MJDOLf DOSIAL: Naše Udruženje. MIsll Io sniernice ob novem letu. Krasal so bili beocTaiski koagresni cbvevi in ostaaeto .nam v sDominu ... Prvič v zcmlovini kieioslovanske^a remxia zbralo se ie nčitelistvo v tako obilem številu. «ta javno dokumentira svoio stanovsko aavest. da iavno izpriča .svoio narodno in državno edinost. Slavenski učiteilii smo se iražili s srbskimi in hrvatskimi tovariši. »tiskali srno si roko s koleci iz kršne Daimacšte in Crne eore. čuli smo dlvno eovorico hercesovsko. soozaavali brate iz Voivodme in .Bosne. vse tisoče pa nas ie navdatala zavest. da »odnihala aas iedna »afi. Ta:ko smo v onih zeodovinskih dnevih do rnnoe-ili Drilikah in neprilikah noloHli tenieli našenni stanovskernu udruže«iu. Sadoyi našeera takratneea snovaaia in dela so se pofcazali v sledečih mesecih. Šlrom države se ie Dričelo takoi z ožio in Siršo stanovsko or^anizaciio. Presnavltale «o se stare oreanizacite. orekrorevale se sa Docfla^i novih razmer in Dravil. osnova!e se tudi nove Culi smo elaseve iz 5rema in Banata ustanovilo se 1e ooveiieništvo za Dalmaciio. zeanili so se vrliBosanci. In Hrvatska? Tudi o njei smo trdno Hrerietv. da stari dwh Trsteniakov še živi ia eotovo nreaiaeia vse separatistične ten•ience. ki bi se uteenile Doraiiati. Trdno ?n solidno ie oostavlien temelj lašenm staTiovskemu udnjženHi in kdor k; *iobre volie in komiir ie mar državno in stanovsko edinstvo. bo- sodeloval klimb vsem rnnoeobrornim in različnim strankarsKim iii uolit. naziranjenn in razlikam. V tem. da smo vsi stanovski tovariši 0rit>ad»'iki enes-ra in istesra naroda. da stremimo vsi za enotnlm narodniim šojstvom na eni in isti kulturiii txidlaei za našo skirono državm) bodočnost. v tem vidim dovoli carancite da laitko skuono sodeluiemo v enotni državni starovski OTGranizaciH. . Prtfdvsem treba. da se medsebotao thbro snoznavamo. Naiboliši so si oni txriiatela ki noznaio edera drugesfa v dno duše ki ne noznaio samo medsebomih vrlin. amnak vidijo tudi medseboine naoake iu si iih odouščaio. Vse razumeti in vse odpnstiti. Da. ra7umeti se moramo. Ne samo do ieziku. tudi s srcem in z raziimom. Iskati moraTno vedno in vedn<*stikov ki nas družiio. odstrantevati oa vse ovke. ki bi nas uteenile razdvaiati. Svobodno in nrosto smo stopili rx>d eno državrto streho. končni smoter naših davnili sani. ki so se UTesničile nam vsem v radost in soas. Ker na smo se sešli tako aenadoma r-od eno streho. se moramo Dredvsem sdoznav^ati. Proniikniti moTamo v bistvo. običaie. kTetanie vseca naroda vseh pokraiin naše države. Naša država! Da-li io doznamo? Ne *5e. Prevozili smo k> lep kos tia notu na konsrres. občudovali lecoto in brreastvo nro^stranih Dokraiin. toda aaroda tamošniecra nismo snoznavali. V to svrho treba ožieea, i>odrobneiše?a snoznavaaia. v to treba štiidiiskih DOtovani. In tee"a dela aai se zavzame za naš stovenski del na^a Slovenska šolska Ma•ica. Ze nred svetovno voino ie bil to nien načrt. k; ca ie zasaoval rrokomi Schreiner. Na naslednikih je, da se ta misel uresniči. Bosiia Herceppvina. Dalmaciia. Voivodina. notraniost Srbi.ie, Hrvatska. Macedoaira itd. so naim vsem ix> svoiem zemljeDisnem in rrarodoT>isnem TOložaiu do veliki večiiii — tu>e dežele. In dokler Hh ne svwz3iavamo več ali mani osebno. ostaneino si tudi nieni nrebivalci — tu.ici. Če i>a le te?a SDOznavania komu treba. ie te?a "otovp trf-iia Dredvsem n a m v z e o i i teltem naroda. Pristoina minlstr^tva va tmiraio iri v tenn oziru na rofco in s čim naigiršiini udobnostmi omoeočiti nresničcnie te m'sli. Iščimo se drusrih brvi in imostov. ki nas nrrvedeio do edinnst'! in cnotnosti. Že lansko leto :\G se vrSili visokošolski nedaeosW tečaii v Zasrrebu m v Novem Sadu in so po dospelih poročilih izborno uspeli. 7a!. sm-o b;!i '>ri nas oreuialo informirani. zato tudi ni bilo z aaše strani udeležbe. Treba na br za bodočnost oosvetiti takim tečaicm več nažnie. Ko sem bil v oktobru 1919 v Beogradu na Dripravlialai seii za našo enotno stanovsko oreanizacifo. sem stavil Dri tei Dri!"ki Dredlotf za zdriiženie vseh obstoiečih Dedaenških listov v eno skupno pedago^kio reviio. ki bi bi!a labko v vsakam oziru vzorna. Srbski tovariši so takrat navdučeno nozdravili to misel. Sedal bi bil oa čas. da se udeistvi. kar bi mnoeo ©ripomoelo k medsebomeiriu spoznavanMJ. Ko se ustanovi viš^ia pedacoška šola v Liublrani. nai nikar ne bo tako mišljeno. da bi sedai našj liudie ne smeli v Zagreb in Beoerad. Nasprotno! Vrši-nai se medseboinn izmentavante: Srbi in Hrvati nai nrideio na naše zavode. Slovenci Da v Zaereb in Beoerad. kar se že tudi vrši. Pri iei •o.riliki bi samo DTipomnil. da bi motala ststi itredba teh zavodtov na š;rši znanstveni oodiaei. ne bi sm-ela pa biti to nekaika tovarna za nadzornike in iičiteliiščne rvnofesorie kot to določa miaistrska naredba. Pred nami fe še novi šolski zakon in Draematika! In tu bo treba naivečte Dažnie. da dobimo res moderen šolski zaikoa ki bo ustrezal novim razmeram. Isto velia srlede orasrmatike. Stoite takrat krepko na braniku, zlasti vi tovariši spodai v ceirtrali!