druga premiera v sezoni bo že j 12. oktobra. »Svadba krvi« F. Garcie | Lorce, v režiji in sceni inž. arh. Vik- ! torja Molke, tri dni za tem, 15. oktobra, pa že tretja premaera Nik.Machiavellija »Mandragola« v režiji Franceta Jamnika in sceni inž. arh. Nika Matula. OPERA Nedelja, 2. oktobra ob 19.30: Smetana: »Prodana nevesta«. Gostovanje Ru-dblfa Franola. Izven in za podež. Ponedeljek, 3. oiktobra: Zaprto. . Torek, 4. oktobra ob 19.30: R. Strauss: »Kavalir z rožo«. Abonma red D. I Sreda. 5. oktobra: Zaprto. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Nedelja, 2. oktobra ob 20: Cehov: »Utva«. Izven. Šentjakobsko gledališče j Nedelja, 2. oktobra ob 16: Konfino: »V soboto se poročim«, veseloigra, popoldanska predstava, izven; ob 20: Konfino: »V soboto se po-! ročim«, veseloigra, večerna predstava, izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Ponedeljek, 3. oktobra ob 9: Gostovanje v Ponikvi pri Grobelnem; ob 11 in 14: Gostovanje v Šentjurju pri Celju; ob 16: Gostovanje v Štorah. Torek, 4. oktobra ob 10 in 13: Gostovanje v Rogaški Stotini; ob 16: Gostovanje v Poljčanah. DROBNI OGLASJ MESTO FARMACEVTA razpisuje upravni odbor lekarne Kobarid. — Pogoj: predpisana šolska izobrazba. Temeljna plača po uredbi, dopolnilna po dogovoru. — Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom j pošljite na Svet za ljudsko zdrav- j stvo OLO Gorica. 3371 MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE v Ljubljani sprejme v službo fotografskega mojstra in fotografskega pomočnika. 3370 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljub- j ljani zamenjam za enako Naslov j v upravi »Ljudske pravice«. MESTO KMETIJSKEGA TEHNI*J razpisuje upravni odbor Kmetiji" zadruge Loče, po možnosti sta" šega, s prakso. Pismene ponU' s potrebnimi dokumenti je P°^„ upravnemu odboru Kmetijske druge Loče do 15. oktobra 1955.^ KOMERCIALISTA za Jesenice, z končano ekonomsko srednjo njej enako šolo z večletno Pra"j. iščemo. Vešč mora biti materia* nega knjigovodstva. Pismene P° nudbe dostaviti na naslov v og'a nem oddelku, najkasneje do o®* 15. oktobra 1955. Samsko stanov« nje preskrbljeno. Plača Po dogov, ru. Nastop službe je možen tak<«-10 DOBRIH KVALIFICIRANIH jJ' DARJEV ter 25 težakov za staUJ" delo v Kopru in Izoli potrebujejo®' Nastop možen takoj, skupna menz« stanovanje in hrana zagotovljen0^ Plača in dodatki po tarifnem P1?” vilniku. Gradbeno podjetje »Graa benik«, Izola. 33®1 SPALNICO, kompletno, dobro oHrS* njeno, prodam. Naslov: Sp. brova 50, Ljubljana-Polje. 25“ POLSTABILNI PARNI STROJ •W»1f 1922, s kondenzatorjem, s predgr®*-cem — kompon — jakost 120 KS’ proda Mlinsko preduzeče Požare-vac. Cena ugodna. 25»J KRILNI STROJ ZA PREDIVO, št. 15"f z zmogljivostjo približno 100 Kg ’ osmih urah, sprejme kot preno^ ali kupi Zadružna tekstilna indU" strija v Kleku pri Zrenjaninu. STANOVANJE, dvoinpolsobno kofli-tortno v Mariboru, blizu parka,* uporabo dela vrta, zamenjam ustrezno v Ljubljani. Vrtovec, Maribor, Cankarjeva 27 ali Ljubljana. Nazorjeva 2-L ************ ***** ***** Haninimi« Mihu« Konfucij je bil zlezel iz svoje košarice, ki je stala prazna in ohlajena v kotu. Vsa v skrbeh je začela Ruth iskati račko. Klicala in vabila jo je in se ji dobrikala, toda Konfucij ni hotel odgovoriti. Po dolgem iskanju ga je našla. Sedel je pod posteljo, stisnjen k steni in ves zavit v svoja prekratka krilca. Ko ga je poklicala, je piščeče, tožeče začivkal. Legla je na trebuh, zlezla pod posteljo in ga previdno potegnila izpod nje. »Kaj si bolan? Kaj ti pa je? Lačen? Te zebe?« ga je vprašala, ko ga je držala med dlanmi, iz katerih je napravila gnezdo zanj. Čutila je, kako drobno, puhasto telesce nenehoma drhti in hudo se ji je smilil. Pritisnila je živalco k svojemu obrazu in jo jela božati. »Čuj, Konfucij,« je dejala, »danes ne smeš biti bolan, tega mi ne smeš storiti, danes je moj poročni dan.« Pritisnila je lice na njegov puh, in kazno je bilo, da je postal Konfucij nekam boljše volje. Dvignil je glavico izpod krilca in malce popukal s kljunom po sebi. »Tako je prav,« je dejala Ruth, »to je vrl dečko.« (Konfucijev spol še ni bil dognan, toda Ruth ga je imela za fanta.) »Nalepotiči se za mamo.« Bila je drobna račka, žogica, temnorumena, s temno-rjavimi lisami tu in tam. Kljun je bil mehak, bala se je, da si ga bo Konfucij zvil. »Pazi,« je rekla, »nikar se ne prevzemi.« Položila ga je nazaj v njegovo košarico, pa se je z velikim naporom in gagljaji spet skobacal iz nje. »Kaj se je pa zgodilo?« je vprašala in ga zaskrbljeno opazovala. »Kaj ti tvoj domek ni več všeč? Počakaj, saj se bomo kmalu preselili. Malo potrpeti moraš, kaj tega ne veš? Tudi jaz sem morala čakati, Cony.« Vzdihnila je, gledala še nekaj časa račko, potem pa je vključila radio v razvedrilo obeh, in kmalu je našla tudi malo jazza. Odšla je v kopalnico in pustila vrata odprta, da bi ji lahko Konfucij sledil, če bi ga mikalo. In res je račka čez nekaj časa priracala za njo. Ruth je bila vsa navdušena. »Ti moj srček,« je vzkliknila vsa iz sebe, »ti sladki, mali Nič, to si pa storil pametno. Ali imaš rad mamo? Ali ti je mama všeč?« je vprašala resno. Vzlic temu je lahko opazila, da s Konfucijem nekaj ni v redu. Ko bi bil eden izmed njenih bolnikov, bi mu bila izmerila temperaturo. Pod prho je mrmrala najprej popevko, ki jo je bil začel radio. Obrisala se je in se vrnila v sobo, Konfucij pa je racal za njo. Postala je zelo resna, ko je sedla pred toaletno mizico, da bi se počesala. To je bilo tisto jutro zlasti važno in sploh je imelo vse posebno veljavo. Ogledovala je svoj obraz, lase in kožo temeljito in malone očitajoče, kajti sama sebi ni bila všeč. V Sangaju, to je že opazila, so bile ženske zelo lepe. Cele armade svetovnih potnikov, pretkanih in spogledljivih, so prihajale dan za dnem v Frankovo trgovino. Ruth se je zdela sama sebi vpričo njih obžalovanja vredna, neizkušena in preprosta. Frathill! je pomislila. Sem pač malomeščanski otrok. Namrščila je čelo, ko se je skušala spomniti besedila nekega članka, ki ga je brala med vožnjo z ladjo v neki reviji: »Nihče mi ne more vzeti mojega moža.« Zena, ki ga je napisala, je opisala v njem svojega moža tako, da se je Ruth zdelo, da vidi pred seboj Frankovo podobo. Visoke, sloke postave, čil, omikan, iz ugledne družine, dobre volje, športnik, splošno pri' ljubljen. Natanko kakor Frank. Jaz sem sužnja svojega moža, to je moja skrivnost, je napisala žena. Ruth je globoko vzdihnila-Bila je pripravljena biti Frankova sužnja, če bi to kaj pomagalo- Se preden si je naličila ustnice, je zapel telefon. Frank. Ruth je nehote ogrnila jutranji plašč, preden je govorila z njim. Bila 3e kretnja sramežljivosti, ki se je sama ni zavedala. Torej čakati, je pomislila razočarano, ko je bil kfatki pogovor končan, in sedla nazaj k toaletni mizici. Bila je vsa nemima, vse je kipelo v njej-Pogledala je na uro. Manjkalo je še nekaj minut do osme. Ob en1 bi se morala poročiti. Sužnja, je pomislila in telefonirala po zajtrk in trdo kuhano jajce za Konfucija. Spet se je pogledala v zrcalo-se naličila do konca in naposled oblekla obleko, v kateri se je hotela poročiti, eno izmed oblek za devetnajst dolarjev in pol, & so bile med prvimi v njeni garderobi. Bila je bela in preprosta & bila ji je všeč. Ruth je Franku nekaj prikrivala. Obleke je kupovala še zmeraj v otroškem oddelku modnih trgovin, kajti vse druge so ji bil8 prevelike. Ker so ji prinesli zajtrk, še preden je bila soba pospravljena, je sama postlala posteljo, kakor je postlala na tisoče bolniških, postavila vse na svoje mesto in sedla k oknu, da bi nakrmil3 račko ter popila kavo in pomarančni sok. Konfucij je zbirčno malo pokljuval jajce in ga pustil. Pogledala je na uro. Minilo je bil° deset minut, odkar ji je Frank telefoniral. To se bo dan spet vlekeli je pomislila Ruth in vzdihnila. Postajala je nejevoljna. Odkar sem v Sangaju, je vse moje življenje samo čakanje na Franka, je pomislila nezadovoljna. Vzela je Konfucija v naročje, kjer je zaspal-Človek se mora naučiti lenuhariti, je pomislila tudi, kajti sedeti pri miru je bilo zelo težko in jo je utrujalo tako, da je odprla usta in zazehala. Odšla je v kopalnico in oprala tri pare nogavic, potefl5 pa je bilo tudi to opravljeno. kinematografi predvajajo KINO »KOMUNA« Ameriški barvni fiilm Poletno gostovanje Predstave ob 16, 18.30 in 21. Ob 10 matineja istega filma. — V glavni vlogi Gene Kely in Judy Garland. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. •»•■■■■■■■■■K•■■■■ »KINO vic« Premiera francosko-nemškega barvnega filma CIGAN-BARON Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Guera^\ Vl0gi Mar£it Saad, Jean VstJL PaUl1 H°rttger. Prodaja ^ »d 9-U in od 14 dalje. Pozivamo vse delavce in uslužbence, ki so bili v letu 1954 zaposleni v našem podjetju, da osebno ali pismeno sporočijo svoj natančen naslov zaradi izplačila dobička za leto 1954. Izplačevali bomo po določilih 58. in 59. čl. Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ 54/54) najdalje tri mesece po tej objavi. Podjetje »TELEKOMUNIKACIJE« - Ljubljana - Pržanj 24 3343 ‘Me«,UinIONV Arner. barvni fiilm: n°vosti št r?qa^e?nik: Filmske 19 in 91 ' Predstave ob 15, 17, fMma. * 10 matineja istega Amer. film: .Osam-°b 15 17 to * * Tednik. Predstave istega fitmi J? 21' ot> 10 matineja I M°ntgomei^ VIogi Geol'Se Kino D°u>thy Malone. 'iena ' DK^f=AmeriSkl fLlm: »Osam-ob i6 Tednik. Predstave v vseh tir, Pr°daja vstopnic j 0(3 14 dalje0m graf:h od 9—11 in 156 od 2bi5kovailce obveščamo, da Ted^n ♦ i oktobra 1955 pobira nkjj ^ 2 ^o^roka pri vsaki vstop- btedv^iavek* Kino ■ Radio Jesenice škandal« nedel'jo namesto filma K 1 N 0 »ŠIŠKA« Ameriški barvni film »Lahko je ljubiti« i°hns^‘ TL°gimEsther WiMiams, Van cbarle« i* y Martin. Režija: i8 *h 20 Pr^neilm: »Nežna pesem«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 ameriški barvni film: »Meč in roža«, ob 14: »Dumbo« (vstopnina 10 din). »SVOBODA«: Ameriški barvni film: 18 :n 20. Ob 10 »Dumbo« (vstopni-»Meč in roža«. Predstave ob 14, 16 na 10 din). LETNI KINO »PARTIZAN«: Zaprto PRODA VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE V LJUBLJANI sprejme takoj v službo stenod^ktilA^f ko z znanjem enega tujega jezika Ponudbe poslati na upravo LP pod »Plača po dogovoru«. 3344 KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film »Lahko je ljubiti« Tednik. — V glavni vlogi Esther W iililiams, Van Johnson in Tony Martin. — Predstave ob 16, 18 itn 20. Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalije. X^\\\\\xxxxvxxvxxxxxw^^ Pritovoriti avlo »Tatra« V dobrem stanju ln Po ugodni ceni prodamo Uprava »Ljudske pravice«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 2. PRODAMO KOTEL ZA ŽGANJEKUHO KOMPLETEN, S PROSTORNINO 750 KG, V DOBREM STANJU, S HLADILNIKOM Ponudbe pošljite na podjetje ,SUMAPRODUKT‘, SARAJEVO, Ulica Sime Milutinoviča št. 1/1. — Telefon št. 30-22 in 38-36. 2581 TRGOVINSKA ZBORNICA ZA LRS V LJUBLJANI razpisuj e 8 službenih mest za profesorje na Vajenskih šolah trgovinske stroke in sicer 2 mesti za šolo v Ljubljani ter po eno mesto za šole v Brežicah, Celju, Novem mestu, Ptuju in Mariboru. Pogoj je diploma na Ekonomski fakulteti. Službeno razmerje se ureja po predpisih, ki veljajo za sorodne šole. Prošnje se vlagajo do 10. oktobra 1955 pri Trgovinski zbornici za LRS v Ljubljani, Odbor za vzgojo kadrov. Iz tajništva Zbornice 3399 on." Največji ]9!«§s’dvanski cirkus »Adria« bo imel rl\ SLAVNOSTNO PREMIERO v torek, 4. oktobra 1955 ob 20. uri v Tivoliju V programu nastopajo dresirani sloni BOGAT MEDNARODNI PROGRAM Od srede, 5. oktobra dalje bosta vsak dan 2 predstavi ln sicer ob 17. in 20. uri PRODAJA VSTOPNIC PRI BLAGAJNI CIRKUSA OD 9. URE DALJE 3387 GOZDNO GOSPODARSTVO MARIBOR traktor goseničar znamke »Fiat« 30 KS, pogon na petrolin (mešanica bencina in petroleja), gibljive gosenice, primeren za vožnje tudi po najtežjem terenu. Motor je bil v letu 1954 generalno popravljen, traktor je v celoti zelo dobro ohranjen. Prodajna cena je 1,500.000 dinarjev Pismene ponudbe je treba poslati na Gozdno gospodarstvo Maribor — Gregorčičeva ulica 30 — Telefon 27-54 M 479 RUDNIK RJAVEGA PREMOGA V KOČEVJU Išče primernega BLAGAJNIKA za podjetje. Interesenti s popolno srednjo šolo ali absolventi trgovskega tehnikuma oz. interesenti z daljšo prakso, naj vlože prošnje do 31. oktobra 1955 na upravo podjetja s potrebnimi dokazili. Plača je določena s tarifnim pravilnikom. Ker podjetje nima na razpolago stanovanj, imajo prednost samski oz. tisti ki imajo stanovanje v Kočevju. Komisija za sodelovanje z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami % razpisuje NATEČAJ za enomesečno štipendijo — tečaj o problemih šolske higiene, ki ga organizira mednarodni otroški center v Parizu v začetku 1956. Tečaj je namenjen zdravnikom, ki že imajo velikb praktičnega znanja iz šolske medicine ter pediatrom, ki se žele specializirati v tej stroki. Kandidati morajo dobro obvladati francoščino. Prošnji je treba prilož.ti življenjepis s podrobnimi podatki o delu v zdravstveni službi, priporočilo ustanove ai! fakultete, kjer kandidat dela ter potrdilo o znanju francoskega jezika. Prijave pošljite najkasneje do 10. oktobra 1955 Komisiji za sa-radnju sa medjunarodnim zdravstvenim organizacijama Beograd, Savska 35. ' 2610 KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TRŽIČ razpisuje delovna mesta za: # PRAVNEGA REFERENTA pri oddelku za splošne zadeve in proračun. — Pogoji: Pravna fakulteta in vsaj dve leti prakse. Zaželena praksa v državni upravi. 0 PRAVNEGA REFERENTA pri oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve. — Pogoji: Pravna fakulteta in dveletna praksa v upravi ali gospodarskem podjetju. • REFERENTA ZA KMETIJSTVO — za kmetijsko inšpekcijo. — Pogoji: Agronom ali kmetijski tehnik z večletno prakso. 9 GRADBENEGA INŠPEKTORJA. — Pogoji: Višji gradbeni tehnik ali gradbeni tehnik z večletno prakso. 6 SODNIKA ZA PREKRŠKE za honorarno namestitev. — Pogoji: Pravna ali sodna praksa. Plača po uredbi in dopolnilna plača po odloku Občinskega ljudskega odbora. — Prošnjo je vložiti ali osebno dostaviti Tajništvu Občinskega ljudskega odbora Tržič. — Nastop službe je možen takoj. K 239 RAZPIS Upravni odbor TOVARNE KLOBUKOV »ŠEŠIR« - ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE mesto poslovodje za svojo prodajalno v Škofji Loki Pogoji: vsaj dveletna praksa na položaju poslovodje prodajalne ali izučen prodajalec s petletno prakso v manufakturi. Prednost imajo kandidati, ki jim je znana manipulacija s klobučarskimi izdelki. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe je treba dostaviti do 15. oktobra 1955. 3380 ■■■■■■■■■■■■■■■■■•»■■■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa, TOVARNA USNJA V KAMNIKU sprejme v službo : IZPRAŠANEGA STROJNIKA in DVA KURJAČA, po možnosti z večletno prakso; DAKTIL0GRAFA ali DAKTIL0GRAFINJ0 s potrebno izobrazbo in prakso. Nastop službe po dogovoru. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na upravni odbor podjetja. 3369 Na podlagi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Ur. 1. LRS št. 17/55) razpisuje podjetje Elektro Ljubljana-mesto, Ljubljana, Krekov trg 10, prvo javno licitacijo za oddajo gradbenih del na razdelilni transformatorski postaji 35/10 kV Ljubljana-Mirje. Licitacija bo dne 20. oktobra 1955 ob 8. uri v dvorani podjetja Krekov trg 10/1. Proračunska vrednost objekta: 1. Gradbena dela.................... 11,340.658 din 2. Obrtniška dela .................. 3,528.178 din Skupaj . . . 14,868.836 din Roki dovršitve: 1. Gradbena deta do 30. junija 1956. 2. Obrtniška dela do 31. julija 1956. Višina varščine znaša 0,3 % od proračunske vsote in se mora, predložiti ob ponudbi. Ponudbe morajo biti opremljene skladno s predpisi pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS št. 17/55). Ponudbi je treba predložiti cenik osnovnih materialov. Projektni elaborati bodo interesentom na razpolago od 7. oktobra 1955 dalje na sedežu podjetja proti kavciji 5000 din. Investitor: ELEKTRO LJUBLJANA-MESTO, Ljubljana, Krekov trg 10. 3376 Upravni odbor TRGOVSKEGA PODJETJA »RIBNIK« - JESENICE NA GORENJSKEM razpisuje naslednja službena mesta za: komercialista za nabavni oddelek in kalkulacije s srednješolsko izobrazbo (trgovski tehnikum), najmanj 5 let prakse in z znanjem vsaj enega tujega jezika; komercialista za izvozni oddelek s fakultetno izobrazbo in vsaj 3 leta prakse v izvozni trgovini, ali s srednješolsko izobrazbo (trg. tehnikum) in vsaj 5 let prakse v izvozni trgovini. Znanje jezikov: nemščina, francoščina; finančnega knjigovodjo s srednješolsko izobrazbo (trg. tehnikum), najmanj 3 leta prakse po možnosti v izvozni trgovini in vsaj pasivno obvladanje tujih jezikov (znanje jezikov ni pogoj); stenotipistinjo z najmanj 3 leta komercialne prakse in znanjem enega tujega jezika. Interesenti naj vlože pismene ponudbe na TRGOVSKO PODJETJE »RIBNIK« — JESENICE na Gorenjskem. Nastop zaželen takoj, najkasneje pa do 1. decembra 1955. Plača po tarifnem pravilniku in dogovoru. ____________________________________________________ J 279 «°a?SnM° ,L^d3h8 Prav1CB* Ljubljana. Kopitarjeva ulica 8/IIL. telefon St 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika telefon Ue» Il-fli3 61 21-887. Nazorjeva «Uc. - Uprava Ko^ar^a ullca * telefon 39-18. - Te.efon za naročnino ln oglase 3.-030 - Mesečna naročnina 230 din za tojino Z v ou-K-o-l-Z-1383. — Postni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini Rokopisi se oe vračajo u> cul turu* rubrika din — Tekoč! račun MALI LEKSIKON Kako imenujejo ljudje v posameznih delih sveta močne vetroue9 Koliko so stare posamezne rastline? Bazni narodi imenujejo močne vetrove različno. Mi imenujemo močan veter vihar. Tropi dni cikloni, v primerjavi 8 katerimi je naš vihar samo piš, imajo v posameznih delih sveta različna imena, na primer hurikan, kar pomeni orkan (v Mehiškem zalivu, Zahodni Indiji, na obalah Floride, na Pacifiškem oceanu do vzhodne obale Avstralije in otoka Samoa), cikloni (v Arabskem morju, Benga-lskem zalivu in Indijskem oceanu do vzhodne obale Madagaskarja, tajfuni (v Kitajskem morju in vzdolž obale Japonske), uragani (okrog Srednje Amerike in Južne Kalifornije), bandonu več Kitajcev, Večini žen se zdi neznosna misel, da bi ovdovele. Na tej podlagi so sestavili statistiki) strokovnjaki svetovnega zdravstvenega urada im izkušeni psihologi račun, ki omogoča ženam ogniti se vdovstvu. Če namreč ne računa- . > s }■ '' ■ ff ' \ \ * %.!;■£ * \ -s . jjppp - 1 od meža? • Otroci starejših mater se znajdejo • v življenju bolje od otrok premladih kakor leta 1935, le da so se f polinoma prilagodili zahoda,c(f lizaciji. Cangkajškovi prist«^ } činoma mornarji ameriške#8 j južnoameriškega trgovskega ■, jevja, so se v Londonu že amerikaimizirali. Mao Če T vsem iz študentov, ki so n® ^ pristaši pa se rekrutirajo P1^ vsem iz študentov, ki so ju® 1 slali iz Kitajske študirat v Ao” l U.Ci 1 J. c*’L ai jo. Skoraj vsi govore gladko gleški in stanujejo večidel niških okrajih Chelsea, stead in Bloomsbury. Tretja najmanjša skupina, stare prl1 ise| M ne kitajske družine, je v za‘ desetletjih zelo obogatela il> zdaj v Londonu več razkošnih , tajskih restavracij in pralnic« nimajo nič skupnega s kitaj®" pralnicami njihovih prednik0 Zadnje dejanje v tej žal01*, umirajočega kitajskega m£^a j bo odigralo v bližnji prihod1^: Zadnje kitajske hiše bodo Po odhodu okupatorjev: defile avstrijskih čet n>>XXN>N>XSNXXXVXXXN.\XXXXXXXVV\XXN mo nesreč m nevarnih bolezni lahko v življenju vse izračunamo. Tako trdijo statistiki na podlagi svojih izkušenj v zadnjih 15 letih. V začetku našega stoletja se je gibala dolgost človeškega življenja med 40 im 45 leti ne glede na spol. V zadnjih 50 letih pa je medicina tako napredovala, da je vsaki deklici že ob rojstvu tako rekoč zagotovljeno najmanj 72 let življenja, vsakemu dečku pa 67. Normalno gledano je torej povsem avtomatično, da loči smrt pare, poročene v isti starosti, v trenutku, ko izpolni mož 67. leto. Žena pa lahko računa, da bo živela po moževi smrti še 5 let. Ta meja se znatno premakne, če se moški poroče z mlajšimi ženskami. Zato govori svetovna statistika o nevarnih petih letih starostne | razlike, tudi v zakonih, v katerih j sta zakonca enako stara. Eden najboljših teoretikov s tega področja, ki vodi poseben in zgradili nove, v evrop . slogu, tako da bivši kitajski <•* Londona tudi na zunaj ne bo podoben kitajskemu. Pripoveduje: JANEZ KlEMSNClfi Rile; MARJAN AMAIIET1 m pfe § s m Dva znanstvenika. »Ali P&eif pravilno tajfun z aj ali z ej?* Ni bilo dovolj, da mu je volk pred nosom potem pa bo potisnil v meso krhko ampulo priiel tebi v roke. Ti bi ga gotovo podelal pohrustal psa. Se tisti klepetavi sosed Je ciankalija, dovolj močno, da bi ubila slona, v klobase in mi ga potem prodal po mastni moral priti mimo in raztrobiti neslavno no> Ve tudi, kam ga bo nastavil: nedaleč v ceni.« Zda] je 'bil užaljen mesar. »Sliiii, / vico po vasi. Jim bom ie pokazal! Vsem: gozdu je studenec. Volk bo prav gotovo Blaion, ie eno tako zini, pa se bova zares / volku, sosedu in vsem drugim vaščanom, priiel tja, ali v zasedo, ali pa vsaj gasit - skregala.« £ žejo. i oddelek demografskega urada v Ženevi, pravi, da je povsem preprosta računska možnost, da izenačimo to neugodnost zakonskih Zadostuje, da so si fantje približno z 22 leti na jasnem, da jim ne kaže oženiti se s 17 aii 18 let starimi dekleti, marveč da bi si morali izbrati najmanj 27 let stare neveste. Razlogov za to teorijo je mnogo. Zenska v teh letih je v vsakem oziru že toliko zrela, da je mnogo večja verjetnost, da bo zakon srečen, kakor če se fant poroči s 17 ali 18 let starim dekletom, ker mora mlado ženo šele vzgojiti. Res tudi ni, da so otroci, katerih matere so stare nad 30 let, slabotnejši od otrok mlajših mater. Poročilo univerze v Birminghamu pravi, da imajo otroci, katerih matere so stare nad 30 let. več upanja, da se bodo v življenju dobro znašli in uveljavili, kakor otroci mlajših mater. Otroci starejših mater so tudi odpornejši proti nevarnim otroškim boleznim. Zahteva, ki jo postavljajo statistiki in matematiki svetovnega zdravstvenega urada, da bi obvarovali žene pred vdovstvom, se torej glasi: v vsakem primeru naj bosta mož in žena enako stara, po možnosti pa žena vsaj 5 let starejša od moža. Pri tem pa marsikatero dekle izrazi pomisleke, češ če bom tako dolgo čakala, se mi lahko pripeti, da obsedim, da ne dobim moža. Ta bojazen pa ni utemeljena, saj odločajo pri možitvi mnogi čimitelji bolj in prej kakor leta. Nekateri psiho-1 logi predvidevajo duhovne krize, v poznejših letih zakonskega življenja, če je žena starejša od mo- ( ža. Toda pri starostni razliki 5, do 7 let te krize v zakonski zvezi \ da bo videti slika verjetnejša-* navadno niso nevarne. Dejstvo! pa ostane, da je to za zdaj edina > pot, da žena preživi moža. dokler' se znanosti ne bo posrečilo podaljšati življenja tudi moškim. Televizija v ZDA V ZDA ima televizijski aparat ( že vsako tretje gospodinjstvo. V. zadnjih petih letih je naraslo šte- ’ vilo televizijskih aparatov od | 5 na 32 milijonov, kar dokazuje, da je televizija v razmeroma' kratkem času daleč prekosila | radio, ne sicer po številu apara-, tov, pač pa po priljubljenosti. * Zanimanje za radioaparate še ( zdaleč ni bilo tako veliko, kakor > je za televizijske, čeprav so zdaj še precej dragi. ( J Brez besed »Prosim, sklonite se nckol