a m L Leto XVI. V Celju, dne lil maja 1906. 1. Štev. 54. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. 1 ' . Izhaja trikrat na teden, vsak, pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in "Nemčijo 12 kron. pol leta kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina-, namreč: Na leto 17 kron. pol leta S kron 50 vin. Naročnina -;e .pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Velika pevska slavnost v Rušah. Komaj se je zanesel med slovensko občinstvo glas o njej. že je nastalo na vseli koncili naše domovine nepričakovano zanimanje za njo. Iz Gradca, Maribora, Sv. Ilja. Sv. Lenarta. Celja. Ljubljane, celo iz tužnega Korotana so došli že zdaj pripravljalnemu odboru navdušeni pozdravi z zagotovitvijo „na veselo svidenje"'. Pevska slavnost, enkrat v sredini slovenskega ljudstva. popolnoma nemotena na narodnih tleh. v slikovitih Rušah, to je oni vabljivi čar, kateri se je lotil tako nenadoma vseh src. Kakor smo izvedeli od strani pripravljalnega odbora v Rušah, je njega delovanje v polnem teku. Vse kmetske iene pridružile so se odboru s posebnim odsekom, in se skoz par nedelj Kot prostor slavnosti se • rnl pridružilo šest sosednih obmejni!? hrš s svojimi dvorišči in vrtovi. Plotovi in gredice, prej oskosrčno čuvani, zgubili so na en mah svojCzagovornike. Vse naj bodi en prostor veselja in zabave. In kaj bo tu krčem, kavaren, sladčiščaren. plešišč. vino in pivotočišč. Priznati se mora. da pri tem složnem sodelovanju vseh narodnih krogov ne bodo lahko našle Ruše primerne tekmovalke. Šoštanjska „Narodna godba"' je obljubila pohioštevilnO sodelovanje. Z dobavo te zdaj tako priljubljene in izvrstne godbe čaka tudi v tem oziru se obiskovalce najprijetnejše izne-nadenje. » In k temu še pride prekrasna vinska letina in — sladki Pekerčan. Če nas ne moti vreme, prerokujejo rojenice novemu Žigertovemu stolpu prekrasno, slavno vstajenje. Občinske zadeve. Kmetu in siromaku v pomoč! Premožnejši, ali kakor se neumestno reče, boljši kmetovalci imajo razun svoje stanovalske hiše tudi še kako drugo hišo ali kočo. namenjeno ali za lastni prevžitek ali za kateri drilli namen. Da jim ta ne stoji prazna in da si pridobe dohodkov za popravilo, jo dajo v najem., navadno kakemu dninarju, rokodelcu ali sploh človeku, ki živi od zaslužka svojih rok. To pa tudi zato. da imajo pri rokah delavca, katerih v današnjih razmerah skoro povsod primanjkuje. hiše uoivra v 1 fatuLfaji?. -jtj ei^ > >s vrt in peč. drugo leto okna. drtri itd.. k čemur najemnina z dačo vred niti ne zadostuje.. Razun tega mu najemni,-kova družina dela kolikor toliko kvara krog hiše. po trati, sadnem drevju itd. Toliko, da se živi in da ima reven človek v koči kam položiti svojo trudno glavo. A glej. tu ti pridivja necega dne od glavarstva ukaz, naj mu gospodar napove najemnino. Seveda mu zažugajo visoko globo, če bi najemnine ne napovedal ali če bi kaj neresničnega izjavil. Kaj mu je storiti? On torej napove. da mu najemnik plačuje 11. pr. 20 K letne najemnine ter prosi, naj se mu odšteje prouzročena škoda krog hiše ter troški za manjša popravila v znesku 10 K, ostalo bi torej za obda-čenje le 10 K. A glej jih dačne navijavce pri glavarstvu! Kot odgovor na to dobiš v iialcjžnem in plačilnem listu zapisano, ■Iii so škodo in troške za popravilo določili na ti K. ostalih 14 K pa so popravili na ött K. in da so ti torej od zneska öti K naložili najmarino Cj. najemninski davek. Ob koncu sicer rečejo prav dobrotljivo. da se proti temu odmerjenju lahko pritožiš .s pismenim ugovorom v smislu po , r dne 19. marca 1H76. 1. drž. z. . št?v 30 dneh. . Ali jih ni sama pravičnost? Saj so fi naznanili, da se smeš pritožiti! Ker pa kmetu doposlanega mu ns.Sožuega in plačilnega lista navadno ni kdo ne razloži in si teli številk tudi Ram ue ve raztolmačiti. ter nazadnje niti ne opazi, da so mu najemnino početvorili. ne ve ugovarjati, tako Ostane veljavno, kar je roka tohta-•:>i ■ dačiiega uradnika v naložili in : i lili list zapisala. ■-)"' Kakšna je to pravica, če se po .1 kSE; po drbiŠ- pa se mu veče^ ..i'Vitoži--se -.• ' To je nasilslvo in -oderuštvo! Ali najj leta kmet okrog, da si najde pisarja, ki mu naj za plačilo skuje ngovor. če pa pri tem zamudi pri gospodarstvu nujna opravila in si s tem prizadene novo škodo?! Taka pravica in vrag sta iz enega pekla doma! Kaj porečemo o sosedu, ki nam prekosi na travniku mejo z namenom, češ. če se bodemo oglasili in pritožili, potem nam hoče travo vrniti in škodo pi/ravnati. ako ne. hoče leto za letom brez skrbi in straha po našem kositi? ili pač mislimo in pričakujemo, naj bi bil naš sosed sam toliko pošten in značajen. da bi ne kosil pod nobenim pogojeni po našem. Poštenjak ne čaka na tožbo. Slab in krivičen sosed to! Uprav tako ravna v mnogih slu" čajih c. kr. okrajno glavarstvo kot (lačna oblast ali da jasneje govorimo, pri glavarstvu v Celju imajo uradnika, ki dela tako. kakor tisti svojeglavo i sosed. On narekuje potrojeno in po-četvorjeno najmarino, češ se bodo že pritožili, če jim bode preveč. Kaj zato. če se s tem kmetom krivica prizadene?! On se vendar izkaže izvrstnega dačnega navijača in se prikupi v -veliki meri navzgor. Povišanje mu 'gotovo,; ne izostane in to je vendar njegov glavni namen. T«iki_,poviševati se s krivicami, plezati s svojo težo navzgor po lestvici, ki se s špičastimi lestveniki globoko vdira v kmetovo grudo, se pravi vzbujati v prebivalstvu misli in čuvstva, ki mu pravijo, da bode treba rabiti proti sili silo samopomoči in brambe. in da ni druge nomoči nego lestvico j izpodnesti. naj '/lehne krivični vzpe-I njač na tla. ^ Krivično i jaje dačnih nrad-"JJi-kov i'v -m«-'»« • • -j *J$ '• ar.iu j sac'tjalm ' r ižnif'v<\ k '.<» > Posestnik. kateremu se je '■/.» v najem dano kočo. odmerila previsoka najmarina (najemninski davek l ne more dolgo te krivice prenašati. Odpove torej najemniku kočo. počaka do sv. Jurija, potem jo zapre i to edino radi tega. da se reši neznosno visocega davka. Tu je namreč treba upoštevati, da se morajo k najemninskemu davku plačevati povrh še občinske prikiade. tako naraste v mnogih občinah ves davek na polovico, da. na tri četrtine dobljene najemnine. S čim se naj torej poravnajo troški za popravilo hiše? O dobičku ni nobenega govora. Če pojde stvar tako naprej, da se bodo najemnikom po kmetih koče zapirale, kje naj dobe ubogi ljudje stanovanje? Izseliti se bodo morali v LISTEK. Prijatelj Lovro. Hrvaški spisal Avgust Šenoa: poslovenil .1 a n k o R r a t i n a. (Dalje.) Ker je bil Lovro jako strasten, sem se bal. da bo obolel. A ni obolel. Posebno mu je koristilo, da se je sta-rikava Minka malo pozneje poročila z malim uradnikom iz očetovega urada. Poleg vsega tega je bil Lovro strašno porušen. Na bledem licu sem opazil včasi nenavadno drhtenje. Ustne so mu bile suhe, blede, oči žolte. motne. Na mračnem čelu se je videlo, da ga mori skrivna tuga, ker se mu ni posrečilo rešiti očeta iz stiske. V društvu. posebno pred menoj se je delal Lovro veselega, ravnodušnega, ali to je bilo le na videz. Divja ironija, s katero je začel vsak svoj govor, cinične opazke o idealnih predmetih so izdajale njegovo globoko bol. O Minki ni bilo med nama več govora. Lovro je srečno izvršil tudi list-mene izpite ter čakal samo. da, se mu da mesto na kaki hrvaški gimnaziji. Odleglo mu je malo. Nekega lepega poletnega dne — nikoli ne pozabim tega usodnega dneva — sedeli smo po obedu skupaj v kavarni. Macan ^in Lovro sta se živo prepirala o nekem jezikoslovnem vprašanju. Naenkrat stopi v dvorano visok, debel človek, obritega smehljajočega se lica, šilastega nosa. Po dolgi suknji in visokih svitlih škor-njih smo opazili, da je ta človek duhovnik. Prišlec je v kotu nekaj šepetal z natakarjem, nazadnje je ta s prstom pokazal našo mizo. Tujec se nam je ponižno približal, dvignil klobuk ter vprašal hrvaški: — So li tu gospodje Hrvatje? — Smo. odgovorili smo enoglasno. — Zelo mi je ljubo, da sem našel tu svoje rojake, nadaljeval je duhovnik smehljaje, kajti to mesto je veliko in jaz sem tujec. Jaz sem Anton L. učitelj iz S. v Dalmaciji. Prišel sem sem, da položim profesorske izpite iz hrvaščine za vso gimnazijo. Ne znam ni češki ni nemški, ter sem vesel lepega društva našincev, pa vas prosim za vaše prijateljstvo. Gospoda Antona smo deli med se. Bil je starikav človek in zelo navadne pameti. Hrvat po imenu in po rodu. govoril je precej dobro hrvaški, a bolj v primorskem narečju, kakor bi ne smel pismen človek. Včasi se mu je ukradla tudi italijanščina. Zelo mučno mu je bilo. če je bil govor o hrvaški literaturi: Tu je koracal moj šjor Antonio kakor po gladkem ledu. Čudil sem se. kako postane naš dnhovnik učitelj hrvaščine. Po prvem razgovoru z učiteljem hrvaščine na vseučilišču je uvidel moj šjor Antonio, da izpit iz hrvaščine ni niti za Hrvata mačji kašelj. Slovniške oblike mu niso bile dosti znane, a o hrvaški književnosti je znal toliko, da je prilično pred nekaj stoletji neki Gundulič napisal neko „lepo" pesem, po imenu „Osman"'. To je vsekakor bilo pražkemu profesorju premalo. Anton je tedaj, moral stisniti „škripce"' in pridno študirati. Vsi smo mu bili učitelji. Profesor Anton je dobil naenkrat osem profesorjev. Način predavanja je bil nenavaden. V stanovanju nekega jurista Primorca. smo sedeli pod večer okoli mize kadeč in pijoč plzensko pivo. šjor Antonio je sedel malo od nas kakor potrt grešnik pri peči. četudi je bilo leto. — Pagat ultimo! viknil je mladi Primorec; šjor Antonio! Kedaj se je rodil Gundnlič? — V sedemnajstem stoletju. — Ne! oglasil se je Macan. rodil se je leta 1588. Tous les trois. gospoda! Plačajte novčič. — In kaj je napisal? vprašal sem ga jaz. obmejni konflikt je bil uenadoma poravnan, ker je turški polkovnik Ahmed bej s prepornega mesta ukazal odpeljati tamkaj nakopičeni strelni materijah *" — Vstaški boji v Macedonici. Grške vstaške čete so izvršile zadnje dni v bitoljskem vilajetu zopet več grozodejstev. Pri Bobištu so umorili Grki tri Bolgare, Pri Kalugerici (okraj Florina) pa so vjeli 14 Bolgarov ter jim prerezali vratove. Kakih 60 bolgarskih vstašev pod vodstvom H o te va in Kvetadina je zbežalo pred turškimi vojaki v samostan Sveti Jovan. Turki so samostan celi dan oblegali, končno pa jih je pregnala nova četa. ki je prišla obleganim na pomoč, Vstaši so izgubili enajst. Turki pa pet mož. — Rešitev ruacedouskega vprašanja. Knez Ferdinand je sprejel uglednega angleškega časnikarja Steada v posebni avdijenci ter ga povabil tudi k dvornemu obedu. Stead je izjavil po avdijenci. da je dobil trdno prepričanje. da se m acedonsko vprašanje še letos reši. Za sedaj se išče le s p o r a z n m 1 j e n j e z Rusijo, potem pa bo s pomočjo Francije in Italije Nemčija izolirala in mace-donsko vprašanje se bo rešilo. — Otvoritev ruske dume. Povodom včerajšnje otvoritve ruske državne dume je bilo mesto v zastavah. Šole. banke, uradi so bili zaprti. Dne 9. t. m. se je vršilo v Carskem Sein dolgo posvetovanje" o carjevem prestol-nem govoru in o tem. ako naj ga car osebno prednaša. Car je to odločno zahteval, češ. da hoče osebno biti navzoč pri vstopu v novo dobo. Sklenilo se je. da car izreče prestolni govor v zimski palači. Car se je iz Carskega Sela v svoji jahti s carico in otroci pripeljal v Petrov dvor. Na Nevi je bi V\es promet radi varnosti ustavljen. Po Nevi kroži nad 100 ladij, ki so do-¥-lfcetka Dunaju nad 400.000 Čehov in da je vladna statistika izpremenila 300.000 dunajskih Cehov v Nenrce. Naravnost strašno je torej, da si mora ta ogromna manjšina vzdrževati vse šole sama. brez vsake državne podpore, in naravnost čuditi se moramo, da Čehi že a priori ne zavržejo volilne reforme, s katero naj se oglnši tako ogromno število čeških volilcev. 400.000 dunajskih Cehov avstrijska vlada — 15.000 Kočevarskih krošnjarjev. Raz v o j š t i i- i h il a j v e č j i h praških bank v 1. 1905. Važnost modernih bank raste od dne do dne. One so središče vsega tekočega kapitala iu vse kreditne organizacije, pred vsem pa postajajo vsled tesne zveze z obrtjo središče vsega gospodarskega življenja v deželi. Treba nam je pogledati samo na Nemško, da spoznamo, 1 kaj je moderna banka lahko in kaj ima biti. Po razvoju banke lahko sodimo razvoj vsega gospodarskega življenja v deželi, oziroma narodu. Z veseljem moramo konštatirati. da se češke banke dobro zavedajo svoje naloge in da jo vestno polnijo seveda v tem razmerju, kolikor je to sploh mogoče zahtevati od njih z ozirom na mladi razvoj češkega narodnogospodarskega življenja. Vkljub svoji mladosti so češke j banke danes že zdatna podpora vsega češkega gospodarstva in ne le to. one i so nastopile z vspehom tudi pot na slovanski Jug, ki jim je bila vsled naše gospodarske slabosti vnaprej začrtana. One so jasno pokazale pot. po kateri nam,je treba hoditi, da slovanski stiki v naši državi ne ostanejo samo v besedah. včasi mogoče v lepih in krasnih, za trenotek navdušnjočih, ampak da dobijo kosti in mozeg, od katerega bodemo imeli .jvsi i praktičen dobiček. Treba se nam je gospodarsko organizirati, spoznati moramo, česa nam manjka v našem gospodarskem življenju in tisto si moramo nadomestiti med seboj — ne pa z nemško pomočjo. Slovenski trgovec kupuj pri češkem tovarničarju. ako vidiš, da njegovo blago ni niti dražje niti slabše kakor pa ono tvojega nemškega nasprotnika! O rga n i z i raj 111 o se gospodarsko ! Štiri največje češke praške banke (Pražska uvefni-, Češka prümislova-, Živnostenskii - in Ustredni banka če-skych spoPitelen) so zvišale tekom leta 1905. svoj kapital z 32 na 41 mil. K (toraj za 9 milijonov kron.) Vse' so sklenile taistega v najkrajšem času vnovič zvišati. Skupni promet pri vseh štirih je vzrasel tekom minulega leta za 3 milijarde kron (s 13 na 16 milijard.) Samo Živnostenska banka je imela v 1. 1905. U milijard K prometa. To so številke, ki pač dosti jasno govore o napredku in razcvitn čeških bank in o njihovem velikanskem pomenu za češko narodnogospodarsko življenje. 2 5 1 e t n i c a „ O s r e d n j e Matice Šolske". Dne 22. 111. 111. je slavilo svojo petindvajsetletnico najpopularnejše češko društvo: pišoč o tej imenitni 25letnici citira „Čas" besede velikega Havlička: „Prva in glavna naša skrb mora biti za narodnost, za jezik. Mili bratje! Ne dajte se zapeljati neodkritosrčnim glasovom, da je to samo forma, samo stranska stvar, da zaradi jezika in narodnosti ne smemo pozabiti na najvažnejše stvari! To so glasovi neodkritosrčnih. skrivnih sovražnikov našega naroda. Največja svoboda brez narodnosti ni nič . . . Politična svoboda brez narodne nima cene: in v narodu, pri katerem vlada tuj jezik v uradu, v šoli in v življenju, ni prave svobode, ni demokracije, kajti tam je aristokracija, in sicer najsra-motnejša aristokracija, aristokracija jezika." To sii Havličkove besede in njegova .zapuščina: institucija, ki slavi letos svojo 25letnico. izvršuje deloma to zapuščino s tem. da brani otroke čeških starišev pred suženjstvom, ki ga imenuje llavliček najsrauiotnejim; pred suženjstvom tujemu narodu in tujemu jeziku. ..Osrednjo Matico Šolsko" je rodilo spoznanje, da samo tožbe na krivice, ki se godijo narodu, teli krivic še ne odstranijo, prav tako. kakor nam samo sklicevanje 11a pravičnost in pravo ne pomaga k pravičnosti in pravu; narod si mora pomagati sam in k temu ga je treba organizirati. Misel, organizirati narod baš v obrani češke dece, 11a ptJju. kjer se krivica čuti najkruteje. kjer so izgube najobčutljivejše, zlasti malemu "narodu, je krasno vspela iu danes Matica in ves češki narod gleda lahko s ponosom na izvršeno delo. Ves čas je imela „Matica" dohodkov nad 11 milijonov kron. izdala je pa ne celo 11 milijonov klon, na šole nad 9 mil. V poslednjem letu je prejela 702'000 K. Od leta 1903. sem študira na Matičnih šolah (otroški vrtci, ljudske šole, obrtne in srednje šole) nad 12.000 učencev. To kar je Matica dosegla doslej, jo bodri na delo v bodočnosti, vspodbuja pa k samoobrani tudi nas in glasno nam kliče: „Slovenci, posnemajte v samoobrani češki narod!" Narod, ki hoče živeti, bo živel. Umrje le tisti, ki življenja — ni vreden! — Tajinstveu zavoj. Meseca septembra lanskega leta je izročil moskovski meščan Knor takratnemu mestnemu županu Golicinu zavoj papirjev s prošnjo, naj te dokumente izroči prvemu poslancu, ki bo v Moskvi izvoljen v gosndarstveno dumo. Kaj je v zavoju, se ne ve. ker je izročite! j določil, da ne sme zavoja nihče ilrngi odpreti, kakor dotični poslanec. Zatrjuje se pa. da so v zavoju zelo važni dokumenti. Ker so sedaj volitve v dumo končane, je sedanji moskovski župan Gučkov odposlal dotični paket poslancu S. A. Muromcevu, ki je bil kot prvi izvoljen v Moskvi v gosu-darstveno dumo. Nadejati se je torej, da se v kratkem izve. kakšna je bila vsebina tajinstvenega paketa. Po sklepu lista prejeli smo še sledeči dopis: v Šoštanj. R a di volitev d e-ž e 1 n e g a posla 11 c a z a V. k u r i j o se je sklical v Velenje shod zaupnih mož, zastopnikov raznih stanov v šo-štanjskein okraju; udeležilo, se je istega 1") zaupnikov; mnogo jih je pa navzočim zaupnikom izjavilo, da se bodo strinjali s sklepi tega shoda. Glede kandidatov se je. sklenilo zaupnikom, kateri bodo drugi dan zastopali šo-štanjski okraj v Celju, pustiti proste roke, pač pa se je povdarjalo, da morajo gledati, da pri določevanju kandidatov ne nastane razpor, kateri bi bil. usodepoln za naše razmere. Na to se je obširno razpravljalo o našem političnem, kulturnem in gospodarskem položaju 11;; podlagi sledeče rezolucije: N a z a 11 p 11 e 111 s h o d u v V o 1 e 11 j u d 11 e 9. 111 a j a z b r a 11 i z a s t o p 11 i k i vseli s t a 11 o v v š o š t a n j s k e 111 okraju zahtevajo od svoj ili bodočih poslancev V. in IV. kurije. da naj v zvezi z ostalimi slovenskimi štajerskimi dež. in drž. poslanci: 1. Delujejo na to, da se sestavi v najkrajšem času program, kateri nam naj jasno kaže pot, po kateri naj hodimo spodnještajerski Slovenci; le ua ta način se more doseči jednotnp postopanje v političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih in more preprečiti stremljenje raznih krogov, ki hočejo tudi na Spodnjem Štajerskem razdvojiti Slovence. •>. Obračajo naj večjo pozornost uradniškim imenovanjem. :>. Skrbijo za napredek šolstva, za primerno 111 željam kmečkega stanu odgovarjajočo preosnovo ljudske šole. Zavzamejo naj se odločnejše, za to, da se vendar enkrat ustanovi obljubljena 11 i ž j a k 111 e t i j s k a š o 1 a z a S 11 o d n je št a j e r s k o. 4. Tvažujcjo slabe gospodarske razmere na Spodnjem Štajerskem, vplivajo na to. da se začne gospodarsko delo tudi pri naš in ila ne bodemo Slovenci na Spod. Štajerskem, kakor smo sedaj, v gospodarskem oziru zadnji v celi Avstriji. 5, Hodijo med ljudstvo, isto poučujejo v vseli zakonskih načrtih, kateri Se pripravljajo, slišijo želje ljudstva in spoznavajo njega potrebe. Ljudstvo bo le tedaj imelo zaupanje do svojih poslancev kot svojih voditeljev, ako bodo redno vsako leto prihajali v vse večje kraje svojega volilnega okraja iu pri vsaki važni zadevi in vsakem novem zakonskem načrtu stopili v dotikp z ljudstvom. Svetovne vesti. — Ho smrti pretepel je svojo 7 letu o hčerko dninar Anton Hinger v Badenu. — Cerkev se je podrla med zidanjem v Hrannslehlu na Nemškem. Več oseb je pokopanih pod razvalinami. — Umor in samomor. V Hamburgu je 2Hlotni, šele tri mesece ože-njeni mornar .Hermann, ko se je vrnil z morskega, potovanja domov, našel ženo mesto doma — na plesišču. Ustrelil je njo in sebe. — Princ — soci j allst. V Bombonu .je bil princ Tarenški kot radi-kalnosocijalistični poslanec izvoljen v poslansko zbornico. Davek 1111 avtomobile 111 tantieme je sprejel nemški državni zbor. Iznajditelj nove razstrelne snovi profesor Wiirtenberger ponesrečil. V East Chesteru je iznašel profesor Wiirtenberger snov. ki eksplodira z dvajsetkrat večjo močjo kakor dina-mit. To snov je pokazal učenjakom, ki so bili nad njo vsi razočarani. Izplačati se mu je obljubilo za iznajdbo en milijon dolarjev s pogojem, da ne bo treba snovi zažigati z užigalico. ampak potom elektrike. To je toraj še moral iznajti Wiirtenberger in če je tudi vedel, da je stvar zelo nevarna, se je vendar lotil dela z vso vnemo. Ko je približal iznajdeni snovi električno iskro, je ta nenadoma eksplodirala. Profesorju so zgoreli pri tem vsi lasje, a po obrazu ima tako nevarne poškodbe, da je njegovo življenje v nevarnosti. Zdravniki so izjavili, da če tudi ozdravi, ne bo nikdar več videl. — Spomenik ■*— krompirju. Pri nas gotovo že vsak šolar ve, da smo dobili krompir iz Amerike in to že pred tri sto leti. brez katerega bi danes gotovo milijone l judi trpelo glad. Temu sadu postavljen je bil v Evropi tudi poseben spomenik. Stoji v Gornjem Hareu ob cesti z Brannlage v Tarine na Francoskem. Ondotni prebivalci dolgo sami niso vedeli zanj. kajti bil je zaraščen z drevjem, šele ko so to iztrebili, našel se je spomenik. Na dve-stopni kamen iti podlagi postavljen je dva metra Visok steber, kateri ima 11a železni plošči napis: „Tukaj je bil v Gospodovem letu 1748 prvi poskus s sajenjem krompirja."' V Haren, kjer ne uspeva skoro noben sadež, ponašal se je dobro krompir in se vsled tega še bolj priljubil prebivalcem. — Vapneiia voda - sredstvo proti bradavicam. Angleški zdravnik dr. Coojser jo prišel slučajno do sredstva. da odstranjuje notranja uporaba apnene voile bradavice. Ker^mu je bila motena prebava, je zavžival skozi cel teden apneno vodo in pri tem je opazil, da je bradavica, katera je kljubovala vsem sredstvom, odpadla. Na to je svetoval vsem bradavičastim prijateljem za zajutrek kozarec apnene vode z mlekom, in pri vseh so izginile bradavice tekom par tednov. — Pogumen deček. Nedavno je prispel v Trst skrivoma na ladji iz Pulja neki majhen deček; prispevši v Trst se je takoj odpravil dalji* na pot. Ustavili pa so ga policaji, katerim je ravnodušno pripoznal. da je Ettoie Bisosoli iz (Oisate pri Milanu, star devi t let. Mati mu je umrla, ko je še bi prav majhen, a žena. ki je pozneje živel z njo njegov oče, ga ni marali, temuč ga je dala neki cirkusni družin, ko so očeta zaprli. Z glumači je prepotoval celo Gornjo Italijo in avstrijsko Primorje. Ker pa je dobival pri tej družbi več batin kakor pa jesti, pobegnil je iz Pulja na parobrod in 11a tem v Trst. Ker pa 11111 je Trst preveliko in neznano mesto, zato je hotel oditi drugam. Policija ga je izročila italijanskemu konzulatu, da ga začasne spravi v nbožnico. Mačka za 20.000 kron. V Londonu je bila nedavno razstava mačk, h kateri so prišle gospe iz najimenitnejše aristokracije. Na razstavi je bih razstavljenih 550 mačk. seveda najbolj „žlahtnih"' vrst. Ali vse te je prekosili; „uadmačka Fulmar Zaidon". kateri! lastnica je lady Decies. Ta mačka ji: bila cenjena na 20.000 kron, — Pai žensko veselje, rekel bi nas kmet. Spomin divjih zverin. Da imajo zverine tudi dober spoiuin, pripoveduje se sledeče: Znani hamburski trgovec : zverino. Karol Hagenbeck. je obiskal nekoč , zoologi jski vrt v New »Torku Temu zavodu je Hagenbeck pre< 20 meseci prodal dva leva in dva tigra Ko je ravnatelj Hornazi dovedel Ha-genbecka k levom in tigrom, katere j« on prodal, zaklical je ta živalim po nemški: ..Kako se ti kaj godi. Quenia in Vilema?"' Levinja se je prva prebudila iz svoje apatije. pozdravila svojega bivšega gospodarja s prijaznim rjovenjem; kateremu se je kmalu tudi Vilem pridružil. Ravno tako je . tudi storilo par tigrov, da je bilo rjovenje napravilo čuden kvartet na čast bivšemu lastniku. Živali so se trudile približati se Hagenbecku, kateri jih je z roko gladil kakor domačo mačko. Razume se, da je ta prilika vzbudila med občinstvom veliko senzacijo. — Temperamentno dekle. Iz Balte (Treeka v Ameriki javljajo: Gdč. K. Johson, hčerka majorja v Belfost. je v prisilni delavnici v Battle (!reek. Včeraj je šla v mesto z dvema spremljevalkama. kar jima nenadoma uide in steče za karo. katera je prišla mimo. Oči vidno je hotela škočiti pod kolesa, toda ker tega 11 i mogla storiti, se je prijela za ograjo pri kari in vsa opraskana in obtolčeua visela tamkaj, dokler se ni kara ustavila. Spremljevalki sta nato vzeli dekle seboj domov, toda prišedši na most. ki drži čez Ka lamazoo reko. je nenadoma Johnson zopet zbežala ter skočila v reko; toda tudi tu so jo rešili in odpeljali z am-bulančnim vozom domov. — Ženitev v starem Babilonu. Stari pisatelj Herodot pripoveduje, kar potrjujejo tudi drugi tačasni zgodovino-pisci. kakšen običaj je bil glede ženi-tovanja v njih času v Babilonu. Enkrat v letu so se morale zbrati vse za množitev godne mladenke na določenem mestu, od koder so jih vedli na pozo-rišče. k jer je bilo zbranih že ogromna množina ,.ženinov", to je mož in mlft-deničev. Sedaj je „glasnik"' (menda nekak .predstojnik) jih pregledal, nato pa najlepšo od njih privedel pred množico moških. Tukaj je bila oddana za ženo onemu, kateri je največ plačal za njo. Ko je bila ta za dragi denar prodana, privedel je drugo od ostalih najlepšo, ko je to prodal, spet drugo, dokler jih je bilo kaj. Razume se. da so bogataši preplačali najlepše, dočim so revnejši, ne gledaje toliko na lepoto, izbirali bolj trdne, pa če mogoče tudi premožne neveste. Kadar je „glasnik" že vse razprodal, privedel je še eno najbolj grdo. katero je oddal tistemu, kateri je najmanj obljubil. Sedaj so izkupljeni denar vagali in med vse enako razdelili, da je tako krasotica pomagala s ceno bolj grdi tovarišici. Te navade so se držali tako trdno, da ni noben oče mogel svoje hčere oddati prostovoljno kakemu snubaču. ali dekle se zaljubiti v mladeniča in 0,.vesti jo na njegov dom. ako ni bilo' prej postavljeno na oni „semenj"'. Radovedni smo, kaj bi porekle naše gospice in dekleta, ko bi se pri nas uvedel tak običaj? — — Grozna tragedija na morju. Iz Londona poročajo o grozni tragediji. ki se je dogodilo na tihem Oceanu. Ladij o „Tahitiene" je na visokem morju dohitel vihar, ter jo tako poškodoval. da je v njo začela prodirati voda. Nekoliko dni je moštvo s sesal-kami crpilo vodo iz ladije. Ali konečno so mornarje «stavile moči in lad i ja se je pričela potapljati. Kapitan ih moštvo se je rešilo na splavu, ki so ga v naglici priredili iz desak jarbol in drugega lesa. Na ta splav je selo 11 mož. Splav je bil pa tako majhen, da so bili mornarji prisiljeni spuščati vrstoma noge v vodo, da so na ta način imeli vsi prostora. Toda v naglici so pozabili vzeti seboj jedi in vode; vsled česar so trpeli grozno lakoto in žejo. Okolo njih je pa še vedno divjal orkan in zato so se morali trdno držati desak. da se niso pogreznili v vodo. Noč je prešla dovolj mirno. Vseh 11 je ostalo živih. Toda zjutraj, ko se je zdanilo, so okolu splava zagledali na stotine lačnih morskih volkov. Mornarji so kričali na ves glas ter hoteli na ta način preplašiti gladne živali. Iste so se pa še bolj približavale splavu. Ta boj z morskimi volkovi je trajal nad štiri ure. Naenkrat se je na strah vseh vrgel eden volkov na kapitana ter ga za nogo potegnil v vodo. Volkovi so pred očmi mornarjev nesrečneža takoj raztrgali in. požrli. Osem mornarjev je umrlo od lakote in-žeje. le dvojica je vzdržala, dokler je ni končno našla neka ladija ter ju rešila. — Mravlje v sobali niso sicer tako zoprne, ali neprijetne v toliko, ker oblezejo vso hrano itd. Ker pa se nastanijo te najrajši pod podom ali v kakih špranjah, je najboljše, če na-mažeš vse kraje, odkoder jih vidiš prihajati. z zmesjo iz treh delov sladkorja in enega dela drož na sto delov vode. Vzemi 11. pr. desetino litra vode. tri grame sladkorja in l gram drož. Iznajdljiva ljubosumnost. Knjigovodja neke dunajske trgovine se je zaročil s svojo lepo tovarišico v isti pisarni. Kmalu pa se mu je zdelo, da 11111 njegov šel dela konkurenco v ljubezni. Ni pa mogel dobiti dokazov, ker v njegovi navzočnosti sta se vedla hladno drug napram drugemu. Ljubosumnost pa je iznajdljiva. in tako se je tudi knjigovodja spomnil, da stoje pred okni fijakarjf, s katerih sedežev se vidi v pisarno. Brž se je dogovoril z enim fijakar-jem. da mu je prepustil za dobro napitnino svoj sedež. In ni še sedel na vozu četrt ure. in že je zagledal svojo zaročenko v naročju svojega šefa. Zgrabi ga jeza, da /. bičevnikom razbije šipe na oknu ter. da pokaže, da je vse videl. Zaroka se je seveda razdrla. Uspehi streljanja proti toči. Francoske okrajne oblasti izdajajo letna izvestja o uspehih streljanja proti toči. odnosno oblakom. Iz teli izvestij je razvidno, ali je streljanje res koristno za vinogratlfc V kraju Beaujolois (dep. Rhòne). ki slovi zaradi svojega črnega vina. se je leta 1900 ustanovilo '28 društev, ki so s 500 topovi raznih konstrukcij uspešno obvarovali 120 kur vinogradov pred točo. V teh šestih letih je napravila toča le za 860.000 frankov škode, dočim je v dobi 1890 1900. ko še niso streljali, napravila je toča škode za Ki milijonov frankov. Slično izkušnje so dosegli v okrajih Loire. Saone. Medoc. Gert. Garonne in Py-réneés. V nekaterih krajih rabijo z uspehom tudi rakete. — Kaj vse se na svetu kadi (tobakari.) Splošno se misli, da so se Evropejci naučili kaditi od ameriških bivših domačinov. Toda novejši izkazi pričajo, da je kadenje prastara navada. Ze v enajstem stoletju je izdal kitajski cesar ukaz. Kdo in kako se sme kaditi. Tudi v rimskih grobovih najdejo se večkrat predmeti, podobni našim pipam. Na svetu kadi se vse mogoče, še bolj nego tabak. V Afriki in Aziji kade ljudje skorjo od vrb. strupene gobe. opium. listje od čajevegu drevja, oreha, rož. materine dušice, levandela in drugih. — ,.Da se le kadi pod nosom", je dejal stari ruski vojak, nabasavši si pipo z navadnim listjem, „potem p;i sem jaz že dober."' — Pri potresu v San Frančišku je bilo tudi poslopje avstrijsko-ogrske^a konzulata do tal razrušeno. — Avstrijska razstava v Londonu, na kateri so zastopani tudi Slovenci, je bila odprta 5. maja. Ob tej priliki so poslali reditelji razstave cesarju brzojavko, kjer se 11111 ob otvoritvi razstave udano klanjajo. — Prodirnost pri stav bah. Znano je. da prodira zrak tudi skoz zid; čira bolj suh je slednji, tem več zraka. Navadni omet spušča največ zraka, če pobelimo zid z vaprieričein. veliko manj. Še bolj se omeji prodirnost zraka skozi zid. če ga namažemo z oljnatimi barvami ali preoblečemo s tapetami. Prodirnost zraka zmanjšamo s tem več kot polovico. — Iz spi ri ti stične seje. V ozadju dvorane se pojavijo nekam nejasne črte poklicanega duha. S tresočim glasom vpraša vdova: ,.Ali si ti Avgust?" — ..Da. jaz sein." — „Ali si srečen. Avgust?" — ,.I)a. prav srečen". ..Si srečnejši, kakor si bil takrat, ko si živel z menoj?" — ,.No. to se razume." — ..Kje pa si. Avgust?" — ..V peklu." Kako dolgo živi človek. Neki angleški zdravnik, ki se je dlje časa bavil z vprašanjem, kako dolgo da živi človek, je prišel do zanimivih podatkov. 0 ' prebivalstva na zemlji, ici se ga šteje nad 1515 milijonov duš. umira na dan 91.550 ljudi, ne uro 3815, na minut) 63. ali po en človek vsako sekundo. Izmed 100.000 ljudi doživlja po eden loo let. od 500 po.eden 90 let. od 100 po eden 60 let. Gospodarstvo. Spopolimjmo svoje gospodarske organizacije ! Učimo se od nasprotnikov! To je: nakane nasprotnika naj nam bodo v najbolje svarilo, da se moramo varovati pred njim. a koraki njegovi in njegove priprave v navodilo in pouk, kak* treba, da zasnujemo svojo obrambo. To .vèlia za življenje toliko na poli-tiškem. kolikor na gospodarskem polju. Dne 55. marca t. 1. je zborovala v Pragi o s r e d n j a banka nemških hranilni c. Na tem zborovanju šo nam dali Nemci dragocenega svarila in navodila, kakor gori rečeno: Na tem zborovanju nemškega kapitala je došlo do zelo važnih pojavov za — naše narodno gospodarstvo. Gospodje so bili zèlo vojeviti in agresivni v svojih govorih. In to je bilo dobro, kajti bili so vsled tega tudi jako zgovorni in odkriti. Z vso potrebno jasnostjo so nam povedali. česa se ima naše narodno gospodarstvo bati od njih. Predsednik Sobitschka (ime ne zveni posebno germansko, ali mož je vendar srdit Nemec) je v svojem pozdravnem govoru opozoril na podriižni zavod, ki je bil otvor jen v Gradcu, z lineili 1. januarja t. 1. Ta ustanovitev — je rekel — je bila tem potrebneja. ker je ravno južna Štajerska izpostavljena komaj verjetnemu p r i s v o j e v a 1n e m u boju o d slovenske strani. Določilo se je. da imata oba ravnatelja centralne banke izmenjevaje se dati kontrolirati vse te podružne zavode. V nadaljnjih svojih izvajanjih je zatrdil predsednik, da je v maju 1901 krožilo v Avstriji od strani slovanskih zavodov zastavnic za G65 milijonov in komunalnih obligacij za 262 milijonov, do čim je od nemških zavodov krožilo zastavnic za 333 milijonov in komunalnih obligacij za 55 milijonov kron. Od slovanskih zavodov torej skupno 927 milijonov, od nemških pa 388. To se pravi torej — je vskliknil g. Sobitschka — da so se Nemci doslej premalo brigali za gospodarske in financijelne potrebe svojega naroda in da so s svojim denarjem kupovali slovanske in zlasti poljske uložne vrednote. Z drugimi besedami, da so svoj denar dajali v to, da so svojega narodnega nasprotnika gospodarski povzdigali in krepili. S svojim podružnim zavodom v Gradcu je dala centralna banka malim nemškim mestom in Okrajem (na južnem Štajerskem) priliko. da zamujeno spopolne. Sobitschka je vskliknil. da je bil ta zavod v Gradcu neizogibno potreben, da bodo . nemške občine in okraji vsaj gospodarski svobodni in neodvisni. G. Sobitschka.je bil nekoliko previden v izrazih in ni kar naravnost govoril, kar je vendar — povedal. Mi že vemo predobro, kaj to pomenja, če govore Nemci, da hočejo braniti nem-štvo na — slovenskih tleli! Sobitschka je rekel „z eno besedo", a tudi mi pravimo z eno besedo: novi zavod je naperjen proti delu našemu za gospodarsko emancipacijo od nemškega kapitala. Štajerski Slovenci in njih zavodi so opozorjeni, da urede svoje delovanje in je store še intenzivnejim. Na te pojave smo bili opozorjeni od odlične češke strani iz Prage, ki nam piše med drugim: ,.Ker so ti pojavi zelo važni za naše narodno gospodarstvo, smatramo za svojo dolžnost. Vas opozoriti in prositi: delujte s svoji nt v p 1 i v o m za r a z-v o j s 1 o v e n s k e d e n a r n e organizacije, da bode močna in krepka ter sposobna v to. da bode v s p e š n o zabranj evala vsako prodiranje nemškega kapitala na slovenskih tleh". Mi dostavljamo temu bratskemu pozivu še svoj kratki poziv: Slovenci! Slušajte svarilni bratski glas iz srede naroda, ki je pijonir avstrijskega Slo-vanstva tudi na polju gospodarske in zlasti denarne organizacije! „Edinost". Protinske iu skrninaste. bolečin'« bodenje v straneh, trganje v udih. krče. bolečine v hrbtu, živcih iu mišicah, trganje v ledjih, izpahe itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Fellerjev lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko ,,Elsa-Fluid"; 12 malih ali (> velikih steklenic stane franko 5 K. 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. pri izdelovatelju E.V. FELLERJU lekarnarju v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. — Priporočati je. da se naroče Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen" skupno z Fluidom 6 škatljic za 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. -^- Pravega balzama je dobiti ne 1. ampak 2 ducata za 5 K franko. — Zagorski prsni in sirup za kašelj 2 steklenici 5 Kron. Prave švedske želodčne kapljice H steklenice 5 K franko. (204/b) 10—7 Društveno gibanje. • Št. Ilj pri Velenju. ,.Bralno društvo" priredi v nedeljo, dne 13. t. m. po večernicah poučno predavanje ,.0 zgodovini Slovencev' (konec.) — Fo predavanju se osnuje raladeniška zveza kot poučni tečaj za mladeniče, v katerem se bodo izobraževali v govorništvu, deklamacijah^občinskih in gospodarskih zadevah itd. — V Špitaliču pri Konjicah priredi ,. Bralno društvo" v nedeljo, dne 20. t. m. veselico v šoli s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Jeza nad petelinom in kes — predstavljajo ženske osebe. 3. Kinematograf. 4. ,.Kmet Herod", šaloigra v dveh dejanjih, predstavljajo moške osebe. 5. Gospodarsko predavanje. Pričetek ob 4. uri pop. Vstopnina za osebo 40 v., sedeži 60 v. Izletnikom v ,,.Zajčki samostan" se nudi lepa prilika, da nas počastijo s svojim obiskom. — Akad.-tehn. društvo ,Triglav' v Gradcu ima svoj prvi redni občni zbor dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije ..Schimmel" s sledečim vzporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavna poročila odbornikov. 4. Poročilo preglednikov in načelnikov klubov. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli! — Ljutomersko slov. pevsko društvo in ljutomerska čitalnica izletita skupno dne 24. majnika t. 1. na Križovo ob 2. uri popoldne na Pod-strmec v gostilno g. Stamparja, h kateremu se prijatelji petja uljudno vabijo. da se ga udeleže v obilnem številu. Odbora. Književnost in umetnost. — Slovenski trgovski koledar v žepnem formatu izda za 1. 1907 slovensko trgovsko društvo ,.Merkur". Koledar bode imel poleg običajne vsebine vsakega koledarja vsakovrstne podatke. ki so potrebni vsem kupčijskim slojem. • zlasti pa trgovcu, trgovskemu potniku in trgovskemu nastavljencu. Koledar bode prirejen in sestavljen tako. da bode v njem našel trgovec kratko in točno pojasnilo v vseli vprašanjih. ki nastajajo v trgovski praksi. Trgovski koledar bode zanesljiv kažipot trgovcu in trgovskemu nastavljencu, nepogrešen prijatelj in zanesljiv svetovalec mu bode. nudeč mu lahko um-ljiva navodila. Z izdajo trgovskega koledarja zadosti slovensko trgovsko društvo ..Merkur" živi in resni potrebi, saj je probujeni naš trgovski stan le predolgo pogrešal trgovskega koledarja. Smatramo za potrebno slovensko trgov-stvo in sploh slovensko javnost že sedaj opozoriti na trgovski koledar slovenskega trgovskega društva „Merkur", zlasti zategadelj, da trgovskega koledarja, ki ga izda za leto 1907 društvo ,.Merkur" ne bodo zamenjali s trgovskim koledarjem, ki ga hoče izdati neki zasebnik. Slovenskemu trgov-stvu naj služi to v informacijo, da uravnajo svoje postopanje glede oddajanja inseratov, kakor pozneje glede kupovanja koledarja. Trgovski koledar '.lov. trgovskega društva „Merkur" je eminentno narodno podjetje, čegar prebitek se odineni skladu za „Trgovski dom". Temu občekoristnemu narodnemu podjetju bode vsak zaveden Slovenec, še bolj pa vsak slovenski trgovec in slovenski nastavljenec dal prednost pred zasebnim podjetjem. — Neznosno je, če se praša bolnika. kako se počuti. Kdor ni zdrav, tega le boli. če mora o samem sebi izpovedati neprijetne reči. Ustrežeš pa vsakemu, ki trpi na influenci. kašlju. hripavosti. zasliženosti, bolečinah v vratu, pomanjkanju teka, slabostih, neredu pri prebavljanju. če mu priporočaš Fellerjev rastlinsko-esenčni fluid z znamko ,.Elsa fluid", o katerega uspehih se je izreklo doslej pohvalno nad 71.000 hvaležnih pisem. Edini pro-izvajatelj E. V. Feiler v Stubici, Elzin trg 202 (Hrvaško) pošlje 12 malih ali 6 velikih steklenic za 5 K franko. Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen: Ivana Hoffa Kandol-Kakao ki ima najmanj tolšče v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroda nikoli zaprtosti in je ob nsybo]jsem okusu izredno pooenl. Pristen samo z imenom Iru Hoff in z levjo varstveno snamko. •"* Zavoji po >/4 kg 80 vinujav Dobiva 9»» Vi »60 » se povsod se Moj sprejme. Prednost ime godec olitelo-vadec. Plača po dogouern HRTIH HOliŠEH, MWÉ mojster (292) 2-i CEWE, 6rašba cesti n. Dobro ohranjeno, moško kolo (285) se proda za 40 kron.— Vpraša se pri vrtnarju v Gizelini cesti it. 8 Ifenjarija. Na Ljubnem se da radi smrti posestnika dobro idoča, v popolnoma lepem stanu, nad 24 let obstoječa usnjarija (289) v najem. Ponudbe takoj na i—i g. PERNATA v Gornji grad. JJrusača isce za parno žago D. VILHAR I DR. v GEROYEM preko RAKEKA. (29i) Plača po dogovoru. 2—1 NA PRODAJ JE par sto met. centov lepe KRME v paromlinu c**» P. Majdiča v Celju. Osebni kredit ! Z in brez žirantov za častnike, duhovnike, dvorne državne r- in zasebne uradnike, učitelje, trgovce, obrtnike, trgovske nameščence. k pokojnini upravičene dame in zasebnike vsake vrste na '/«—25 let proti mesečnim '/4 '/2 ali celoletnim odplačilom: kapital in obresti se istočasno odplačujejo. Posebnost: osebni kredit v zmislu pariško-dunajske enkete (kapitaliziranje plače.) 40/ I /o S 47o! 4M .40 Ll /o« Realni kredit! od 300 K višje na I. II. in III. stavek za posestnike na polja, obresti., hiše na deželi, vile. tovarne, kopališča, mline, mineralne in druge vrelce, kamnolome in vsake vrste nepremičnine do 3'4 delne cenilne vrednosti. Stavbni kredit! Na stavbe vsake vrste v 2—3 obrokih, kakor napreduje stavba.. Konvertiranje bančnih in privatnih dolgov. Menice in reeskompti in akceptna menjava za trgovce. Izdelujemo in financiramo načrte za nameravana podjetja. Prevzamemo tehnične in geologične potrdbe po zapriseženih izvedencih. Prevzamemo spreminjave obstoječih podjetij v akcijske družbe. Jako reelno ! Hitro ! Diskretno po prvorazrednih inozemskih in francosko-angleških zavodih! * Prima-reference! Zahtevajte prospekt! Znamko za odgovor priložite! MELLER L. EGYED BUDAPEŠTA, (24«) V., Kohàry-Utcza 19 B. 24—8 Canard £i«e. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! mr* Vsakih 14 dni vozijo "VI Trst - New - York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ OD LA SE K, Ljubljana Sloinšekore ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta: CARPATHIA, ponedeljek 14. maja 1906. ALLTONIA, ponedeljek, 28. maja 1906. SLAVONIA, ponedeljek II. junija 1906. 32 (1) TrgoVtna s papirje«, pisalnimi in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna m priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni -— in barvani papir. = stinčnitEi KamcncKf peresa tablice peresnih gobice radirke črnilo TrgoVsHe v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. OdjematneHnjižice pt rutili c««h. HajVečja zaloga Vseh lisHoVin ES šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, notarje ———— in privatnike. ———— Lastna zaloga sol» zvezkov in risank. Papirnate Vreč« vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. ♦#4> Stambilje pečatniki, vig-nete, {Siegelmar-keti) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. Dopisnice umetne, pokrajin-skein s cvetlicami od najpriprostejše <$><#■ do najfinejše izpeljave. MolitVeniHi za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah.---- Zavitke za urade v vseh velikostih. CeniHi 9\m9 za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago......... Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Pènm dobre lini. © Solidni is ločne kM. Učenec s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v trgovini z mešanim blagom v Fr. Stiglica, Radovljica (283) Gorenjsko. 3—2 Ugodna prilika. Samo 3 gld. stane poštni zavoj bruto 5 kg (cca 50 do?1 «0 kom.)pri stiskanjumalo poškodovanega lepo sortiranega, kot ovetlioe dišečega toiletnega mila vijolica, roža, heliotrop, moina, zvonček, breskvin cvet itd. —~— Pošilja po povzetja MANHATTANOVO PODJETJE BUDIMPEŠTA Vili., Bezerédy-uliea 3. ^TnTnTnt^TnTflToTnToTnTftTr ANTON KOLENC, Celje Nar. dom in v lastni hiši Graška cesta 22. Trgovina špecerijskega blaga ter dež. pridelkov (120) na debelo in drobno. 4H-13 Naznanjam vljudno, da sem otrvoril v lastni hiši Graška cest» št. 22 popolnoma novo urejeno TRGOVINO s Špecerijskim blagom In deželnimi pridelki. Trgovina v Narodnem domu pa ostane kakor do sedaj. Potrudil se bodem dobrò in pošteno postreči z vedno svežim in dobrim blagom ter prosim slavno občinstvo za mnogo-brojni obisk. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pridelkov, sadja, svežega in suhega kakor: jabolk, kutin' hrušek, Jrešenj, češpelj, marelic, breskev, drena, orehov, kostanja, pravega in divjega. Kupujem tudi vsakovrstno žito kakor: pšenico, oves, rž, koruzoj laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah, predivo, bučna zrna, koruzno slamo od storžev, nadalje: maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljlnčna jajca, želod, vosek, maslo, smrekovo, borovo, macesnovo seme, ma-cesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in koreninice raznih zelišč kakor: tisoč rože, arniko, bezgovo cvetje, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in koreninice lepo posušene. Jemljem tudi lepo kuretnlno: piščance, race, gosi, kapune, purane Itd. Kože od vsakovrstne divjačine in domače živine. Cene primerno nizke. Delo solidno In se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse snaženje izročene stvari se jamči. D H. VOLK Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v CVljn pri gospod« Josipu Hočevarju krojaški modni salon, Kolodvorska ulica. («4) «7-47 J m pump m prodaja v vseli velikostih najboljše izdelane firma, "ki obstoji že nad 30 let S» BEKGER DUNA J I.. WippHngerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic"' v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-7« Potnikom v Ameriko I v prevdarek! ! :j Najstarejša tvrdka za špedirauje potnikov •> ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. U sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše se v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pisméno obrne zanesljivo na nas iu sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. (39) 52—1^ Zdravstveni hlačniki „Patent Mach" * se dobivajo à 40.65,8Ü, 120,135, Sfilerò 150,180, za tóe 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: T» > ) •> i i t Braslovče, Peperko Tom Celje, Puttan X. Dobrna, .Strasser Paul. Ootovlje, Malsaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka. Jakša Ivan Mozirje, Žu/.a Fr. (li) 44 4» Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Oizel Josip Rečica, Konznmno društvo. Zibika, Založnik .T. Št. Jurij ob J. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Rizman M. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Štnpica Ant. Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. ìzkl. pr. tovar. za hlačnike Fr. Mach, Brno. .Šmarje, r.oschnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Vransko, Schwentner K Vojnik, Zottl Kvari. Žusem, O&jšek Flor Najprimernejša darila za godove, birm« itd. so SfogerjeVi 5Walni za domačo porabo in obrtne sVrhe VsaHe Vrste. X Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja — Singerjevi Šivalni str»oji s0 na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delnfšKa dražba šiValmh strojev CELJE. Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52 -1» Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno ž v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-73 Priprave za valjanje perila (valjarje), - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje- tvrdka ilice kakor KO la Celja W osebam ^ ,r.t«>«« t o\>ti»stv.u d„\wjajocUi CORNELIA ii^MiMSiiiil Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdič priporoča traverze, železo za vezi, cement, cevi iz kamenščine,; strešno lepenko, trstevino pocinkano pločevino u. vse potrebščine za stavbinska dela, varnostna zapirala (rolo), razne okove, železno pohištvo, vrtne klopi in mize. Bogata zaloga vseh vrst poljedelskega orodja in strojev, najboljših kos iz srebrnega jekla, peronospora- brizgalnic, zvepljalnikov, najboljšega gumija za cepljenje trt iti Novost: Hegenbartove ^ hlačne grablje, « katerimi lahko naredi 'ena' oseba tMs kakor z navadnimi 6 ljudi. Sesalke za vodnjake in vse vodovodne potrebščine so vedno v zalogi. Nepremočljive vozne plahte in pokrivala za komate. Umetna gnojila, za ajdo superfosfati, po tovarniških cenah, jboljše. 'proti ognju in vlomu varne blagajne. Kupit» hmelj po dnevni ceni (-286) 2-2 iirodam hmeßs&e droae in seno. EMERIK KUKETZ, ŽALEC. restavracijo poleg je 39 oral polja in gozda, od treh strani križna cesta. Cena je 19 tisoč kron. Kupci naj se zglasijo do (287) konca maja tega leta. 2—2 IH SAUER, Gornji Dolič, p. 1SÜ3E. Krasno ležeče, gosposko posestvo v bližini mesta t Sav. do|ini s hmeljarskimi nasadi in z vodno silo se proda. Natančneje pod ..Kaut' A" Celje, poste restante. (258) 8-3 2 učenca dobrih starišev in z dobrimi spričevali sprejme trgovina ----mešanega blaga---- ANDREJ FRECE, Bizeljsko : (27«) 4—d peHarija 5 popolno uredbo na prometnem mestu V Zagrebu se taHoj proda radi smrti lastnica. ::: Obrt je dobra in se Vrlo izplača, ponudb« in Vprašanja na g. Dragotina Kaiser ja blagajnika „Croatie" V Zagrebu, Prva kranjska industrija za marmor in granit z stroji na par © Felix Toman <§? stavbeni in 'umetni kamnoseški mojster Resljeva cesta 30 Ljubljana Resljeva cesta 30 priporoča svojo delavnico za arhitekturo in plastiko častiti duhovščini in p. n. občinstvu. v Specijalist cerkveno umetnih proizvodov. Prevzame v izvršitev podobe, oltarje, lece, obhajilne mize, krstne kamne itd. vsakovrstna stavbena kamn. dela kakor stopnice, okvirje, podboje, stebre itd. od peščenika, apnenika, (274) «-2 marmorja in granita. Solii propd i namilili pogoji, načrti in proračun brezplačno. notarski kandidat išče službo. (28s) Več pove upravništvo tega lista. 2—2 Češko posteljno perje po nizki ceni. o kg novo, očiščeno K 9'60, boljše K12-— belo, pavolnomehko, očiščeno K — is in K —'24, snežnobelo, pavolnomeliko, očiščeno K —'30 in K — 36. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena. Benedikt Sachsel, Lobes 347, p. Pilzno, češko. Ne brez knjige o zakonu dr. Retana z \ ; 39 podobami mesto 3 K samo 125 K. Svetovalec za mlade poročence mesto 6 K samo 3'50K. Obe deli skupaj samo 4'50 K franko. 1 naprej vposlanoalipo povzetju. (255)30-(i , a. Gunther, zafoga znanstvenih knjig, kurijoznosti, ;' v „Machtlos", p. Hönebach