PRIMORSKI DNEVNIK I® J3Č61 Shajati v Trstu 3- rnaja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI PLEVNIK pa 26 novem-re 1943 v vasi Zakril na P1-! rabi lastnega jezika, ne ìli r '.«vajal umetne diskriminacije Ieri ,, lke glede na pokrajino, v ka- vsak Posameznik živi ali na stop- kfajufH>ktične tolerance v določenem S^Pratm,, zaščita mora izhajati iz čila ji011"1 načel, ki naj bi omogo-Pfftvit se življenjske potrebe in sito vlfi • s}?venske manjšine harmon-Upoj, Uučile v italijansko družbo ob «osti Vanju ejemk specifičnih značil-«krepjj emo, da vodimo boj, ki bo nje, jn s°žitje, medsebojno spoštova-varjai P°znavanje, to težnjo pa zago-žive Vsi italijanski demokrati in \ . e kulture. Miniato?' duhu Slovenci pozdravljamo «e konr’-^aHe «žjega odbora senat-iitp ^.!s'je za ustavna vprašanja in v ua5. ''mo, da bi bil njihov obisk TRslT deželi uspešen. «"aria i9^0RICA, čedad> 26- ia- TRST — V ponedeljek bo obiskal ožji odbor prve komisije za ustavna vprašanja senata tri pokrajine in deželno upravo F-JK, da se posvetuje s predstavniki krajevnih uprav in dežele o globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Uradno še ni določeno, vendar je znano, da bo ožji odbor kasneje zaslišal predstavnike Slovencev v Rimu. Program obiska je točno določen in se bo pričel v ponedeljek ob 9.30, ko bo senatorje sprejel predsednik deželne vlade Antonio Biasutti s člani vlade. Obrazložil jim bo razna stališča glede zakonske zaščite, kot to izhaja iz programskega sporazuma, izrekel pa se bo za čimprejšnji sprejem zaščitnega zakona. To so seveda okvirne napovedi, ki izhajajo iz nekaterih njegovih izjav, izrečenih ob robu sinočnjega demokristjanskega kongresa v Trstu. Ob 11.30 bo senatorje sprejel predsednik deželnega sveta Luigi Manzon, ki je izrazito pozitivno stališče že napovedal in smo njegovo izjavo včeraj objavili skoraj v celoti. Nato bo komisija poslušala vse načelnike skupin deželnega sveta. Popoldanski del obiska se bo pričel na sedežu pokrajinske uprave ob 16.30, ko bo spregovoril predsednik Gianni Marchio v imenu pokrajinskega odbora in bo — menda — preči-tal izjavo, sestavljeno na osnovi programskega dokumenta pokrajine. Sledil bo sestanek z vsemi načelniki svetovalskih skupin, na katerem pa bodo lahko prisotni vsi slovenski pokrajinski svetovalci. Naslednji dan, v torek, bo najprej po podobnem vrstnem redu razgovor na sedežu goriške, popoldne pa na sedežu videmske pokrajine. Na ta način bodo imeli senatorji možnost čuti stališče celotnega spektra političnih predstavnikov dežele in treh pokrajin brez izjeme. Stališča, zahteve in pričakovanja Slovencev na tak način seveda ne bodo prišla v celoti do izraza in bodo na dnevnem redu predvidenih razgovorov v Rimu. Po uradnih vesteh bodo v ožjem odboru naslednji senatorji: koordinator socialist Renato Garibaldi, Franco Castiglione (PSI), Jelka Gerbec (KPI), Antonio Taramelli (KPI), Claudio Beorchia (KD), Angelo Pa-van (KD), Peter Brugger (SVP) in Antonio Rastrelli (MSI). Možne so spremembe in je menda predviden prihod tudi republikanskega senatorja. »Vojna med revnimi« razsaja občina pa brezbrižno opazuje DUŠAN KALC Spet se moramo povrniti h kočljivi zadevi PEEP na Opčinah. Pričakovali smo, da se bo po tolikih polemikah, posegih na občini, stikih z gradbenimi zadrugami in na vse vetrove razglašenih stališčih raznih organizacij (s Kmečko zvezo v prvi vrsti) in političnih strank, vendarle nekaj premaknilo v smeri razumevanja nadvse upravičene zaskrbljenosti (slovenskih) lastnikov zemljišč, ki jih je tržaška občina, mimo svečano sprejete obveze, da ne bo silila v nova razlaščanja za ljudske gradnje, dokler ne bo toliko zahtevane in pričakovane, revizije PEEP, v lanskem juliju določila v ta namen. Pri tem ne gre za to, kot vemo, da bi kdo nasprotoval legitimni pravici (in pričakovanju) ljudi brez stanovanja, da se združeni v gradbenih zadrugah potegujejo za čim cenejšo streho nad glavo. Nasprotno. Streho jim je treba zagotoviti. Vendar ne sme to vedno in dosledno na račun bedne slovenske zemlje (kolikor je je še ostalo). Kako je mogoče, da odgovorne oblasti vedno najdejo rešitev, ko je treba na tej zlorabljeni zemlji nekaj zgraditi (v kakršnekoli namene — seveda so vselej v igri tako imenovane obče koristili), se pa zlepa ne premaknejo1, ko jih kličejo na odgovor (zagovor) kmetijske potrebe Krasa. Mar je kmetijstvo za tržaške pojme nenadoma izgubilo svojo primarno funkcijo in občo koristnost? Zaključek potemtakem ne more biti drugačen, kot ta: čim več zemlje bomo nadležnemu Kraševcu izmozgali, tem bolj ga bomo gospodarsko (in narodnostno!) osiromašili in onesposobili v njegovih pretenzijah. NADALJEVANJE NA 4. STRANI Sklenjeno prvo Srečanje gledališč Alpe-Jadran Od 12. marca Po podelitvi bronastih vrtnic dobri obeti za prihodnje izvedbe MARIJ ČUK GORICA - NOVA GORICA — S sinočnjo slovesnostjo v goriškem Avditoriju se je uradno končalo letošnje prvo Srečanje gledališč Alpe - Jadran. Iztekla se je prireditev, ki je s svojimi viški in padci pomenila brez dvoma kulturni dogodek velikih razsežnosti, saj je šlo za prvi poskus strnjenega kulturnega sodelovanja S podelitvijo priznanj, stiliziranih bronastih vrtnic (delo Negovana Nemca), smo torej arhivirali prireditev, o kateri bo treba še spregovoriti in zapisati o njej globalno oceno. Že sedaj pa bodo stekle priprave na prihodnje srečanje, ki bo moralo dosledneje upoštevati izhodišča in idejno zasnovo manifestacije. Na tem mestu pa bo najbrž najbolj zanimivo ovekovečiti »Razsodbo« strokovne žirije, ki se uradno glasi: Strokovna žirija prvega srečanja gledališč Alpe -Jadran v sestavi Jernej Novak (predsednik žirije), Petar Brečič, Joseph Hartmann in Vlada Stamenkovič ocenjujejo, da je Srečanje gledališč Alpe - Jadran potrdilo in upravičilo svoj nameri, da pa predvsem iz objektivnih razlogov v programu niso bile enakovredno zastopane vse dežele Delovne skupnosti Alpe - Jadran. Na podlagi 11 vidnih predstav v konkurenci strokovna žirija podeljuje nagrado za najboljšo predstavo v celoti »Kvartetu« Heinerja Multerà v izvedbi ansambla Drame SNG iz Ljubljane. Za igralske dosežke dobijo priznanja Milena Zupančič za vlogo Ane- v Šeligovi »Ani« Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane; Iva Zupančič za vlogo Markize de Mertuil v Mullerjevem »Kvartetu« v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane; igralska ekipa (Mira Lampe - Vujičič, Bine Matoh, Teja Glažar, Janez Starina) za vloge v Kroetzovi, igri »Ne krop ne voda« v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice; Marija Vidau pa prejme priznanje za oblikovanje kostumov v Muellerjevem »Kvartetu« v izvedbi drame SNG iz Ljubljane. Letos so že drugič glasovali tudi gledalci. Nagrado publike in s tem stilizirano bronasto figuro igralca prejme predstava »Ana« v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. Festival se je torej zaključil. Obeti za nadaljnje delo so dani, in upati je, da bo prireditev v bodoče res postala združevanje ljudi Evrope, na tem delu zemlje, v Gorici in Novi Gorici, kot sta poudarila sinoči tudi slovenski kulturni minister Matjaž Kmecl in goriški odbornik za kulturo Obizzi. pogajanja SZ-ZDA v Ženevi MOSKVA, WASHINGTON — V prestolnicah SZ in ZDA so sinoči objavili istočasno skupno uradno sporočilo obeh vlad, da se bodo pogajanja o razorožitvi, o katerih sta bila dosegla zunanja ministra Gromiko in Shultz načelno soglasje 7. januarja v Ženevi, obnovila 12. marca v istem švicarskem mestu. Sovjetsko delegacijo bo vodil veleposlanik Viktor Karpov, ameriško pa Max Kampelman, ki bosta tudi koordinatorja treh delovnih skupin. Prva, ki jo bosta vodila Kampelman (ZDA) in Kvdcinski (SZ) bo razpravljala o vesoljskem orožju, druga, pod vodstvom Towerja in Karpova o medcelinskih raketah, tretja pa, pod vodstvom Glitmana in Obuhova o raketah srednjega dometa, oziroma o evroizstrelkih. Pogajanja v treh skupinah bodo seveda tesno povezana in bo sporazum mogoč le ob soglasju glede ukrepov pri vseh treh oblikah orožja. Meliki notranji spori ^senčili kongres KD NA 5. STRANI Mladi komunisti v Trstu spreminjanje družbe NA 4. STRANI Dolinski občinski svet s°lidaren z Marzabottom NA 4. STRANI Košarka: sinoči v Trstu v C-l ligi Jadranovci uspešni TRST — Jadranovi košarkarji sinoči niso zamudili priložnosti. V srečanju proti moštvu Tre Stelle iz Mo-dene so bili favoriti in tudi zanesljivo zmagah. To je obenem že osma zaporedna zmaga naših fantov, ki se pomikajo proti samemu vrhu prvenstvene razpredelnice C-l lige. Čeprav so naši zmagali s stotico, pa z njihovo sinočnjo igro ne- moremo biti zadovoljni. Na dlani je bilo namreč, da so stopili na igrišče nezbrani in kot je po tekmi dejal trener Žagar »Bolj mislili na torkovo prijateljsko tekmo proti Stefanelu kot pa na srečanje s košarkarji iz Mo-dene.« Igra je bila vseskozi raztrgana, izgubljenih žog še in še. Očitno pa je bilo, da so bili naši košarkarji vsaj za razred boljši od gostov in da jim zmaga ni mogla uiti. Tudi in predvsem zato, ker so bili za goste premočni pod košema. Ban, Rauber, Daneu in Čuk so košarkarjem iz Mo-dene pobirali žoge pod košema kot za stavo in nato »iz druge akcije« dosegah koše. Nič čudnega torej, če so se Jadranovi visoki košarkarji krepko vpisah med strelce: Marko Ban je dosegel 30 točk, Čuk 24, Rauber 18 in Daneu 16. Jadranovci so dokaj dobro začeh in v 5. min. povedli s 14:6, v 10. min. pa je bilo stanje 28:16. Sledile NADALJEVANJE NA 10. STRANI Predstavnika ZSŠDI včeraj pri Marrosuju Polfinala ženske namiznoteniške A lige Gladka zmaga krasovk V prvem polfinalnem srečanju ženske namiznoteniške A lige je sinoči v repenski telovadnici Kras z neoporečnim 5:0 premagal solidno ekipo Barcellone s Sicihje. Domačinke so izpolnile pričakovanja in si priborile lepo prednost, tako da mirne duše lahko pričakujejo povratno srečanje. Čeprav se sicilske igralke vračajo domov s pekočim porazom so zapustile zelo dober vtis. Posebno je prijetno presenetila Bottiglieri jeva, saj bi kmalu premagala tudi Miličevo, ki se mora zahvaliti le svoji večji izkušenosti, da je strla njen odpor. V uvodnem srečanju je Sedmakova povsem zasluženo in prepričljivo odpravila najboljšo gostujočo igralko Massinijevo ter ' priborila svojim barvam nepričakovano točko. Krasovka igra iz tekme v tekmo bolj zrelo in brez dvoma prihaja v najboljšo formo ravno ob pravem trenutku. V izredno izenačenem prvem setu je Massi-nijeva celo povedla z 20:18 in vse je že kazalo, da je zanjo set dobljen. Ravno takrat pa se je krasovka zbrala in s štirimi zaporednimi uspešnimi napadalnimi akcijami preobrnila izid v lastno korist. Agonistično na NADALJEVANJE NA 10. STRANI Po osvoboditvi krvnika Rederja Dunajska vlada v težavah V Rimu bo protestni shod DUNAJ, RIM — Polemika okrog tega, kako je obrambni minister Fried-helm Frischenschlager sprejel nacističnega vojnega zločinca Walterja Rederja, zaostruje napetost med socialisti in liberalci, ki tvorijo vladno večino in ki so tudi sicer v zadregi zaradi hudih — in menda nepričakovanih — reakcij iz tujine. Velik del avstrijskega tiska je ožigosal ravnanje liberalnega ministra, a čedalje širše plasti političnega sveta in javnosti zahtevajo njegov odstop. Med njimi so tudi sami mladi liberalci. Ugledni »Die Presse« piše, da je »primer Reder« prebudil socialistično bazo, ki da je zavezništvo z liberalci nikdar ni povsem prepričalo in ga je sprejela edino zaradi državnih koristi. Sam Frischenschlager je zatrdil, da ne bo odstopil, dodal, da je morda podcenjeval razsežnosti reakcij in da je sicer ravnal po navodilu zunanjega ministra, da pa je vsega kriva neka italijanska tiskovna agencija, ker je vest o Rederjevi preselitvi, ki bi morala ostati dotlej tajna, predčasno razodela. Italijanski obrambni minister Spadolini je pa v New Yor-ku izjavil, da se Frischenschlager ni ravnal v duhu Craxijeve poteze. Dunajska vlada se bo o zedevi izrekla na torkovi seji. Občinski svet v Marzabottu je na izredni skupščini izglasoval resolucijo, ki odločno nasprotuje Rederjevi izpustitvi in očita rimsld vladi, da ni upoštevala mnenja svojcev pomorjenih ter prizadete skupnosti tudi sploh ni seznanila s sprejetim sklepom. »Prav nič se ne bi zgodilo, ko bi počakali do 14. julija,« piše v resoluciji, »tako pa je zločinčeva odslovitev imela travmatične posledice tako v Italiji kot v Avstriji.« V torek bo v Rimu javno zborovanje, na katerem bodo Rederjevo o-svoboditev povezali z obsodbo fašizma in nacizma ter vseh, ki danes vodijo politični boj s terorizmom in pokoli, a 18. in 19. aprila bo v Bologni svetovno zasedanje »mest, ki so žrtve vojn«. V žariščih napetosti piše Pavel Stranj ZAIRE: lačni afriški velikan Zaire je tretja največ ja afriška država; po površini sledi takoj za Sudanom in Alžirijo, saj meri toliko kot osem Italij, čeprav ima komaj 30 milijonov prebivalcev. O Zairu se je veliko govorilo v letih ’60, ko se je še imenoval Kongo in ko so ga pretresale državljanske vojne ob prehodu iz belgijske kolonialne oblasti v neodvisnost. V petletnem notranjem boju, kateremu je dal najmočnejši pečat politik Patrice Lumumba, je na koncu prevladal sedanji predsednik Mobutu, ki bo novembra letos praznoval dvajseto obletnico prihoda na oblast. Zaire leži, pravzaprav sovpada s porečjem reke Kongo in zato nima problemov z vodo, kot marsikatera afriška država. Ob pridobitvi neodvisnosti leta 1960 je dežela proizvajala dovolj hrane za lastne potrebe in zelo pomembne količine industrijskih rastlin, ki so z izvozom bogatile belgijske gospodarje in mednarodne prehrambene industrijske velikane. Kljub velikim krivicam v porazdelitvi zemlje in sredstev, se je vendarle zdelo, da ima dežela vse pogoje, da uspešno reši vprašanje prehrane in kmetijstva v širšem smislu. Toda razvoj je šel drugačno pot. Zaire ni imel le velikega naravnega bogastva v vodah in podnebju, imel je tudi in predvsem zelo velika podzemska bogastva v dragocenih rudah. Mobutu in njegovi sodelavci so celotni državni razvoj osnovali na maksimalnem izkoriščanju rudnih bogastev, ki naj bi omogočilo pospešen proces industrializacije. Ob tem je bil kmetijski sektor zelo zanemarjen, saj mu je država posvečala po 1 odstotek svojih investicij. Napravila je tudi nekaj potez v korist kmetijstva, a v glavnem so to bile površne potrebe, ki niso bistveno vplivale na korenine problema. Velika kmetijska podjetja, usmerjena v izvoz, so še naprej ostajala v tujih rokah, a proizvajala so vedno manj; domačini pa so še vedno čakali na pravičnejšo porazdelitev rodovitne zemlje in v velikem številu bežali v mesta. Ko je vlada končno napovedala prehod tujih kmetijskih podjetij v roke domačinov, leta 1969, je to izvedela po nekem političnem ključu, ki naj bi ustvaril nov sloj premožnega prebivalstva, vezanega na »dobrodelne« vladne kroge. Poskus se je ponesrečil; vlada je podjetja nato dala v roke svojim funkcionarjem, kar je privedlo do še večjega upadanja proizvodnje in račjega bega s podeželja v mesta. Medtem se je v letih 1975/76 na mednarodnih tržiščih močno zmanjšala cena rudnih surovin, na katerih je Zaire gradil svoje razvojne načrte. Nafta se je podražila in sedaj je bilo res malo sredstev na razpolago tudi za kmetijstvo. Začelo se je uvažanje hrane iz tujine. Mednarodne kreditne ustanove so dale precejšnje podpore z. nenavadno širokogrudnostjo in brez velikih jamstev in reform. Jasno je bilo, da ne skušajo rešiti problem domačega kmetijstva, ampak le Mobutujev režim. Socialisti v središču polemik v zvezi z referendumom KPI RIM — Po začetni ihti postaja polemika zaradi referenduma o draginjski dokladi bolj premišljena. Iz nje pa se da že sedaj izluščiti, da je na udaru predvsem socialistična stranka, ki je resnici na ljubo izredno grobo napadla ustavne sodnike. Socialistom, predvsem pa podtajniku Martelliju dajejo lekcije iz državljanske vzgoje celo demokristjani, za katere je vsaka razsodba ustavnega sodišča sveta. Toliko bolj se nad izjavami raznih politikov PSI na račun ustavnega sodišča zgražajo komunisti. V pričakovanju še hujšega križnega ognja in skrbnega doziranja političnega učinka ob refe-renduskem Damoklejevem meču, so včeraj socialisti skušali vsaj ublažiti udarce. Po trditvah Mance, Giugnija, Marianettija in drugih se bo PSI vsestransko zavzela za dosego sporazuma med družbenimi silami, ki naj prepreči referendum. Ta pa za stranko ne predstavlja »katastrofe«, saj se stranka ne boji rezultata, ker je prepričana, da je večina Italijanov spoznala, da je »italijansko gospodarstvo vodljivo«. Socialistični minister za delo De Michelis je že predlagal takojšnja pogajanja z družbenimi silami, in sicer ob trojnem omizju. Pri prvem bi sindikati in delodajalci razpravljali o ceni dela, ob drugem in tretjem pa bi bila prisotna tudi vlada, saj bi tu razpravljali o zaposlenosti in davčni pohtiki. Seveda pa so vsi socialisti včeraj predvsem poudarjali negativne učinke, ki bi jih imel referendum za italijansko gospodarstvo, Komunisti pa niso ostali socialistom dolžni. V današnjem uvodniku član tajništva Reichlin v »Unità« zelo ostro napada Craxijevo vlado, ki je imela po njegovem izredne pogoje: mednarodna gospodarska konjunktura, povečana produktivnost, padec cene dela, povečanje davčnega priliva, izredno nizko število v stavkah izgubljenih ur, popolno svobodo delodajalcev tako glede tehnoloških inovacij kot delovne mobilnosti in plačevanja delavcem pod roko, kljub vsemu temu pa vlada ni odpravila spon, ki dušijo italijansko gospodarstvo. Deficit italijanske trgovinske bilance se je podvojil, javni dolg se veča hitreje kot državna proizvodnja, tehnološko res napredujemo, a viša se brezposelnost. Po Redchlinovih besedah se vse to ne dogaja zaradi previsokih plač, temveč zaradi zgrešenih vladnih izbir. leroristični umor v Parizu V Parizu so predsinočnjim neznanci v njegovem avtu ubili visokega drža', nega funkcionarja francoskega obrambnega ministrstva Reneja Audrana. govornost si lasti »Action directe«, domnevajo pa, da je vpletena tudi hodnonemška »RAF« (Telefoto ATI Pred papeževim prihodom V glavnem mestu Venezuele Caracasu se že pripravljajo za današnji veličasten sprejem papeža Janeza Pavla II., prodajalci spominkov pa si že ma-nejo roke in premišljujejo o mastnih dobičkih (Telefoto AP) V Argentini močan potres prizadel mesto Mendozo BUENOS AIRES — Včeraj pred zoro je močan potres med 7. in 8. stopnjo po Mercallijevi lestvici prizadel argentinsko mesto Mendozo, 1200 kilometrov zahodno od Buenos Airesa ob obronkih And. Po prvih vesteh je šest oseb izgubilo življenje, dvesto je ranjenih, gmotna škoda pa je po prvih ocenah ogromna. Takoj po potresu so vsi mislili, da je epicenter v Čilu, saj je predvsem ta država v preteklosti doživljala katastrofalne potrese. Še pred objavo znanstvenih analiz je čilski astronom Carlos Munoz Ferrara izrazil prepričanje, da je potresni val sprožil podmorski ognjenik pred osrednjo čilsko obalo. V Čilu so torej takoj sprožili alarm, a iz pokrajin, ki bi jih moral po logiki prizadeti potres so prihajale spodbudne vesti. V kraju Ligua 140 kilometrov severno od Santiago so zabeležili 5. stopnjo po Mercalliju, v Salamanci četrto, v Co-quimbu tretjo in v Curacavi četrto. Nikjer ni bilo človeških žrtev, prav tako niso zabeležih gmotne škode. Potres se je torej omejil le na argentinsko pokrajino Mendoza. Kasneje so argentinski seizmologi ugotovili, da je bil epicenter potresa 28 kilometrov vzhodno od Mendoze v globini 11 kilometrov. Največ mrtvih in škode je bilo v kraju Godoy Cruz, kjer se v bistvu že začenja predmestje Mendoze. Libanonska vlada v hudih težavah BEJRUT — Prav v trenutku, ^ so se domenili, da bodo po izrae skem umiku poslali v Saido štiri &a taljene redne libanonske armade, 1 sunitski minister Selim Hos odstuP1^ V Karamejevi vladi narodne enot® sti se sedaj bojijo, da bodo osti\ muslimanski ministri sledili HoS ’ kar bi povzročilo nepredvidljive plete in skoraj gotovo pono'11 vzplamtenje državljanske vojne. Selim Hos je po prvih vesteh °^s^j pil, ker vladi ni uspelo zagok>v varnosti v zahodnem muslimanske delu Bejruta. Kaplja, ki pa je s0°,l izbila dno, je bil petkov potres ® valutni borzi, ko je libanonska • Iuta krepko nazadovala v primeri* z drugimi, saj je libanonsko g05*' darsko stanje brezupno. TRENUTEK RESNICE izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KAKOVOST PO NAJBOLJŠIH CENAH! že generacije nudi najboljše usluge. ULICA CARDUCCI 20 Namizni servis 41 kosov za 12 oseb iz porcelana 1. kakovosti z zlatim robom 209.000 lir Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb iz porcelana 1. kakovosti z zlatim robom 89.000 lir Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb iz porcelana 1. kakovosti z zlatim robom 99.000 lir 6 skodel za juho iz belega porcelana 29.900 lir Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb iz dekoriranoga porcelana 1. kakovosti 59.900 lir Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb iz dekoriranega porcelana 1. kakovosti 69.900 lir Servis za kompot iz ročno brušenega čistega kristala 29.900 lir Šest kavnih skodelic 11.900 lir Jedilni pribor 19 kosov za 6 oseb 29.900 lir Namizni servis 4T kosov za 12 oseb iz porcelana 1. kakovosti 159.900 lir Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb iz porcelana 1. kakovosti 69.900 lir Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb iz porcelana 1. kakovosti 89.900 lir Ekonom lonec »LAGOSTINA« originalen 3,75 I 43.800 lir Ekonom lonec »LAGOSTINA« originalen 5 I 58.900 lir Ekonom lonec »LAGOSTINA« originalen 7 I 69.500 lir ULICA VIĐALI 9 UL. MADONNINA 5 Enkratne priložnosti po izrednih cenah za vse elektrogospo-dinjske stroje, radio, TV najboljših proizvajalcev GRUNDIG - PHILIPS - TELE-FUNKEN - SONY - CANDY -REX - INDESIT - IGNIS - SAN | GIORGIO - RIBER - LOFRA § 1 POZOR: ^ vsi artikli v prodaji so modeli § za leto 1985 A Vsedržavni posvet meseca junija v Passarianu Hranilnice v deželah s posebnim statutom v VIDEM — Videmsko-pordenonska hranilnica bo le-^njega 7. junija priredila v Passarianu vsedržavni P°svet o vlogi hranilnic v deželah s posebnim statu-orri. Dejstvo so na tiskovni konferenci novinarjem ob-, ^zložili zastopniki hranilnice predsednik Bertossi, pod-Pfedsednik Appiotti in generalni ravnatelj Castellani. akaj tak poseg in zakaj prav v naši deželi? Zastopniki 8‘ednega furlanskega kreditnega zavoda so povedali, a je tak posvet že prenujen, kajti smo v času velikih Prememb v italijanskem bančnem sistemu. Tudi zato, tudi zasebniki vstopajo kot člani v hranilnice, ki “° doslej veljale za nekake javne banke krajevnega Hačaja, saj so del njihovih upraviteljev imenovale in te imenujejo občine, pokrajine ter dežele. Potreba po ikih spremembah se kaže tudi v naši deželi, videm-a hranilnica ima namreč že izdelan osnutek tozadev- knajo spremembe statuta. Dežele s posebnim statutom pa pristojnosti tudi na tem področju. V vsaki od teh pa je problematika različna. S tem se ukvarjajo v naši deželi, na Siciliji in na Tridenskem - Južne Tirolskem, medtem ko na Sardiniji in v Dolini Aoste nimajo hranilnic. Na junijskem zasedanju bodo poročali ugledni strokovnjaki kot so prof. Sergio Bartole, prof. Salvatore Mazzarella in prof. Renzo Costi. Sodelovali pa bodo tudi zastopniki naše in drugih deželnih vlad. Posvet bo potreben tudi zato, ker hranilnice prevzemajo tudi posle normalnih bank, druge banke pa hočejo prav zaradi tega imeti več stikov z javnimi upravami. Videmsko-pordenonska hranilnica je v preteklih letih priredila nekaj uspelih posvetov. Zadnji je bil pred koncem lanskega leta o sodobni vlogi bank in je bil po svečen Furlanu Stringherju, ki je vodil emisijski zavod Banca d’Italia nekaj desetletij. MARKO WALTRITSCH Bivši odbornik občine Casarsa zahteva milijardo lir odškodnine PORDENON — Milijardo lir odškodnine: toliko je zahteval bivši de-mokristjanski odbornik občine Casarsa della Delizia Giuseppe Giacomo-ni od grofa Francesca Braide in njegove matere Lodovice de Concina ob koncu sodne zadeve, ki se je vlekla že štiri leta. Leta 1980 je občina namreč potrebovala za javne namene teren omenjenih grofov in odbornik se je ob priložnosti zavzel, da bi prišlo do dogovora, ne da bi bilo treba zemljišče razlastiti. Prav v svojstvu posrednika se je nato znašel v sodnem vrtincu, saj sta ga plemenitaša obtožila, da je za ugoden potek kupo prodajne po- godbe zahteval podkupnino. No, videmsko sodišče ga je priznalo za krivega in ga obsodilo na 11 mesecev zapora, s čimer je bil odbornik suspendiran s službenega mesta, tako da niti plače ni več prejemal. Usoden udarec je obsodba dala tudi njegovi politični karieri, za katero je marsikdo mislil, da bo blesteča in polna uspehov. Stvari pa so se zanj obrnile na glavo, ko ga je tržaško prizivno sodišče pred dnevi oprostilo krivde. »Milijarda lir vsekakor ni vsota, ki bi lahko poplačala materialno in moralno škodo mojega varovanca,« je v obrazložitvi zahteve še poudaril Giacomo-nijev odvetnik Cassini. Predavanje o Divjem jezeru muzeju v naravi Gospodarsko pismo Dinar bo moral še iz Slovenije drseti navzdol IDRIJA —. Osmo predavanje iz programa »Muzejski večeri«, ki jih pri-ovlja Mestni muzej Idrija pod pokroviteljstvom delovne organizacije Ko-^or Idrija bo v torek, 29. januarja, ob 18. uri v predavalnici nove osnov-e šole v Idriji. Obiskovalcem predavanja bo docent dr. Tone Vraber iz «ehniške fakultete iz Ljubljane v uvodnem delu govoril o zgodovini na-(,l°«°vja, ki je na področju Idrije povezano z imeni velikih naravoslovcev r k°Poli, Hake, Hladnik, Frejer in drugi). V nadaljevanju pa bo prikazal fftlinski in živalski svet v Divjem jezeru in njegovi okolici. Inženir geolo-Je Jože tiar iz Idrije bo predstavil geološko zgradbo Divjega jezera in Wgove hidrološke posebnosti. Dr. Anton Praprotnik iz Društva za razisko-jvn?e jam iz Ljubljane bo spregovoril o podvodnih potapljaških raziskavah ,.vtega jezera in predvajal tudi zanimiv dokumentarni film posnet v glo-c; .Qh Diujego jezera. Inženir gozdarstva Baldomir Svetličič iz Zavoda so-Ihh^ne republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine iz .^Mjane pa bo predstavil prizadevanja pri urejanju in prezentaciji Divjega 0(5fr“> prvega slovenskega muzeja v naravi, ki je dober kilometer in pol kj a}ien od Idrije v smeri proti Idrijski Beli. Zanimivo predavanje v Idriji, s* ga velja ogedati bo spremljeno s predvajanjem barvnih diapozitivov. SILVO KOVAČ Lani se je vrednost dinarja občutno znižala. Ob koncu leta so menjalnice dajale za tuj denar približno za 60 odstotkov več dinarjev kot na začetku lanskega leta. Predlanskim je bil padec vrednosti dinarja še občutnejši: ob koncu leta je bila naprimer zahodno nemška marka enkrat več vredna kot na začetku predlanskega leta. Po napovedih gospodarske politike bo tečaj dinarja tudi letos moral dokaj hitro drseti navzdol. Zastavlja pa se vprašanje: koliko bo dinar letos devalviral? To vprašanje je zanimivo z več vidikov. Zastavljajo si ga namreč izvozniki, ker jim razvrednotenje dinarja krepi konkurenčno sposobnost na tujih trgih, zastavljajo si ga banke, ker jim padajoča vrednost povzroča težave, saj se zaradi nje povečujejo negativne tečajne razlike, sprašujejo tisti, ki imajo v bankah naložene devize, ker se jim vrednost teh deviz zaradi devalvacije dinarja čedalje bolj povečuje, sprašujejo pa se tudi tisti, ki morajo letos odplačevati tuja posojila, saj vrednost teh posojil/ izražena v dinarjih, neprestano raste. Jugoslovanska gospodarska politika spreminja tečaj dinarja zato, da z njim uravnava tekoča gospodarska gibanja in da z njim pomaga k doseganju načrtovanih gospodarskih ciljev. To ni nič posebnega, saj tako delajo gospodarske politike vseh držav, zaradi tega tudi prihaja do neprestanega spreminjanja tečajev vseh sve tovnih valut. Če ima posamezna država močno gospodarstvo, lahko tečaj svoje nacionalne valute izboljšuje, če pa so druga gospodarstva močnejša, mora s tečajem pokrivati primanjkljivosti v svojem gospodarstvu. Slednje velja tudi za jugoslovansko gospodarstvo. Vendar pa mora jugoslovanska gospodarska politika tečaj svoje nacionalne valute spreminjati že nekaj let zapored. Še več: napoveduje, da bo morala delati tako tudi vnaprej. To je seveda zelo preprost dokaz, kako globoka je kriza jugoslovanskega gospodarstva in koliko časa rabi jugoslovansko gospodarstvo za ozdravitev. Zakaj je pravzaprav jugoslovansko gospodarstvo tako impotentno? Vzrokov je seveda več in jih lahko naštejemo samo najvažnejše. Jugoslovansko gospodarstvo je zašlo v tako veliko gospodarsko krizo predvsem zaradi zgrešenih naložb. V tujini se je namreč država močno zadolžila zato, da bi spodbudila gospodarstvo k razvoju, vendar pa takrat niso delovali temeljni ekonomski kriteriji, ki bi določali osnovne pogoje za naložbo denarja. Ker teh kriterijev ni bilo, so denar porabili za naložbe v karkoli. Predvsem ni bilo uveljavljeno načelo, da je treba graditi takšno industrijo, ki bo proizvajala čim ceneje in čim boljše. Poudarek so dobile samo nekatere go spodarske dejavnosti. Te naj bi bile glavne lokomitive razvoja, toda presojanje o takih naložbah očitno ni bilo dobro. Tako se je npr. dokaj močno razvila črna metalurgija, ki pa zaradi različnih vzrokov (oddaljenost surovin in energije) zdaj proizvaja najdražje jeklo na svetu. Zgrajene so bile močne rafinerijske zmogljivosti, ki pa so zdaj izkoriščene komaj 50-odstotno in Jugoslovani morajo npr. kupovati skoraj najdražji bencin v Evropi. In tako naprej. To pa seveda postavlja vso ostalo industrijo v slab izhodiščni položaj: zaradi drage proizvodne baze je tudi sama proizvodnja zelo draga. Tako dragih proizvodov pa v svetu ni mogoče prodajati. Treba jih je prodajati pod ceno in tako jugoslovanski izvoznik v posprečju zasluži samo 40 centov ne pa dolar, kolikor bi lahko, če bi bilo gospoda/rstvo urejeno. Načelo, da je treba izdelovati čim cenejše in čim boljše izdelke, še zdaj ni povsod uveljavljeno. Zaradi zadreg z odplačevanjem tujih posojil se je bolj uveljavilo drugo načelo: uvozne stroške je treba zmanjšati, zato je treba zmanjšati uvoz. Zmanjšati pa ga je možno le tako, da uvozne izdelke začne nekdo izdelovati doma. Do tega res prihaja (uvozni stroški so sicer manjši), toda ti izdelki so bistveno dražji od uvoženih in še slabše kakovosti so. Ker se stroškov, ki nastajajo zaradi drage proizvodne baze in zaradi zamenjave uvoza, ne da drugače pokriti, jih navidezno pokrivajo z zniževanjem tečaja dinarja. Izvoznik na ta način lahko vsaj tekmuje s tujimi tekmeci, toda gospodarstvo s prodajo na tujem ne zasluži toliko, da bi mu ostalo kaj za razvoj. Tudi na domačem trgu ti zaslužki niso tolikšni, da bi lahko podjetju kaj denarja ostalo še za razvoj, saj mora s temi zaslužki v glavnem poravnavati slabše zaslužke pri prodaji na tujem. Lahko to trditev podkrepimo? Lahko — vsa tista podjetja, ki veliko izvažajo, so v bistveno slabšem gospodarskem položaju, kot tista, ki ne izvažajo. K izvozu jih silijo zgolj nekatere prednosti, ki jih s tem dobijo: izvozne, stimulacije, s tako zasluženimi devizami lahko uvažajo, česar tisti, ki niso izvozniki, ne morejo, nekaj malega lahko kupijo tudi opreme na tujih trgih, z devizami si pomagajo pri nakupih nekaterih reprodukcijskih materialov na domačem trgu in podobno. Opaziti pa je, da so nekatera podjetja v dveh letih že toliko izboljšala kvaliteto izdelkov in znižala stroške, da jim prodaja na tujem že prinaša dobičke. Število takih podjetij sicer ni veliko, vendar se število povečuje, kar je vsekakor dober znak. Takih podjetij pa je seveda bistveno premalo, da bi lahko z njihovimi zaslužki pokrili pretirane stroške drugih. V okviru nacionalnega gospodarstva torej takšna izravnava ni možna. Ker pa ni možna, je treba izravnavo navidezno narediti s tečajem dinarja. V bistvu pa tudi to ni izravnava, pač pa prodajanje t.i substance (osnovnih sredstev). Izhod je samo v hitri zamenjavi zastarele tehnologije s sodobnejšo, s takšno, ki ne bo povzročala tolikšnih stroškov. Toda, kot smo že ugotovili, zaslužki podjetij (akumulacija) niso tolikšni, da bi lahko kupovala nove tehnologije. Zato teče zamenjava tehnologije tako počasi. Te zamenjave pa ni mogoče pospešiti niti s tujim kapitalom, saj ga Jugoslavija za te namene skorajda ne dobi, če pa že, ga mora hitro uporabiti za odplačevanje dolgov. Gospodarstvo in gospodarska politika sta se tako znašla v nekakšni slepi ulici. Gospodarstvo in gospodarska politika vesta, da je treba hitro spremeniti sestavo gospodarstva, saj lahko samo na ta način zmanjšajo proizvodne stroške, toda kapitala za takšno preusmeritev ni, ker ga gospodarstvo ne uspe zaslužiti. Kljub temu spoznanju pa nekateri še dokaj trmasto vztrajajo pri prejšnji usmeritvi: gradijo tovarne, za katere je dokazano, da bodo proizvajale z velikanskimi stroški. Najbrž bo tako tudi s posodobitvijo jeseniške železarne, torej z zadnjo večjo gospodarsko investicijo, za katero se je odločila Slovenija. Gospodarska politika mora zaradi tega igrati na zadnjo karto, ki ji v takšni igri še ostane: mora slabšati menjalno vrednost dinarja, kajti če tega ne bo delala še naprej, se bo zaustavil izvoz. Razmere pa kažejo, da bo tako morala delati še precej časa, kar pomeni, da se vrednost dinarja (izražena v tujem denarju) ne bo še tako kmalu ustalila. JOŽE PETROVČIČ TONE SVETINA Mec# nebom in peklom 354. ^ je sedel na tnali, nataknil si je očala, s tesar-ih jj, Svinčnikom je pisal imena. Za nekaj žličk vode Vesèe^.C0 lcruha je Mezgec povedal imena vseh ob- 0 ka . v vasen, Kjer je pooirai poročna, poiem . ^injerji niso več mogli do njih in kasneje tudi ie p 1 Počasi se je Mezgec izpraznil. Osojnik mu i^ži t/avIial navzkrižna vprašanja, da bi ga ujel na VU*— - .............. k ra leg]a IRem zblaznel. Osojniku se je jeza nekoliko posai suln Začel je misliti praktično. Mezgec mu je opi-ie 2a rivališče, kjer je hranil svoj vojni plen. Vsega Pravi ^P^ščanje grehov namenil Osojniku, da na-hje inz Pjim, kar ga je volja. Prosil je za golo življe-hov0 Podlagal možu, da bi si z denarjem postavil 0soihik0maČij° *n zadeI novo življenje. Ker pa mu oi verjel, mu je moral navesti prepričljive »R ®ePetaje mu je govoril: 0 ste vi razoroževali Italijane in jih celo s pi- štolami in denarjem spuščali domov, sem se jaz maščeval nad njimi. Plenil sem jim na stranskih poteh. V partizanski uniformi sem jih ustavljal z brzostrelko v rokah. Morali so mi izročiti ure, denarnice, nakit. Kdor pa ni ubogal in se je nesramno obnašal, sem ga pognal v gatah ali celo golega tja, od koder so bili prišli. Nekaj sem jih tudi počil. Ne morete si predstavljati, kakšne obraze so delali ti poštenjako-viči, ki so napravili našemu ljudstvu toliko zla. Nekaj vreč ur, denarja pa zlatnikov in nakita sem zbral. Vse to bo vaše, Osojnik, izpustite me ali pa mi naklonite vsaj naglo smrt.« »Baraba, nisi jemal le Italijanom. Tudi tam si ropal, kjer so požigali. Ali nisi poskušal odpreti moje kase?« »Ne, nisem- ropal pri naših, ničesar nisem vzel na silo. Če pa sem vzel namesto Italijana ali Nemca, je vrednost, ki bi bila za nas izgubljena, prišla spet v naše roke. Vrnil bi našim ljudem po vojni. Osojnik, jaz nisem nikoli kradel našim.« »Dobro, Mezgec, vidim, da ni vse slabo v tebi. Kesaš se, Seveda prepozno. A tudi to je bolje, kot če bi ostal zakmjen. V dobro ti štejem tudi to, da si vse povedal. In tudi, da imaš zaklad zaminiran. Ne pozabi, da sem bil jaz pri Tigru miner. Šel bom pogledat; če me nisi naplahtal, bodo tvoje muke takoj minile.« Ob svitu jutra se je zakopani prebudil. Z drevja je kapljala jutranja moča, med krošnjami je bledelo nebo, potok pa je brezbrižno šumljal po zlizanih kamnih. Z mislijo, da bo imel mir pred Osojnikom, se je nesrečnik znova pogreznil v spanec. Prebudila ga je skeleča bolečina, ki mu je zavrtala v sredo možganov. Skušal je krikniti. Krokar,, ki ga je s šiljastim kljunom usekal naravnost v oko, je odskočil. Mezgeca je popadla neznanska groza. Nikoli si ni mislil, da so te ptice tako grozna bitja. Vse dneve, ko je bil zakopan, so se spreletavale po obrobju grape, sedale na bližnja drevesa in čakale. Vendar jih je prepodil. Izkljuvano oko mu je lezlo po upadlem licu na zaraščeno brado. Sonce, ki je viselo v modrini neba, se je zavrtelo v vijoličastem kolobarju. Zlilo se je z zelenilom drevja in grozo, ki mu je stisnila možgane v ledeno kepo. Z vrhov dreves pa so se druga za drugo spuščale črne ptice. Preletavale so njegovo glavo v smelih lokih. Sence, ki so zdrsele čezenj, so mu zakrivale sonce, švistenje temnih kril pa je delovalo nanj, kot bi ga kdo rezal z britvijo. Orjaške ujede so pristajale v njegovi bližini. Bodle so vanj z drobnimi, hudobnimi očmi, črno perje se jim je kovinsko lesketalo, grozile so z velikimi kljuni in strašnimi kremplji. Sprehajale so se okoli njegove glave in si jo ogledovale. Openski PEER je spet na dnevnem redu V torek nov tehnični pregled zemljišč SLORI razpisal študijsko štipendijo »Dr. K. Šiškovič« NADALJEVANJE S I. STRANI Openski PEEP je spet na dnevnem redu. V torek zjutraj se bodo zemljemerci spet podali na zemljišča ob pokrajinski cesti Opčine - Prosek, na levi strani, med železniškim podvozom in vojašnico. Pravzaprav verjetno ne bodo do zemljišč prišli, ker jim bodo openski lastniki to še enkrat preprečili. Tokrat s še večjo odločnostjo, ker je tudi njihovo ogorčenje večje. Drugačno pa tudi ne more biti, potem ko so pokazali vso dobro voljo, da bi glede razlaščanja za ljudske gradnje dosegli z zadrugami (ANIA — zadruga deželnih uslužbencev, Car-timavo — zadruga uslužbencev štivanske papirnice, Milvia — zadruga vojakov, zadruga ACLI — 1. maj in še neka druga) ter občinsko upravo nekakšno kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila ene in druge. Gradili naj bi (to je namreč predlagana rešitev) na področju bivšega ezulskega taborišča in v Ul. Biancospino, kjer je že vse kompromitirano, področje ob pokrajinski cesti pa naj bi pustili na miru in poiskali primerne rešitve v samem mestu (preureditev mestnega jedra) ali kje drugje (celo na Opčinah, v Doberdobski ulici bi bilo primerneje). Toda, medtem ko so pokazale zadruge precejšen posluh in bi se z njimi mogla poiskati primerna rešitev (čeprav jih preganjajo čas in obveznosti do deželne uprave, ki deli sredstva za cenene in ljudske gradnje), je občinska uprava z odbornikom Pacorjem v prvi osebi, še enkrat odmaknila ušesa in se požvižgala na vse. »Pa tožite, če smatrate, da imate prav«, je bil neodgovorni odgovor odgovornega. Človeku ob takšnem zadržanju padejo roke. Sicer pa so lastniki že tožili in deželno upravno sodišče TAR je tudi že razveljavilo razlastitveni postopek, ker dejansko ni bilo prevzema posesti (prevzema posesti pa ni bilo, ker so lastniki preprečili zemljemercem, da bi stopili na zemljišča). Ker je medtem zapadel dekret o začasni zasedbi (velja namreč samo tri mesece), mora občina izdati novega. Medtem se je dogodilo še nekaj drugega. Higienski urad Tržaške zdravstvene enote, ki ga vodi dr. Boteghelli, je zavrnil pooblastilo, da se na omenjenem področju gradi, ker manjka greznična infrastruktura. Ne bo odveč, če omenimo tudi stališče vzhodno-kraškega rajonske'ga sveta, ki nasprotuje gradnjam na tistem področju iz podobnega razloga: občina še ni poskrbela za vse potrebne infrastrukture, kar je sploh eno izmed ključnih vprašanj vse urbanistične politike na Opčinah (tudi v tem pogledu postaja gluhonemost uprave kronična). Ob vseh teh ovirah bi človek sodil, da bo trezna pamet lažje pristala na predlagane kompromisne rešitve. In res se treznost zadrug že nekam pomika v tej smeri. Z občinske strani pa se ne premika nič. Ali pa se premika v napačni smeri!? Tako nam na primer pravijo nekateri glasovi, da bi občina speljala odtočno greznično cev pod železniškimi tračnicami do mesta^ toda železniška uprava je že rekla ne. Kot alternativo ponuja sedaj občina gradnjo velike greznične črpalke, nekje pri Obelisku. Toda, to so dela (nedvomno koristna), ki ne morejo na krajši rok opravičiti težnje, da se po vsej sili gradijo ljudska stanovanja ob pokrajinski cesti. Raje bi nam občina ob tej priložnosti razkrila, kaj so pogruntali izvedenci-načrtovalci OIKOS, ki jim je bila poverjena naloga, da izdelajo študijo za revizijo PEEP (kot je bilo sklenjeno v občinskem svetu) in ki so svojo nalogo že končali in jo oddali v občinske roke. Kako sedaj? Pred nami je torek, ko bodo openski lastniki spet pokazali zobe. Za njimi pa je (in če ni, bi morala biti) vsa naša narodnostna skupnost z drugimi demokratičnimi in pošteno mislečimi silami vred. DUŠAN KALC V spomin na svojega umrlega ustanovitelja, ravnatelja in družboslovca dr. Karla šiškoviča, je Slovenski raziskovalni inštitut sklenil razpisati vsakoletno štipendijo za diplomsko nalogo, katere predmet sodi v okvir inštitutove dejavnosti. Štipendija bo nosila ime dr. Karla šiškoviča in je namenjena univerzitetnim študentom, ki pripravljajo ustrezno diplomsko delo. Letošnji kandidati morajo prošnje predložiti posebni komisiji SLORI najkasneje do 31. marca 1985. Višina štipendije za izbrano in uspešno zaključeno diplomsko nalogo znaša tri milijone lir. Vsi zainteresirani si lahko pravilnik razpisa ogledajo n;a sedežu inštituta, Ul. G. Gallina 5/1*-nadstropje, tel. 61183. Za štipendijo bodo lahko kandidj; rali tisti študentje, ki so opravil* vsaj dve tretjini študijskih obvezu»' sti, ki jih predvideva študijski pr0" gram fakultete oziroma usmeritvi Podelil jo bo predsednik inštituta **a osnovi mnenja komisije, ki jo sestavljajo ravnatelj, tajnik in še trije člani, imenovani od upravnega odbor3 SLORI. Komisija bo lestvico kandidatov sestavila na temelju predloženih dokumentov in razgovora o načrtovani diplomski nalogi. RAZPIS Slovenski raziskovalni inštitut — SLORI razpisuje letno štipendijo »Karel šiškovič«. Štipendija je namenjena univerzitetnim študentom, ki pripravljajo diplomsko nalogo na temo, ki spada v delokrog inštituta. Kandidati morajo predložiti prošnjo komisiji SLORI najkasneje do 31. marca 1985, višina štipendije za izbrano in uspešno zaključeno diplomsko nalogo znaša 3.000.000 lir. Pravilnik štipendije je posameznikom na razpolago na sedežu inštituta v Trstu, Ul. G. Gallina 5/IV, telefon 61183. KPI ne bo podprla letošnjega proračuna Pristaniške ustanove Predstavnik KPI v upravnem svetu tržaške Pristaniške ustanove Giorgio Canciani se je izrazil proti predstavljenemu preventivnemu proračunu za leto 1985 in svoje zadržanje utemeljil v posebnem tiskovnem sporočilu, ki ga objavljamo v skrčeni obliki. Nanaša se na nekatere hude nerešene probleme pristanišča, o katerih je bilo v četrtek mnogo slišati tudi na deželni konferenci o pristaniščih. Canciani poudarja, da je negativni glas oddal z obžalovanjem, saj v celoti razume težavne razmere, v katerih deluje vodstvo Pristaniške ustanove in se strinja z njegovo izbiro o odkritosti, s katero je naznanilo, da se bo letošnji obračun v najboljšem primeru zaključil s 16 milijardami lir izgube. Doslej je vedno podprl predložene bilance, saj je kljub kritičnemu zadržanju do njih izhajal iz prepričanja o nujni enotnosti različnih komponent, ki delujejo v pristanišču, kar mu edino lahko zagotovi večjo proizvodno učinkovitost in večjo pozornost države in dežele do njegovih potreb. V zadnjem času pa je prišlo do nekaterih izbir, ki gredo v povsem nasprotno smer in ki izdajajo splošne in kolektivne interese zaposlenih v tržaškem pristanišču. Predvsem ni prišlo do napovedanega sestanka, na katerem bi se do- govorili o pristaniških tarifah za posamezne prometne tokove in za posebne vrste blaga, kot so agrumi, les ipd., do katerega bi bilo moralo priti še pred predstavitvijo proračuna in pred pristaniško konferenco. Drugič, še vedno se ni začelo resno dogovarjanje o splošnih kriterijih in strategiji izdajanja pristaniških koncesij, ki se sicer ob zaskrbljenosti sindikatov, vse bolj širijo na zasebnike. In končno, kljub obvezi, ki jo nalaga zakon o predčasnem upokojevanju in o zamrznitvi najemanja nove delovne sile, ni bilo prav nič storjenega za novo razdelitev pristojnosti med dvema temeljnima subjektoma v delovnem ciklusu. Povrhu pa o tem vprašanju ni niti vrstice v novem proračunu, čeprav je vsem znano, da se na njegov račun nenehno dvigujejo stroški pristaniškega dela in veča notranja konfliktnost. . To so le nekateri problemi, s katerimi je Canciani utemeljil svoje negativno zadržanje do bilance Pristaniške ustanove in ki mu preprečujejo, da bi prevzel nase odgovornosti za program, ki ne zagotavlja korektnega upravljanja in zaščite kolektivnih interesov, za katere se je vedno zavzemal predstavnik KPI v upravnem svetu Pristaniške ustanove. Dolinski občinski svet je solidaren s prevaranim prebivalstvom Marza botta V petek se je v Dolini sestal tamkajšnji občinski svet in razpravljal ter tudi sklepal o številnih problemih, ki zadevajo občino samo, ratifikacijo. nujnih sklepov občinskega odbora, proračun za finančno leto 1985, najetje posojila v višini 492 milijonov za razširitev občinskega sedeža, vprašanje novega poštnega u rada v Dolini ter pripombe k uradnemu telefonskemu imeniku za tržaško in goriško pokrajino 1984-85. O nekaterih problemih bomo, zaradi prostorske stiske, poročali v naši prihodnji številki ter se bomo tokrat omejili na dve izredno pomembni postavki, ki sta izšli iz seje. Župan Edvin Švab je namreč v svojem začetnem poročilu spregovoril med drugim o nedavni predaji vojnega zločinca Rederja, obtoženega pokola 1830 ljudi iz Marzabotta, avstrijskim oblastem. Dejal je, da je vest o njegovi predčasni izpustitvi, oziroma predaji, presenetila tudi prebivalstvo dolinske občine, ki je že vrsto let pobratena z Marzabot-tom. Izraz tega presenečenja, razočaranja, pa tudi solidarnosti s prebivalstvom Marzabotta, je bil telegram, katerega vsebino je občinski svet enotno odobril in ga tudi takoj odposlal županu Marzabotta. Tekst brzojavke smo objavili ze v včerajšnji številki. Drugi pomemben sklep petkove občinske seje je bil odobritev okvirnega načrta za proslave pomembnih obletnic, ki bodo v mesecu aprilu — obletnice 25. aprila, splošne vstaje italijanskega ljudstva proti naci-fašizmu in 44-obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva ter 40-obletnice konca vojne. Načrt predvideva naslednje pobude, proslave in prireditven literarni natečaj za šole dolinske občine na temo: mir, sožitje, delo. Že v soboto, 23., in v nedeljo, 24. marca, bo v dolini Glinščice ponov no odprta meja, kar pomeni, da bodo lahko izletniki s te in one strani meje, brez vsakršnih formalnosti, prečkah mejo, se srečali, medsebojno pogovorili in navezali prijateljske stike. V sredo, 24. aprila, bodo v dolinski občini organizirah okroglo mizo na temo: razhčnost, enakopravnost, sožitje. V četrtek, 25., v petek, 26., in v soboto, 27. aprila, so napovedane tri štafete miru, svobode in sožitja, ki bodo povezale kar pet občin. Prva štafeta 25. aprila bo povezovala občini Dolino in Mar-zabotto, naslednja pravtako pobrate- ne oziroma prijateljske občine D»'* no, Koper in Milje, tretja pa lino in občino Kočevje. Tega dae' v soboto, 27. aprila, bo v gledališč France Prešeren tudi slavnostna J* kademija z nastopom pevskega z**0 ra iz Marzabotta ter kulturne sk» pine Italijanske unije za Istro * Reko. V nedeljo, 28. aprila, bo osredni3 prireditev, oziroma proslava Pre spomenikom padlim v Dolini. Gov»' rom. polaganju vencev in kulturi*6 mu programu, bo sledil prihod sta fete miru, svobode in sožitja. činski svet se bo obrnil do vol3 ških oblasti, da bi bil na prosi** tudi častni vojaški odred, obrnil P" se bo, s pozivom za sodelovanje, * di na predstavnike zavezniških voJsa: ki so tedaj izbojevale zmago P£®r nacifašizmu, to je: ZDA, ZSSSte Francije, Vehke Britanije in J*1^ slavije, da pošljejo svoje zastopstv^ Za torek, 30. aprila, je predvide**^ na županstvu bedenj-; od 22. do 3 ' ure, v sredo, 1. maja, pa bo P°* ganje vencev pred vse spomen* padhh v občini. Načrt, ki ga je činski svet soglasno odobril, so P^.g hodno predlagale in tudi odobri vse organizacije, društva in dri*& komponente, ki delujejo v občini- Preosnova Zveze komunistične mladine za spreminjanje politike in družbe »Preosnova Zveze komunistične mladine za spreminjanje pohtike in družbe« je bila izhodiščna točka včerajšnjega 23. pokrajinskega kongresa ZKMI v Trstu. Iz tega izhodišča je pokrajinski tajnik ZKMI Claudio Cuma-ni razpletel svoje uvodno poročilo, v katerem je nakazal, katere naloge čakajo mlade v sedanjem prelomnem obdobju, za dosego tistih ciljev (miru in sožitja), ki so vedno prisotni v demokratični mladini v naših krajih. Cumani se je v začetku svojega poročila- obregnil ob sedanje konkretne težave, s katerimi se morajo spoprijemati predvsem mladi. V prvi vrsti je podčrtal brezposelnost, ki je prizadela v največji meri prav mladino in- še predvsem dekleta, poudaril pa je tudi nemoč, ki jo imajo mladi do sedanjih oblik »pohtike« in pohtičnega u-pravljanja. Kljub tem neglativnim faktorjem se zadnja leta mladim ni zaprla sama vase, kot to skušajo prikazati nekateri. Najlepši dokaz za to so vehke manifestacije za mir, proti oboroževanju, proti mafiji in kamori, ki so si v zadnjih letih sledita v številnih italijanskih mestih. Tudi v Trstu je bilo nekaj takih akcij, kot na primer skupščina dijakov in študentov v Kulturnem domu, ki ji je prisostvoval tudi Nando Dalla Chiesa, skupščina za mir v gledahšču Cristallo, manifestacija 1. aprila proti fašistični zasedbi šol in manifestacija 14. marca proti oborožitvi in za sožitje. Prav tem aktualnim vprašanjim bi morala prenovljena Zveza komunistične mladine posvetiti največ pozornosti. V ta namen bosta znotraj zveze delovah dve skupini: ena bo pobliže sledila dijaškim in študentskim vprašanjem, druga pa vprašanjem zaposlitve in razvoja. ZKMI namerava razširiti svojo dejavnost tudi z ustanovit- vijo časopisa mladih komunistov, v katerem naj bi se krešala mnenja tukajšnjih mladih. Po poročilu in pozdravih gostov (grških in palestinskih študentov v Trstu, Zveze sociahstične mladine in Mladinskega odbora SKGZ, v imenu katerega je Danjela Birsa zaželela še plodnejše sodelovanje med slovensko in italijansko mladino) se je začela razprava, zaključke kongresa pa je ob koncu povzel član državnega vodstva ZKMI Filippo Fossati. Prihodnjo nedeljo v Ricmanjih II. Srečanje oktetov Primorska CgREČANJE O V nedeljo, 3. februarja, ob 17. uri bo v Kulturnem domu v Ricmanjih 2. Srečanje oktetov Primorske, ki ga prireja domače KD Slavec. Ta pevska revija sodi med najvažnejše prireditve društvenega koledarja. Že lanskoletna »premiera« tega srečanja oktetov, ki je bila prav tako v februarju, je opravičila trud organizatorjev. Izredno zanimanje javnosti in primeren odmev v dnevnem časopisu na obeh strani meje je ovrednotilo in dalo trajen pečat tej pevski manifestaciji. Po lanskoletni izkušnji vlada letos v vrstah ricmanjskih prosvetnih delavcev velik optimizem. Lanskoletni »avdušujoč uspeh je zadostni razlog, da vsako vprašanje upravičenosti napora in vloženega truda odpade. Iz teh razlogov so se prireditelji letos odločih za še večjo rekla-mizacijo in popularizacijo »srečanja«, saj so prepričani v pravilnost in pomembnost pobude. Tako bodo plakati velikega formata nalepljeni na sten-časih po vsej Primorski, občinstvu, ki se bo prireditve udeležilo, pa bodo na razpolago okusno tiskani sporedi. Še posebno bo poskrbljeno za gostujoče skupine, saj jim bo društvo pripravilo priložnostna darila in plakete, vomo poudarja značaj priredit^ bo odslej »uradna oznaka« sre,‘ Prireditve Motor Show, ki Ha ♦ - januarja do 4. februarja Mr riškem sejmišču. Tudi tokrat so očj ePitelji pripravili pravo pašo za $0 ,m številne spremne prireditve, kot t0r(, m°vanja z motornimi kolesi in tekmf.kiHh vozili, akrobatski nastopi, in L?°,VanJa radijsko vodenih modelov Podobno. doMt,d. številnimi zanimivostmi si bo-Odštrkovadci’ ki bodo za vstopnico štiri t- P?*"’ oziroma po znižani ceni tisoč lir, lahko ogledah novosti s —^ Jir, lahko ogledah novosti tovr, y^a rally. med katerimi bo go-tren (naibolj zanimiva lancia 037, ki Mo' tno sodeluje na slovitem rallyju ln. .cario. Med modeh, o katerih zlasti mlade glave, bo na “o f erri drugih atraktivnih modelov. Oglgjp z si- - f errarìjeva testarossa in še vr- oipg d spremnimi prireditvami naj probiltl1? okroglo mizo o prometnih Za razpravo o uporabi čelad epa ■ ot°riste, predavanje o formuh Mot^ Pugrajevanje ljubiteljev Živah, od j- Show bo odprt ob delavnikih Pa , . d° 22. ure, ob prazničnih dneh °d 10. do 22. ure. Umetno želijo ustvariti napetosti ob obisku senatne komisije Mladi fašisti vztrajajo pri lažeh Mladi tržaški fašisti vztrajajo pri lažeh. Tudi včeraj so namreč pred italijanskimi višjimi srednjimi šolami razdeljevali letake, v katerih so že spet napovedovali »ponedeljkovo manifestacijo slovenskih dijakov po mestnih ulicah ob prihodu senatne komisije za zakone o bilingvizmu«. Kot smo že včeraj poročali, so si fašisti vest o manifestaciji naših dijakov sami izmislili, da bi lahko nato s »protimanifestacijo« ustvarili v Trstu napeto vzdušje ob jutrišnjem o- bisku senatne komisije. Naši dijaki namreč ne pripravljajo za jutri nobene manifestacije, niti kake druge akcije. V letaku, ki nosi podpis samozvanega odbora »Trieste italiana«, fašisti sploh ne poznajo mej za svoje laži. Pišejo namreč, da bodo »slovenski dijaki vsi strinjeno stavkali z ravnatelji in profesorji na čelu (!)«, v letaku pa je tudi slutiti njihovo bojazen nad propadom »protimanifesta-cije«, ki jo bodo priredili jutri ob 9. Vrsta srečanj o paketu Visentini Nadaljuje se vrsta sestankov in predavanj o novostih davčnega paketa ministra Visentinija, s katerimi želijo strokovne organizacije in zavodi kapilarno seznaniti vse, ki jih davčna reforma neposredno zadeva. Jutri ob 14.30 je v Avditoriju v sodelovanju z IPSOA organizirala takšno srečanje Tržaška hranilnica in ga namenila gospodarskim operaterjem, ki šo že prejeli posebna vabila. V torek pa bosta naslednji dve srečanji: ob 18. uri ga v dvorani na Ul. S. Nicolò prireja tržaška Trgovinska zbornica, medtem ko bo ob 18.30 razprava o vsebini davčne reforme v dvorani tehnično-industrijskega zavoda Volta v Ul. Monte Grappa, ki jo prireja Kolegij industrijskih tehnikov tržaške pokrajine. uri na Oberdanovem trgu. Pišejo namreč, da bi se morali italijanski dijaki udeležiti njihove »protimanifestaci-je«, kljub neprimernemu času (ob koncu štirimesečja), saj »prihodnost Trsta več velja kot naloga ali ocena v šoli«. Glede jutrišnje fašistične »protima-nifestacije« so nam pristojne oblasti včeraj zagotovile, da ne bo nobenih fašističnih izgredov. Fašistično provokacijo so z letakom ogorčeno obsodile demokratične mladinske organizacije (mladina A CLI, Mladinski odbor SKGZ, Zveza komunistične mladine in Zveza socialistične mladine), ki poudarjajo, da so se fašisti po mnogoterih izkrivljanjih o vprašanjih zaščite Slovencev v Italiji, tokrat poslužili podle laži in si dobesedno izmislili neobstoječo manifestacijo, da bi ustvarili napeto vzdušje v Trstu ob obisku senatne komisije. Organizacije demokratične mladine ob koncu pozivajo tržaško mladino naj se zoperstavi tem lažnivim izzivalnim manevrom in naj osami fašistične prenapeteže. 1 gfiac Pertot Slavko 85-letnik Ignac Pertot Slavko — s tem imenom ga pozna domača Nabrežina — praznuje v ponedeljek 85 let življenja. Na leta se pač ne more pritoževati, saj so ga, še telesno in duhovno čilega, obdarila z modrost-'J os^K^sodnostjo velikih izkušenj. ^s° težavah in razpotjih, če le in jU'lria na usodo narodnostne--vojih 'T Ppsebej kulturnega življenja t?Vah |S.aIanov, nerad govori. O te-11 pa v} Prebijanju po življenja po-morda ob svoji Nuai?’ kot sam hudomušno pri-2lv- Ni ve’ Njegov rod je trdota na i?V curriculum vitae bojev-f10 sam ^turnem polju, če ostane-^ tak?10 Pri tem, je pester, bogat Izšel ■ Zaačilen. nji® pj družine prosvetnih delav-^jega' oče je bil ob koncu prej-Ue8a vK„e*'ia med ustanovitelji pev-sj1 teg-a fa »Nabrežina« in ob začet-i 4 5>.T„S^eIia tudi kulturnega dru-j%o ^riia ljudska knjižm— 1*T~ k^đih i še vedno avvita-*’ j® že sam med m 4-ušt J1 dijaškega izobraževalne- 5 ho, c. Va »Jezero«. Ko je odrajtal ,Ìv!jar) .Jo je kot avstro-ogrski dr-’ Pepot - dolžan cesarju, se njego- v rosno ■} knfJUr'OOa želja po narodnostnem .?vaia ~”em prosvetljevanju uresni-a tJie p sodelovanju pri obnovitvi . dri-1* ke knjižnice« in Godbe-ri šnlii Va Nabrežina ter ustano-a društva, ki jim je ostal l!tve Privržen do njihove razpu- 'y0i, delo v OF in T.ru, domo-as*ednia>roneu m taborišču je bila M Preizkušnja. V letih po vojni vihri je bil med ustanovitelji Prosvetnega društva Nabrežina in znova med obnovitelji Godbenega društva. Čas pohtičnega in občečloveškega razdora je to, iz enotnosti in navdušenja vzniklo društvo vseh Slovencev tragično in usodno razklal na dvoje. Če koga, je to dejstvo prizadelo prav njega, ki si je vseskozi prizadeval, da v našem kulturnem in prosvetnem življenju ne bi prevladale pogubne strankarske strasti. Nenazadnje je potrebno poudariti dejstvo, da je naš slavljenec član Kmečke zveze od njene ustanovitve, ustanovni član Dijaške matice, da je za svoje delo dobil priznanje Slovenske prosvetne zveze, da je bil član nekdanje zadruge Prosvetni dom in je naročnik Primorskega dnevnika od njegovega izida. In kaj je slavljencu želeti? Predvsem to, da tisto o stotih letih ne bi bila samo šala! V Mariboru umrla Karlina Piščanec V nedeljo, 13. januarja, je v častitljivi starosti 91 let, v mariborski bolnišnici umrla Karlina Piščanec po rodu iz Branika. Pokojnica je bila dolga leta gospodinja svojemu bratu Antonu Piščancu, ki je umrl leta 1961 kot župnik na Katinari. Med vojno je Karhna skupno z bratom in nečaki sodelovala v Osvobodilni fronti. Njeno nečakinjo, Darinko Piščanec so gestapovci sežgali v Rižarni. Karlina je morala tudi sama občutiti nasilje nacističnega terorja. Leta 1943 so jo Nemci skupaj z bratom župnikom aretirali esesovci. Njenega brata so odgnali v uničevalno taborišče v Dachauu, od koder se je vrnil šele po osvoboditvi. Nevaren usad v Skednju Na delovišču med Ul. Pitacco in San Lorenzo in Selva v Skednju, kjer so v teku gradbena dela za odprtje dveh predorov, je deževje povzročilo včeraj nevaren usad. Okrog 10 kubičnih metrov zemlje se je usulo z grebena na delovno traso, odkrilo vodne in plinske cevi ter električni kabelj z napetostjo 10 tisoč voltov. Da bi vse skupaj bilo še kočljivejše, se je nevarno zazibal tudi drog z električno napeljavo in grozil, da bo potegnil s sabo žice in kable. Na kraj so najprej prihiteli gasilci, za njimi pa še karabinjerji, tehniki Acega in tržaške občine. Da bi takoj začeli z odstranjevanjem nakopičene zemlje včeraj ni bilo mogoče, ker so vsi delavci podjetja Grasseto, ki gradi predora^ iz Furlanije in so včeraj imeli prost dan. Občinski službenci so zato zaprli Ulico Pitacco tako pešcem kot avtomobilistom, tehniki Acega pa so poskrbeli, da so zajamčili varnost in redno dobavo vode ter plina. Tragičen epilog novoletne nesreče Čelno trčenje na obalni cesti, do katerega je prišlo na prvi dan novega leta, je včeraj imelo tragičen e-pilog. Po šestindvajsetih dneh a-| gomje Je namreč v izdihnil v zgodnjih popoldanskih urah 43-letni Fulvio Da-via iz Ul. Ponticello 38/3, ki je v trčenju z renaultom 5 turbo 22-letnega Maurizia Stoparja iz Sesljana zadobil hude notranje poškodbe, tako da je bila tudi dolgotrajna in intenzivna nega zaman. V nesreči; pripetila se je okrog 6. ure nedaleč od hotela Europa pod Nabrežino, so se ranih tudi žena pokojnega, 42-letna Laura, njuna prijatelja in omenjeni Stopar, ki je poleg Davie bjl najhujše poškodovan. Oba so sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. 0 varstvu sakralne kulturne dediščine Kras in Primorska sploh se odlikujeta po bogati sakralni dediščini, med katero sodi tudi pomembno u-metniško delo novejše dobe, freske Toneta Kralja, ki krasijo številne primorske cerkve, žal pa je nekatere od teh del že načel zob časa, zato sta Društvo slovenskih izobražencev in Kulturno združenje Most sklenili posvetiti poseben večer vprašanju reševanja sakralne kulturne dediščine pri nas in še posebej Kraljevih fresk v primorskih cerkvah. Uvod v večer, ki bo jutri, 28. januarja ob 20.30 v Peterlinovi dvorani na Ul. Donizetti, bo imel Taras Kermauner, ki bo posredoval nekaj misli k »Podoživljanju Kraljevih fresk na Primorskem, s posebnim ozirom na avbersko cerkev«. • Včeraj zjutraj so uradno odprli nov sedež italijanske osnovne šole Suvich v Ul. Cunicoli. Šola razpolaga s 15 navadnimi učilnicami in posebno učilnico, dvorano, knjižnico za učitelje, zdravniško ambulanto, sobo za razredni svet, kuhinjo in veliko menzo za 250 učencev. Odprtja sta se med drugim udeležila tudi tržaški škof Bellomi in tržaški župan Richetti. Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče Karlo Milič Pogreb bo v torek, 29. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev. Žalostno vest sporočajo: žena Mira, sin Drago z družino, sestra Pepka in družine Verša, Krečič, Riolino in Turner. Prosek, 27. januarja 1985 Sporočamo, da bo pogreb drage Marije Grgič vd. Kralj jutri, 28. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pa-dričah. SVOJCI Padriče, Lonjer, Trebče, 27. januarja 1985 Odborniki, atleti in trenerji ŠZ Sloga izrekajo najgloblje sožalje družini Kralj ob težki izgubi drage Marije Grgič vd. Kralj. Ob izgubi drage mame Marije Grgič izreka iskreno sožalje odborniku in pevcu Angelu Kralju in družini KD Slovan, ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastih spomin našega dragega Josipa Kocmana in z nami sočustvovah. Posebna zahvala pevskemu zboru Rdeča zvezda za lepo slovensko pesem in za izkazano pomoč. SVOJCI Salež, 27. januarja 1985 ZAHVALA Ob, hudi izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica Albina Guliča se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem žalostnem trenutku. Posebna zahvala zdravnikom trži-ške bolnice in osebju nevrokirurškega oddelka na Katinari. SVOJCI Šempolaj, 27. januarja 1S85 ZAHVALA Družina Milivoja Pertota se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru M. Pertot. Barkovlje, 27. januarja 1985 SLOVENSKO .-STALNO „ 'GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Anton Tomaž Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI komedija v dveh delih (petih slikah) Danes, 27. januarja, ob 16.00. Predstava izven abonmaja. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav. ***** GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM LUIGI PIRANDELLO človek s cvetom v ustih in Cecè enodejanki Režija:'SERGEJ VERČ (izven abonmaja) PREMIERA v sredo, 30. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. PONOVITEV v četrtek, 31. januarja, ob 20.30 v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1984-85 4. abonmajski koncert ZAGREBŠKI SOLISTI Umetniški vodja: TONKO NINIĆ Solist: STANKO ARNOLD (trobenta) (Hàndel, Torelli, Albinom, Odak) V sredo, 30. januarja, ob 20.30 Prodaja vstopnic na Glasbeni matici in uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. koncerti Slovenska prosveta v Trstu vabi na koncert baročne božične glasbe GALLUS CONSORT, ki bo danes, 27. t. m., ob 18. uri v dvorani J. Peterlina, Ul. Doni-zetti 3, Trst. Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo Jutri, 28. januarja, bo v gledališču Rossetti nastopil violinist UTO UGHI! razna obvestila SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje sestanek na temo: »Usklajevanje pobud pri uvajanju mikroračunalnikov med šolsko mladino«. Srečanje bo v četrtek, 31. t. m., ob 18. uri na šoli J. Stefan, Ulica S. Cilino 16 (tel. 568-233). Pogrebno društvo iz Trebč sklicuje danes, 27. t. m., ob 16. uri OBČNI ZBOR v prostorih Ljudskega doma v Trebčah. Vabljeni vsi člani. V Domu J. Ukmar v Skednju bo danes, 27. t. m., ob 16. uri ALJOŠA ŽERJAL predvajal svoje filme. Sekcija KPI J. VERGINELLA prireja danes, 27. januarja, ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu spominsko proslavo ob 40-ietnici smrti Josipa Verginelle Sodelujeta moški zbor in godba na pihala Vesna SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 V torek, 29. januarja, ob 20.30 SREČANJE S PISATELJEM FULVIOM TOMIZZO O njegovem zadnjem delu II male viene del Nord bosta govorila IVANKA HERGOLD in GINO BRAZZADURO. Vabljeni! gledališča VERDI Danes, 27. t. m., ob 16. uri, red D, deveta predstava baletne skupine Grand Théàtre iz Ženeve. Koreograf Oscar Araiz. ROSSETTI Danes, 27. januarja, ob 16. uri — red 1. nedelja — bo gledališče iz Rima predstavilo delo »Caligola« A. Camusa. Režija Maurizio Scaparro. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti. Danes, 27. t. m., ob 21. uri koncert Lucie Valentini Terrani ob klavirski spremljavi Ennio Silvestri. Jutri, 28. t. m., zaprto zaradi počitka. V torek, 29. t. m., ob 20.30 ponovitev. LA CONTRADA — TEATRO CRISTALLO Danes, 27. januarja, ob 16.30 bo v gledališču Cristallo na sporedu delo Goldonija »II campiello«, ki ga predstavi »Venetoteatro« v režiji Sandra Sequija. Glavni igralci so Ave Ninchi, Elda Albertini, Mariano Rigillo. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni v Pasaži Pretti 2, tel. 65700 - 68311. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana V petek, 1. februarja, ob 19.30: Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Mala dvorana Jutri, 28. januarja, ob 20. uri: »Nobeno sonce«. Režija Jane Kavčič. V torek, 29. t. m., ob 18. uri: Sodobna gradbena arhitektura Japonske. Predavanje. Velika sprejemna dvorana V soboto, 2. februarja, ob 20.30: Tradicionalni 9. veliki ples Big Banda RTV Ljubljana. A Ob visokem jubileju drage mame in none JUTE (90 let) ji čestitajo in kličejo še . na mnoga zdrava leta Ermica, Marinka, Antek, Vojko in Iztok J Ob rojstvu hčerke ANDREINE čestitajo Avgustu in Nadi kolegi Ponteca in TV - Koper Capodistria Zavarovalnica goveje živine v Bazovici bo imela danes, 27. januarju, v prostorih Bazoviškega doma 87. REDNI OBČNI ZBOR ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko vabi na predavanje, ki bo v sredo, 30. t. m., ob 20.15 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 na temo: »SLUČAJNOST V RAČUNALNI- ŠTVU«. Predaval bo prof. Tomaž Pi-sanski z ljubljanske univerze. KD Kraški dom vabi na KONCERT GODBE NA PIHALA PROSEK - KON-TOVEL danes, 27. t. m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu. KD F. Venturini priredi danes, 27. t. m., ob 17. uri v kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju gostovanje dramske skupine SKD Tabor z Opčin s Tavčarjevim delom »Pekel je pač pekel«. Režija D. Gorup. PD Mačkolje vabi danes, 27. janaurja, ob 17. uri na slovenski kulturni praznik. Na sporedu je srečanje s pesnikom Albertom Miklavcem. Predstavi ga soro-jak Albin Grmek, pel bo društveni mešani zbor, mladi pa bodo podali recitacije. Društvo slovenskih izobražencev in Kulturo združenje Most vabita na predavanje, ki bo jutri, 28. januarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Do-nizetti 3 »TARAS KERMAUNER PODOŽIVLJA KRALJEVE FRESKE NA PRIMORSKEM, S POSEBNIM OZIROM NA AVBERSKO CERKEV«. Sledil bo razgovor o položaju in varstvu sakralne dediščine na Primorskem. kino Ariston 16.30 — 21.30 »Paris, Texas«. Režija W. Wenders. Eden 15.30 — 22.15 »Baby Cakes«. Fenice 16.00 — 22.15 »Non ci resta che piangere«. M. Troisi in R. Benigni. Jutri ob 17.30 — 22.15. Excelsior 16.30 — 22.15 »Tutti dentro«. A. Sordi. Nazionale Dvorana št. 1 15.15 — 22.00 »Giochi stellari«. Dvorana št. 2 15.00 — 22.00 »Storia infinita«. Dvorana št. 3 15.00 — 22.00 »Grem-lins«. S. Spielberg. Jutri ob 16.00 »Mogli particolari«. Prepovedan mladini pod Ì8. letom. Mignon 15.30 — 22.15 »Fotografando Patrizia«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Jutri ob 17.00 — 22.15. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Bolero extasi«. Bo Derek. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 17.00 — 22.00 »La signora in rosso«. G. Wilder. Capitol 16.30 — 21.30 »Dune«. Vittorio Veneto 15.00 — 22.00 »Non č’č due senza quattro«. T. Hill in B. Spencer. Jutri ob 16.30 — 22.00. Lumiere 16.00 — 22.00 »Tootzie«. D. Hoffman. Radio 15.30 — 21.30 »Ansia erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 15.00 — 22.00 »Mai dire mai«. S. Connery. razstave V petek, 1. februarja, ob 18. uri bo v Domu JLA v Ilirski Bistrici odprla razstavo svojih del tržaška slikarka ZORA KOREN. Razstava spada v okvir 8. meseca kulture, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij. V umetnostni galeriji na Trgu Unità je do 1. februarja odprta razstava slikarja Nisa Russiana. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 27. januarja JANEZ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 17.04 — Dolžina dneva 9.32 — Luna vzide ob 10.33 in zatone ob 23.42. Jutri, PONEDELJEK, 28. januarja PETER Vreme včeraj: temperatura zraka 6,1 stopinje, zračni tlak 1009,6 mb pada, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Marco Banchieri, Andrea Kirchner, Perla Rossini. UMRLI SO: 85-letna Francesca Os-trouska vd. Crasso, 70-letni Ezio Fabbro, 38-letna Silva Zerbo por. Jurincic, 78-letna Ines Tornada por. Rossit, 75-letna Maria Grgič vd. Carli, 72-letni Romano Gleni, 40-letni Giancarlo Gerdina, 58-letni Renato Del Piccolo, 76-letni Beno Pischiutta, 62-letni Giuseppe Campisi, 70-letni Sergio Padovan, 76-letni Antonio Corsa. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Settefontane 39. Trg Unità 4, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lugomare Venezia 3). DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tek 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197. LOTERIJA BARI 44 33 67 85 2 CAGLIARI 31 89 54 62 27 FIRENCE 56 41 65 9 52 GENOVA 5|8 62 4 74 72 MILAN 14 16 20 90 7 NEAPELJ 16 47 13 62 7 PALERMO 20 23 26 50 15 RIM 72 74 45 85 65 TURIN 52 8 28 54 51 BENETKE 5 43 76 62 49 ENALOTTO XXX XII 1 2 X 1X2 KVOTE: 12 — 25.421.000 Ur 11 — 809.000 lir 10 — 76.000 lir čestitke Danes praznuje rojstni dan FRANKO DEBERNARDI. Obilo zdravja in veselja v krogu svojih dragih mu voščijo Mara, Laura in Stelio. Voščilom se pridružujejo Sergij, Cinzia in mali Peter. Danes praznuje na Kontovelu ERIKA KABU 18 let. Da bi bila vedno vesela in nasmejana kot doslej ji želijo mama, nona, tete, strici in bratranci. Jutri praznuje rojstni dan dragi oče in mož MILAN KOCJAN iz Križa. Vse najboljše mu želi žena Milena, otroka Mitja in Kristjan pa mu pošiljata koš poljubčkov. Prav tako čestitamo in srca noni PAVLI, ki je pred kratkim praznovala rojstni dan. Danes praznuje rojstni dan FRANKO DEBERNARDI. Vse najboljše mu želita mama in oče. Jutri praznuje svoj 63. rojstni dan naš ljubljeni mož, sin in oče PEPI MACAROL iz Gropade. še na mnoga srečna in zdrava leta mu kličejo žena Justina, mama Marička, hčerka Danica in sin Mitko z Nevino. Dragi NONO! Ob tvojem rojstnem dnevu ti voščimo vse naj, naj... tvoje Franka, Kristina, Eliza in Katja z Jožkom, posebno pa pravnukinja Sonja. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet k Severinu v Vehki Dol na Krasu. Postregli vas bomo za pustno nedeljo, 17. februarja, z domačo klobaso in zeljem. Tudi poskočne glasbe ne bo manjkalo. Vpisovanje vsak dan razen ob sobotah od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30 ali po 20. uri po telefonu na št. 732-858. ŠK KRAS se iskreno zahvaljuje vsem prebivalcem občin ZGONIK in REPENTABOR ter ostalim, ki so prispevali ob novoletni nabiralni akciji. EZIO in NERINA naznanjata otvoritev NOVEGA BARA »Alla vela« v MILJAH, Ul. Garibaldi 1 v sredo, 30. januarja, od 17. ure dalje. VABLJENI! ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA I kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rouottl) TRST Telefon 77-29-96 fotokinoU mali oglasi OSMICO ima Anton Bole pri Piščancih: ZEMLJIŠČE, 15 km od Gorice, 24.WJ kv. m prodam poceni. Tel. 003866/2465 od 20. do 21. ure. „ NAPROŠAMO NEKDANJE »SIRENA»' JE« iz let 1924-1927, da z navedb svojega naslova prispevajo s .člaIT:’ podatki, slikami itd. pri pisanju_ zg dovine našega tedanjega veslaškeg kluba. Prispevke naslovite na STA' KO STAREC, Trst - Ul. Moncolano H; ah pustite v Tržaški knjigami ob niku poslovanja. Na željo prispeVK vračamo. . MIRKO IN DANILA točita belo in crtw vino v Zabrežcu št. 4. KMETIJSKA ZADRUGA V TRSTU sp^ roča svojim odjemalcem, da sprej®11 naročila za semenski krompir. LJUBITELJU ŽIVALI podarim mladež ovčarja. Tel. 226-577. . PRIVATNIK prodaja v Boljuncu 3-sob®“ stanovanje, kuhinja, dnevna soba, e8 raža. Tel. 226-229 od 17. do 20. ure-SLIKAR-KIPAR (beneška akademU" izvaja dela zainteresiranim osebam " naročilu. Tel. 040/566-249 ob urah oO* dov: Giorgio. ,, PODJETJE IŠČE TAJNICO - PREV‘„ JALKO za angleščino, francošcid ’ nemščino in italijanščino, z odlič1»® znanjem stenografije in strojepisja, d brih manir, z višješolsko izobrazb^ prijetne zunanjosti, pripravljena vati. Primerno visoka plača, tu0 Un uomo in trappola — 1. na-21 ir pjevanje rn Športna nedelja Sulle strade della California — i,.. TV film ■la Dnevnik 1 — Zadnje vesti — ^ Drugi kanal , “5 Zimski šport: Svetovni pokal •20 Più gani, più belli: tednik o zdravju in estetiki Grazie, Mr. Moto — film Dnevnik 2 — Ob 13. uri 17 in Dnevnik 2 n ^na domenica di. . . Blitz 14 in Piccoli fans ■20 Jolly goal — kviz vmes: varietejski spored Ifiic P-Ccčih izidi in lestvice •25 Jolly goai _ Zadnji del oddaje Blitz 16.50 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenosi 17.50 Mixerstar 18.40 Dnevnik 2 — Gol flash stvo Meteo 2 — Vremenske napovedi 19.50 Dnevnik 2 — Poročila 20.00 Dnevnik 2 — Domenica sprint 20.30 Supersera — Glasbena oddaja z Alido Chelli 21.35 Due ragazzi e una chitarra — TV film 22.25 Dnevnik 2 — Večerne vesti 22.35 Dnevnik 2 — Trentatrè: Tednik o medicini 23.05 šola in vzgoja: Jame 23.40 Dnevnik 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 12.15 Francesco Manente in Gruppo Festa — Glasbena oddaja 12.45 Dancemania — 7. oddaja 13.45 Uno, nessuno, centomila: priznanje Alighieru Noscheseju 14.45 Dnevnik 3 — Neposredni športni prenosi 17.20. . . e per tetto un cielo di stei le — film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Koncert: Don’t knock thè rock 20.30 Domenica gol 21.30 Rifarsi una vita: Paolo Ros si — Pravičnost v nogometu 22.05 Dnevnik 3 22..( ). Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Rockline JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana p n?. Teletekst RTV Ljubljana 8-00 Poročila Otroška matineja 9 or Grizli Adams — nanizanka ■45 Seefeld: SP v smučarskih tein ® 'A. Castellani: Življenje Verdi-. ja — nadaljevanka U4« Propagandna oddaja ••ri Garmisch-Partenkirchen : SP v smučanju — superveleslalom Il in ^ccP'kl: SP v smučarskih tekih 17 en oddaja za stik z gledalci ìi'r? Poročila 14'dn frisiuhnimo tišini 1~ .,r N- Novak: Gledališče v hiši "ri Visok pritisk — Zabavnoglasbena oddaja 18 m PaSdadski tatič — angleški film 19Vin Sto oddaj trimske TV in srečanj .-•09 Risanka 19 7n Srn() d» zrna 2oVin - Ovnik in Vreme z- Senečič: Inšpektor Vinko — nadaljevanka 21 Sr ?eseda da besedo — TV intervju 22 ] 5 športni pregled TV Zagreb Poročil: Koper 14.00 Videomix — Glasbena oddaja 16.00 Vaterpolo — jugoslovansko prvenstvo, Rijeka : Primorje - Partizan 17.00 Smučanje — Svetovni pokal: superveleslalom 18.00 Tek na smučeh 19.00 Družinski klepet — rubrika 19.35 Oče in sin, posebna detektiva — TV film 20.25 Plesni korak 22.00 Čudoviti svetovi — dok. oddaja 22.50 Check Up — rubrika Zagreb 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Družinski magazin 13.30 Govorimo o zdravju 14.00 Muli koncert 14.15 Ribiči — TV nadaljevanka 15.05 Nedeljsko popoldne 17.00 Zgodbe iz Manhattana — film 18.55 Smrkci — risanka 19.30 Dnevnik 20.00 Resnični obraz Anite Novak 20.50 Športni pregled 21.20 Reportaža 21.50 Dnevnik ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 10 il? ? comandante Johnny — film U'sn vPOrt: ameriški football 12^ "UPcrclassifica Show 13 30 pUnto 7 — Informacijski tednik Buona domenica — vodi Mauri- 14 in 210 Gustanzo 1?ù5 Orazio — T Vfilm 19 on p0na domenica — vodi Corrado 2o?30 nodo. — TV film 2225 ? Golia attende — TV priredba 23.25 p0ve boat — TV film 00.25 n1111-0 ^ — Informacijski tednik J. ritorno di Harry Collings — Llm 13.00 Športna oddaja 14.00 Deejay Television 16.45 Masquerade — TV film 17.45 Simon&Simon — TV film 18.45 Hazzard — TV film. 19.50 Tom. e Jerry — risanke 20.30 Drive In — Zabavnoglasbena oddaja 22.10 I racconti del brivido — TV film 22.10 Srečanje v boksu L’amante del presidente — film 01.00 Mod Squad i ragazzi di Greer — film TELEPADOVA in30 10.10 I00 13.00 13.30 14.00 15.00 16.00 RETEQUATTRO Gna nuova vita — film gioco del giovedì — film Thtd- ~ film Muppet Show •Jumbo, Jumbo — ree Dokumenta- jGja ricerca di un sogno — TV squadriglia delle pecore ne- TV film film film 1750 T1 traffic;mte di Manila 10.30 Piramide di cristallo 20.00 rVo Dick — TV film 20.30 t Pn affetto Sidney — TV film „Sgorgo — Una storia impos- 22.30 p , ~ film 23.30 iuÌPhi Bureau — TV film °1.20 u®11"! e filo spinato - film ^avvvm Squadra Cinque Zero - 15.00 Nata libera — film 17.00 Isidoro — risanke 18.00 Davide e Golia — film 19.20 Illusione d’amore — TV film 19.50 Marcia nuziale — TV film 20.20 Cosa è sucesso a Rosemary’s baby — film 22.30 Fuorigioco 23.30 Petrocelli — TV film 00.30 Filadelfia sto arrivando — film TRIVENETA 9.30 Divja narava — dokumentarec 10.00 Q. P. Coupon 12.30 Dokumentarni film 13.30 'Razstava starih izdelkov in dragocenosti 16.30 Dokumentarni film 17.00 Dražba preprog 20.30 La easbah di Honolulu — film 22.00 Dražba slik ‘TALIA 1 8-3° Bello Špank — i 0 specchio maf «rilo Špank - r 10.J5 specchio maf 12.15 p.femerari del J ‘G kompjuterski TELEFRIULI 13.40 športni tednik 14.55 Turnir v briškoli 17.00 Fogolar 3, variete 19.30 Friuli sport 20.30 D tunnel sotto il mondo — film 22.10 L’ora del topo — TV film '23.10 Diario di un italiano — film Prvi kanal 11.45 Vremenska napoved 12.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? — Oddaja z R. Carrà 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 — Tri minute. . . 14.00 Pronto. . . Raffaella? — Zadnji poziv 14.05 Antologija di Quark — Znanstvena oddaja 15.30 Šola in vzgoja 16.00 II gran teatro del West — TV film 16.30 Športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 — Kratke vesti 17.05 L’olimpiade delia risata 17.30 Trije nečaki in majordom — TV film 18.00 Dinky Dog — risanka 18.10 Speciale »Ottavo giorno« 18.40 II fiuto di Sherlock Holmes — risanka 18.50 Italia sera — Dogodki in osebnosti 20.00 Dnevnik 20.30 Lady L — film Igrajo Sophia Loren, David Ni-ven, Paul Newman, Peter Ustinov 22.15 Dnevnik 22.25 Gremo v kino 22.30 Dnevnik 1 Drugi kanal 11.55 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 — ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 — C’è da vedere 13.30 Capitol — TV nadaljevanka 14.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 15.15 Paroliamo — tekmovanje 16.00 Attenti a. . . Luni — risanka 16.25 šola in vzgoja: 16.55 Dov’è Anna? — 10. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 — Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.20 Dnevnik 2 — športne vesti 18.30 L’ispettore Derrick — TV film 19.45 Dnevnik 2 — Vesti 20.20 Dnevnik 2 — Šport 20.30 Di tasca nostra 21.25 Colombo — TV film 1. del 22.15 Dnevnik 2 — Vesti 22.20 Colombo — TV film 2. del 23.05 Oddaja o judovskem življenju in kulturi 23.35 Dnevnik 2 — Vesti 23.40 šola-4n vzgoja Tretji kanal 13.50 Ancona: lahka atletika 14.20 L’Aquila: Rugby 15.50 Nogometno prvenstvo A in B lige 18.15 L’Orecchi occhio — glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 — Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja: Kontivent vodič 20.30 Uno, nessuno, centomila — 2 večer 21.30 Dnevnik 3 21.40 Šola in vzgoja: Vzgoja, kaj je moderno? 22.10 II processo del lunedì JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Koper 14.05 YU made music 14.50 Oče in sin — TV film 15.40 Orient express — TV nadalj. 17.00 Zdravnik in otrok 18.00 Športna oddaja 19.00 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo na sporedu naslednje vesti: TRST — Ob obisku odbora senatne komisije za globalni zakon slovenske manjšine v Italiji GORICA — O predvpisu na slovenske šole GORICA — Sestanek slovenskih županov s pokrajinsko upravo o šolstvu GORICA — Podelitev nagrad na gledališkem srečanju Alpc-Jadran TRST — Kongres Krščanske demokracije GROČANA — Ustanovni občni zbor domačega Kulturnega društva ŠPORT: REPEN — Namizni teni: Kras - TT Barcellona GORICA — Odbojka: Dom - Olympia NABREŽINA — Odbojka: Meblo -Merkur Nova Gorica ŠTANDREŽ — Odbojka: Val - Italcan-tieri TRST — Košarka: Jadran - Tre Stelle Modena 19.30 TV D stičišče 19.50 Rezervirano za znanost 20.25 Športni dogodki tega tedna 22.00 TV D vse danes 22.10 Športni dogodki tega tedna 23.00 Blišč in beda kurtizan — TV nadaljevanka Ljubljana 9.00 Zverinice iz Rezije: Volk brani kokoši pred lisico 9.20 Šolarji — kam danes, kam jutri 9.25 Japonske pravljice: Lovec na race 9.40 VRV — dokumentarec 10.15 Otroška zabavna pesem 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v železniškem gospodarstvu 11.15 Deček in deklica — 1. nadalj. 17.20 Teletekst 17.35 Poročila 17.40 Otroška televizija 18.05 Domišljija je povsod doma: Bla-Bla — poetičnoglasbena oddaja 18.25 Podravski obzornik 18.45 Glasba za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Vdove — TV nadalj. 21.00 Aktualno: Spremeniti — toda kaj? 21.40 Glasbeni večer: Naši umetniki na tujem 22.30 Dnevnik II Zagreb 9.10 TV v šoli 15.10 Ta čudovita bitja — dokumentarec 17.45 šola za junake 18.00 Miti in legende 18.15 Dva obraza jadranske obale — Izobraževalna oddaja 18.45 Glasba za mlade 19.30 Dnevnik 20.00 Ljubezni — TV drama 21.30 Izbrani trenutek ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 12.10 Bis — kviz 12.45 II pranzo è servito — kviz 13.25 Sentieri — TV nadalj. 14.25 General Hospital — TV film 15.25 Una vita da vivere — nadalj. 16.30 L’uomo di Atlantide — TV film 17.30 Tarzan — TV film 18.30 Help — glasbeno tekmovanje 19.00 I Jefferson — TV film 19.30 Ziz Zag — kviz 20.30 II Golia attende — nadalj. 22.25 Johnatan dimensione avventura 23.25 Šport RETEQUATTRO 12.45 Alice — TV film 13.15 Mary Moore — TV film 13.45 Tre cuori in affitto — TV film 14.15 BriUante — TV novela 15.10 Cuore — risanka 15.30 Piccole donne — risanka 16.00 Papà, caro papà — TV film 16.20 I giorni di Brian — TV film 17.15 In casa Lawrence — TV film 18.05 Febbre d’amore — TV film 18.55 Samba d’amore — TV novela 19.25 M’ama non m’ama — tekmovanje 20.30 Va nuda per il mondo — film 22.20 Vegas — TV film 23.20 La cuccagna — film ITALIA 1 13.00 Chips — TV film 14.00 Deejav Television 14.30 La famiglia Bradford — TV film 15.30 Sanford and Son — TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 La donna bionica — TV film 18.40 Charlie’s Angels — TV film 19.50 II giro del mondo di Willy Fog 20.30 Cyclone - film 22.30 Box TELEPADOVA 14.00 Marcia nuziale — TV film 14.30 Marna Linda — TV film 15.00 Yattaman — risanka 16.00 Firehouse Squadra 23 — TV film 17.00 Isidoro — risanka 17.30 Gatchman — risanka 18.00 Rocky Jbe — risanka 18.30 Lamù — risanka 19.00 Lupm IH — risanka 19.20 Illusione d’amore — TV film' 19.50 Marcia nuziale — TV film 20.20 Mussolini ultimo atto — film 22.30 Šport TRIVENETA 13.00 Squadra speciale anticrimine — TV film 13.30 Get Smart — TV film 14.00 Le ragazze di Blansky — TV film 14.30 La spada invincibile — film 17.00 Get Smart — TV film 17.30 Alle soglie deU’incredibile —-TV film 18.30 Dokumentarec 19.00 Garrison’s Gommando — TV film 20.30 Mark Donen agente 27 — film 22.00 TV film 22.30 Film TELEFRIULI 15.20 Top Cart — risanka 16.10 Casper and thè angels — risanka 19.00 - 20.00 Veronica, il volto dell’amore — TV film 20.30 Šport 22.15 Sport 23.15 L’ora del topo — TV film RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Glasbene podobe; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45-13.00 Nedeljska matineja: Glasbeni potpuri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Moja ljuba nečaka«; 11.15 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Kmetijski tednik; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00-19.00 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 O-tvoritev - glasba za dob,ro jutro - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Sosednji kraji in ljudje; 13.05 Napoved prispevkov; 13.15 I. prispevek iz zamejstva; 13.45 Prispevek s Primorske; 14.00 II. prispevek iz zamejstva; 14.15 IH. prispevek iz zamejstva; 14.30-16.00 Glasba po željah; 16.00 Naših 40 let: Marezige; 16.15 Marika in Pepa; 16.30 Primorski dnevnik. LJUBLJANA 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.20 Humoreska tega tedna; 14.45 Pihalne godbo; 15.10 Pri nas doma; 15.30 Nedeljska reportaža; 15.55 Pojo amaterski zbori; 16.20 Pogovor s poslušalci; 17.05 Priljubljene operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice. Ponedeljek, 28. januarja RADIO TRST A 7.00, 13.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Nediški zvon; 9.00 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Viktor Parma: Ksenija, operna enodejanka; Godalni kvartet v a-duru; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Smer: slov. gore. Vodi nas Igor Škamperle; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glas »frajtonarce«; 13.30 Glasbena priloga; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Otroški kotiček: »Jakec Vohljač, otroški detektiv«; 14.30 Glasbeni listi; 15.00 Iz šolskega sveta; 15.30 Glasbeni listi; 16.00 Iz svetovne zakladnice pripovedništva; 16.15 Glasbeni listi; 17.10-19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: Trio »Jess« z Dunaja; prvi del koncerta, ki je bil v občinskem gledališču v Tržiču 8. maja lani. RADIO KOPER (Slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.00 II. Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu radia Koper, med glasbo: 13.40 Glasbene šole: učenci glasbenih šol igrajo Mozarta v Kopru; 14.00 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; Pesem teidna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.35 Primorski zbori pojo: moški pevski zbor Zorko Prelovec - Idrija; 18.00 Zaključek. LJUBLJANA 4.30, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Atkualni problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; Jakob Jež: Dve snežinki; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate... skladatelje Savetrija Mercadanteja, Licinija Reficeja in Luigija Mancinellija?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Ponedeljkov križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 14.30-15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Na ljudsko temo, Pesmi iz okolice Blatnega jezera; 18.25 Zvočni signali; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin; 20.00 Kulturni globus. Ob akciji za vpis v prve razrede Prizadevanja za razvoj slovenskega šolstva Prva slovenska osnovna šola v Gorici pred sto leti V teh dveh je v teku predvpis v vse vrste slovenskih ter seveda tudi italijanskih šol. Minister za šolstvo je ta predvpis podaljšal, zaradi slabih ■vremenskih razmer v prejšnjih tednih, do srede, 30. januarja. Seveda to ne pomeni, da ne bo moč kasneje vpjsati otrok v razne šole ali jih prepisati za ene na drugo šolo. To je moč napraviti tja do začetka prihodnjega šolskega leta, to je do septembra. Vendar pa velja predvpis predvsem za to, da znajo državne šolske oblasti pravilno do takrat porazdeliti učitelje in profesorje na posameznih šolah in tudi ugotoviti koliko učencev oziroma dijakov bodo imeli posamezni razredi v raznih šolah. Predvpis velja seveda tudi za slovenske šole. To je za nas še posebej pomembno, kajti od številk vpisov v teh dneh bomo lahko že skoro v celoti ugotavljali koliko učencev ter dijakov bomo imeli v naših šolah v prihodnjem šolskem letu. Znano je, da je v vseh šolah na Goriškem, tako slovenskih kot italijanskih, veliko manj otrok. To pa zaradi občutnega zmanjšanja števila rojstev. 0 tem smo v našem listu že nekajkrat pisali, o tem so pisali tudi italijanski listi, število rojstev je v Gorici v zadnjih letih padlo pod polovico povprečja prejšnjih let. To se seveda odraža v po-sečanju tako v vrtcih kot v osnovnih šolah, tako slovenskih kot italijanskih. Prav zaradi tega postaja zelo pomembno vprašanje pridobitve vsakega slovenskega otroka za slovensko šolo. Prav v zadnjem času so nekatere učiteljice in učitelji obiskali vrsto slovenskih družin v mestu in tudi v predmestjih, da bi se ž njimi pomenili o važnosti pouka v slovenščini za njihove otroke. Zgodilo se je namreč, da so nekateri starši, katerih otroci so obiskovali slovenski otroški vrtec, vpisali svojega otroka v italijansko o-snovno šolo, nekateri v bolj »fino« zasebno cerkveno šolo. Zakaj je prišlo do tega? Marsikdo od staršev se je izmikal rekoč, da želi dati otroku »boljšo« vzgojo. Ob tem se ■vprašamo: ali daje naša šola »slabo« vzgojo? Vsi, ki smo se na njej v teh povojnih letih šolali smo dosegli dobre, marsikdaj zavidljive uspehe v goriški stvarnosti. Naučili smo se dva jezika; naučili smo se pridnosti in prizadevnosti, najbrž več kot v marsikateri drugi šoli; dobili smo možnost pogovora z našimi sosedi onstran meje in s tem tudi možnost zaposlitve v raznih vejah trgovske dejavnosti. Naša slovenska šola se danes lepo razvija. Kar se tiče mesta je šolska stavba na Livadi najsodobnejša. V njej pa je slovenska osnovna šola. Pred kratkim so bili povečani in posodobljeni tudi prostori slovenske osnovne šole v zavodu Levassi v Ulici Vittorio Veneto. V predmestjih so šolske stavbe prenovljene. Na šolah poučuje dober učiteljski kader, ki si prizadeva za vzgojo otrok. Na šolah razpolagajo s šolskimi knjigami in uporabljajo tudi druge pripomočke, kot so revije Galeb, Pastirček, Ciciban. Ponekod so že uvedli likovno vzgojo. Učitelji si prizadevajo, da bi v prihodnjem šolskem letu pričeli poučevati angleški jezik. Učiteljstvo se tudi strokovno izpolnjuje s poseča-njem pouka na pedagoški akademiji. Za vse to si prizadevajo vsa naša narodnostna skupnost. Sindikat slovenske šole, didaktično ravnateljstvo za šole s slovenskim učnim jezikom ter seveda učiteljstvo. Zato. je čisto odveč trditev nekaterih, da ni slovenska šola na isti višini kot italijanska. Prav nasprotno! Zaradi tega bi morali, tudi zato da bi koristili bodočnosti svojih otrok, slovenski starši vpisati otroke v slovensko šolo. Če so tudi letos, kot v prejšnjih letih, v slovenske šole svoje o-troke vpisali tudi starši iz narodnostno mešanih slovensko - italijanskih zakonov, in teh je kar precej, je prav, da svoje otroke vpišejo tudi starši či- sto slovenskih družin. Še zlasti takih družin, ki so se iz naših podeželskih vasi priselili v mesto. Še zlasti takih družin, kjer je en družinski član, v glavnem ženska, prišla v Gorico iz sosednjega jugoslovanskega območja. Prav tu pa opažamo kar precej odklonov. Vprašujemo se zakaj? Letos bomo v Gorici počastili stoletnico odprtja prve slovenske osnovne šole. Na jesen leta 1885 je namreč Politično društvo Sloga odprlo v Go; rici prvo slovensko osnovno šolo, k1 je bila zasebnega značaja, potem ko je že beležila dveletni uspeh slovenskega otroškega vrtca, še prej, že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa je tovarnar Ritter v Straži' cdh imel za otroke svojih delavcev dvojezično italijansko-slovensko šolo-Šole društva Sloga, katere je leta 1^ prevzelo društvo šolski dom, so se tja do prve svetovne vojne zelo razvile. Ustvarile so generacije pridnm meščanov in vaščanov, zavednih Slovencev, pridnih intelektualcev, trgovcev, obrtnikov, uradnikov, delavcev-Kdor je prišel iz slovenskih šol se jf lepo uveljavil. Naj bodo stoletna P1"1' zadevanja naših prednikov in tudi naših generacij vodilo za vnaprej. Vsak slovenski otrok mora v slovensko šolo. (mw) Za dve leti dopolnilna blagajna v podgorski tekstilni tovarni Okrog 600 delavcev bivše podgorske tekstilne tovarne bo še za nadaljnji dve leti prejemalo dohodke iz dopolnilne blagajne. Odločitev je na zadnji seji, v petek, sprejel medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje in s tem bistveno spremenil smernice, ki so bile prisotne še pred dobrim mesecem. Na decembrski seji omenjenega odbora je namreč prevladovalo mnenje, naj bi ukrep socialnega varstva za podjetje v Gorici prenehal veljati in to dokončno, 3. Dvojezični napisi za gostince S 1. februarjem bodo morali i-meti vsi gostinci na dan tedenskega počitka na vratih gostišča plakat s katerim bodo opozorili goste. Ker je goriška zveza trgovcev te dni razdelila med goriške gostince zadevne plakate samo v italijanskem jeziku, je Slovensko deželno gospodarsko združenje poskrbelo za dvojezične napise. Te lahko gostinci dvignejo v pisarni SDGZ v Ul. Morelli 14. februarja. Po tem datumu bi bili delavci formalno odpuščeni. V odločujočih rimskih krogih tokrat niso bili gluhi za poseg predstavnikov deželne uprave in parlamentarcev. V Rimu je bila v začetku januarja vrsta sestankov, na katerih je bil prikazan zaskrbljujoč položaj glede zaposlovanja na območju goriške in tržaške pokrajine in tudi posledice, ki bi nastale v slučaju prekinitve veljavnosti ukrepa o socialnem varstvu za delavce bivše tovarne v Podgori. K zadnji odločitvi pa je po vsej verjetnosti odločilno pomagalo dejstvo, da se na območju nekdanje podgorske tovarne trenutno uresničujejo nove, oziroma nadomestne gospodarske pobude ob izdatni pomoči iz javnih skladov. Obstaja torej jamstvo, da bodo že v doglednem času nadomestili, vsaj deloma, izgubljena delovna mesta zaradi zaprtja stare tovarne. Prekinitev dopolnilne blagajne bi prav gotovo pomenila zelo hud udarec v sedanjem gospodarskem trenutku in bi po vsej verjetnosti ogrozila tudi nadaljevanje v izvajanju že sprejetih načrtov. Vest o podaljšanju izredne dopolnilne blagajne za nadaljnji dve leti so v tukajšnjih gospodarskih in političnih krogih sprejeli seveda z zadovolj- stvom in olajšanjem. Najbolj so seveda take odločitve veseh delavci nek-danje tovarne, ki so še zmeraj na spisku v podjetju. Teh je po dosedanjih ugotovitvah 570. Štandreška skupina danes v Gorici Z veseloigro Milijonarji v oblakih nastopi štandreška dramska skupina danes popoldne v Katoliškem domu v Gorici. Pričetek ob 16. uri. S to igro Franceta Povšeta v režiji Emila A-berška so štandreški amaterski gledališčniki počastili dvajsetletnico de lovanja njih dramske skupine. Ustava v slovenščini v torek v Tržiču V dvorani Palavento v Tržiču bodo v torek zvečer ob 20. uri predstavili knjigo s slovenskim prevodom italijanske republiške ustave, ki ga je oskrbel prof. Marijan Bajc. Govorili bodo Cecilia Assanti, Darko Bratina in Samo Pahor. Večer prireja Večnamenski javni kulturni center v sodelovanju s tržaško občino. V četrtek zvečer v Gorici koncert Zagrebačkih solistov Tretji gost v okviru letošnje glasbene sezone v Gorici, ki jo pripravlja Glasbena matica v sodelovanju z ZS KD in ZSKP bodo Zagrebački solisti, ansambel evropskega, oziroma svetovnega slovesa. Zagrebački solisti (orkester sestavlja trinajst elementov) bodo nastopili v Kulturnem domu v Gorici, v četrtek, 31. t.m. ob 20.30. Skupaj z rednimi člani ansambla bo tokrat nastopil, kot gost, znani slovenski trobentač Stanko Arnold. V prvem delu koncerta bodo na sporedu tri skladbe in sicer Concerto grosso v G-duru op. 6 G.F. Haendla, Passacaglia za godala op. 35. Odoka Seja skupščine v Pevmi V šoli v Pevmi bo v torek, 28. januarja, ob 20. uri seja rajonskega sveta za Pevmo, Oslavje in Štmaver. Sklical jo je predsednik Figelj. Na sejo pridejo tudi predstavniki občinskega odbora. Govorili bodo o športno rekreacijskem zabavišču za vaško mladino. Deželna ustanova za gozdove se je namreč odpovedala izvedbi nameravnega načrta za ureditev gozdne paše, zato lahko odstopi zemljišče občini, da ta tam uredi igrišče. Seja je javna. Nanjo lahko pridejo vsi, ki jih stvar zanima. V Gabrjah obilo zabave V prostorih kulturnega društva Skaka v Gabrjah bo v soboto, 2. februarja, ob 20. uri, zabavni večer na katerem nastopi skupina openskega društva Tabor. Predstavili bodo »Mali tabor starih — Beseda 84« ali, kot je rečeno na letaku, »večjezični, plu-rilingvistični eksperiment ali kahlica zdravega smeha za duševno mlade«. To je kar dolg naslov, kot se spodobi sodobnim nastopom in filmom, ko ne utegneš niti prebrati naslova, pa se je predstava že zaključila. Na Opčinah in še marsikje drugod je predstava zelo uspela. Prav tako bo uspela tudi v Gabrjah v soboto zvečer. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ulica Carducci 38, telefon 84-268. izleti KD Briški grič iz Števerjana priredi v nedeljo, 3. februarja celodnevni smučarski izlet na Pohorje. Vpisujeta Silvan Fittoli v Kiancu in 'Robert Ju-retič v Ščednem. KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB sporoča, da bodo v kratkem v Vidmu habilitacijski izpiti za u-radnike posojilnic. Vsa {»jasnila nudi hranilnica najkajsneje do 7. februarja 1985. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE i>- La Goriziana ______________________________________________ S. R. L. GORICA - VIA D. D’AOSTA 180 - TEL. 20-787, 20-866 Prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga Delovanja krajevnih uprav Živahna dejavnost v delovanju krajevnih ustanov se obeta v tem tednu. Do konca meseca morajo namreč občine in druge ustanove sprejeti vrsto sklepov v zvezi z izvajanjem finančnega zakona za letos, kakor tudi urediti nekatere druge obveznosti, med temi tudi prošnje za prispevke na deželo. Tako je za jutri ob 15. uri in v sredo ob 17. uri napovedana seja go-riškega pokrajinskega sveta. V torek 29. t.m. ob 19. uri se bo sestal občinski svet v Sovodnjah, medtem ko je za četrtek 31. t.m. ob 20. uri napovedana seja občinskega svet v Šte-verjanu. upokojenka Rosaria Mazzolini vd. Roi, 62-letna gospodinja Emilia Visintin por. Petruz, 62-letna upokojenka Maria Spangher. Oklici: upokojenec Giuseppe Farrug-gia in delavka Karolina Schilazzi, krmar Roberto Spina in gospodinja Roberta Bernardini, uradnik Claudio Furlan in uradnica Lina Triestina, u-radnik Silvio De Natale in uradnica Gabriella De Zorzi, orožnik Karmelo Scalizi in gospodinja Angela Passera, kmet Marko Perko in gospodinja E-manuela Bon. Poroke: inž. Francesco Calè in profesorica Maria Augusta Loricchio. včemj-danes kino Iz goriškega matičnega urada V tednu 20. do 26. januarja so v goriški občini zabeležili gibanje prebivalstva kot sledi: Rodili so se: Gianluca Pasquariel-lo, Samiza Batistutta, Irena Marini, Andrea Mosetti, Vittoria Barbul, Stefano Peresa. Umrli so: 87-letna upokojenka Antonia Scorianz, vd. Marini, 79-letna upokojenka Marija Cumar, 84-letna upokojenka Elda Medeot, 95-letna gospodinja Caterina Clemente, 74-letni upokojenec Ervino Cocanni, 78-letni upokojenec Bruno Miali, 71-letni upokojenec Stanislav Marassi, 77-letni upokojenec Simeone Delalle, 58-letni kmet Remiggio Grattoni, 79-letni kmet Antonio Andreos, 61-letni upokojenec Giuseppe Vescovi, 40-letni stražnik Mario Bensa, 96-letna upokojenka Lidia Dibarbora vd. Bon, 81-letni upokojenec Francesco Sorn, 86-letni upokojenec Odoricco Fonda, 61-letni upokojenec Lionello Funtanini, 91-letna Gorica VERDI 15.30—22.00 »H ragazzo di campagna«. VITTORIA 16.00 — 22.00 »Voglia di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30—22.00 »Non ci resta che piangere«. Massimo Troisi in Roberto Benigni. Tržič COMUNALE 16.00—22.00 »Mai gridare al lupo«. EXCELSIOR 14.09-22.00 »Per vincere domani«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Dolina miru«; 16.00— 18.00—20.00 »Vojna titanov« SVOBODA 16.00 »Dohna miru«; 18.00— 20.00 »Super agenti« DESKLE 17.00 »Neustrašni Popay» 19.30 »Nezaslišani čudež« in Koncert za trobento in orkester v D duru G. Torellija. V drugem delu koncerta bodo 23' grebački solisti izvedli T. Albinonip Koncert za trobento in orkester v B DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Roselli, tel. 72-340. duru in Haendlov Concerto grosso v D duru op. 5. ZAHVALA Ob smrti našega dragega Emila Valentinčiča se pretreseni zahvaljujemo vsem. j? so ga spremili na njegovi zadnji p°rj posebno pa županu Gorice dr. Ante*11 Scaranu, odbornikom in uslužbenct^’ dr. Dragu Štoki, najvišjim predsta nikom občin Števerjan, Doberdob ' Sovodnje, delegaciji občine Nova «V rica, zastopstvu ZSKP in Slovens* prosvete, govornikom Marjanu TerP nu, Mariji Ferletič, Mirku Prirn0'r. ču, Štefanu Cotiču, Dragu Legiš1 11 Dušanu Križmanu. . . Z enako hvaležnostjo se zahvaljuj mo združenim zborom iz štmavra Števerjana, zborom Mirko Filej, ^ ral di Lucinis in Ars musica, s venski in italijanski duhovščini in sebej g. Simčiču, Humarju in Makuc ' dr. Mirku Špacapanu ter vodstvu osebju Slovenskega doma v PaIlZ^ Ne nazadnje se zahvaljujemo vS® številnim udeležencem, znancem in Pu kojnikovim prijateljem, ki so s vsV?jjj prisotnostjo ali kako drugače poč?5 njegov spomin ter nam s tiho obču no besedo pomagali v najtežjih nutkih. . a Žena Anica, hči Martinj mama, brat in sestra z <**. žinami ter drugi soroda Števerjan - Pevma, na dan pogr® 19. januarja 1985 Ravnateljica ter učno in neučno ir po- sebje didaktičnega ravnateljstva berdob sočustvujejo z Mileno in n* ob tragičnem dogodku v družini- Starši in otroci otroškega vrtca iz oiarsi m otroci oirosnega »»— . Doberdoba se pridružujejo žalovanj^ Slave Lavrenčič ob izgubi mame. » Učenci 3. in 4. razreda osnovne ,-le Prežihov Voranc in njihovi s izrekajo globoko sožalje učiteljema leni in Sergiju ob smrti mame. ma tašče. Camusov Kaligula v izvedbi Teatro di Roma V sredo in četrtek v Prosvetnem domu Pomanjkanje ljubezni ustvarja pošasti VERONIKA BRECELJ Italijanski gledališki ansambel »Teatro di Roma« go-uie te dni v Trstu z delom Alberta Camusa Kaligula, «ezi; ser Maurizio Scaparro se je odločil za še neobljav-Jeno varianto iz Camusovega cikla Kaligula, ki je natala leta 1941, in jo je skupaj s prevajalcem Francom uomom priredil za pričujočo postavitev. Svojo izbiro le režiser utemeljil z ugotovitvijo, da je tekst v prime-lavi s poznejšo, že uprizorjeno, Camusovo predelavo iz a 1945, torej z varianto, ki je morala biti tudi nujno do t°VOr na tragično zgodovinsko dogajanje tistih let, pOpnejši današnjemu gledališkemu gledalcu in na-Ploh v svoji zasnovi odprtejši nedanjemu dojemanju teVarn?sti. Kaligula, v svoji volji do moči, simbol kru-ji^a. tirana, norega zločinca in skrunitelja najosnovnej-j . človekovih pravic, je izgubil leta 1945 svojo »drugo [g « tragičnega incestuoznega junaka in tisto posebno Poto, ki mu je dajala hamletova nemočna razpetost ah voljo in sposobnostjo uresničitve dejanja. jn Kaligula (Pino Micol) je po smrti sestre-ljubice skrivnostno izginil iz Cezarjeve palače. Ljud-se ^ 'n. mo2°tneži se bojijo za njegovo življenje in ko . končno vrne, ga senatorji sprejmejo, kot da bi se ne zgodilo, še več: ne glede na njegovo bolečino bla ^ost' mu sporočijo, da plahni denar v državnih Sajnah. V trenutku se nekdanji nežen in ljubljeni Prizor iz Camusove Kaligule vladar spremeni; z jezo, obupom in nestrpnostjo se prilagodi miselnosti svojih sodelavcev, ki so pred človeška čustva postavili javno zadevo. V strogo in skopo izoblikovanem odrskemu prostoru, ki bo nespremenjen spremljal vso uprizoritev, začenja Kaligula igrati vlogo vladarja. Tragičen zaplet doseže takoj na začetku višek, sledijo samo posledice, posledice trenutne odločitve, ki narekuje, da je možna edino logika državnika. Vloga ni lahka in Kaligula se sprva premika okorno. Pogosti so trenutki slabosti, ko se z občutkom, da se mu je zgodila krivica, sprašuje, zakaj ga je Druzilija zapustila, ko slep tava v spoznanju, da ne more biti človek, kot minljivo bitje, svoboden, saj mu smrt točno odmeri življenjsko pot. V teh začetnih nervoznih monologih in dialogih je Camus mojstrsko načel prave kratke eseje o sreči in človeški strasteh, ki pa jih igralci žal niso znali vedno, prepričljivo uprizoriti. Vendar pojenja polagoma v Kaliguli žalost in s kruto ironijo odloča kot najmočnejši človek v rimskem cesarstvu, o usodi svojih podložnikov in si s tem ustvarja iluzijo, da je pravzaprav svoboden. »Napaka vseh ljudi je, da ne verujejo dovolj v gledališče. Drugače bi že znali, da je vsakemu dovoljeno uprizarjati tragedije in biti bog.« Kaligula uresničuje dosledno in dobesedno to svojo trditev, tako da ga morajo senatorji častiti zdaj kot Jupitra, zdaj kot Marsa in celo kot boginjo Venero. In v tej svoji groteskni komediji, ki se točno drži vseh teatrskih pravil, si zna kot najspretnejši režiser podvreči vse svoje podložnike. Slepo ga uboga v krvoločnih farsah osvobojeni suženj Helikon (Antonio Scaleni), ne da bi se zavedal, da je svoje prejšnje podložno stanje zamenjal s še bolj ponižujočim suženjstvom. Kaligulovih dejanj ne more odobravati preudaren in učeni literat Kereas (Fernando Pannullo), pri tem pa mu mora priznati, da bi sam na njegovem mestu ravnal kot on. V zahtevni vlogi, ki jo je Pannullo z umerjeno dognanostjo zelo dobro podal, spoznava gledalec svojega lastnega Kaligulo, ki se hoče uveljaviti v svetu. »Potom Kaligule povzroča poezija prvič v zgodovini dejanja in sanje se uresničujejo. On dela to, kar sanja, da bi delal.« Niti tenkočutni poet Scipio (Mario Tòccacelli), ki mu je Kaligula usmrtil očeta, ne uspe kljubovati čaru svojega neusmiljenega cezarja. Če pa je Kaligulova resnica nepriznavanje bogov, pravi Camus, njegova napaka je, da negira ljudi. Nihče namreč ne more uničiti vsega, ne da bi pri tem ne uničil tudi sebe. Zato ne preseneti Kaligulo vest, da pripravljajo senatorji zaroto. Smrt sprejme kot neizogibno posledico. In ko odigra še to zadnjo sceno, izstopi iz svoje vloge, odvrže prejšnji ironično zbadljiv, žaljiv in celo blasfemičen jezik in kot otrok ugotavlja z neverjetno naivnostjo, da bi bila svet in življenje lepa, ko bi le bilo ljudem dano, biti srečni, in ko bi bilo v vsakem človeku namesto tiste črne pike, kjer so vsa čustva zgolj bežne sence, pravo srce. Uprizoritev kompleksnega teksta, zgrajenega na mno-golični figuri enega samega junaka, v tem primeru Kaligule, zahteva markantne igralce, tako v vlogi glavne osebe, kot tudi v ostalih. Nujno mora biti v postavitvi jasno, da gre samo za zgodbo Kaligule, da je na odru takorekoč edino on pomemben, in da so vsi nasprotniki prej njegovi strahovi kot pravi antagonisti. Ostali igralci bi morali uprizoriti to svojo obrobnost, podčrtati svojo majhnost. Tako nedialektično dialektiko smo pogosto pogrešali in enakomernost v podajanju teksta je večkrat izpodrivala jasno mejo med Kaligulo in »ostalim svetom«. Pirandello na openskem odru v izvirni uprizoritvi SSG Skupina SSG med vajami V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu se že spet pripravljajo na novo premiero. Slavje pa ne bo tokrat v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu, saj gre za delo, ki je bilo mišljeno predvsem za uprizoritve izven matične hiše našega gledališča in torej za nastope na vseh manjših odrih tržaške, goriške in videmske pokrajine. Samoumevno torej, da je tudi izbira za kraj premiere padla na manjši oder Prosvetnega doma na Opčinah, kjer bomo v sredo, 30. januarja, videli uprizoritev dveh enodejank Luigi ja Pirandella in sicer Človek s cvetom v ustih in Cecè. Luigija Pirandella ne bi predstavljali. Kdo ne pozna velikega italijanskega dramatika, pesnika, pripovednika, Nobelovega nagrajenca za književnost. Prav dobro ga poznajo tudi gledalci Slovenskega stalnega gledališča, ki je Pirandella že večkrat uprizorilo na velikem odru. Spregovorili bi potemtakem raje o enodejankah, ki bodo v sredo, na Opčinah, doživele svojo prvo uprizoritev v slovenščini in naj torej takoj povemo, da je teksta prevedla Tita Simoniti. Človek s cvetom v ustih (L’uomo dal fiore in bocca) je prav gotovo eno najbolj znanih kratkih Pirandellovih del, ki si ga že leta veliki italijanski igralci, kar radi izbirajo za svojega bojnega konja, ne zadnji prav Vittorio Gassman, ki je pred kratkim nastopil s tem delom v ZDA. Gre pa za dialog, v neki nočni kavami, med človekom, ki je obsojen na smrt in potnikom, ki je izgubil vlak. Na prvi pogled banalen pogovor, v resnici pa delirij človeka, ki se na vse načine skuša oprijeti še zadnjih trenutkov življenja. Bistveno drugačna je druga enodejanka Cecè, ki pa ima s prvim tekstom določeno filozofsko, življenjsko in poetično povezavo: simpatijo, če hočemo, ki jo Pirandello v vseh svojih delih izkazuje ljudem, ki živijo drzno, na robu propada ali celo smrti. Cecè je edina Pirandellova pochade, briljantna, komična komedija, v kateri nam avtor predstavi človeka, Cece-ja, ki se s svojimi ne prav nedolžnimi zvijačami, s svojo simpatično na-vihanostjo preživlja na račun naivnih bogatašev in zaljubljenih žensk. Komedija torej, ki sledi tragediji, in tudi v tem se deli dopolnjujeta in publika, ki je tudi željna smeha, bo lahko odšla, po starogorški koncepciji teatra, razbremenjena iz gledališča. Režiser predstave je Sergej Verč, sceno in kostume je zasnoval grafik Andrej Pisani, prevod je oskrbela Tita Simoniti, lektorsko delo je opravil Jože Faganel. Nastopajo pa Tone Gogala, Vladimir Jurc, Stojan Colja in Maja Blagovič. Premiera Pirandellovih enodejank (izven abonmaja) bo v sredo, 30. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bo tudi prva ponovitev, in sicer v četrtek, 31. januarja, vedno ob 20.30. Alpe-Adria: umetnost med obema vojnama - razstava, ki je vredna ogleda Likovni domet trikotnika Salzburg-Zagreb-Benetke FRANE UDOVIČ ttiQ . Tzorn’ v Štandrežu: Isontina - .M-OO . , Shoi deìia0“°P B Ua valle: mladinci na Proseku : Kontovel Electro- i-15. - Bor; 15.00 v Trstu, Ul. Barcolana - Polet naraščajniki lori. ù.V Iraški šport, palači : Ricrea ur> U.OO na Ončinah Polet - SGT ^erj^^Trstu, stadion »1. maj«: Bor - Rokomet 10 00 V ^1?ŠKA D LIGA v Nabrežini: Inter - Kras namizni tenis 10.00 v Moška c liga ŽE\-cJ?Pnu : Kras - Quiriniana 10.00 ,, k° prom. PRVENSTVO V Repni, , Pnu: Kras A - Dom; 10.00 'MOširr,Kras C - Kras B 10.00 .,7- PROM. PRVENSTVO Kvizu: Mladina - Fani B 1 na Opčinah Polet - PROPAGANDA PoNrdi, Jutri IEI-JEK, 28. januarja 1985 Im ODBOJKA ,16.30 .“^OER 15 ŽENSKE cW telovadnica Kultur- a: Dom Agorest - Sovodnje. ^____obvestila | "bv^^RJA „Sel'jodo Oeniag' ekipe na-^ Elevali danes, 27. t. m., 2° tudi ,, ,g9®cu v Bazovici. Treningi i,- >UUj v “ —* umuviui. j iih.K'Mt Ka slabega vrei rR.SKl ODSEK BORA Slan- intri 2»° -Seja košarkarskega od-» l00u >,i X' Januarja, ob 19. uri na obv^Dl vremena. p fcsča a zglasijo na uradu ZSŠDI v Trstu in Gorici. ŠD POLET vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah jutri, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Gorazd Vesel predsednik Cupe Člani odbora Jadralnega kluba Čupa so si na svoji prvi seji po 13. rednem občnem zboru, ki je Pii pred dnevi v Gregorčičevi dvorani v Trstu, razdehli večji del funkcij. Nov predsednik kluba je Gorazd Vesel, v izvršnem odboru pa so še Bruno Li sjak - Volpi (podpredsednik), Klavdij Cibic (tajnik), Vtera Lisjak - Volpi (blagajničarka), Sergij Antoni (gospodar), Damjana Kralj (referentka za športno dejavnost). Predsednik nadzornega odbora je Pavel Milič, člana pa sta še Niko Kosmina in Edi Germani. Na seji so še formirali delovne komisije in pripravili osnutek programa za novo mandatno obdobje odbora. V drugi Triestina s italijanski nogometni ligi skromnim Campobassom V zadnjem kolu prvega • dela nogometne B lige bo Triestina danes ob 14.30 zopet igrala pred svojim občinstvom. Gost Tržačanov je Campobasso, ki prav gotovo sodi med slabše ekipe letošnjega prvenstva in se na vse kriplje bori za obstanek v ligi. Kljub temu današnjega gosta ne gre podcenjevati: prav nasprotno, za-pri se bo v obrambo, da bi iztrgal točko, tako da bo naloga Tržačanov vse prej kot lahka. Če upoštevamo, da qradfér BOLJUNEC 340 - TELEF. 228166 Gradbeni material od temelja do strehe SONČNI KOLEKTORJI SOLA-ACE vam omogočajo varčevati pri klasičnih energetskih virih. Peči za centralno gretje MESCOLI - PIAZZETTA. VSE ZA OGREVANJE — SANITARIJE — PLOŠČICE je režiser Braglia diskvalificiran in da napadalcema De Falcu in De Gior-gisu razmočena igrišča ne ustrezajo, je na dlani, da točki nista še v žepu. V vrstah Campobassa bo nastopil tudi bivši član Triestine Angelo Trevi-san, ki so ga v Trstu cenili kot odličnega branilca. DANAŠNJI SPORED: Arezzo - Pisa; Catania - Cagliari; Cesena - Bologna; Empoli - Genoa; Lecce - Manza; Padova - Taranto; Pescara - Bari; Sambenedettese - Parma; Triestina - Campobasso; Varese - Perugia. NOGOMETNA A LIGA DANAŠNJI SPORED: Atalanta - Juventus; Avellino - Inter; Lazio - Udinese; Milan - Fiorentina; Sampdoria-Napoli; Torino - Cremonese; Verona -Ascoli. il neoozietto se društva lahko ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV Od 29. januarja do 23. februarja 1985 >o XI O TRST - Drevored XX. septembra 16 - telefon 730298 MONTAŽA, PRODAJA IN POPRAVILA AVTORADIEV VSEH ZNAMK PRI : TRST UL.E.TOTI 12 TEL.040-76 3366 /J *ey>y. Lastnik FRANCO CEJ (9 & NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK ZA SEZONO 1984/85 trofeja »IL GIARDINO« ŠPORTNA SOBOTA RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ 90,600 MHZ) PRIMORSKI DNEVNIK 1. ...................... 2.......................... Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din. naročnina za zasebnik« mesečno 25000, letno 2.500.00 din. za organizaciie in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 f Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. . 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. 27. januarja 1985 TRST Ul. Mont»cchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 -85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432)731190 Odgovorni urednik Bogumil Sams« \zdaia L JziT m tiskaF" 'ITrst Člen HaHmaks zven Imopmnit' zetožmkov FI# Agenti v Laciju osvobodili trgovca Giannija Comperja RIM — S širokopotezno operacijo, ki jo je usklajeval rimski kvestor Monarca, vodil pa načelnik letečega oddelka kvesture Monaco, je skupina kakih 50 policistov včeraj okrog osmih zjutraj ob zaslombi agentov Criminalpola pa tudi Digosa in Ucigosa iztrgala ugrabiteljem 36-letnega živinskega trgovca Giannija Comperja. Obenem so aretirali blizu 20 oseb. Akcija se je odvila na težko dostopnem, z jamami posejanem območju pri Castelvecchiu Mainellu nedaleč od Zagarola v lacijski pokrajini, sicer pa je Comper doma v Salizzo neju, ki leži kakih 30 kilometrov stran od Verone, je oženjen in ima pet ter devet let stara sinova. Ugrabili so ga 9. oktobra, vendar po pomoti, kajti hoteli so brata Franca, s katerim deli posest kmetijskega podjetja. Kaže, da so za njegovo izpustitev zahtevali 5 milijard lir in da so od tega milijardo že prejeli. Preiskovalci domnevajo, da je tolpa odgovorna tudi za ugrabitev Anne Marie Bulgari in sina Giorgia Calissonija. Gianni Comper je bil skrit v neki jami, kjer je nanj pazil 31-letni Salvatore Cavada; ta se je postavil po robu agentom z brzostrelko, po daljšem pogajanju pa se je predal. Pravijo, da je bil Cavada dalj časa vodja »sardinskega oboroženega gibanja« MAS to je zločinske organizacije, ki se je kot taka- zlasti izkazala v prejšnjem desetletju v Toskani ter svoje početje zakrinkala s politično oznako. S Cavado so bili aretirani Roberto Satta (37 let, Sardinec) in Pietro Olzai (19) ter nek drug Sardinec, dalje Antonio Roma s sinom Mariom in Patrizia Giordani (vsi iz Zagarola), pa še najmanj deset pajdašev in pribočnikov tolpe iz Zagarola in okolice, pri katerih so našli skrito večjo količino orožja in streliva. Poleg tega so za zapahi še štiri osebe iz Aprilie blizu Latine. V italijanski vojski 4000 uživalcev mamil TRENTO — V italijanski vojski je danes okrog 4.000 mladih, ki uživajo mamila, a število tistih, ki jih na naboru vsako leto zaradi tega odklonijo, se je od začetka leta 1978 do konca leta 1983 povzpelo s 104 na 1583. To je povedal vojaški zdravnik gen. Pietro Barba, ki načeluje zdravstveni službi za severno-vzhodno vojaško območje, na vsedržavnem zasedanju zdravnikov na Folgarii. Rekel je sicer, da se je uživanje mamil med vojaščino lansko leto razredčilo, da pa je pojav seveda še vedno zaskrbljujoč. Lakota v Etiopiji V Etiopiji se je začela »akcija sveti Bernard«, v okviru katere so piloti Etiopije, Zahodne Nemčije in Anglije s padali odvrgli hrano na težko dostopna območja, kjer zaradi lakote trpi 175 tisoč oseb. Po podatkih OZN se je položaj od poletja 1983, ko je zaradi suše grozila smrt 3 milijonom osebam, sedaj poslabšal. Danes strada 7,7 milijona ljudi, ena petina E-tiopcev. Moda, ki nas dela mlade in lepe RIM — To, kar smo lahko v zadnjih dneh videli s področja visoke tffl' lijanske mode, tako za moške, kot ženske, je bilo tudi za nas, ki nisrnP modni eksperti, nekaj tako zanimivega in privlačnega, da smo se odločil}’ da spregovorimo nekaj besed v pohvalo njenih ustvarjalcev, ki pa jo le sicer že prejeli s strani številnih udeležencev, predvsem kupcev, ki so pP' šli z vseh strani sveta in tako rekoč pokupili vse, kar je bilo na teh mednih revijah prikazanega v Firencah, Turinu, Milanu in R mu. Res je, da nova moda ustreza mladim, visokoraščenim dekletom in 'WiW' deničem (takšni so namreč vsi manekeni in manekenke, ki v glavnem Prt' hajajo iz Amerike, pa tudi iz azijskih in ajriških držav), res pa, da je, V° dolgem času zopet ženska moda tako polna nežnih, pastelnih barv, tak° polna šarma, da si bodo lahko marsikatero njeno idejo z uspehom prila' stile ženske raznih starosti in tudi različnih postav. Ista ugotovitev velja tudi za novosti v moški modi, ki je dokončno bila miselnost, da se mora moški oblačiti le v tradicionalna oblačila, do si ne sme privoščiti drugačnih barv, drugačnih barvnih in vzorčnih kombj' nacij, da si ne more privoščiti raznih novostih tudi glede kroja oblek samih’ kot tudi glede vsega ostalega, kar k moški garderobi spada. Le nekaj besed o tem, kar smo videli na področju ženske mode prihodnje sezone. Vsi modni ustvarjalci so se zedinili v tem, da je ti’6^ žensko telo ponovno ovrednotiti, to se pravi, da je ženska v novih kroTn, ponovno ženska in ne nekak dvojček moškemu. To, kar so modni ustvarjali prikazali v spajanju svojih idej z uporabo izredno lepih, mehkih, bleščeč"1 tkanin, je nekaj, kar je lahko gledalca samo navdušilo. Seveda teh modelov me, navadne smrtnice, ne bomo nosile, ker so njihove cene astronomski visoke. Toda visoka moda služi za to, da daje ideje, ki jih potem širši sek tor proizvajalcev vključi v svoje kolekcije in tako prinese tudi na širs tržišče. Obetajo se nam torej prijetne in zanimive novosti, ki smo jih ze vrsto let pogrešali in ki postavljajo tudi visoko modo na bolj realna tla l" jo s tem približajo vsem, ki sicer želimo biti oblečene po modi, a ne za cen0 denarnih žrtev, ki jih ne bi premogle. N. L. Bedna smrt državljana dimora odpira vprašanje revežev v ZDA WASHINGTON — Ko je ameriški predsednik Ronald Reagan (drugič) prisegel in s tem z vsemi pravicami prevzel dolžnosti na vodstvu države, je bilo v Združenih državah Amerike tako mraz kot že dolgo ne. Prav tisto noč je v neki zapuščeni hiši v eni izmed ulic v Washingtonu brez kakršne koli osebe poleg zmrznil 61-letni Leander dimore. Pred polarnim mrazom se je zatekel v opuščeno razpadajočo hišo, se stisnil v dve gubi, da bi mu mraz ne prišel do živega. Pa mu vse to ni nič pomagalo. Pri minus 15 stopinj je bil brez moči. Ni imel ne zaposlitve ne bivališča, policija je celo s težavo izvedela za njegovo ime. V tistih dneh se je množica oseb brez strehe nad glavo zbirala nad odprtinami v pločnikih, kjer je iz podzemeljske železnice prihajal kolikor toliko topel zrak. dimore je bil eden izmed tistih, ki so si tiste mrzle dni zapuščeni od sveta reševali golo življenje. Toda takšnih kot je bil dimore, je v Ameriki na stbtisoče, po nekaterih cenitvah celo blizu enega milijona. Dandanes ni nič nenavadnega srečevati po ameriških ulicah ljudi, ki te prosijo za vbogajme, za kakšen cent miloščine, srečevati spet druge, ki govorijo sami s seboj, ki kričijo, molijo ali pojejo. Prišli so iz umobolnic, kjer so odprli vrata in poslali »na svobodo« stotisoče duševnih bolnikov, ki prosto živijo toliko časa, dokler niso »nevarni za okolico«. Takšnih in podobnih brezdomcev in postopačev je bilo v ZDA od nekdaj veliko. Samo v New Yorku jih je kakšnih 50.000, Chicagu 20.000, Washingtonu 5.000, Los Angelesu 30.000 itd. Nad njimi nimajo nikakršne evidence, saj nimajo zaposlitve. Njihovo število se je povečalo z ameriško recesijo in zlasti po Reaganovi odplavi socialne pomoči ogroženim državljanom, ukrep ki so ga nekateri katoliški krogi imenovali za »škandaloznega«. Število brezdomcev se je povečalo z izpustitvijo na svobodo velikega števila umobolnih bolnikov. Po pisanju nekega lista je bilo pred 25 leti pol milijona takšnih bolnikov, sedaj pa samo 125.000. Nekaj se jih je pozdravilo, ostali pa se potikajo po cestah. Različni ljudje različno gledajo na ta pojav. Nekateri vidijo v tem humano dejanje, drugi pa okrutno, toda država je izbrala najcenejšo rešitev. Ta država sicer res namenja precejšnja sredstva za socialne kuhinje in v zimskih mesecih skupno s humanitarnimi ustanovami zagotavlja socialno ogroženim vsaj to, da nekam položijo glavo. Tako se bogata Amerika do svojih revežev obnaša kot »usmiljena sestra«, ne pa kot država, ki bi že zaradi svojih prihodkov vprašanje lahko rešila na za človeka dostojen način. Tako pa se lahko zgodi, da v bogati državi človek sam samcat zmrzne takorekoč na cesti in med ljudmi, ne da bi se kdo zmenil zanj, kot se je to primerilo Glimoru. Na podoben način je umrl tudi človek, o katerem so pozneje izvedeli, da je bil vojni veteran. Pokopali so ga na državne stroške in z vojaškimi častmi. WASHINGTON — Na svoji prvi vojaški vesoljski mi-sijisiji je Discovery odložil na zemeljsko krožno pot v višini 36.000 km, nekje ob južnih mejah SZ, 2.5 ton težak vohunski satelit, ki naj bi z elektronskimi napravami prisluškoval komunikacijam v SZ in oddajanju sovjetskih satelitov. Nasa in Pentagon te vesti nista ne zanikali in ne potrdili. Oficir ameriškega letalstva John Booth je s tem v zvezi izjavil, da imajo prednost nasproti SZ, ki je nočejo izgubiti. S tem satelitom hočejo ZDA prisiliti SZ, da bo spoštovala ’ obveznosti, ki jih je sprejela v zvezi z nadzorstvom nad oborožitvijo. E ZAČETEK NAŠIH TEČAJEV TUDI V FEBRUARJU TEČAJI TIPKANJA - dvomesečni začetni tečaj (10 ur tedensko) - štirimesečni začetni tečaj (5 ur tedensko) - izpopolnjevalni tečaj (mesec in pol po 8 ur tedensko) - tečaj za hitro tipkanje (mesec in pol po 8 ur tedensko) TEČAJ STENOGRAFIJE - 4 mesece in pol (3 ure tedensko) TEČAJ ZA REGISTRIRANJE PODATKOV NA IBM - trimesečni tečaj (5 ur tedensko) TEČAJ PROGRAMSKEGA JEZIKA BASIC - štirimesečni tečaj (3 ure tedensko) SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO - IVA - PLAČE - štirimesečni tečaj (5 ur tedensko) ELEKTRONSKO RAČUNANJE - trimesečni tečaj (3 ure tedensko) kV. ŠOLSKI ZAVOD V TRSTU OD LETA 1919 DALJE enenkel TRST - ULICA BATTISTI 22 - TEL. 040/761989 Mihi Muster z RAZBOJNIKI miki — Mustek