253. flentlRn. p inaiimi. t tareft 3. Broemttm mi Leto 10. Izhaja vsak dan popolda«, ftzvttaril s«đ*li* la praintk*. tftseratl x do 9 petit vrst alD(od 10—15 petit vrst * 1 D 50 d, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 t>. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. VpraSanjem glede inseratov naj se prilo!l znamka za odgover. f »tavnUtvo „Slov. Naroda" la „Ifarodaa tiskara«** Knaflora ollca it 5, prltllćno. — TaUIoa st. 304. Ur«a*Uftv« „Slov. Mar*i LUNSKEGA PRISTANISČA. — TRAKIJSKO VPRAšANJE. — Beograd, 6. novembra. (Izv.) Včeraj od 10. do 11.30 dopoldne je bila v kabinetu ministrskega predsedstva konferenca z grškim zunanjim minis strom Politiso m, ki je v soboto zvečer prispel v Beograd. Tej konferen« ci so prisostvovali ministrski predsed« nik Nikola Pašić, zunanji minister dr. M. N i n či ć. grški zunanji minister P o 1 i t i s in grški poslanik na našem dvoru Diamandopulos. Razgovo* ri so se vodili na prijateljski način. V prvi vrsti je bila debata o zaključitvi trgovinske pogodbe med našo državo in Grško. V to svrho se sestanejo stro* kovnjaki obeh držav v najkrajšem ča* su v Beogradu. Dan konference za sklenitev trgovinske pogodbe ima do* Iočiti zunanji minister dr. Ninčić. Dalje je bila sklenjena ratifikacija konvencije glede solunskoga pristani* šča, katera konvencija je bila žc skle* njena pred svetovno vojno po končani balkanski vojni med tedanjo kraljevi* no Srbijo in Grško. Razgovor je bil o ureditvi pristanišča. Dalje je bilo raz* motrivano tuđi vprašanje regulacije reke Vardarja* da bi se tako omogočll plovni promet do Egejskega morja. Regulacijo ima vršiti neka franeoska družba. Daljša razprava je bila o vpraša* nju narodnih manjšin. Sklenjeno je, da se obe državi strogo držite pogodb glede varsrva narodnih manjšin In da se vladi obojestransko opozarjate na eventualne kršitve. Končno je konferenca razpravlja* la o bolgarskih pretenzijah g'edo Egej* skega morja. V načelu se Bolgarski prizna pravo do svobodnega izhoda na Egejsko morje. V vsakem oziru pa se ima izvesti ncuillska mirovna pogode ba. Razgovor je bil tuđi o gibanju bol* garkih komitskih ćet na mejah obeh držav. Končno je sklenjeno, da obe državi na konferenci v Lausanni spo* razumno nastopate in da se na konfe* renci glede Bolgarske vpoštevajo do* ločbe ncuillske pogodbe. Obsežna je bila razprava glede trakijskega vprašanja. Razmotrivalo se je posebno vprašanje, zakaj Turčija organizira novacanja v Trakiji. Grški zunanji minister Politis je bil skupno z zunanjim ministrom NTin* Čičem sprejet ob 13. v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Ministrski predsednik Nikola Pasić je priredil na čast zuna» njemu grškemu ministru Politisu obed, katerega sta se poleg drugih udeležila tuđi pariški poslanik dr. Miroslav Spalajković in pomočnik zuna* njega ministrstva Panta Gavrilo« vić. — Včeraj rveČcr je z brzovlakom odpotoval zunanji minister Politis ▼ Atene. __________________________ j J. ZupanČiČ: Reho smo protestirali. Moskva. 20. juni ja 1022. Kratka slika političnecra življenja v današnji Rusiii brez rretiranja brez olepšave, s:ola restrica. »Zemljanoj val', umazana ulica mimo Kazanskega in Alcksandrov-skesra kolodvora. Ru<;ko, židovsko, tatarske, kirgisko, poljskn. latiško, madžarsko tržisče, Babilon različ-nih ver in jezikov. Srevilka ^6 — stara na pol podrta hiša, pribežali-šče nesrečnih žrtev svetovne \Tojne. Nemci, Cehi, Poljaki, Romuni. Bol-jrari, Madžari, Tugosloveui tavaio lačni, raztrgani in umazani po hod-nikih. sede trumoma po n?.rodnosti v tesnih, smrdečih sobah, kade zoprno rusko »mahorko-«, vzhuja-jo spomine sedemletne^a težkejra prognanstva, poslavljajo se od onih deset in stotisoč žrtev, ki spe večno špan je ob šumečem Uonu, v podnožju kavkaskih gora, v zemlju o-renburških kozakov v ledenih sili irskih ravninah. Težki spomini duše utrujene misli, gnusni so onih prvih sužnjih let, srnusni bližnje pre-teklosu laži, hinavščine in koristo- lovstva sedanjosti. Dvojne žrtve fatalne dobe medsebojnetra sovra>tva in pobijanja pravice do obstanka človeka na zemlji. Sede Čehi. Na glavah stare av-strijske Čepine, / ustih pipe, na ko-lenih mesne konzerve in kesi beTea kruha — darilo *rc:ovske delc^iici?c, pomoć omajarujočemu na štiri.injsti nosta ji križeve poti. Sarir». i i o zlati Pra&i, o svobodni domovini, o knedlikih in svežih rdečelič:t'*h de-kletih, živahne oči begajo setnintja. »Sakra panove, mame se dobre, a když prijedeme domu, to bude jesie lepši.« V drugem kotu sede fugr.5!o-veni — Srbi iz Bosne in Hrvati \z Slavonije. Lica so Izsu^ena, oči u-drte. »Slušaj Jovo, ma kako to, Bogami, da imadu svi zarobljenici oy-gje u Moskvi svoje zastupnike kod kojih dobivaju hranu, a mi Ju^oslo-veni dolazimo i odlazimo gladni i poderani?« »Ma znaš. Stevo, zato smo Tu-gosloveni. Kada te trebaju, onda si dobar, kada ih trebaš U, onda ih nema«. Na postelji leži Bosanac. Smrt mu je dahnila v lice, bori se ž njo, omaguje. Obraz je koščen, tcinuo- bled, oči steklene, mrtvaške. Ustne gibljejo, iz prs prihajajo poslednji akordi življenja. »Osamljen serru pozabljen, ni-komtir ni zame. Umiram kot pes brez gospodarja. Zbral sem vse svoje moči na pot v domovino, hotel sem obieti še enkrat ženo in otroke, rad bi leeel v sveto domačo zemljo, da vr/c lastni otrok prvo pest prsti, namc, pa ni več moči, omagal sem, v tujo zemljo moram. Pozdravite mi Bosno, ženi in etrokom povejte, da sem vzel spomin in hrepenenje po njih v grob«. Po sobah begajo našopirjeni komunisti, Madžari in Nemci. V njih rokah je usoda obupanih, lačnih ujetnikov. Pode jih na delo, kriče, kolnejo, zmerjajo. Oorje onemu, ki bi se uprl. Zavist jih duši. Ujetniki se vračajo v domovino, njim pa je pot k svojim dragim zaprta. V mestu kipi. Vrhovno revoluci-jonamo sodišče sodi petindvajset mož, ki so zaslužili smrtno obsod-ho s tem, da so priznali vsem Iju-dem pravico do življenja na zemlji. Časopisi kriče o strašnih zločinih obtoženih, delavci se zbirajo na sho-dihf komunisti begajo semintja. Znani proces socijalrevolucijonarjev so izkoristili boljseviki za politično agitacijo nad lačntm ruskim narodom. Tuđi mi vojni ujetniki smo protestirali. V sobo je stopil mladenič — Nemec. Komunist. Mleko se mu drži na ustih. »Vsi na protestni shod proti socijalrevolucijonarjem. Takoj, si-cer vas vržem še danes v ječo!« Jezno so ga pogledali ujetniki iz vseh kotov, slišali so se glasovi »kruha nam daj! domov nas pošlji, sam protestiraj, saj si plačan za to!« Pa nič ni pomagalo. Odšli smo na dvorišče. Tam so nas zbrali — bilo je pred odhodom transporta v Evro-po — na tribuno je sropil komunist Madžar. Besede Mo^igola so padale med izmučene, lačnc ujet^ike, šle so mimo njih, navdušen je bil le govornik, ki je bil sit, lepo oblcčcn \v prepričan, da bodo besede drago plačane. Oovoril je o političnom alfabetu, učil nas je stvari, o kateiih pojo že vrabei na sovjetskih stre-hah. Za njim je govoril drugi komunist — Nemec. Tuđi navdušen za »smrt izdajalcem proletarijata«. Ni čudno, sam revež. V lakastih čev-Ijih, na rokah briljanti. Govornik je končal. Vse tiho, ujetniki gleda jo v tla, molče. Tampatu pritajena nem- ška, češka, srbska kletev. Nas topa tretji komunist, menda Latiš. Jeclja, ruski jezik mu je tuj. Čita resoluci-jo. »Vojni ujetniki iz Avstrije, Ce-škoslovaške, Jugoslavije, Romunije in Madžarske, zbrani 20. jiinija na protestnem shodu v Moskvi, pred odhodom v domovino, ki so slušali govor tovarišev N. in N. o procesu socijatrevolucijonarjev in njihovih krvavih zločinih nad ruskim proletarijatom, enoglasno zrhtevaio, da vrhovno revolucijonarno sodi-^če ne-usmiljeno kaznu je izdajalce delav-ske svobode in dokaže proletarijata zapadne Evrope, da ruski in 1 njim vsi svobodomiselni detavcl zvesto stoje na straži revolucije. Živio pro-letarska revolucija, živio njeni voditelji! Doli z izdajalci in rablji medr narodnega proletarijata! Vse tiho. Ujetniki ne odgovar-jajo. Eno šestinko Črnega kruha in smrdeča juha kot dnevna hrana je premalo, da bi človek kričal živio. Predsednik: »Kdo je proti tej resoluclji, naj dvigne roko!« Roke se ne dvigajo. Življenje je le življenje in predraga je svoboda, da bi človek z eno kretnjo podpisal smrt-, no obsodbo ali pa gnil leta in leta % Stran 2. >S1.DVPN'SK( N AI^O n. dn^ £ novcHibra I91>2. §tev. 253 POLITIČNE VESTI " = Demokratski mlnister bi arad- ciStvo. Deputacija državnih uradnikov je v petek posetila finančnega ministra dr. Kumanudija, da intervenira pri njeni za Čim najbržo reSitev zakonskega nacrta o uradniški službeni pragmatikL Finančni minister dr. Kurnanudi Je izja-vil, da bi se s tem, ako bi se sprejela službena pragmatika, povišali izdatki za uradnike za dve miljardi dlnarjev. Ker pa za te izdatke nima pokritja, se more zakon o službeni pragmatik! spre-jeti Sele, ko bo parlament sprejel zakonski nacrt o uvedbi novih davkov. — Uradniki so sklenili, da apelirajo na kralja samega in ga naprosijo, da se za-vzame za nje, ko nasprotuje uradniškim zahtevam — finančni minister. = Dr. Kukovec — prorok. Na seji načelstva mariborske krajevne organizacije dne 2. t. m. je dr. Kukovec podal Izjavo, v kateri pravi med drugim: »V naših vrstah v Ljubljani se je dogodil Kial — nered. Dva odlična člana vodstva stranke dr. Triller in dr. Ravnihar, kl sta 2e leto dni bila nera2položena, sfa nastopila z malkontenstvom očito. Ko ni šcl nikdo od ostalega vodstva stranke z njima, sta nastopila proti stranki. Vse to so stvari, ki so se že tuđi drugod dogodile. Take prikaznl so nevarne strani; am, kjer so nezdrave razmere, in lahko povzročijo razpad~.« Vsa javnost ve, da so v demokratski stranki skrajno nezdrave razmere, saj o tem čivkajo že vrabci na strehi, zato se r.ani zdi, da je dr. Kukovčevo proroko-vanje povsem utemeljeno: Sedanja demokratska stranka stoji pred razsulom In razpadom. Ako dobe v roke Ljublja-no komunisti in klerikalci, je usoda demokratske stranke zapečaćena, edino ako se" pokreči »Jugoslovenski zajednici« resiti Ljubljano narodni in napredni stvari, je mogoče potcn šc demokratsko stranko reorganizirati in jo resiti popolnega razpada. Sicer je zapisana nesporno gotovemu poginu. = Đonar Law o zunanji politikl. Tz Londona poročajo, da je Bonar Law v Leedsu govoril o zunanji politiki in med drugim naglašal, da zavisi od ori-jentske mirovne konference usoda Balkana. On veruje v uspeh. Anglija, Fran-cija in Italija morajo delovati složno, sicer nastane v Evropi kaos. — Sovjetska volilna pravica. V >Izvestjah VCIK« je objavljen z ozirom na predstoječe volitve volilni red, ki ! iasno priča o samovolji boljševiškega .volilnega sistema. Rdeča arniada, organizirani proletarijat, strokovne zveze in državni nameščenci imajo ne glede na njihovo veroizpovedanje in narodnost aktivno volilno pravico, začenši od 18. leta. Z druge strani pa so izključeni od volilne pravice poleg duševno bolnih tuđi elani bivše policije in žandarmerije, tajne policije in rodbine Romanovih, zbog ločitve cerkve od države nimajo volilne pravice duhovniki. ne glede na veroizpovedanje, torej tuđi ne Clani boljševiške »žive cerkve«, dalje vsi oni, ki jim je odvzel revolucionarni tribunal voIUno pravico in končno vsi oni, ki imajo samostojen poklič, torej vsi državljani, ki ne zaslužijo svoiih dohod-kov kot delavci, vsi kapitalisti delni-čarji, delodajalci »radi dobička«, in kmetie, ki skrivaj trgujejo. Vsled nove gospodarske politike je nastalo vpraša-nje, ali smejo voliti v protislovju s ko-munističnim državnim principom trgovci, Čc stoje na stališču boljševičke vlade. Sovjeti pa so sklenili, da nima volilne pravice noben trgovee^ bodisi >rdeč« ali »bel«. Će omenimo še princip sovjetskih organizacij, da se »mora predvolitveni boj vršiti tako, da je iz-ključen vsak neuspeh«, aretacije dvom-ljivih volilcev, vidimo, da je sovjetska volilna pravica res »liberalna«. = Trocki] o svetovnl konranističiil . revoluciji. TrockU je imel v Moskvi po- | vodom pete obletnice boliševiške revolucije pred delavci velik spominski govor, kateremu so sledili obširni razgo-vorL Dopisnik »Excelsiora« v Parizu poroča, da je Trockij glede na upanje v skorajšnjo svetovno revolucijo izvajai, da je ni pričakovati, ker mase še nišo pripravljene. Delavskl razred treba Sele pridobiti, tostvarno gibanje pa narašča po vseh deželah. S stališča komunistič-nih interesov bi želei Trockij prvo pro-letarsko revolucijo v Zedinjenih drža-vah, ki so gospodarsko neodvisne in imajo najboljšo industrijsko tehniko na svetu ter veliko rezervo zlata. Tuđi na Angleškem je želeti revolucije. Kar se tiče Rusije, je zadnja, kjer bi se mogla revolucija uprizoriti. Ali zgodilo se je, da jo je politična situacija zahtevala tu, drugod pa preprečila. Delavski razred se mora po vsem svetu priučitl me-Ščanskih metod v trgovini, v borzi in v bankah in jih na to pričeti nadomeščati s komunističnimi metođami. Na vpraša-nje. kako dolžnost imaio evropski komunisti glede na splošno revolucijo, je cdgovoril, da se nimajo polastiti ne da-nes ne jutri nikake oblasti, marveč je najprej potreba pridobiti večino delav-skega razreda. Evropski komunisti se nahajajo sele v perijodi notranje organizacije in revizije strank ter vplivanja na središče delavskih mas. Trt leta časa moramo določiti. da se delavski razred pripravi v zadostni meri, da bo mogel sprejeti vlado v svoje roke. Vse to se izvrši počasi, kaiti mcŠčanski sovražnik tamkaj je bolj inteligentan in bolj izku- i šen nego ml ter se toliko uspešnejše . brani. = LetoSnjI deficit Nemčije. Državni tajnik Schroder je izjavil, da bo zna-šal letoŠnji deficit v nemŠkem državnem proračunu približno 440 milijard mark, kar je zakrivila pred vsem mirovna pogodba. MUŠKA KRAJINA! — Odstop goriškega župana. Gori- ški župan vis. sodni svetnik Bonne je pod fašistovskim pritiskom odstopil, na kar so mestno občino v Gorici zasedli iašisti. Za Bon ne ja so šli pri volitvah v boj tuđi Slovenci. — ZanimivostL PiŠejo nam: V rubriki »Iz Julijske Krajine« prinašate vrdno same resne in žalostne stvari. Zakaj b; ne priob-bčili enkrat tuđi nekaj za smeh? Ne mislite, da se pri nas samo jokamo. Nasprotno. Prav često nas sili smeh. Naj Vam iz mnogih pri-merov navedem le par. V vlaku Trst-Gorica se vozka gospod in gospodična, njima oa-sproti sedi vejak. ItalijansUi vojak, da ne pozabite. Gospod in gospodična citata naj-preje italijanske časopise, nato se začneta razgovarjati, Italijanski seveda. V svoji Iju-domilosti nasovorita vojaka. Vojak molči in ju gleda. Gospod misli, da vojak ne razume tržaškega narečja in se potrudi govoriti pravilno italijanski. Vojak molči še vedno. Potem pa se skorajži in pravi: »Na znam Se laški, sem Sele dvajset dni pri vojakih!« In i glej čudo: kakor v zapleteni komediji se | stvar srečno razvozlja in kaj kmalu se izka- i že. da sta gospod in gospodična tuđi Slo- ; venca, pomislite ćelo slovenski učitelj in ! učiteljica. Veselje je bilo nepoplsno. Ali se ; je komedija Se nadalje razvozljala, ali sta se j naposled tuđi vzela, ne vem. Morebftl se ! bosta, ker sta vredna drug drugega. Da se , pa ljubljanske čitateljice ne bodo preveč j škodoželjno smejalc prf te) resničnf povesti, moram tako] povedatl, da rastejo take »cvetke« tuđi onkraj meie. Dne 8. oktobra je bilo, na »cvetlićn! dan« za naše akademike. Lilo je kakor iz škafa in v neko vežo se je zatekla nežna prodajalka cvetlfc in njen ! spremljevalec, akademik. V veliki vež! je bilo nabifo polno Ijubljanskega občinstva, a naš mladi parček je kaj ljubko kram-Ijal — hSki! Naibrž }e hotel s tem delatl reklamo za »cvetilčni dan«. Vem, kaj boste rekli: »cvetka« }e bila gotovo presajena In nj poznala na ljubljanskih tleh. Toda čas bi hil, da bi Ljubliančanl malo opleli svoje grede! Da se povrnem k našim smešnicam. Slavni D* Anmmzfo ne ve veČ, ka} bi stnrll, da dokaže itnliinnstvo »odreSenfh« pokra-jin. Ko je napolnil svoje fašie z vseml »Iči« in »čiči«, kar iih je italijanski vlhnr stresel kakor gnila jabolka Iz mSega narodnega drevesa, se je spravil ćelo nad stare Škrinje in omare naših starih bablc In prebr-skal njihove spomfne. Privlekel je na dan ostanke vezenin na^ih okoličansklh narodnih noš, po TstrI le pobral med drugim stare ženske nogavice Iz domače volne, PeroJ-kam (PeroJ je stara pravoslavna naselbina blizu Dinja v Istri) je pobral nilhove karakteristične, lepo vezene rute, po Dalmaciji si Je nabral čipk, torbic, čeplc, pisano vezenih narodnih noš. ćelo pri naSih IdrUčankah si je fzposodil člpk In vse to je razstavil pred par redni v Trstu svojim prPateljicam ter Jim natvezil da je to arte puramente italiana. Ce bi to povedal oni Istrskl ovci. kl Je dala ovno za tlste nogavice, bi se nm sme'ala. Ce bi bil to poSepetal v uho tlste-inu Sicedents^emu ostlu. kl ie nosll nekdal v Trst brhko Skeden'ko, oblečeno v nfeno krasno noŠo. kl 'e bila oklnčena s tlstlml vezenln-^ml* ose! bi jra bfl gotovo brctifl. đa se mu bi bilo morebitl Še ^asvetro. Ćelava umetnrst ?e to. Toda TY Annunzlo je to p«v | vedal le trž?šk;m ^ignoram in te prenesejn i marslkaf. Lahko Hm tndt pokaže tlsto Istr-I sko ovco ali thtega škeden^sketra osb ter Jim pove. da sta to potomca tlste rimske | volkuMe, ki ie dotila Romula in Rcma. Mislite, da ne bi verjele? Jaz mislim, da bL Predsednik dela lojjičen sklep: >Proti resoluciji nihče? Torej reso-lucija je sprejeta enojdasno«. Obrnili smo se, da se vrnemo v svoje brloRe. »Stoj, nihče z mesta. Kaj ste za to tu, da jeste kruh in pasete lenobo!« se je zadrl komunist — Nemec. Ujetniki so obstali. Na dvorišče je prikorakalo deset komu-nistov z veliko rdečo zastavo. Postavili so se na čelo, nas so razvr-stili kot šolarčke po dva in dva in odsli smo na demonstracije po me-stu. Klavrne postave bodočih apo-stolov komunistične ideje v zapadni Evropi so se dvijrale počasi za rdečo zastavo, procesija je šla mimo trga, tu sta smuknila v *riečo na trgu dva, tam trije, procesija se je ta-jjala. končno je ostala rdeča zastava sama z desetimi komunisti, Vse njihove kletve in zmerjanje fiiso po-maeale. Ujetniki so sklenili' demonstrirati doma. In vendar so pisali sovjetski časopisi o protestu in demonstraciji vojnih ujetnikov. Ni čudno, da sta jo VVandervelde in Ro-senfeld odpihala iz Moskve še pred koncem procesa. Pred takimi ancu-menti se tuđi svetovno znanega advokata polasti stratu - i GOSPODARSTVO. Uvedba občinske davščtne od prirastka na vrednost neprs- mičnin v Ljubljani. V Uradnem listu je IzSU naredba po-krajinskega namestnika sa Slovenijo z dne 21. oktobra 1922, s čimur se uvaja občinska davšćina od prirasika na vrednosti nepre-mičnin v okolišu ntc&tne občine ljubljanska. Naredba velja od dneva razglasitve, torej od 31. oktobra 1922. dalje. PrenoH nepre-mičnin izza tega dne so podvrženi tej cb-Činski dav*čini Morajo se prijavliatl me-stnemu magistratu v Ljubljani. Kakor v drugih večjin mesLjh, se je vsled našega naražčanja števila prebivalcev na eni in pomanjkanja stan, vanj na drugi strani raz-pasla tuđi v Ljubljani Ipekula^iija z zeml;i-Iči In posebno $ hišami. Cene hisam in stavbnim parcelam se dvigajo prekomerno. mnego bolj nego odgovarja padanju denar-ne vrednosti. Pa se ta nezdrava Spekulacija omejl tn da pnuc tuđi ljubljanska obći-na zopet do dohndkov, ki jih je izgubila vsled ukinitve zakona z dne 4. junija 1912, dež. zakona št. M o uvedbi davšćine od prirastka na vrednosti nepremlčnin na Kru-njskem, je sklenil (bčinski svet ljubljanski, naj se ta davš^ina kot občinska zopet uvede vsaj v Ljiibljaui. V občinskem svetu so se Izražali In od davkoplačevnlcev uveliav-Ij&ll ugovori proti uvedbi davščine. in si.er v prvi vrsti zarad! tega, ker »e ni v nacrtu naredbe upoštevalo padanje vrednosti na-Sega denarja. Ti ugo\-orl so bili upravičeni, del vrednostnega prirastka je namreč brer. dvomno samo navidezen in izvira odtnd, ker se Izraza prodaina cena (vrednost) zd^j v bistveno mani vrednem dennriu, nego svolečasna pridobima vrednost. Ta bistve-na razlika v vrednosti denarja ob pridobit-vi in otujitvi Je bila tuđi glavni vzrrk, da je vladt tozadevna z^kenn za Kranjsko in Koroiko ukfnila in da %(\ tuđi druge države s sbbo valuto splo!i ustavile poblrnnje davščine od vrednostnega prirastka nepre-mlcnin. Oblina ljubljanska pa ne rnore pn-grešati dohndkov, k! jih je imela od te dr»v-ščlne prerd ukinitvijo dotičnega deželne^a zakona. Vzpričo teh utemeljenih u^ovorov se je na predio^ fin. delegata dr. šavnika sprejela v naredbo sledeča dolooba: »Razllko v vrednosti denarja ob pr!do-bftvi In otujitvi ie v svrho ugotovirve dc-lanske?a vrednostnega prirastka npoStev.-tl na ta nnčfn, da %e vse v tuzemski veliavi (K 1. Je 0.25 din) Izražene vrednosti in zne-skl, kolikor po §5 5 do 11 uplivajo na izračun vredrostnega prirastka, najprej vza-mejo s sledečim? mnogokratniki in sicer: vrednosii (zneski) iz 1. 1920 .... 4.5 krat » 1. 192! .... 3.4 krat » » » 1. 1922 do konca jul. 1.7 krat poznejSe dobe pa z onim mnogoKrafnikcm, kl ga vsak mesec posebej do'nči komisija, kamor odpošl.;eio po ene^a znsrapnika: rre-stna občina l'ublianska, pokrajinska Lprava v Ljubljani a!t oblastvo, ki st^pi na n]eno mesto, podružnica narodne bn.nke v Ljubljani in delegacija mfnistrstva financ. Na tej osnovi kot prrastek izračunanf znesek je potem deliti s števllom, ki ga kot mnogokrntnik za vrednost (zneske) iz«časa orujltve določl komisija v smislu prejšnjesa odstavka. Od tejca končnepra zneska ]c po odbitku 10% v zmislu § 12. N. odstavek, izračunati davSčino po določbah § 13. Na ta načfn se izloći nd izračunanecra prirastka pred vsem on! del, ki ga ie pri-piSv)vati edinole zmanj5nnju vrednosti na-Sega denarja. S tem se je odpomoslo na]-hu'Sim nedostatkom mermnTčne^n primerja-nja pridnbitne vrednosti z otuiilno. ^rzemf-mo, da }e bila nepremičnina kupljena dne 29. maja 1920 za 100.000 K, dne 15. juHla 1922 pa prodana za 300.000 K. Ako se ne ozlramo na padanje vrednosti našeca denarja, znaša vrednostnl primstek 200.000 K. To pa ni d e j a n s k I vrecinostni prlrastek. Leta 1920. je bilo 100.000 K vrcdnlh toliko, kakor juMja 1922 znesek kron 264.705.8S (K 100.000 — 4-5 : 1-7). Dcianskl vrednost-nf prfrnstck znaSa torei Mtno K .15 294.12. Tn le od tega Je treba plačatf davščino. Vrednostnl prlrastek ne temelji samo na padaniu nnše valute. Povzročajo ca ttt-dl razni drugi faktoril. kakor n. pr. otvar-janje novih prometnih zvez, pomnnikanjc sveta za razgirjenie mest, posebno za era-jenje novih zgradb Sledniič ttidi sploSnl dvlg: cen. To pa kijub temu. da je valuta stabilna, kakor se je to opadalo pred vojno in se opaža ttidl sedai v državah $ stabilno valuto, n. pr. v švici. NaraSč^nje cen kijub stnbMnostl valute se tipoSteva v naredbi posebei In sicer na ta nnčin, da se odSteva od dtjanskes:a vrednostnega prirastka — kot davSčine prost del — 10% pridobltne vrednosti In odmeri davščlna le od ostanka po odbitku 10^. Na ta način je obdavčen res samo res-nlčni prirastek na vrednosti in ne more nihče več imeti utemeljenega pomisleka proti uvedbi te potrebne davšćine. -8 Hmelj. Niirnberg. 4. lt. 1922. Prodanih 300 bal — cene za 2500 M višje. Dne 1. II. 1922 po kakovosti od 30.000—70.U00 M za 50 kg. — s OddaJa pokrlvanfa strehe z za* rtzno opeko. V pisarnl inženjerskega oddel-ka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani vrllla se bode na dan 11. novembra 1922 ob U. uri dopoldne javna poslednja ofertal-na dražba za pokrivanje strehe z zarezno opeko na zldanem skhd'Sču St. XIII. na Ijubljanskem polju pri L'ubljani. Predmetni oglas je v pisarnl hrovske In nbrtniske zbornice v Ljubljani Interesentom na vpo-glcd. *• —t Dobava ovsa. Ime II. novembra t. I. ob 10. dopo'dne se bodo sklcnile v Intendanturi komande savske divlzliske oblasti v Zn^rebu pismene neposredne pogodbe za dobavo 650.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v pisarnl trsovske In obrtntSke zbornice v JJubljani Interesentom na vpogled, KULTURA. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA-USCA V LJLBLJA.M. DRAMA. Podenel ek t. nov. H-dda Gabler Red C Torek, 7. nov.: Zaprto. Sreda, 8. nov : »Živi mrtvec«. R-ti B. ^etrtek, 9 nov.: *Svatba Krečinsivcga«. C. Petek, 10. nov.: »iilanci«. E S. .hoti, 11. nov.: »R. \\ R« Izven. Nedcija, 12. nov.: ()h 3 pop-l.;nc »JCroja* čckaJunar ek«. Mladinska predstava. — Ob 8. zvečer >^Svatba Krečinskegi«. Izv. Poiicdeljck, 13. nov.: »Svatba Krečinskcga«. R.d D. T«);vikt 14 nov.: Zaprto. OPFRAt Potiedelek 6 nov Zaprto. Torek, 7 ncv.: »Jcnufa«. £. Sreda, S. nov.: Zadrto, t^etrtek. 9. nov.: »Tajnost«. A. Petek, 10. nov.: Zsnrro. Sobota. 11 nov.: »Sevilski brivec«. Izvcn. Ncdclja, 12. rov.: ».Ien> Koslovenske in sploh svetovne glasbc. Naše občinstvo obveščamo o tem koncertu, ter ga vabimo, da poseti koncert za^reb&ih '■- . — *. gostov v najvećjem Stevllu. Natan-ocjši spored objavimo prihodnje dni, od pened. 6. dalje pa so vstopnice v prcclprodaji v pi-sarrii Glasbene Matice. (V .kn ene-ia te-dna dva velika koncerta! To se nam zdi v današnjih težkih ćasih za Ljubljaio nw:lo prcveč, ako uvažujemo. da so glavii poset-n,ki koncertov uradniki. Uredništvo.) "BarliaiTuiiMjanF" MLADIM SKLŠA.IO TERORIZIRATI TRGOVCE IN OBRTNIKE! Dai es oli pol 9. zvečer se vrši v veliki dvorani Kazine zaupni sestanek trgovcev in obrtnikov, ki «a je sklicalo več ufflednih obrtnikov v svrl.o, da se dogovore j^Icde stali^ča, ki ga naj za-vzemo napram obč irskim volitvnm. Zavedajoč se svoje slabosti, so se mladini tesa sestanka tnko presta?ili, da so priobčiii v včcrajšnjcni »Jutru: pc-ziv, v katerem rorc trgovce in obrtnike, naj se za božjo voljo ne udelcže sestanka v Kazini, češ da se na tem sestanku hočc ^amo z dem:iKOK;jo in hujskarljo pridobiti za zajedničarje tuđi med trgovci in obrtniki prista§evct ln da je ta sestanek namenjen snrro t7d tis*?, ki ne znnjo s svojo p:Iavo misliti^. Ker vedo dobro, da ta poziv ne bo dosti 7a!cs:clt je centralni \c!i!ni odbor JDS na vsakes:a posirncznc.cra trcrnvca in obrtnika še posla! posebno pismo, ki se g!a?i tal-:n-Ie: Ljubljana, dne 4. 11. W>2. »Vaše blasrorodje! Nova v Ljubljani ustanovljena stranka, ki si je nadela ime Juxos!o-venska zajednica, vabi v ponedcljck trgovce in obrtnike na političen sl.od v Kazino v obliki, ki je v stanu napravit: na vsakojrar utis, da are za akciio strokovnih erganizacij. Gre pa z\\ no-izkuH zvabiti naše trgovce in obrtnike v tabor neke strančice, ki ek kle-rikaici in komunisti, 20"-» Jutrovei, 10% ostali. Tako se glasi prognoza nekega našega prijatelja, ki ljubljanske rar-mere dobro pozna. Borno videli!* — Mladinski agitatorji, ki hodijo od go-stiine do gostilnc. seveda pravijo iru-gače. Po njih zatrdilih bo niiadinska. lista dobila nad 3000 gTasov, s čemer ji je zmaga na vscj 1no kost, da io ogloda na vse stra- : i. Sicer pa naj bodo mladini brez ;rbi, zaupnim scstankpm bodo sle- li javni shodi. Glede udeležbc na :h shodih, ki jih naši somišljeniki ; dva pričakujejo, smo brez skrbi. ' dgfovarjala bo številu glasov, ki jih « osežemo na dan volitve za svojo , mapo. — Zbesneli so. Nedeljsko »Jutro« je pripravilo posebno slavnost- o številko. \'se metode za uveljav-jenja gospodstvaželjnosti »Jutrove* rospode vidiš tu nabrane: iero-rizem, strahovanje, sladke bese-.!e in obljube, pa zopet psovanje in podlosti. Gospodo bi morala že do-sedanja pjaksa poučiti, da so te me- j rode čisto izrabljene in da ne drže j več. Vse simpatije, ako jih še kaj :majo, se obračajo od njih na na--.protno stran. In čemu taka zbesne-!ost. taka jeza, ako smo tako bret-pomembni in tako neznatni? Kosar se mi ni treba bati, pa pustim pri miru. Ravno tako obrabljeno poslavje ie ono o »uskoštvu« in »desertnciji«. Od česa smo desertirali, ali morda od svojih naprednih In narodnih idcj, ili na od svr'b prosra matičnih na- i cei? Ne, zapi:: Lili smo le družbo, ki ?e ta načela teptala v blato, ki je oljuvala na demokracijo in na stran-*!no disciplino, ki ie stranki name-nfene denarje poraMjala za svoje klikovske namene, ki je zaerešila izdajstvo nad svoiimi tovarisi v načel-'jaiu) r je razvidno iz resolucije spreiCte i:a /adnji skup-ščini, odločno odk^nr.ja. Sokol.suo stoji neomajno na stalUču iiarodi'e-^a edinstva, t) ;ja •••mi s centralizmom in n]exu\Im režimom r.onenc-Ka opravka. AU ^e ra.^'i cdi">tvcilii država z nje.-im ujedinjeunim narodom upravlja centralistićno ali kra-jevno avtonomistićiiO, to je sivar uprave, ki nima z idejnim! načeli, ki je na njih zgrajena država, nohene-ga posla. Centralizem istovethi z ujedinjenjem naroda je prav tako pogrešno, kakor če identificiramo režim z državo samo. To že u (jota v-lja resolucija za^rebške^a kongresa. Toda kaj pomaga taka ugotovi-tev človeku, ki iz same zlobe in mržnje izrablja vsako sredstvo proti Sokolstvu? — Mladini iščejo zveze 8 kle-rikale!. Nedavno so bile v Kranjski liranilnici volitve DreJseis- \ in ravnateljstva. Mladini so ob iej priliki nameravali napra^'«tl nuč ter vrivi sedanie predsedstvo in ravnateljstvo. Pola štiti so se horeli te^a ?.a-voda. Narobili so si ^r. Aru^ni K'ri-stana iz Belja, kl naj bi posredoval v tem pogledu pri Slovenski ljudski stranki. G. Kristan je v resnici prc-vzel to mešetarijo ter priSel k SLS s predlogom, da se vrže predsednika g:. Dragotina Hribarja ter s?a nado-mesti z g. Albinom Prepeluhom, iz ravnateljstva pa naj se pomečejo vsi starini, ter naj si vsa mosta poraz-dele mladini in klerikalci. Kakšen odeovor je dobil z g. A. Kristan od SLS ne vemo, arrpak kakor je potem pokazat potek občnega zbora, je moral biti ta odgovor ze!o negrativen. Vse volitve so se izvršile soelasno in ni bilo proti njim nikakeea ueovo-ra tuđi s strani navzoče, drugi pa so vsled materijelncga položaja prisiljeni iskati si zaslužka z vsakovrstnim ilelom. Naloga društva ruskih učenja-kov je omogočiti tuđi tem nadalje van je izobrazbe. __ Proti nsčrtu rajona o sodnik Ih In oćvetnikih, ki določa. Ja bi lahko po-stal odvetnik vsak dipionriran pravnik, ki ima sedem let sodne ah deset let administrativne službe ali ki ima deset let prakse kot odvetniški kandidat, je odbor odvetniŠke zbornice za Slovemjo vložil brzojavno predstavko na Zakonodavni odbor in na minibtrstvo pravde v Beogradu. — Srebrno poroka praznujeta tlne 6. t. in. v domaćem krogu zavedna primorska ro'uka poštni poduradnik \ Mariboru k. I osip P.iuHn in soproga Juli ja na. Se na mnoga leta! — Himen. Oospodiffna Mihcla .laki!, hči znanesa vek-industrijalcn g. AnJ. Ja-kiia v Karlovcu in Sent .lan-'ii. se \c zadnja soboto poročita z gosprd. inf. \. Car-neluttijem, poscstnlkom ir stavbenim pod-ietnik. m v Zagrebu. Porrka se je vršila v kapeli bo5tanjskcga gradu pri Radećih. — Bilo sretno! — Kakor druga leta, tako ho tuđi letos. in Mcer v soboto, dne 11. t. m. 7\ ečer ^entpeterska podružnica C. in Al. sb\ ila v kolodvorski restavrnciji običajno »Martinjevanje«, ki bo zlasti letos zelo zanimivo. Natančnejši spored še priobčimo. — Sprememba Toznega reda na projti jesenice — Kranjska gora. Pri-čenši z 8. novembrom t. 1. izostane na progi Jesenice — Kranjska gr>ra vlak, ki odhaia z Jesenic ob 10.35 ter bo vo-zil namesto njesa vlak z odhodorn z Jesenic ob 9.35 in prihodom v Kranjsko goro ob 10.33. V nasprotni smeri izostane vlak, ki odhaia iz Kranjske gore, ob 16.08 in bo vozil namesto njega vlak z odhodom iz Kraniske gore ob 17.01 in prihodom na Jesenice ob 17.54. S tem bo upostavljena ugoć ejša zveza z ljubljanskim jutranjirn in večernim vlakom. — Snes v Sloveniji. V noči od sebote na nedeljo je zapadel tuđi v okolici Maribora na Pohorju in Kczjeku novi snec: v izdaTncj poporje. Karavnnke in Savin-«ke Alpe so zasne^ene. Ljubljana ie ostala brez snejra. V nedeljo In ponedeljek jasen, solnčen dan. — Najnlžje stanje barometra ▼ Mariboru. V soboto je v Mariboru barorneter kazal ob 20. nižje ^'anj^ —714, a nato je nagloma zopet poskočil dt 720. Baronictcr je tekom enega dne padei za 20 stopLu, došle j redka izjema. Aneroidi so kazali na nizino »vihar«. Topli južni veter je termo-meter dvignil od +2 do +12PC. — Spalni vozovi! Pisama V/agons-L?ts Ljubljana, Dunajska cesia 31. tel. št. 116 nam javlja, da se je zopet vpcijal direktni spaini voz Ljubljana-Beograd pri brzuvla-ku, ki odhaja ob 16.10 uri iz Ljubljane v Beograd, kar je za pmujoče cbćinstvo zelo važno. V^r mu ni treba sedaj v Zagrebu prestopati. Omeniti se $e mora, da je k temu mnoco pripomoglo Obratno ravnateljstvo Južne železnice v Ljubljani. V gora) omeiiicni pisarni je tudl predproauf biks Cigani!«, da ga je začulo strogo ono postave. Moral bo plaćati visok davek za ponoćni koncert ki ga o£i-yidno_policija ne ljubi poslušati. ^_ Haiii£^£"i£3 p©re£!as. L!eyd O?nrre' iz\Tlj?n v arteški parlament. ; — London, 5. novembra. (Izv.) Do- | slej je že vsvcV nih 77 kandidatov v an- i £l:ški parlament, ker nišo bili v dntič- I nih volilnili okrauh postavljeni nubjni protikandidati. Izvoljcri so: 32 konser-vatlvcev, 10 Jrsklfi iir.Ionlstov, pet liLe-ia!cev, pet narodnHi !ibcra!ccv, 4 po-sb.ncl delavske siranke in i nacionalist. Med i/voljfjiilmi se nafuja Lioyd Gcor- ' j;e in ^est članov vlade. Minisirski creiiss&i!; SVSussoHni in naša vlada. — Beograd, C. novembra. (I*:v.) Včer-ij je nosetil italijanski poslovni n.'r.uvnik Sumontc zunanjc^a mh nihtra dr. Ninčica ter mu izročil brzu» javko '^alijansk<*|4a ministrskega pred' sedni % iMu3solinija. Mu^solini jc itali? janskeniu dio'oniatičnemu zastopniku iir.roCii, da izrazi posebne pozdrave zunanjemu ministru dr. Nineieu in chi da izraza prcprlčrmju, kako želi Huli* janskn \!nda naduljevcti dosedanje prijatejske odnošofe in da jih v bodo? če še učvrsti. Na brzojavni pozdrav in izro-A prijateljstva je /unmji minis'cr brzojavno naročil nnšemu rimskemu poslaniku Antonijeviću, da sporoči mi-nistrskemu predsedniku Mussoliniju njegovo zahvalo za izražena čustva prijateljstva. Umi %*lćiLiZ 5 si!':-'!. — Rim, 5. novembra. (Izv.) Pari-« Ski poslanik grof Sfcrza je snoči dospel v Rim. Danes dopoldne je imrl dol^o konferenco z ministrskim predsednis kom MussoHnijem. Razgovor se je tikiil v prvi vrsti orijentske mirovne konferenec. Razpravljale so se smer« nice italijanskc politike za rešitcv oris jentske^a problema. Proslava ifti!iian«ke imm nri — i\i!!an, 5. novembra. (Izv.) Včeraj se je vršila po vsej Italiji svečana r.a proslava stirideset^et^.i^e italijanske zmnge pri Mitcrio Veneto nad bivšo avsiro-ogrsko arniad^. V Rimu je bila i proslava najsvcčanei^a. Krali, ministri | in dru^i visoki dostr>:anstveni':i so se ' tideležili bn??e službe v cerkvi Sa. Marija degli Anđeli. Po službi božji so vsi odšli v sprevodu pred spomenik nepo-?nanega junaka, kjer su v molitvi kle- I čali več minut. — Milsn. 5. nov. (Izv.) Po porcčilih ita- ! lijanskih listov ]c ir.ogoče. da se orijentska mirovna konferenca v Lai:ssar.nt radi itnii-janske krize odgodi do 20. novembra. Fa-Sistovsko gbvno glasilo »Popolo d Italia« omcrila, da dosedni ni bilo mosočc zbrati V5c?:a materijala za konferenco. — Par»7, 5. nov. (Izv.) Zavezn'ki so rbvpstili am:orsko narodno vlado, da se orientska mirovn" korforenc.i sestane dne 13. t. m. v Laussanni. Z^verniki so iz od-zovor^ anznrske vbde razvfdcU. da f?e an-Korska vlada ?e\\ ndcie^iTi mirovne konfe-rence. Franco?=ki oficiielni fcrrtrf «o nnenja, (i- Vrnnfrrcncn np m -re rdceodit!. Pt?^sHs? fttr^en^ bN^pta. — Cartcrnd. 5. nov. CH^vpO Ka-hlnet ie od-t^r.U. Ouvcmer RUct pnša .ic prevzel v imenu angorske vlade upravo Tno«tn. — Pariz, 5. nov. (Havas.) Listi .favljaio, t predlaga ponovno sestaviti pred kon ferenco v Lausanni pravni, fiuancni, fiskalni in gospodarski statut za tujce, ki se nahajajo v Turciji. SNEG V SARAJEVU. __ Sarajevo. 5. novembra. (Tzv.) Danes pada tu sneg ves dan. Sedaj ob 10. ponoči 5c vedno sneži. INO7FMSKE TEKME. — Pra^a, 5 n^v. (Izv.) Tckma med šptrto In Slavijo ie bila rteodiočcna. Rezultat 2:2. Tekma DFC : CAPC 3:1. Vr;zz Vilj^ma I!., brez pokliča, stan.r )-če^a v Doornu jrrad Amcrongen. Neve-^ta jc stara M let. Civilni poroki pred županrrr. je p- i-u^tvovnlo šest prič. ve-činoma aristokratov. Pri poroki je VI-!jem n.^^il sala uniformo rdečih Imzar-jev. Po civilni poroki ie sledila cerkve-, na na gradu Amcrongcn. Po poroki fy bila velika pojedina. V STAJA NA OTOKU SAViOSU. ^ — Atene, 5. nov. (Havas) Na otoku. ?::mos je izbruhnib vstaja. Prebi val-' sivo znMeva prejšnio samoupravo pod zaštito Društva narodov. 1TALIJANSKI PRFSTOLON> SLIiD-MK — FA^ST. — FJorenca, 5. novembra, rasisti so izročili danes prestolonasledniku crno sravjo kot zna':, da je sprejet v fa-šistovsko organizacijo. VELIKA M1L1JOSSKA TATVIMA. — /lilan, 5. novembra. (Tzv.) V nekem hotelu Florence jc ncmška so* bar:ca ukradi a. itulijjnski aristokratinji Hra-^ocenosti v vredncs:i za 4 milijonOj lir. Pobc^nila jc z vratarjem hotela v Juposlavijo. _^______________________________j Borzna porcci'a. — Zagreb, t>. ttovr -"bra. (Ir.v.) Zsklju-čck. Devize: Curili 11.30, 11.40. Pariz 4.275, 4..-2S. London 274.5<\ 25«).5O. HcrUn 0.S8, 1.18, Huna] O.f.82, 0.078. Praga 19S.50, 2HL50, Trst 2.58. 2.62, Nevvvork 61.50,' 02.50, Budimpešta 2.37, 2.67. Valute: dolar 0.J.50, fil.5U, lira 2.54, 2.53. — Curih. 6. novembra. (i/\O DanaSnJa prtdborza: Zagreb 2.20, Beriin 0.9, Dnnaj O.n-r72, Pra^.a 17.30, Budimpešta 0.22, Milan 22.35, Pariz 37.40, London 24.32, Newvork 5.445. SOKCLSTVar — Sokol na Vilu pr redi v ncdoljo 12. t. ir> .V.^rtinov večer. Na sporedu je bur-ka -Bucck v srrahu--, prcdajr.njc .Variino-j vc seske. srečelev, šaljiva pošta, ples. Za-'. cetek cb pol 20. u... '■ — Sokol ▼ Koro^ki Bcll-Juvcrn'ku1 imi v rećelio dne 12. i:^v. r:> 14 m\ svoj-. občni zbor v društveni tclovadnicl. —*j Zdravo! t DRUŠTVENE VESTI. ~ — Društvo »Atcn3< prične z damskim oddcikr.m ielr.\\:Cbo v Cetrrck dne 9. nov.: t. 1. ob 7. zvećer v telovadnici I. drž. gim-' naziie. Pouk se bo vršil vsak torck in če-j trtek cd 7. ure do 8. zvečer. Nove prijave se sprejemajo med telovadno uro. — Ju?ii5lov. šuraarskcf:a udruženja po-^ družnica Liubijara ima dne !0. t. m. ob 9.\ do^oldnc in ne rb 21. zvečer. kakor ic bilo pomoton . tiskano, svoro 4. rdborovn scio.; — Društvo stanovanUkih. najemnikov za Slovoni.io oDoznrja. da se vrši prihod-n!a odborova srja v sreuo dne 8. t. m. ob 20 uri v veliki dvorani .Mostnesa dom:i. Društvena pi?arr;a daje članom dnevno od 18. 6c 2r>. tire informacije Sv. Petra cest^ št. 12, pritličje desno. —Dva tečaja za ženstvo. Opoznrlama 7nova na tečaja irosn. vsei;č. profesorja dr.1 K. Ozvalda »O telesnern in duševnom raz' volu mole dece* ter na tečat Kcsp. dr. M.1 Ambro^ica: O nczl d^feneha in male dece* Tečaj £osp. dr. O^vnlda se p^i>:ne v sredo 8. t. m. ob pol 6. zvečer v fi -iknlnl dvorani učiteTji?ćn. Tečaj r. dr. Ambrožiča pi se znčne Sele 14. t. m.. ker je moral predava-teli nenričakovano odpotovati. Skrbimo za telesno in di'sevno 7drnv zamd in poučimo se o njegovi ne?;i! Prirlase sprcjenia odbor »SploSnejra žen. društva-c §e v torc-fc 7. 1 m. od 5—7. zvečer v knjižnici. Rimska c. 0. in pred začetkom predavanja n? učiteljišču. POIZ'/EOOE. ~ — NaSla se Je Iov IU dne 7. novembra 1922. *te\\ ?5°;. Nosife zagadi nj ibovih velikih prednosli «atićuk/ol-peinike>Mi po i-plaie Stavhena podietia! Zidarski moistri! ZTđafskl mojstcr z izpitom in koncesijo, ki ima položiti izpit za štavbenika, išče mesta kot poslovodja ali nadđelovodja. Po izpitu pripravljen kot stavbenik s koncesijo sodclovati proti primerni plači z ali brez soudeležbe na dobičku. Ponudbe pod .Poslovodja 9272* na upravništvu SIov. Naroda. 9272 Kupimo do 30.000 m3 4—8 m dolgosti od 10 cm debe'Ine na ožjcm koncu nflprej in slcer smreka Inacesen, borovec in iclka tar dolgl les ne pod 12 m in 20 cm debeline n Ožjcm koncu in prosimo na nižu i ponudeb v ju2cs!ovan«ki, ncm'koavstrij ki ali češki veljavl izvoza prosto franko nemška rrena postaja z navedbo dobavnc množine in dobavnega roka. flolzgrosshandlnns Jasr? Schwarz & Sohu, Bad Helchen _________hali, Bayern.__________________9042 katere plačatc Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poskus;te enkrat z i lu otrova ni ti katalo^cn tvrdne H Suttner, ( mctnik Henri Maira), Ljubljana sft. 3« Ta V.im svetu c resničm dobre ure, specijalne znamke .1KO* iz lastne tvorn-ce v Svici, kakor tuđi druge dobre žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uh a ne, nanvzno oro-dje, krstna in brmska darila ter vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tud. porabne predmete kakor: škarje, nože, britve, Iasestrižne in brivske stroja, steklorezce, doze za tob.ik, svalčice in smotke, nižijja'e in denar---------— niče kupite dobro in ceno pri tvrdki: N. SUTTNER, (Imetnik Henri Maire), Ljubljana št. 3. W9 sploSna Indnstrifslia in trgouska dražba zo.i LJllBLJfH1Hf ITliklĐSicsua c. 15 I našega skiadišča v Ljubljani nudimo, dokler traja zaloga: Psđ&oe za bon'e „Slyrga" kzulnz mMsSfee IIi!e, fgftlesis, s 4 roglil, tzM dslge Kl3d!o£i za grasnoz CSchftttersclilIaell Coe&e za pste, o zabili pa 50 kg SuInCnlfee, znsmfts „SSaedler" „Pnch" holesa. Cene z^žo ngpđag! Vse vrste telefonskih brzojavnih aparatov in potrebščin 2a bišo in javno uporabo, kompletne telefonske centrale 9Tungsram'9 ™«f *. m-mt Horsbe trave nudi vsako n nož ino Sever & Komn., Liub'jana, NVollova ulica 12. 9114 Na stanovanje In za'trk se iprejme goftpod. Naslov pove uprava SIov. Naroda. 9474 Sprcjme se kojaiki pomoćnik. Ivan Grošelj, Selo 38, krojač. <*460 ISte se ia Us od 9 do 12. ure postrežntca, ki razume nemlko, pri gospodu Pire, Sod na ulica 4/3 1459 Svetio mioin sodo §ćc viJji železnišUi uradnik. Nastop takoj. Naslov pove upr. SI. Nar. 9463 JVCedicincc lš?e mehUrano sobo, po možnostt blizu državne bolnice. Pon idbe > od .M. B. 9455* na upravo Slov. Narodi. 9456 Proda se no^estvo z vrtom, njivo in goriom na Dolenhkem. NasLv pove u rava Sov Naroda. 94 7 ipreimi Mol uurjenega delavca za emajl rano poso do. PlaJa jako dobra. Mile AtevU* so lar ki tr^ovec. Skoplje. 9462 Strojni larjac oženjen, b er otrok '§^e službe. Ponud-b-> rod .Stroj t'473* na upiavo S < vrn. Naro.ia. 9473 prost vojaš'ine, želi službe shij^p, event. rudi potnika rn kaki manufakturni trgovini. Nasiov pove uprava SI Nar. 946 "iililaT iz bo'j?e h:še. tznr^Sana vrtnarica, išče pi merne s u2be za pouk v pemSč-ni in klavirju. Ponub?*p^d .Vrtnarica 9472* na ur>r. Slov. Naroda. S%3U3rfl3 v Mariboru sa proda. Naslov v npr. Slov. Naroda. 9478 Trgovska hčl z večletnc prakso želi stopiti v Ljub ljani ali Mariboru v brljšo trgovi o k bia^a;nl. romaga tuđi streči a'i v pi-sarni. Ce mot oče oskrba v hi'i. Ponudbe pod .Poštena 21 9480' na upravo S ov. Na oda Bili" za kurjavo prodaja na vagone Janko Klemenčič,Rečica-Bled.947e Za pretiskan je raznih ročnih del, kakor tuđi lepih narodnih moli- vov, se priporoča yinica 3szeršek Ljubljana, Gradišće 10. 9458 Vtllka bbira otrolklh tozKkov. tfvokota hi iivatnih sioie« poteni. f. IITJEI, UOBLJIIII. nUl TRG 28 i»nj«Mjt m r pri« pmtn n ■njHrti1« i tgnjtn m pnikOnji Mlin. ilraft) m&\. Ontni li nai ttnji „TRIBUNA" Tovariti đvokolea In otrufkih »oztl o* Ljtiljut, Izrttiski cisti 4 - ZfOMiska ita t. Isobračana gospodična, uradnica, "eh v nonoidan skih in večermh ufah podučevati (in •?d*orovi>ti) otto'. s prlttkl.; na orade K .0()0.- Ponudbe pod „Mirna srran Ka 50.0 9 62" ni 11 ra* o SI. Narodi Proda se zlata ura, z'^t ^in iniU, srebrna doza 2 palici s sreb nim ločaiein, 200 i< ij v (Mudeine K nct, M.ny«T;ev leksikon ter pr? in 12 serviet. Naslov pove un* Slov N-r..«ia. 9U5 za promenadne in športne oblekc v bogati izbiri • U Ej. dJOL'BriiB Mw trg 10 Pinai!C3!a!nI sa 10 god ni s'užbe, *tar 3G codina, žef stupiti u soidno starije poduzeće (radnju) jer kani iz državne siu^.b.' istup ti. NTe5to bi svoga pr.vat oia novca odmah ulovio Adresa m upravo Si >v. Narodi. 9467 P E U J E vsak čas po najniži ih cenah pri K VAJDA. IZVOZ DIVJAC1NE IN PE-RUTNINE: ČA /v <>V EC, Medjim u rje, Jugoslavija. Brzojavi. VAJDA. Čakovec, telef. 59. Via Carl9 Favet^i 6 — Gorica. rva -lov. ?7dc ov3 r. ci hnrm^niev po ameiiton^ke-n s ste-ui. izJeu e m p. prav! a hnrm n je. k rvirie, or^Ve. V 7nt n< nudbe s podTt UinUtra v L obijani. Bar prad«|alot »ataa paanat. - labtevaUa panodbal Otroski voztček e «no piodj Naslov pove uprava SI Naroda. 9457 nov mod-rn H i ski dnrnski plašč N ;-sov pov« u rav,i Sov. Naroda. 9129 Kupi se dinamo isto meni!) ,S do 8 H? in ca. 4C0 m Cadorn.i žice Ponudbe Ljubljana, no tni preda! U7 9443 Đamsko kolo .Dtlrkopp", prav dol>ro ohranieno, se i) oda z-\ Din. 1300 Več pove I. Gon-c, Gospcsvets!'« cesta 14 940- š^e *«mska solulna jjospa s hrano ali rez nje zi ta!-.O! Po:n:dbe ni upravo Sov. Naroda pod .M Ć. 9418". ■ a v ■ • y2t ZcOO|iV ':ia ,,Z a'ordg" po 53 i< Ul» s1* prod^. rjonMcibe i od ,/laturog-.422" na upravo S". arodj. 9122 ■ Srni povsem udonačena, se pro^a radi ro fT)an|k^nj:i •■ rostora Pog'erla se v R^2n dolini St. 196, V la Livadica. 941- nova, enodružinsko, z zeen adn'm vrtom -e rad1 druž. razme prorj^ za D 80.000. stanovanje takoi prosio. Več se p izv-v Hrenovi ul. 12. I. 9425 Ulici pri Mariboru z lepim sadnim vrtnrn in tr nim nasa-do-ri, z eralom zemliišfa, krasna kga, adi rreseliue pod zelo ugodnim p )-"oji na proJ* Ponudbe pod .Zgor. Radvanje" na Mar-Stan, posređovalnka za preskrbo novih str.novanj, sob, lo alov, Maribor, Rotovški trg 1, pmličje ■**'-'j ^^K?^*w