proletarec je DELAVSKI LIST 7A mislece čitateije PROLETAREC / Ulamilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne M&.tfee official organ of j. s. f. and its educationai, bijreau ST—NO. 1941. £ater«4 m mmmI-cUh mi , D*e. «, 1M7, «| th« pM* «Mte* al Ckktn, Act al Cuu|ifM «1 M«rek J. M1% CHICAGO 23, ILL., 22. NOVEMBRA (November 22), 1944. e ROCKWELL 2864 K lir ob 12. uri« ki Je že zamudil pritožno«! Slovenska ljudska stranka je v očeh klerikalcev pomenila slovenski narod. In res je bila masa z njo, najprvo kmečka, pod Aleksandrovo in nasledno diktaturo pa se ji je polagoma pridružilo tudi 'liberalno' meščanstvo. Kajti SLS je bila del jugoslovanskega vladnega sistema in Slovenija je bila nji izročena. Vladala jo je s pomočjo svojega političnega ustroja, ki je zidan na cerkvi. Diktatorski režim v Beogradu je zvesto podpirala in mu služila. Pomagala je zatirati "komunizem" in se 1. 1939 v Sloveniji polastila z vladnim (Koroščevim) dekretom tudi vodstva preje svobodnih delavskih unij (socialističnih) in tistih, ki so jih vodili krekovci (krščanski socialci). Delavske zbornice si je podvrgla popolnoma po znanem paktu med pokojnim dr. Korošcem in vodilnima srbskima ministroma v Beogradu. Novo "delavsko" gibanje so si zasnovali po vzoru Hitlerjeve "delavske fronte" v Nemčiji in Mussolinijevih strokovnih sindikatov. SLS je od vsega začetka Jugoslavije podpirala protirusko politiko beogradske vlade. V borbi proti "komunizmu" in socializmu je podpirala klerofašizem v Avstriji in v Španiji. Dr. Lojze Kuhar v Londonu in kaplan Gabrovšek v Clevelandu, ki sta bila takrat v propagandnem aparatu SLS in pri njenem glavnem glasilu "Slovencu" v Ljubljani, bi lahko o tem veliko povedala. Ko se je bližal sedanji svetovni vihar, je bila SLS popolna gospodarica v Sloveniji V vladi v Beogradu je bila močno zastopana. Le ona je lahko imela v Sloveniji politične shode, bodisi pod znamko katoliških shodov na Brbzjah, ali na kaki drugi božji poti, ali pa pod firmo narodnih in državnih manifestacij. Socialisti in liberalci so se zbirali ali v malih skupinah med štirimi stenami, ali pa na kakih vrtnih veselicah, ki so bile seveda brez govorniškega sporeda. Komunisti pa so imeli podtalne sestanke in dokaj uspešno razpletali svoje niti. Tak je bil položaj v Sloveniji do dne, ko so vanjo udrli Nemci, Italijani in potem še Madžari. Nekaj vodij SLS je slutilo prihajajoči krah in pobegnilo še predno se je pričel. Več drugih se je izmuznilo ven pozneje. V vladi v Londonu je bil predstavnik SLS dr. Miha Krek, s titelnom podpredsednika vlade. Minister Franc Snoj je bil prvi za Krekom. Poleg nju je delovalo v zamejstvu precej drugih beguncev, ki so 'oili pred vojno kolesca v aparatu SLS, sedaj pa vršili njeno poslanstvo v inozemstvu. Z Ljubljano so si ohranili dobre zveze. Glavno pošto zanje se je oddajalo skozi škofijsko pisarno v Rim, in od tam je šla v vatikanskih diplomatičnih vrečah na svoja mesta. Reci, ki jih niti v Vatikanu ne bi smeli izvedeti, pa so tajno pošiljali v Švico in od tam dalje v London. Veliko tega taaterijala je po svoje priredil, pod Snojevim in potem pod Gabrovškovim vodstvom jugoslovanski informacijski center v Nevv Yorku. To je bila zelo draga ustanova, ki jo je plačevala jugoslovanska vlada na račun svojih ameriških in angleških vlog. Pater iz Lemonta je tiste reči v JIC, kjer je bil nekaj časa uposlen, razlagal na dvojen način: Eden je bil uraden, ki je pravil v slovenskih ameriških listih o bojih gerilcev v Sloveniji proti okupatorjem. V drugem je iz istega materijala pod cerkvenq firmo pisal o grozotah, ki jih uganjajo komunisti in druga tolovajska, pustolovska svojat nad domačim ljudstvom. Drhal ropa, mori duhovnike in nune, požiga in skruni. A ker božji mlini -meljejo v vsakem vremenu in tudi v viharjih, so domleli do resnice, da se ''tolovaji" in "komunisti" zares bore proti fašizmu in za svobodo naroda, a "domobranci", ki jih je organiziral "za obrambo domovine in vere pred komunizmom" ustroj SLS, pa za Hitlerja. Prej je isti ustroj SLS deloval enako hlapčevsko pod Mussolinijevo peto. Vse bi še bilo — če bi Hitler vojne ne izgubljal in z vojno vred izgubi tudi — Slovenijo! Kaj potem s SLS, ki še vedno trdi, da le ona in nihče drugi ne predstavlja slovenskega naroda? To, da se je glavni aparat SLS, ki je ostal tam, hitlerizmu popolnoma predal, tega sedaj nihče več ne taji, ^zen tistih kleši kalnih in par drugih zagrizencev v Ameriki, ki sovražijo Sovjetsko unijo in "komunizem" neizmerno bolj kakor Hitlerja. Kar se fašhfma tiče, ga ti gospodje niso nikoli sovražili, pač pa .30 mu bili dokaj simpatični. Besedo ali dve so rekli proti njemu šele. ko so nemške in italijanske čete poplavile Slovenijo. A ni minild dolgo. ko so ti krogi med ameriškimi Slovenci že šušljali, da kar je Slovenije, z Ljubljano vred, padlo pod Italijo, fiS z njo kar dobro ravna ... Slika je sedaj jasna. Klerikalni voditelji SLS, kar jih je bilo ali so še v Londonu, so prišli skupaj in preudarjali. Izidor Cankar ki je bil tudi v službi prejšnjih jugoslovanskih režimov, jim je ig Kanade povedal svojo misel. SLS je obsodil v grob in njenim voditeljem zalučil, da se jih ne bo sramoval samo narod, pač pa celo njihni lastni otroci! Dr. Miha Krek, ki se je prej v londonskem radiu redno oglašal, je utihnil. Spretni, sposobni klerikalni propagandist in žur-ualist Lojze Kuhar je tuhtal. Franc Snoj tpdi Vlada, v kateri sta kaj pomenila, je prišla v druge roke. Nekateri so uvideli, da je SLS vlogo v Sloveniji izgubila, ker je račuo^^^da je najboljše igrati na obeh straneh, češ, ako zavezniki zmagajo, postane Ju- jo&ko OVEN: RAZGOVORI Eno najvažnejših vprašanj, ] vori o obnovitvi skupne fronte katero se tiče nas vseh, je brez s komunisti in drugimi radikal- dvoma nabiranje denarnih prispevkov, obleke in drugih potrebščin za naše ljudi v Jugoslaviji. Kot vso. kaže, so se rojaki zelo velikodušno odzvali širom Zed. držav, južne Amerike in Kanade. Se ve, to je šele začetek. Potreba v stari domovini je _ tako velika, da bo vzelo leta in coski proletariat leta. predno se bodo vsaj delo-1 • ^ ___ ma prebolele rane, katere jim j je zadal sovražnik. Zaenkrat po-1 Ni ravno posebnih npvic, iz-trebujejo naši ljudje največ ob- vzemši, da je na sto tn sto tise*-leko, obuvala in pa zdravila. Za-1 n**ih fantov, — - nimi strankami. Zadnje čase so socialisti obdržavall svoj kongres ter izdelali svoj program, kateri bo velikega pomena pri reorganizaciji stranke in deže- reorgai le. Delavstvo vsega sveta upa, da bo v novi Franciji, katera izide iz te vojne, odločeval fran- PRIZOR Z VZHODNE FRONTE. Jo bo aa vsej tisoč milj dolgi fronti. kjer se rdeča armada pripravlja na svojo umsko ofenziv«. Vršila KATKA ZUPANČIČ: IVERI Dušna paša opone**a. "recite vsaj, da je ___. . , . tudi v cerkvi. Sicer bi vas ne- Mnogokrat imam opravka z kd , , ... . ljudmi, ki ponujajo od vrat do JJ™*1* kdaj 16 Je vrat vsakojako nabožno čtivoJ Pr£e,li ,z ne0es/'' Cerkva je veliko in vseh sort in Na ^^ ie zlnila» ali P***® tako je tudi njihovih apostolov' P™1* 60 be#tde' 80 bUa vrata veliko in vseh sort. zaprta Nekateri se dajo odpraviti na Zdaj šele me je premagala je-1 p ITVAU I KI IC P A kratko in zlepa nekaterim se **** 56 drMle' kako si uPa KU VOLITVAH IN IGRA pa hoče pridigovati in se kar ^^^^ ^^^j^J Detroit, Mieh.-Volitve so za jim je — ali vedoma, ali neve-doma — cerkev prvo in glavno. Bog in delo za narod — naj bo v katerem področju hoče — si ne moreta priti v nasprotje, ne moremo pa tega trditi o cerkvah, o katoliški še celo ne. Ako bi se cerkve vsaj približno toliko brigale za ljudsko dobro, kakor se brigajo za svojo, bi kazala dandanašnja doba morda lepšo sliko, nego jo kaže. to znova pozivamo, naj vsak, kdor more. daruje saj eno toplo obleko ali suknjo revnim ljudem v domovini. Kdor pa se v takih časih ter v potrebi, katera ^pije do neba, še noče odzvati, tak v resnici ni vreden, da nosi ime zavednega delavca in Slovenca. O Jugoslaviji se danes veliko piše. Ni ga Amerikanca, kateri še ne bi bil slišal o tej deželi. Zato ni tako težko vprašati tudi tuje ljudi in ne samo naše za kakšen dar, kajti vsak kos obleke in vsak cent bo šel v namen pomoči našim bojevnikom v domovini. ^ Bojišča Krvave poljane v vzhodni Prusiji in na zapadnem bojišču je že pobelil sneg, toda zima s snegom ni ustavila klanja. Noč ki se tepejo tn umirajo na daljnih bojiščih za — kot pravijo — odpravo fašizma. To ni cinična beseda. Pisec teh vrstic iskreno upa, da njih žrtve ne bodo zaman. Kajti šo ena taka vojna, pa bo konec civilizacije. Kongres je začel z razpravami. Na dnevnem redu so ugibanja, kdaj bodo spraznjena ra-;na mesta v kabinetu in kdo jih dobi. Različni izvoljeni kandidati si čestitajo drug drugemu, "krnelova" Tribuna pa našteva vzroke, zakaj ni bil izvoren Thom. pewey. Gotovo, da je še veliko drugih bolj važnih novic, ali danes bi raje govoril o nečem drugem. — Frank Podlipec Prvič sem ga srečal leta 1916. za časa kongresa Jugoslovanske socialistične zveze v Chicagu. in dan grme topovi ter done eks- Pozneje, ko sem se stalno nase-plozije zračnih bomb. To, da i lil v Chicagu, sem ga srečal sko- prilepijo na prag. Pri teh poča- nadl«8uJe. kl J» v ostal« kam in ko se prvič za hip od- nld mar In kl ^ sPloh dahnejo, jim brž postavim piko zna nami in sedaj si lahko odpočije-mo napete živce. Roosevelt. de- ostalem niso ne po- Takile Drcnaoeti oclaše- uw ur- SC SS ^S ne kor*" j voljen i^takole pra^Zato^rna-"dušne paše" v roke in odidejo Pa mo volitve, da nagradimo "pri- vsaj napol zadovoljni. j A Sploh pa je bretbožnost bese- jateUeM in kaznuiemo "sovraž- Drugače pa je s tipičnimi gorečneži, ki ti poženejo kri v glavo, ako jim še pravočasno in naj bi i tik pred nosom vrat ne zapreš. Vendar sem v vseh teh letih na srečo naletela samo na dva taka tipa. Prvi se je odmaknil že precej v preteklost. Bil je od neke protestantovske sekte in moškega spola. Drugi tip me da, ki jo premnogokrat po nepotrebnem rabijo. Kdo je brezbožen? Ne vernik. A kdo je never-nik? Skoro bi trdila, da nihče. Kajti vsak sleherni človek veruje v nekaj, pa naj se tisto nekaj imenuje že Bog. ali vesoljni duh. ali neka' sila, ali usoda, ali kakorkoli. Ne verstvo, ampak veroizpo- ... .ipviia. uiujjl up ur a. je pa prišel reševat te dni, in vedovanJa a*> konfesije, te pobil je ženskega spola, katoli- vzročai° neprilike. Saj je verstvo y svojem bistvu nadkonfe- bil je ženskega spola, katoli čanka. Zvonila je na vratih, kakor da je ves Berwyn v ognju. Ta njihova značilnost mi je in bo v svarilo. Hoteč se je hitro i znebiti sem se oprostila na račun zaposlenosti. "Tako! Torej ste ena od tistih brezbožnih, ki nimajo niti minute časa za Boga," je kakor na koso zaklenkala. Začudena sem si jo ogledala. "Slišite," sem rekla, "kaj pa veste vi, kdo je brezbožen in kdo ni?!" "Ali hodite v cerkev?" "2e precej let je od tega, kar je minilav cerkvena inkvizicija," sem ji ponagajala "Torej ne. Kdor pa v cerkev ne hodi, je brezbožen," je poudarila z močno kretnjo. • "Cerkev ni Bog. Cerkev je samo cerkev, pa prav nič več," sem ji na krhko odvrnila. Motrila me je tako nabodeno, da sem se morala nasmehniti, "In fri se smejete? Le smejte se! Božja pota so vam neznana. Prišla bo smrt in gorje vaši duši!" Od vneme je vidno poble-dela. "Prepozno boste spoznali, da je Bog v cerkvi in da govori skozi cerkev!** "Bog je v cerkvi.. ,** sem ji sionalno. konfesije pa pomenijo cerkve, in cerkvam je — kakor vsem drugim organizacijam — treba v prvi vrsti pribornikov in propagatorjev, drugače ne morejo us(5evati, ne morejo rasti. Odtod so takozvane verske gonje. In ker imajo vse cerkve svoje osnove na zemlji, na zemlji tudi cilj: priti do vpliva, mpči in oblasti, so te gonje tem hujše. Vse vodijo tekmovalni boj druga proti drugi, to je, proti drugo-vercem. Zakaj vsaka trdi o sebi, da je edino prava in edino zveličavna. Vse vodijo pa tudi boj proti posameznikom, ki iz tega ali onega vzroka ne pripadajo k nobeni cerkvi in te zategadelj imenujejo kar na splošno in po krivem brezbožce. Imej še tolikšno vero, upanje in ljubezen do Boga, si po njihovem merilu slab vernik, ako ne nosiš svoje pobožnosti v cerkev in če je tudi sicer zadostno ne podpiraš. Zanimivo je vedeti, da so verniki, pravi verniki, verniki v najglobljem pomenu besede le redkokdaj dobri stebri te ali one cerkve. Zanimivo je tudi to, da je s takimi verniki prav lahko delovati, ne pa tako s takozvanimi cerkvenjaši, ki nike". Pri letošnjih volitvah jih je bilo nekaj kaznovanih, ostalo jih je pa še dosti potuhnjenih kateri bodo pokazali svojo barvo sedaj, ko so volitve končane. Kaj pa mi volilci, ali jim bomo pokazali, da mo še ravno tako pri življenju kot pred volitvami? Ali se vležemo k počitku in zaspimo za dve ali štiri leta ter se spet prebudimo, ko bodo volilne trobente oznanjale prihodnje volitve in se vsedemo na padajo tisoči na obeh straneh, o tem ni dvoma. Tudi doli v Jugoslaviji se bliža zima — in to že četrta zima v tej krvavi vojni. Pravijo, da je naša mala Jugoslavija v teh kratkih letih vojne izgubila čez dva milijona ljudi. Namreč toliko je mrtvih. To je proporčno za tako malo državo ogromno število in ob enem je za takozvano premagano in okupirano deželo zelo dober rekord, ker so Nemci morali v tej osvobojeni deželi držati __ .. . skozi vsa leta do 500,000 mož štoval kot človeka, kateri je ve-okupacijske armade. Mislim, da1 liko v»dei in meni se zdi — je ni dežele, razven male Grške tudi veliko pretrpel, kot je pač in Rusije, katera bi toliko trpe- naža delavska usoda Kot so mi la in pokazala takšen odpor kot pravili, je zadnje čase precej so ga naši ljudje. In danes, ko bolehal. Težko je pisati človeku korakajo eete jugoslovanske os- 0 smrti sodruga, kateri je ne ša- ro na vsaki mesečni seji socia lističnega kluba št. 1. Jaz nerad pišem pan^erike, ali na vseh mojih potih, katera so precej dolga, nisem spoznal bolj značaj nega in odkritosrčnega so-druga kot je bil Frank Podlipec. Nikdar ni skrival svojega mišljenja. Njegova beseda je bila vedno odkrita in premišljena. Kdaj je prišel v Chicago, mi ni znano, )cot mi tudi ni znano njegovo družinsko življenje. Poznal sem samo njega in ga spo- vobodilne armade skupaj s kadri ruske rdeče armade proti Ogrski, Avstriji ter ob Jadranski obali proti severnim deželam Jugoslavije, ve vsak slovenski delavec, da rešitev ni več daleč tudi za njegove brate in sestre v Sloveniji. Geslo "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" je postalo njih evangelij. In ta naš narod, kateri je prelil toliko svo- voz, ki ga vlečeta osel in aftoo? « ,TVT * Ali pa morda ostanemo čuječi in Ije frestal tohko nec J 1 veskega trpljenja, m izgovarjal goslavija kakor Je bila in v Sloveniji ostane ona gospodarica. Ce pa itmaga Nemčija, si je pozicijo že zavarovala s sodelovanjem Franc Snoj in dr, Lojze Kuhar sta se odločila rešiti kar se rešiti da. Osvobodilni odbor z Ribarjem in Titom na čelu je izjavil« da bo vsem v Sloveniji, ki se borbenim vrstam pravočasno pridružijo, odpuščeno, ali pa naj Hitlerju saj umaknejo sodelovanje. Franc Snoj je odšel v osvobodilni tabor, da merodajne ljudi Um pridobi za spravo s SLS, dr. Kuhar pa je nanjo apeliral iz Londona, da ima se čas popraviti greh. Rotil je domobrance, naj Hitlerju nikar več ne pomagajo pobijati svoje rojake (partizane). nego se jim na/ rajše pridružilo in to nemudoma, drugače bo prepozno Kajti 12. ura je tu. Ampak SLS je priložnost že zamudila. V Sloveniji se vrši socialni in umski preobrat, ki bo poskrbel, da se zgodi to, kar je prerokoval feidor Cankar: SLS bo padla v grob sramote in nad njim bodo rasle koprive. si zgradimo nekaj svojega? Cas je tu. Vprašanje je le, če so se delavci kaj naučili iz klečeplazenja in beračenja po volitvah. Najboljši odgovor na to vprašanje bi bil novo rojena delavska stranka. PAC bi moral biti gonilna sila, katera bi sedaj delala, da se organiziramo v samostojni delavski politični stranki. Tisti delavci, kateri so darovali po dolarju in več v PAC in še danes nosijo one znake, pa še ponosni so nanje, bi bili gotovo pripravljeni pristopiti v delavsko stranko taikoj in jo tudi gmotno podpirati. Na kakšne "knofe" bo treba pritiskati, da se ta ideja uresniči, ne-vem. Vem pa, da bo moral priti pritisk od zavednih delavcev, ker kot izgleda, naši voditelji se najrajše smukajo okrog "osla" in nekateri tudi okrog "slona". PAC pa naj postane pri organiziranju delavske stranke gonilna sila. Dan, ko se bo igralo dramo "Z vero v vstajenje" ni več daleč. Upam. da si ga je vsak rezerviral samo v nevten, da bo šel v nedeljo 10. dec. v Slovenski delavski dom, 437 So. Liver-nois ave. in se tam sestal z mnogimi znanci in prijatelji, ki bodo prišli z istim namenom, pomagati našim revežem v stari domovini. Vsi dogodki gredo v pomoč našim bratom in sestram. Vsak dar bo dobrodošel. Pridite tudi rojaki iz Toleda Preskrbljeno bo za vse in z vsem Joseph Korsic. ter ne bo izgovarjal teh besed po nepotrebnem. Počistil bo tiste ostudne sledi fašizma, katere morajo izgfniti predno bo zavel duh svobode v naših deželah. Ni čuda, da se izdajalci tresejo v svoji sramoti m grozi. Španija Čudna so pota fašistov. Cau-dilo trdi, da on ni fašist, ampak zelo dober demokrat in katolik. Zadnje čase se je spfavil v akcijo za nekakšno organiziranje evropskih katolikov v splošen katoliški blok. Za to svojo nalogo ima kajpada blagoslov Rima. Vprašanje je, "Will lie get away with it?" Ali bodo demokracije temu falotu, kateri je napravil zaveznikom v Južni Ameriki itd. s svojim spletkarjenjem in vohunstvom ogromno škode, dovolile, da še nadalje spletkari? Ali je katoličanstvo tista koprena, s katero se odeva Fr^nco kot se je nekdaj Benito Mussolini? Ce verujejo zavez-niiii v demokracijo in odpravo fašizma, potem so dnevi Francu šteti — če pa ne — Brez dvoma, da je Španija danes rak-rana na telesu Evrope. Nepotrebno je govoriti o odpravi fašizma v Argentini, če se na drugi strani dovoljuje fašizem pod krinko katolicizma v Španiji, kjer Je središče falange ter strupa, kateri se od trm širi po Južni Ameriki V Franciji Kar je v Franciji najbolj zanimivo je prerojenje ter moč socialistov, ki so se pokazali sedaj večje kot kdaj prej. Se posebno V ameriških skladiščih je pa so pokazali svojo moč in ve-4,649,000 vreč kave. Pred pari litino svojega dela v podzem- Kave n« bo zmanjkalo leti pa so se ljudje zbali, da j« bo zrtianjkalo. skem gibanju za časa nemške mo čutil socialistično, ampak je videl in razumel socialni boj, ki se bije danes in se bo nadaljeval. dokler ne zmaga socializem Vem, da je Frank želel živeti, dokler se ne razmotajo saj deloma te stV&ri, katere so danes pred rešitvijo — ali usoda je hotela drugače. Zapustil je dve hčeri, ženo in dva sinova. Star je bil nekaj čez šestdeset let. Slava njegovemu spominu! O ruskem relif u nimam danes nič za poročati. Važnost francoske socialistične stranke 1 Hi ^Ko si je reorganizirana francoska provizorična posvetovalna zbornica volila predsednika, je ta mandat dobil socialist Fe-lix Gouin. On je bil njen predsednik tu<}i v Alžiru. Tole mi ne gre v glavo? okupacije. Sedaj se veliko go- • 1 drugačno pretili. Kako da še sedaj ni udarila bomba presenečenja proti osvobodilni fronti in Titu. kl so aam jo prerokovali ie spomladi — češ, to boste strmeli — to mi nikakor ne gre v glavo. Ali pa so se morda bali take bcinbe. kakršno je vrgel proti njim sedaj dr. Loj se Rlihar, p« rad i tega POVESTNI DEL FRANCE BEVK: B i:«, PKFJ> si\«o (Nadaljevanje.) Zavržena se je oklenila mene. To je bilo jasno ko dan. V dno samoljubja me je zabolelo to dejstvo. Kakor da me je nekdo pobral na cesti, da mu služim. Ko sem izvedel vse, sem postal mrk in molčeč. Nisem več izpraševal, niti besedice nisem pristavil. Podvizal sem korak proti postaji, kot da se mi V^udi neznano daleč in ne mislim več priti. Lojza je slt*dila pol kpraka za menoj in je neprestano pogledovala name Bila je mirna radi tega, ker je povedala vse. Mučila jo je le strašna negotovost, kakšno sled je pustilo njeno priznanje v meni. • . Dospela sva molče na postajo in ker nisem dejal besede, je spregovorila Lojza prva: "Povej, kaj misliš?" "Nič," sem dejal. In ker sem vedel, da je ta beseda pretežka zanjo, sem dostavil: "Premislil bom; povem ti." Ona se je bala za mojo posest. Kupil sem ji listek in mi je hotela povrniti denar. Njene oči so neprestano iskale praškov po moji obleki; njena roka je skrbno brisaty. Kakor da hoče s svojo skrbnostjo dokazati, da me je vseeno vredna. Ko je prišel vlak, je skoraj zajokala: "Kdaj smem priti?" "Pisal ti bom." Vso dolgo pot od postaje v gorsko vas sem razmišljal samega sebo in življenje. Neumno, bedasto živlienje! Krasno, veselja vredno življenje! Pred menoj je stala Lojza ? pogledom v tleh in s trepetajočimi ustnicami, ki mi priznava greh. Proti komu se je pregrešila? Proti meni? Zato. ker sem sanjal, da bom vzel v svojo poročno postelj nedolžno devico in sem ob prvem zbližanju zaslutil, da so njena nedrija plavala skozi grozote omamnih orgij? Vendar sem jo hotel poročiti. Čemu je zdajle izgubila na svoji vrednosti? Zato, ker je postala mati in ni naredila greha, ki ga naredi devetdeset od sto deklic v podobnem stanju? Prej bi jo bil moral pahniti od sebe. zdaj bi pokleknil pred njo .., In kdo to izprašuje? Kdo je užaljen v svojem ponosu? Človek, ki ga je zapeljala pohotna ženska in se je še sam zamotal v mreže z izgovori na svojo iz-bičano strast. Kdo si ti, ki sodiš mater, sam si pa služil neplodni vlačugi! Fej, sem pljunil v duševni obraz, ki je stal spačen pred mojo telesno podobo. Ta hip mi je bilo žal, da sem Lojzo poslal v mesto. Rad bi jo bil imel pri sebi in jo prosil odpuščanja. Očistila bi se medsebojno, zavrgel vse, kar je bilo, in pričela živeti novo, čisto življenje. Pa sem medpotctna izgubil to misel Vrag mi je sedel na možgane in vrtal neutrudno ter ob-ličil čudno Lojzino podobo. — To naj bo tvoja žena? Vse življenje bo tenka bolečina v tvojem srcu. Naj se ti ženska razo- ■ dene še tako — vsega ne |x>ve koli.... ni- Tisto nedeljo sem prišel nenavadno zgodaj domov, z začudenjem mi je Liza odprla. "Ali česa potrebujete?" "Čaja prosim." V sobi sem sedel na stol, roke, so mrtve padle na mizo. Bil sem duševno utrujen. Niti misliti se mi ni ljubilo več. Naj sem še j tako odganjal misel, da som pre- * varan, je zopet priletela nazaj■ in sedla na možgane. Ko mi je Liza prinesla čaj, t sem jo pogledal s strmečim po-i gledom. Nisem videl Lizike, vi-j del sem žensko. Za mesnatimi,) rdečimi ustnicami se je skrival nasmeh. In ne vem, zakaj se je v tisti minuti v meni porodilo I vprašanje: "Kaj je v tej ženski? j Ali so tudi za temi okroglimi lici; in modrimi očmi skrivnosti, ki; človeka ubijejo, kadar so razo-dete?" Zapazila je, da jo opazujem, in je prišla v zadrego. Beseda ie je tresla, ko je dejala: "Sami ;i vzemite sladkorja." "Gledam vas," sem dejal pol v pijanosti. "Ali mi boste povedali po resnici, če vas nekaj vprašam?" "Saj nič ne vem," je dejala »ramežljivo. "Nič vedeti, je največja sreča. Blagor vam." Ni me razumela. Tisto minuto sem govoril iz notranjega prepričanja. Mislil sem, da je višek vsega nedotaknjena nedolžnost, da se mora le ob tej spočiti zlomljena duša. Liza me je gledala, ko sem Tiolčal v svojih snujočih mislih. Njena roka mi je segla na ramo 'n vzela belo nitko, ki se je od-ažala na črni obleki. Ko je to torila, mi je njena roka nehote zdrknila po rokavu, kakor da bi -ne božala. Deklica se je zdrznila. Občutila je, da je stopila nekaj, kar ii bilo prav, in dejala: "Oprostite!" Da bi zakrila svojo zadrego. je segla z besedo nazaj: "Kaj ste me hoteli vprašati?" Nisem se spominjal več. Ona je povesila pogled v žalost in kot da sem jo vprašal po tem, ie dejala: "Jutri se ne vidimo več." "Kam greste?" "V službo. Sestra me črti..." Kakor tožba se je glasila ta beseda. Njena histerična sestra je bila tiranka in je občutila slast, če je mučila človeka. Toda, kaj naj ji pomagam jaz? "Vsi moramo delati," sem dejal, da me je postalo sram vsakdanji fraze, ki sem jo izustil. Ko je stala pri vratih, se je še vedno ozirala po meni in se ni mogla ločiti... Kaj hoče ta ženska? Kaj misli ta ženska? Takrat sem preživel teden muke. Nedopovedljivo težko mi je bilo uravnati svoje misli in svoja čuvstva. Od gospe Fani sem prejel pismo, ki sem ga vtaknil neprebranega v žep. LojTino pismo sem prečital. Iz njega je vela obupna borba za mojo ljubezen. V besedah je ležala neizmernost krivde, za katero ni bila sama odgovorna, in jo je vseeno po- izkušala oprati. Pogledal sem njeno sliko, ki je stala pred .menoj na mizi. Grenak nasmeh je bil na njenih ustnicah še na tej sliki. Tihe žalosti, ki je sijala kakor izza zastara, nikoli ni mogla popolnoma zakriti. Zasmilila se mi je. Kakor da nič ni, senv zavrgel glodajočo misel in postavil na njeno mesto svojo plemenitost, v katero sem takrat verjel kakor v Boga. Pisal sem ji dve besedi: "Vse je pozabljeno. Pridem. Pika. Novo poglavje življenja se prične." Lojza je znala biti hvaležna. Lepo počesana, v popotno obleko oblečena, me je pričakovala na kolodvoru. "Peljiva se dalje," je dejala; "listke že imam. Nocoj morava biti sama.** Hvaležno sem jo stisnil za roko, peljala sva se preko državne meje in se ustavila v samotnem hotelu. Kakor po dolgih dneh prisrčnega hrepenenja sva se objela. Ko sem videl na belih rjuhah njeno telo, me je napravil pogled blaznega Pozabil sem na v Clevelandu. Upam, da mi Toni ne bo zameril teh omemb. Moja žena mu je nekoliko v sorodu. Ako bo res še kdaj prifural v Illinois, ga vabim, naj se oglasi tudi v St. Louisu. Tu imamo delavnico, v kateri popravljajo "karboredor-je". V slučaju, da njegov ne bi dobro razbijal, bi ga lahko dal tukaj popraviti. Danes, ko to pišem, je minilo 25 let, kar sva si rekla ona in jaz drug drugemu "da" in ob tej priliki se mi je zdelo vredno napisati tudi nekoliko šale. Torej končano, da se preveč ne zavleče. Treba je nekoliko k počitku, potem na delo ip zvečer pa spet pobirati za pomožno akcijo pod okriljem SANSa. Ciril Medved, 6007 Gravois, St I.ouis, Mo. » Nil MCI J A SLOVI ZA MODERNO DEtELO, toda naši vojaki v nji nimajo še nič prave** komforta. Gornje je slika it mesta Zweifall v Nemčiji, ki so ga okupirali ameriški vojaki, toda kopelj so si morali pripraviti sami kolikor najboljše so sraofli in tnali. sloge in edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poleg govornikov Balokoviča, Bunčiča in Kristana je bil predstavnik vojne komisije v Lon-muke preteklega tedna, na iz- donu brzojavno povabljen, da praševanje vesti in besede od- nam pošlje za govornika tudi puščanja. V njenem naročju enega borca-partizana, ki bi sem jo zaželel za ženo bolj vroče nam iz svojih skušenj povedal o kot kdaj poprej. Njena umet- i bojih v domovini in podal resnost ljubezni me je omamila, da nično sliko o položaju v Jugo- NOREC" DRAMA V TREH DEJANJIH P r BO VPRIZORJENA V NEDELJO, DNE 10. DECEMBRA v dvorani S. N. P. J. v Chicagu sem jo molil, in se je ona srečna smehljala nad menoj___ Ko sva v sreči odpočivala drug ob drugem in zrla v strop, je za hip zopet zaplesala drugačna slika Lojze pred menoj. In kakor da je na čelu brala mojo misel, me je ujela njen* roka in polzela po mojem telesu. Vprašanje, ki ga je nato previdno oristavila, je padlo v drugačno zemljo kot bi bilo padlo minuto poprej. Pokleknil sem in ovil roke okrog njenih ledij, obože-vaje njeno slast razsipajoče telo, sem zinil : "Lojza, kar je b:lo, je bilo, naj bo požgano na vekomaj. Tudi moje življenje ni bilo tako ... začniva na novo.*' Ta sentimentalna fraza je učinkovala name, na Lgjzo ni učinkovala. Gole roke je položila pod glavo in vprašala iz slaviji. čisti prebitek te proslave gre v prid nabave potrebščin, medi-kalij in blaga, ki se ga bo čimprej poslalo v domovino. Nujno je, da se v nedeljo 3. dec. zbere na tej slavnosti tisoče Srbov, Hrvatov in Slovencev, da manifestirajo edinstvo in proslave borbo za osvoboditev Jugoslavije izpod fašistične pete nemških in domačih osvo-jevalcev izpod Hitlerja, Pave-liča in Rupnika. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! — Zlata Brozovich. dnevniki objavili vsa imena, a v Bridgeport, O., $5; A. Kocjan Proletarcu morda ni prostora, nabral pri društvu št. 335 SNPJ (Op. ur. — Ker prihaja mnogo $26 25; L. Podbrear, Witt, 111., dopisov in z njimi po cele pole $5. Skupaj ti prispevki $58.75. imen, je nam nemogoče vse ob- To vsoto imam na rokah. V slu-javiti, pač pa le dopise z glav- čaju, da je ne bi bilo treba ranimi podatki in skupne vsote.) biti, jo bom oddal v pomoč San-Omeniti moram tudi našo pri- sovi akciji, torej bo šla tudi v redbo, ki bo 20. januarja pri- dober namen, in upam, da s hodnje leto. Bodite pripravljeni nanjo, da bo z veliko udeležbo tudi tam uspeh. Ves prebitek bo oddan za naše trpeče rojake v starem kraju. Posebne kolek-te na tej veselici ne bo. Več o tem pozneje. tem soglašajo vsi prispevatelji. Ako je še kdo pripravljen pomagati, bi me prav veselilo. Rekel sem, da se ne ve še, kolikšni bodo stroški in brez denarja ne gre. Morda bom moral poslati odvetnika k omenjeni ko- Pridite tudi na našo redno se- misiji (Pardon Board), ki se sni-jo v soboto večer 25. novembrb de januarja 1945. In kot sem ie VELIK USPEH .« PODRUŽNICE NA NORTH SIDE Chicago, III. — Na zadnji seji podružnice št. 2 SANS smo skle- v Fleinerjevo dvorano, 1638 N. Halsted St. Naše seje so zanimive in kratke, po seji pa je zabavno v domači prijateljski družbi. Najtopleja zahvala vsem darovalcem. Za podružnico štev. 2 SANS, Louis Volk, predsednik; John Turk, tajnik; Ludvig Katz, blagajnik. rekel, če denarja v prispevam namen ne bi porabili, gre SANSu. Vredno se je potruditi, da Joe pride na svobodo. Je zelo dober delavec in pripraven. Delo je pri volji sprejeti na farmi. Zna ravnati s konji in je sploh vešč pri vseh poslih, ki jih je treba opravljati na farmi. Naj bo pa nekaj tudi za špas. "Big" Toni v Californiji piše, NE, TE PREDSTAVE NE BOMO ZAMUDILI? Chicago, lil. — "Ne, na noben način se ne sme pripetiti, da bi zamudil to predstavo!" "Katero?'* "Nu, to, ki jo vprizori dramski odsek kluba št. 1 JSZ. Se spominjaš, koliko lepih iger je že dal ta klub na oder?" "Kajpada! V narodni dvora-i ni, v ČSPS na 18. cesti, v dvorani Sokol Havliček in v dvorani SNPJ" "Tudi prihodnja igra bo v dvorani SNPJ. Berem, da se imenuje "Norec" — in da je to sijajna drama v treh dejanjih." "Kdaj bo ta predstava?" "V nedeljo 10. dec. ob 3.'po-poldne. Imaš že vstopnico?'* "Ne še. Daj mi eno, ako jih imaš. Po čem so?** "Po 65c v predprodaji. Ako pomisliš, koliko truda je s tako predstavo, je to nizka vstopni- _ _ »» na. "Daj mi tri. Bova vzela z ženo tudi hči s sabo. Naj sliši tudi drugod kaj slovenskega. Pa na svidenje 10. decembra." Nabavite si vstopnice v predprodaji tudi vi in priporočite prijateljem in znancem, da store isto. — P. O. JE VEDNO NA DELU ZA|dasedaj martinčke draži Moj dna misli: "Pa kakšno je bilo| P "J- d* * tvoje življenje, tega mi nisi povedal še nikoli." "Kaj naj ti povem?" sem de-•al. Dvignil sem se in poiskal v žepih neprečitano pismo gospe ^ani. Zaprtega sem ponudil Loj-zi, ki ga je sprejela v trepetajočo roko in nalahko pobledela. "Ali ga nisi odprl?** 'Ne odpiram takih pisem." (Dalje prihodnjič.) KUPITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJI! BOGAT SPORED PRIREDBE V PRID RDEČEGA KRIŽA Chicago, III. — To nedeljo 26. nov. ob 3. pop. bo v slovenski *olski dvorani sv. Štefana na Cermak Rd in Wolcott ave. velika priredba v korist Ameriškega rdečega križa, na kateri bo oredvajan bogat, pester spored. V pevskih točkah nastopi zbor Prešeren in njegov duet, pevski zbor Slov. ženske zveze, potem več drugih duetov, med njimi sestri Korenčan, Možina trio, Dredvajani bodo umetni plesi itd. Po programu bo ples in prosta zabava. Pridite vsi, da se razvedrite ob dobrem sporedu in ob enem pomagate Človekoljubni ustanovi Rdečega križa. — Odbor. PROSLAVA DNEVA ZEDINJENJA IN OSVOBODITVE Chicago, III. — Proslava dneva ujedinjenja bo letos v nedeljo 3. decembra v Pilsen paviljonu na 26th St. in Albany Av. Letos bo ta proslava vse večjega pomena kakor so bile prejšnje, ker bomo zaeno proslavili skorajšnjo osvoboditev Jugoslavije izpod krvoželjnega fašizma Dan za dnem naša herojska narodna vojska pod vodstvom maršala Tita, rama ob rami s slavno rdečo armado, osvoboju-je mesto za mestom, vas za vasjo! Se nekaj časa in naša it-mučena rojstna domovina bo osvobojena. Iz tega razloga je potrebno, da bo to največja manifestacija hiše do hiše nabirati obleko in prispevke, da se s tem denarjem nakupi najpotrebnejše našim ljudem v starem kraju. Za to delo se je priglasilo več članov in članic. Dasiravno je v tej mali naselbini na severni strani Chicaga to precej težavno, ker smo tako na daleč raztreseni, smo v dveh tednih še precej dobro uspeli. Dosedaj smo nabrali precejšen kup obleke in pa nekaj nad $500 v gotovini. Seveda bi bilo v teh časih in v ta plemenit namen pričakovati boljši odziv, ampak smo vseeno zadovoljni s tem. Kolektali smo tudi pri takih "rojakih", kateri so nam rekli, "ne dam nič za to" ali pa navedli kakšen "vzrok" v opravičbo, čemu ne prispevajo. Imena vseh darovalcev bodo poslana skupnemu odboru, kjer bodo zapisana v posebni knjigi. Omenimo pa naj jih na tem mestu le nekaj. Mrs. Paula Pasht je poleg prispevka $5 preskrbela tri ducate gorkih zimskih kap za dečke. Adolph Klanch-nik, ki ima svojo pralnico (laun-dry) v tem delu mesta, je dal več sto nogavic, veliko srajc in spodnjega perila, vse čisto. Mrs Grasick je dala dva velika zavoja in tako tudi mnogo drugih. Največjo medaljo pri tem pa zasluži naš stari prijatelj, Peter dolar. Dal nam je na razpolago prostor v svoji hiši za vsfc, kar smo zbrali skupaj, čistil, šival in zlagal zavoje po cele dneve, tako, da je bilo vse pripravljeno in povezano, ko smo prišli s trokom, da blago odpeljemo na glavno zbirališče. Tudi kolek-tati je šel in poleg še sam dal en petak ter nekaj obleke. Z Jose-phom Kernom sta poleg obleke nabrala tudi petdesetak, Joe je pa dal svoj avto, da sta se vozila. Peter, v imenu naše podružnice ti odborniki izrekamo posebno zahvalo za tvoj trud. Hvala lepa Math Jemcu, ker nam Je vse to prepeljal brezplačno. Frank in Rose Sajovic sta dala $50 in njuna hčerka pa še $10 zraven. ' Seznam teh in drugih darovalcev Je poslan listom zaeno s tem dopisom. Upam, da bodo OPROSTITEV J. BOVERSA St. Louis, Mo. — Za oprosti-tv Joe Boversa delujemo kolikor imamo priložnosti. Za jetni-škim zidov jem je že 16 let. Rad bi o tem pogostejše poročal, pa kot pravijo, je lažje čitati kot pisati. Posebno sa takega, kot sem sedaj jaz. Delam v livarni vsak dan. Ob enem sem zaposlen tudi pri slovenski pomožni akciji in voziip skupaj obleko, ki jo zbiramo za naše reveže v stari domovini. Dne 18. nov. pa smo obhajali 40-letnico SNPJ in to mi je tudi dalo dela Saj pravijo, Medved tu, Medved tam, Medved vsepovsod. Dasi kasno, vendar ni prepozno sporočiti imena darovalcev v akciji za oprostitev rojaka Joe Boversa. Izmed društev SNPJ so prispevala št. 461 $5; št. 591 $4.25; št. 74 $2; št. 175 $2.50; št. 96 $2; št. 27 $2.20; št. 225 $6; št. 65 $3. Posamezniki: Matt Tu-sek sam $5, nabral $7, skupaj $12; J. Glavan, Helper, Utah, $5; Dolenc, La Salle, 111., $2; A. S., St. Louis, $1; M K., St. Louis, $5; J. Kozlevčar, Youngs-town, $2; Frank Oblak nabral na Piney Forku, O., v društvu št. 176 SNPJ $10.57; nepodpisan, Chicago, $5; J. Sever, Bi-vvabik, Minn., $11; Ferd, Vartz $5; L. A. Ambrožič poslal po Proletarcu $1.50; A. Papesh, Dillon, Mont., 91. Skupaj $88.-02, Stroškov sem pa in\el, to je glavnih, tiad $130. Zadovoljen sem, da imam saj nekaj povrnjenih. Kako bo stvar izpadla, ne morem poročati drugega kot da je vsa zade\a v rokah ene osebe, ki je pri odboru za reševanje takih zadev (Pardon Board) v Springfieldu, 111. Kaj bo mogel doseči, se še ne ve, niti ne, kolikšni bodo stroški. Ako bom mogel vsaj toliko uspeti, da se mu kazen zniža, potem bi bil prost, a drugače pa bodo večje potežkoče. Nekaj podrobnosti o tem sem poročal tudi v Prosveti. Nadaljni prispevki v isti namen so bili: M G. No. 2 , Chicago, $15; J. Rugel, Gillespie, 111., $2; Mr in Mrs Gerdanc. Detroit, Mich., $3; S. Novak, Chisholm, Minn , $2 50; društvo št. 13 SNPJ, poslal J. Snov. sin pa mi piše, da ima vsak večer "trubel" z "lizarji"; pravi, da včasi on zmaga, včasi pa lizarji. Omenja, da ga že razumejo, ko jih kliče po imenu. Mi-jslim, da je nastanjen nekje na Havajih. On sam ne sme pisati, kje je. Je take postave, ko "Big" Toni, 6 čevljev 3 palce. Je v C. B. VAŽNO V zvezi z objavo War Relief Funda Amerikancev južnoslo-vanskega porekla, ko je pred kratkim izšel in v katerem je naglaseno, da mora vse blago za relifno ladjo biti v Nevv Yor-ku do 12. novembra 1944, s tem popravljamo to poročilo kot sledi: Radi vojnih okolščin se ne more izvedeti točen dan prihoda ladje in zaradi tega priporočamo vsem odborom, društvom, posameznikom, prijateljem in sodelavcem, da nadaljujejo z zbiranjem obleke in drugega re- Mlajši sin je pa v Novi G vi neji. Piše, da je tam prava rev- j lenega blaga brez ozira na prej ščina in hrana pa kot pomije, objavljeni datum o prihodu la- "Big" Toni rad pripoveduje, kako je dobil ta priimek. In tudi Višnje gorskega "zmaja" rad omenja. Ko sem šel v Višnjo goro po potrebne listine za pot v Ameriko, sem ga tudi jaz "videl". Bila je to na trgu "priklenjena žival". V jezi je kazala roge, pri dobri volji pa jih skrila. O Tonetu vem, kje je doma. Ni iz Višnje gore, ampak iz Višinske Drage. Z njegovim bratrancem sva hodila skupaj v šolo v Zatično, potem pa se skupaj učila za mizarja v Vižmarjih. Videla sva se pozneje še parkrat dje. Istočasno javljamo vsem, ta« ko da se veste ravnati, da War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent ne sprejema blaga in pošiljatev namenjenih posameznikom in obite-Ijem v Jugoslaviji, ampak samo kolektivne pošiljatve za pomoč narodom Jugoslavije. Nov naslov našega skladišča je: Warchouse, War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent, 161 Perry St., New York 14, N. Y. Rev. Strahinja Maletič, glavni tajnik. ►Najboljši pripomoček pn učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KFKNOVO "ANGLEŠKO-SLOVENSKO r BERILO" it English-Slovene Reader" Cena $2.00 s poštnino vred Naročilo prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL. 4 Proletarec, November 22, 1944, — — — KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI vo blagajno, zahtevajo sedaj še I blagajno JPO-SS, da bi še to "zafučkali" K a tu bo lia pomoč v blagu, ki tt zdaj zbira med Jugoslovani v Ameriki relifna akcija pod o- i kriljem ZOJSA? Prej omenjeni I ZSŽ (Zveza slovenskih žup- Kaj bo rekla "A. D." sedaj, _ nij l, ki jo vodijo poleg patra ko jo celo dr. Lojze Kuhar in! [^razlaga da to zbrano blago Ambrožica nekateri razboriti Franc Snoj kličeta v podpiranje murJ • Slovenijo, pač pa ga slovenski župniki v Ohiu, je za-; "notranje revolucije" v Jugosla- »gpravijo v Italijo in v vozila, prvič s svojo zloglasno, viji? Kaj bodo rekli prečastiti j krajev v Dalmaciji, ne pa v i - * .. « « • nt. Ljubljano." Pa vprašuje: "Zakaj pa potem ne povedo, da nabirajo za te in te, ne pa za Slovenijo?" Tem gospodom bi nič ne pomagalo, neglede kako bi izjavo leta 1943, da Louis Ada- gospodje na Kuhar jeva izvaja mlč ne zastopa nikogar, ona pa I nja, da taki katoličani, ki drže 400,000 Slovencev v Ameriki, z "domobranci" in jih podpira-drugič s svojo relifno akcijo, ko jo, podpirajo Hitlerja, ki je je za dobre ameriške dolarje na- smrtni sovražnik slovenskega _______ _ kazovala tam lire v podporo, in naroda, katoličanstvu pa storil j stvar dobra! najbolj pa s svojim bojem proti, ogromno več škode kakor ruski,- na5protujejo Ampak, za ko-SANSu v obrambo ljudi, katere j komunizem? J pa s niti ne bo koga navajal k sodelovanju, pa naj bo pritisk zlatu in v blagu ^ ta^0 hud ah celo iivljenje na tehtnici. To je bilo stališče naše stranke takrat ob vdoru sovražnika Mislim, da je bil pravilni odraz miš\jenja vsega slovenskega naroda v trenutku, ko šel v najbolj viharno dobo syoje zgodovine. Sloyenska Ljudska Stranka ima po svoji -ptoilosti velike odgovornosti do svojega Katoliški škofje se obregnili ob Rusijo Katoliški škofje v Ameriki so naroda. Nočem reči, da je ona zakrivila položaj doma. Nimam pra na svoji nedavni konferenci v vice soditi. Toda če je zakrivila in v kolikor je zakrivila vsled Washingtonu med drugim raz- zadržanja nekaterih svojih odbornikov, da je sovražnik mogel pravljali o bodoči Poljski, o bal- dobiti Slovence za prisego zvestobe Hitlerju, potem je treba kriv- tiških ln sosednih državah, "po do priznati. Jo popraviti in storiti potrebno, da se uveljavi stran- katerih meče Rusija svoje oči", kino stališče pred nemškim in laškim vdorom Snojeva misija ter odločno izrazili zahteva, da v domovini pomeni to, da se odrečemo javno iti brez pridržkov naj se kai stori v' preprečen je vseh tistih, ki so neposredno ali posredno sokrivi. da je sovraž- razkristnliziranja v krajih nad nik mofcel dobiti le enega Slovenca za prisego zvestobe »»bi proti katerimi hoče Rusija zavladati, lastnim bratom in proti zaveznikom. GOVOR DOMOBRANCEM (111. del) Govoril dr. Lojze Kuhar v Londonu II. septembra Danes bi se rad obrnil posebno na slovenske fante, ki se nahajajo v vrstah tako imenovanih "domobrancev". Prepričan sem. da ste že zdavnaj v svojem razumu spoznali in v svojem srcu začutili, da mesto, kjer danes stojite, ni vaše mesto in da opravljate delo, ki se ga v dnu svoje slovenske in krščanske duše sramujete. Rekli so vam, da se borite za vero. Poglejte, kaj je nemški nacizem storil na ozemlju, kjer prebiva milijon Slovencev! Kaj pa je tam ostalo od naše vere, od naših cerkva, od naših duhovnikov, od naših društev? Vse je Nemec stri, sedaj pa vzgaja nase otroke v poganstvu. Skupno s Hitlerjem za vero? Kdor vam to govori, ne govori resnice! Desetine milijonov katoličanov preklinja Hitlerja in nemško poganstvo zaradi zla, ki so ga razlili lad telesi in dušami nedolžnih. Rekli so vam, da se borite proti komunizmu. Naša katoliška jerkev v 2000-letni zgodovini svojih zmag ni izvojevala z mečem v roki in krivih ver ni premagala s prelivanjem krvi, razven svoje lastne. Da, v Osvobodilni fronti so komunisti. Nikdo ne taji tega. Oni so celo na vodilnih mestih. Tudi to je res. Od 27. aprila 1941 Osvobodilna fronta ni več strankarsko-komunisti-jno gibanje. Osvobodilna fronta je danes narodno gibanje, ki po tvoji biti in po svojih ciljih daleč presega strankarski komunistični okvir. Borba proti Osvobodilni fronti ni borba proti komu-tizmu, ampak borba proti lastnemu narodu, ki se bori za svojo svobodo. Da bi imeli svojo vest mirno, sem ves položaj v domovini nepristransko predložil visokemu katoliškemu učenjaku v Ox-ordu, davnemu prijatelju profesorja Ehrlicha. On je stvar preštudiral in premotril ter mi odgovoril: "Pod nobenim pogojem in f nobenem primeru ne smemo mi katoličani stati ob strani v boju » narodno osvobojenje in jaz ne poznam nobenega načela krščanske vere. ki bi obvezalo katoličana, da pomaga sovražniku naroda / boju proti svojim lastnim rojakom. Ne pozabite, da nemški lacircm ni nič manj brezbožen kot je komunizem, a je celo bolj lagnjen k preganjanju kot ta. Vi ne morete premagatai enega irezbožnika s tem, da pomagate drugemu brezbožniku, da ga atre s silo." Tako ta katoliški učenjak. Laž je torej, če kdo oravi, da zahteva katoliška vera, naj verniki pomagajo sovražniku svojega naroda, ki se bori za svobodo, in laž je, če kdo trdi. da boj za ohranitev vere nalaga komu dolžnost prelivanja bratske krvi! Morda so vam rekli, da se borite za domovino. Poglejte, vendar, kaj je Hitler napravil iz Štajerske, Gorenjske. Koroške! Xaj je Nemec tam storU slovenskemu jeziku, slovenski kulturi, dovenski mladini! In s takšnim zločincem naj rešujemo domovino? Vse, kar ste doslej pretrpeli, vam vendar ni moglo toliko zamegliti razuma niti zakrkniti srca, da bi ne videli in ne čutili, da ste bili sramotno prevarani od onih, ki so vas postavili ob nemško zastavo s kljukastim križem in vam v imenu lažnjivih vzorov iztrgali iz vaših ust prisego zvestobe svojemu lastnemu krvniku, vam pa stisnili v roke puško, da ubijate svoje brate. Zato, fantje in možje, morate stran, proč od Um, kjer stojite Proč morate za vsako ceno, za vsako žrtev. Morda vas bo ta odločitev stala novih preizkušenj. Naj! Samo da ste zbežali proč od sovražnika in si umili obraz in sebe. da boste živeli v poštenju Kam naj bežite, me sprašujete, in kako? Od tukaj vam navodil dajati ne morem, razen onega, da morate proč od sovražnika, dokler je še čas. Vsi tisti, ki se hočete boriti za osvobojenje domovine — in to bi moral biti danes najvišji vzor vsakega slovanskega človeka — pojdite po najkrajši poti k Osvobodilni fronti, ki je v imenu Jugoslavije in v imenu zaveznikov pooblaščena, da vodi borbo za naše osvobojenje. Tisti pa, ki mislijo, da jim to ni mogoče, naj storijo vsaj eno: da vržejo stran nemško orožje, beže od sovražnika, prenehajo z ubijanjem lastnih ljudi in pomagajo v borbi za svobodo. Podrobnostna navodila boste dobili od g. Snoja, ki se nahaja v glavnem stanu Osvobodilne fronte v Sloveniji. On bo navezal 8 vami stike in vam bo pokazal pot' za odrešilni beg. Poslušajte nJega, da vas bo popeljal na pot časti med slovenski narod S tem končujem svoje govore. Rad bi nanje navezal prošnjo, ia me razumevate prav, da sem vam govoril kot duhovnik, kot Slovenec in kot vaš prijatelj ob uri, ko so v veliki nevarnost, vaša čast m vaša mlada življenja. — Na svidenje' Darila vojakom Pošta je razposlala našim vojakom širom sveta nad 82 milijonov paketov, napolnjenih t božičnimi darili. Nacijske izgube letal Nemčija je v zadnjih dveh le tih izgubila 15,210 letal. Zed države pa v istem času (na ev ropskih bojiščih) 8,157. Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicogo 23, ILL. Potokoma prihajajo ... Najvažnejša novica te dni je zakliucck voditeljev Slovenske ljudske stranka v Londonu, da so poslali v glavni stan Slovenske osvobodilne vojske bivšega ministra g. Franca Snoja. Namen njegove misije je prepričati takozvane "domobrance", da so bili od voditeljev stranke v Ljubliani prevarani, ko so pristopili v domobransko vojsko in zaprisegli zvestobo nemškemu krvniku Hitlerju, ter jih brezpogojno pridobiti, da vstopijo v Osvobodilno fronto, ki je v imenu Jugoslavije in v imenu zaveznikov edina pooblaščena, da vodi borbo za osvoboditev Slovenije. Dr. Kuhar, eden izmed glavnih voditeljev SLS ter bivši urednik ljubljanskega Slovenca. je oddajal po radiu iz Londona tri govore med 9. in 11. septembrom. V njih je javno označil za lažnivce vse one, ki so trdili, da se "domobranci" borijo za vero in domovino ter proti "komunizmu". "Borba proti Osvobodilni fronti," pravi dr. Kuhar, "ni borba proti komunizmu. ampak borba proti lastnemu narodu, ki se bori za svobodo." (Njegovi govori v celoti so na 1. strani v tej številki.) Vodstvo SLS se je torej javno odreklo vseh onih članov stranke v Ljubljani, ki so narod nagovarjali k sodelovanju z nemško oboroženo silo in ga zapeljali v boj proti svojim lastnim bratom ... Ali se bodo strankini agentje v Ameriki ob dvanajsti uri tudi predramili in prenehali s svojim protinarodnim delom? • Na vse podružnice in gl. odbornike SANSa smo odposlali odtise tednika "Life" od 6. novembra. v katerem je šest strani slik iz Slovenije. Posnete so bile 23. septembra, ko so slovenski partizani s pomočjo zavezniške letalske sile razstrelili železniški most pri Litiji. Slikal jih je ameriški poročevalec John Phillips. ki se je s kapitanom Jimom Goodwinom udeležil te nevarne ekspedicije. Zanimale bodo marsikoga. Na prvi sliki, ki kaže skupino slovenskih častnikov pri izdelavi načrta za napad na Litijo. je tudi general Stane — Franc Rozman, o katerem je ameriško časopisje poročalo 11. novembra, da je umrl radi poškodb, ki jih je dobil pri eksploziji zaplenjenega orožja. Poleg njega na levi sedi poznani umetniški slikar Božidar Jakac. Relifna akcija Zbiranje denarnih prispevkov za Vojni relifni fond Amerikancev južnoslovanskega porekla prav lepo napreduje. Do 15. novembra so znašali skupni prispevki že $135,-000. SANS je odposlal v new-yorski urad do 16. novembra 18.441.76. Slovenski prispevki, ukijučivši onih, ki so bili odposlani naravnost v Nevv York, pa znašajo $28,567.58. Ta teden smo prejeli prispevke od sledečih: Chicago: Podružnica SANSa št. 2 $280, Agnes Gross *iu, Anton Bezlaj $5. Detroit: Podružnica št. 1 in JPO $700, ter $242 nabranih po sestri Mary Rant. Onoville. N. Y.: Math Hribar je poslal $15 (po $5 darovala tudi A Zrimšek in Steve Turk). Strabane, Pa.: Sestra Mary Tomšič je poslala ček za $500 <>d ix»družnice st. 55. sYgan, Pa.: Društvo št. 6 SNPJ darovalo $100; poslal tajnik John Wirant. White Valley, Pa.: John Britz daroval $5. Auburn, 111.: Za podružnico ^ 96 ooslal tajnik John Homez S 103.60. Harberton. O.: Za podružnico *t 51 je poslala tajnica Frances Smnrdel $500. VVaukegan, 111.: Za lokalni po-"^zni odbor (SANS in JPO) je P°slal blagajnik Math Jereb ček za $120. ^ ! Hostetter, Pa : Podružnica št. nabrala med rojaki $188 55. 'Mtsburgh, Pa.: Lokalni od-• •*>[ Je nabral in nam poslal nasilno vsoto $400 i h .same/ne darovalce pri- st/>Vamo ta teden Franka Tesa-tKd 'z San Franciaca, Cal., ki nam je poslal vsoto $25. ter ?na-ko vsoto Luka ip Tončka Može iz Barbertona. Br*dg:port, O,: Tajnik in bla-Kajnil; postojanke št. 33, John Vit?z, np pošilja trelia uor šiliatcv in tlce* sedaj $115 50. Podružnica v Pctroitu je pri-iu?\ala aa SANSovo politično akcijo ta mtaec $150, Brat Jo-vyh Radelj iz West Allisa. Wis , nam pošilja $20 za prodane par-Uzanske zvezde, brat Anton De-beve iz Sheboygana pa $11.90. Zelo razveseljiva poročila dobivamo tudi glede zbiranja obleke in drugega oblačila in potrebščin za stara domovino. Iz Aurare, 111., poroča sestra A. Aister. da je poslala že tretjo pošil iko, skupaj do sedaj 112 funtov. Iz E. Molina, 111 , pa se javlja brat Anton Klanšek, ki ie poslal v skladišče v Ne v. York 57 funtov volnenega blaga Anna Blatnik iz Faye|to City, Pa., naznanja, da je nabrala in odposlala 207 funtov dobrega oblačila v vrednosti nad $200 Podružnica št. 53 v Johnstow-nu. Pa., je poslala nadaljnih 152 funtov obleke. V Barbertonu, O , so šli naši pridni rojaki na delo ter nabrali 3528 funtov raznega oblačila ter $500 v gotovini. Sestri Smerdel in Okoliš poročata, da sesto-ii njih pošiljka ia 60 zabojev ali skupaj 3558 različnih kosov obleke in obuvala. Pišejo nam: "Vzelo je veliko truda, toda že- j nam so tudi možje pomagali. Vsak večer smo se pozno vračali na svoje domove, ali v srcu nam je le bila zavest, da smo storili vsaj trohico človekoljubnosti za 'Narod trpeči — za narod slovenski'." Podružnica št. 96 v Aubumu. 111., je nabrala in odposlala 175 funtov obleke. Walsenburg, Colo., je prispeval 201 funt. V daljni Minnesoti se je Ely zopet postavil ter prispeval 3650 funtov oblačila. Iz La Salla, IU , poročajo, da so nabrali in odposlali 2460 funtov blaga Pomagale so tudi naselbine v okolici kot Depue. Oglesby itd. V Brooklynu, N. Y., so že več tednov pridno na delu in sestra Frances Cerar, tajnica odbora poroča, da so odpremili v skladišče že 5002 funta raznovrstnega materiala. Poleg nje v lokalnem odboru so tudi sestre J. Pe-shel, G. Mutz,, F. Padar in J. Kukovič. Mike Misouri, predsednik podružnice SANSa v Fontani. Calif., poroča, da so nabrali 1043 funtov raznoterega blaga. Največ je skolektal on sam. Skrbi ga glede stroškov. Upamo, da mu rojaki priskočijo na pomoč ter prispevajo tudi za voznino. Podružnica št. 25, v Chicagu je odposlala pretekli teden nad 2 toni in pol različnega blaga, obuvala in konzervirane hrane. Pomagale so tudi podružnice iz So. Chicaga in Roseland-Pull-man okraja ter iz severnega dela mesta. Druga pošiljka bo odpeljana ta teden. Nabiralna postaja na 22. cesti (1901 W Cer-mak» je pripravila 50 zavojev v teži 2263 funtov. Iz Jolieta poroča sestra Joseph ine Erjavec, načelnica ženskega odseka, da je mestni župan izdal apel in proglas za na- NOVA FRANCIJA Si OBRAČA NA LEVO (Nadaljevanje s strani.) hiranje obleke za Jugoslavijo. Ljudje se pridno odiivajo in so že veliko prispevali ?a ta namen. Načelnik Vokalnega odbora je brat Louis 2eleznikar, pomožni tajnik KSKJ ter predsednik nadzornega odbora SANSa. Eaake razveseljive uavice da-bivamo tudi i? Clevelanda, Wai*-Vtpana. St louisa, Miivvaukeo-'a in raznih krajev Pennsvlva-*ii|c. Nemogoč« je omeniti vse posameznike, ki so darovali ali io žrtvovali v ta namen. Naselbine. ki še niso uključene v naš ieznam, naj nam sporočijo o tvoiem rezultatu. Urad WRFASSD nam poroča iz New Yorka, da je doba za po-ulianfe obleke podaljšana za nedoločen čas. Vzrok za to ie zakasnitev ladje. Pridružijo se naj tei pomožni akciji še druge naselbine in posamezniki. SANS hoče dejansko pomagali revežem v Jugoslaviji, ne s Hrkauvjem in večno kritiko kot ielaio nekateri fašistom naklo-nieni posamezniki in šovinisti. Narod zaupa SANSu in Združenemu odboru in ta zaupnost se zrcali v dejstvu, da je glavna blagajna v šestih tednih prejela sama v gotovini nad $145,000 za nakup najpotrebnejših potrebščin. Kaj ste napravili vi, kriča-či in blebetači. ki še vedno hui-skate narod proti narodu in ki bi tudi prepevali hozano Hitlerju. ako bi bili v Ljubljani??? Vstanite, polmrliči, vi! Zbudite se, vi živi grobi! Prireditve in shodi Chicago, 111.: Proslava tgedi-njenja Slovencev, Srbov in Hrvatov 3. decembra popoldne v Pilsen parku. 26. cesta in Alba- w Ave. Govorniki: Etbin Kri- , _ .. ... ;tan. Balokovtc in Gacenovič. Ida * franetja v^ Nastopilo jugoslovanski pevski J™** d* ak° * deiela icl* btlU '.bori itd Cisti dobiček name- demokracij je to mogoče le, jugoslovanskemu relUit ako * ob enem Q USPELEM SHODU IN treba in pa traktorjev za oranje, POMOČI STAREMU " KRAJU VVaukegan, lil. — Shod, ki se je vrši| 12. nov. v SND, je bil jako povoljffo obiskan in uspe-šsn v vseh ozirih. Govornike smo imeli štiri in vsi so bili prav dobri Staff Sgt. Kober t Moran nam ie povedal med drugim, da so ■meli naročilo od komande, pre-rjen so odleteli bombardirati v so z reorgaruzaoio , Nemčijo, ako bodo prisiljeni na gibanja kajpada sele | kakoršenkoli način se spustiti na zemljo, naj na vsak način gledajo, da padejo v roke partizanom. Pred poletom so dobro preučili zemljevid. Rečeno jim ie bilo, da se naj čuvajo Pave-ličevih domobrancev in Rupnik-Rožmanovih gardistov Tudi Miha ilovičevi četniki niso zanesljivi. Zgodilo se je, da so ameriške vojake potem, ko so jih ujeli, predali Nemcem Edino zanesljivi so partizani in kot taki so priznani od zavezniške vi- njen okriljem Zojpa. Detroit, Mich.: Podružnica št. i 1 SANS vprizoti Jontezovo; iramo "Vera v vstajenje" dne 10. decembra v Slov. delavskem iomu. 437 S Livernois. Govornik tajnik SANSa Mirko G. Kuhel Aliquippa, Pa.: Proslava osvo-bodenja Bel grada praznujejo Slovenci, Hrvati in Srbi dne 10, iecembra. Govorniki: Kristan ali Rogelj t, Krašič in Markovič. Cieveland. O.: Podružnica št. 18 v Collinvvoodu priredi Silve-itrovo zabavo v korist SANSa v Slov. del. domu na Waterloo Rd ?a starega leta večer. Chicago. IU.: Veselica podružnice št. 2 SANS v Fleinerjevi dvorani dne 21. januarja. (Odbori naj sporoče svoje prireditve. da jih lahko oglašiuno naprej.) Mirko G. Kuhel, tajnik SURSUM CORDA Sursum corda, rad sem slišal, ko gospod je mašo bral Kvišku srca, sem prepeval, ko besede sem spoznal. Pa se misel je razvila izza davnih, temnih dni. Novo obliko je dobila in sedaj mi iz prs doni: Kvišku glave! Proletarci, za svobodo družno vsi! ^ Tito danes je Spartakus Za svobodo in resnico se Pod zastavo zvezde rdefce broj junakov mu sledi. Zvezda rdeča, ti vodnica, ti simbol in kažipot, da v ljubezni in sožitju 9e razvija naj človeški rod! Joseph Jauch. se vrnejo jetniki if Nemčije. Tal za preporod Francije ne be lahko najti. Dasi se skoro vsakdo radikalno izraža, je dokazov dovolj, da bogataški razred čaka svojega časa in ne bo ja zlahka pripraviti, da bi sprejel in odobril ljudsko voljo Scciflisti hode na j jat ia stranka Socialisti svojega pričeli. N či verjamem, da bi mogel kdo dvomiti, da se razvijajo V največjo stranko v Franciji. Neg lede na energije komunistov. ki se izražajo v njih naporih, je v Franciji zelo veliko ljudi, ki se sporni nifjp njihovega ogrevanja za Hitler ia skozi do 23. junija 1941 Tudi jim je zna->0. da se vojni rekord komunističnega voditelja Maurece Tho-reza ne more ugodno primerjati z velikim socialističnim voditeljem Leonom Blumom Ne bom ^e vojaške komande zlahka pozabil dogodka, o kate- Vsi govorniki so naglašali po-rem mi ie pravil Felix Gouin, trcbo pomoči našim ljudem in predsednik sedanje provizarične vsemu jugoslovanskemu ljud-francoske zbornice Ko so v 18tvu. Senator Blaž Lucas, Ind., Francijo prihrumeli Nemci in; ^ govoril hrvaška Tudi bratov se je Peuin podal, je imel Leon 1 Hrvatov je bilo mnogo v dvorani. Govoril je jako zanimivo in vzpodbujevalno. Istotako F Vider. E. Kristana pa še danes ne poseka noben mlajših govornikov. Tako je bilo vse tiho. tudi miško bi slišali, tako je bilo vse mirno, kakor v cerkvi. Ljudje so napeto sledili govor nikove-mu izvajanju o trpljenju našega naroda. Nemo so mu pritrjevali. prikimali ali odkimali z glavo. Vsem se je videla tuga in žalost na obrazu. Pa nas je odpeljal v Kočevje, kjer je zboroval prvi slovenski parlament. Pa smo bili zopet veseli. Shod smo zaključili prav zadovoljni z govorniki in sami s sabo. pravzaprav z moralnim in gmotnim uspehom. Tudi dnevnik VVaukegan News-Sun je prinesel o shodu precej dolgo, lepo poročilo in pa sliko govornikov je objavil. Naj še omenim, da je župnik tukajšnje slovenske fare, father Hiti tisto nedeljo predpoldne, ko se je vršil naš shod, govoril faranom s prižnice, naj nikar ne gredo popoldne na shod v SND, ker komunisti zborujejo Hiti je agitiral tudi proti F.D. Roose-veltu. Mi smo pa kljub temu, da je Hiti nasproten, nabrali na ^hodu in od hiše do hiše lepo vsoto denarja in obleke za naše ljudi v starefn kraju. Cez 4,000 funtov obleke je bilo že odposlane v Nevv York Ljudje pa še zmeraj prinašajo. Le naj, saj bomo še poslali! Tudi v denarju bo treba še prihodnje leto kaj več skupaj spraviti. Pomladi pride setev, različnih semenov bo kor jim je pobrana vsa delovna živina Torej bo nekaj treba ukreniti zanje tudi v tem oziru. V imenu odbora se zahvaljujemo vsem in vsakemu posamezniku, kdor je že kaj storil ali sodeloval. Ženske, ki vsak večer krpajo, šivajo, likajo in llagajo v bakse. S pos^atvi-|o tega dela še ne bo Ho,nec. Potrebovali bomo še nadalje sodelovanje. To pa ni delo ene same osebe. Vsi Jugoslovani moramo doprinašati žrtve, ako hočemo, da bo tam kaj zaleglo. Mi zapišemo vsakega, ki kaj prispeva ali sodeluje. &e celo tiste zabeležimo, ki nič ne dajo in nič ne storijo za žrtve fašizma v starem kraju. — M. Judnich. Blum priložnost pobegniti v Anglija Pa je dejal; "Trije vzroki so. čemu ostanem v Franciji: prvič, ker sem Francoz, drugič, kar sem socialist. in 'retjtt. ker sem Žid." Rečem brez pretiravanja, da je bil la jetnik Nemcev v srcu vsakega člana tega kongresa. Nauk, ki ga upoštevaje Nič ne preU**vaav če rečem. TA PETEK SEJA KLUBA $T. 1 JSZ Chicago, lil. —- Ta petek 24. novembra je seja kluba št. 1 JSZ. Člani in članice so vabljeni, da se je gotovo udeleže. Na dnevnem redu so važna poročila, med drugim o naši prihodnji predstavi, ki bo v nedeljo 10. dec. Na sejo dobrodošli tudi somišljeniki. Po končanem dnevnem redu bo razprava o značaju izida minulih volitev ta o vlogi organiziranega delavstva v nji. — P. O. bori! Naročite si Ameriški družin ski koledar 1945. Stane $1.25. V ^EjflBkM J l| A , A ^k l/^^jll ^Akjfca/ JKLr., tU i jj^H a " mMii. u,- ^HL FOMOC potrebuje v Bvropi vellfc* IJ«m časa naprej Medicinska in lekarniška vc da je napravila ogromen napredek v zadnjih devetdesetih letih. Od nezrelih in netečnih zmesi, ki so se gabile človeku, je razvila medicinske in lekarniške preparacije, da so čedne na pogled in okusne za uživanje. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l je takšna preparacija. Okusno in lahko odvajalno sredstvo. Poskusite ga. Rabite ga po navodilih na steklenici in uspeh vam je zagotovljen. Vaš lekarnar ga ima v zalogi, ako ga pa ne morete dobiti v svoji okolici, pišite na Joseph Triner Corp.. 1333 S. Ashland Ave., Chicago 8, Illinois. Tudi Rusija bo "osvobojena" Dne 15. nov. se je v Hradšča-nih, v Pragi, kjer je prej stanoval predsednik Beneš. vršila ob prirostvovanju čeških kvizlm-gov, nemškega uradnistva in "Rusov" velika svečanost usto-ličenja Andreja Vlasova za "rešitelja Rusije" izpod boljševizma. V lasov dela po Evropi zaveznikom. posebno na Balkanu, s svojimi kozaškimi tolpami precej preglavic, toda njegovo "ustoličenje" v Pragi za kviz-linga bodoče Rusije je bila le klavrna komedija, ker drugačnih naciji nič več ne zmorejo. Naročite si Ameriški družinski koledar 1945. Stane $1.25. IZŠEL JE DR. KERNOV Angleško-slovenski BESEDNJAK Cena $5 s poštnino vred NAROČILA SPREJEMA O ^ PROLETARCt 2301 SO. LAWNDAIE AVE., CHICAGO 23, ILL. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ■of» knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV-UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljan* stvo, vsebuje knjižica še v U. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine <,e dinjenih držav, v IU. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neod«^ visnosti. Ustavo Zed- držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedkaa držav« z glavnim mestom, i te v i kom prebivalstva in velikostjo. Cen* knjižici •• t ara o SO cen loj i poštnino vred. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca tlll S. Lau-ndale Aveaue CHICAGO 23, ILL. ■ i ■ poslušajte vsako nedeljo prvo in nap starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyckh, Vodi jo George Marchan PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNI* i "PltOSVETA* ► Stan« mm colo leto $6.00, : pol leta $3 00 | Ustansfljajte nova drufttva. Deset članov (le) j« treba sa novo društvo. Naslov za Hat in sa tajniitvo j«: | 2657 S. Lavvndale Av«. CHICAGO 23, ILL. MIHIMIMMIIIIMMMSM Nagle poroke—hiter konec i -V čikaškem okraju je bilo do konca oktobra že 10 .m* razpo-rok, ali en« n« vsake tri poroke M t................k III lllll.......................* ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. j I Tol. MOHAWK 4T0T 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO M, tLL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ...................................................* Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN mmd SURGEON 3724 West 261 h Mreet T»L Crawford 2212 OPTIOE HOURS: .f % 1:30 to 4 P. M. P. M. (Except Wed., Sat. and 8un.> Re». 2219 So. Rid«ewar Ave. Tel. Cratrford «440 If no an»wor — CftJI A neti« 5700 ....................I BARETINCIC & SON S POGREBNI ZAVOD Tak 20-36! 424 Broed Street JOHNSTOWN, F A. tMMIitlM»MMMIIH>N •v -flr«. .«* A Yugoslav Weekly Devoted to the EDUCATION Intereat of the Workers TJTj /iT IjT1 A T> C/i ORGANIZATION • 1 11 H I j\ L/ H I CO-OPERATIVE OFFICIAL ORGAN OF 1 FY m. / 1 j m \ 1 AA |\ i* A > COM MONWE ALTII J. S. F. and Its Educational Bureau JL JL VV/ Ml-J JL jL jLJLVJU V/ NO. 1941. »viblUM W«.kly at 2301 s«. L«w«d«U A*«. CHICAGO 23, lLLn November 22, 1944. VOL. XXXIX. The Laborites and Liberals Are Getting Organized —* THE MARCH OF LABOR ! IN THE WIND A new political wind is blowing. The returns from Tuesday's clec (ion contain astonishing items. Groups are becoming politically con scious People are learning that they can represent their genuine in teiest3 and ideals at the ballotbox. Our two-party system as we saw it in cperation recently is not merely two sets of political machines run i.ing to ensnare voters. The composite of groups which elected Presi dent Roosevelt was not a party at ali in any accepted sense. Million> of men and women without party ties lined up for what they wunted If this meant merely that there has been a great inerease in inde pendent voting, that would be cause for celebration. In New York State the Liberal party polled more than three hundred thousand vote? and the ALP more than four hundred thousand. Just about one-fourth of voters of this state recorded their choices under labor auspicies I y HAT UX)»C Wg TVHS /ASI L 5t WA/ t/AJDCft SaSAT-BAaIP Of iHt UAT iOU bc*, ia^sist orttr/ • A Struggle for Control of World Airways The international conference on civil aviation novv meeting in Chicago, has given little encouragement to those vvho believe that, vvith the vvorld grovving smaller every year, aH the nations must leam to get ulong vvith one another under some sort of supratnational authority. This conference, even more than previous conferences on relief and rehabilitation, food, and monetary sta bil i za t ion, could have dravvn the pattem for the peaceable settlement of issues likely to lead to inter-natonal conflict; and certainly the coming struggle for control of vvorld airways has more potential trouble involved ia it than any other single braneh of trade or commerce. The temper of the conference vvas in-dicated by its abrupt dismissal of the far-sighted Australian-Nevv Zea-iand proposal for the internationalization of the aviation airways as praiseworthy but impractical ideal ism The big-povver battle vvas dravvn between the American and British plans. Oppoaed though vve are to certain restrictlve features of the British plan, vve thoroughly endorse thc proposal for a strong vvorld airways authority to allocate routes frequency of service, and rates, over the American proposal for un bridled competition. Even more, vve favor the Canadian compromisr proposal vvhich vvould apply to international airways the highly sue cessful princi ples of the Civil Aeronautics Board in this country; inter-national regulation of vvorld air routes in plače of restrietive trade barriers, and freedom of competition (but no cutthroat competition) vvith the best operator getting the business. Instead, the delegates seem to be accepting the American plan for wide-open competition: a plan distinguished by excessive nationalism, impelled by the short-sighte«* greed of American operators, and fraught vvith the perils of a nevv and particularly vicious trade-vvar.—The Nation. The Only Question By RAYMOND HOFSES, Editor, Reading Labor Advocate The November 7th eleetion resulted in a victory for the Democratic party. But it did not advance the cause of democracy. There is stili the same big problem to be solved, the problem of hovv the vvealth of the vvorld can be produced and distributed in a manner that vvill result in security instead of uncertainty, happiness instead of fear, peace instead of vvar, democracy instead of dieta-torship. t It is alarm ing to reflect that both major partles campaigned on a principle that is dead. Both de-clared their faith in what they called "free" enterprise But the fact is that the free enterprise economy has run its course and can no longer serve to keep civili-zation from collapse. The policy makers of two old parties, the men vvho vvrote the ipeeches, rigged the issues and coined the slogans, knovv that. The people vvho voted didn't knovv It. At the most critical period vivithln the lifetime of any living American, the voters vvere herded into line by vvords vvhich vvere Intended to confuse and not to enlighten. Free enterprise died In 1020 The nevv way of life made its entry upon the stage of history at the same time. Had not tke gavernment accepted responsiblllt? and Imposed eon-trols upon the American economy and Amerleaa business. star vati on, class strlfe and national collapae vvould have been the nation'* fate. Had not the goverment eztended Its authortty and Incrsased Its res-ponslbllity to the polnt of financ- ing the larger industrial plant that was needed for war, the war vvould have been lost by America and won by Germany — because Ger-many had already taken the inl-tiative in functlonlng as a control-led economy. Free enterprise did not meet the needs of the people in the years follovving 1020 Free enterprise did not equip and fight the vvar. And free enterprise vvill not en-able civilization to live in the future. Those are facts that are clear to anybody who can under-stand and analyze the course that this and other nations already have taken. They are facts that can not be voted away. • Economic afid social controls on a broader front, controls that vvill reach deeper into the lives of every persoa on the earth, is the future way of life. That is the de-cree of forces beyond human control; men and women can wiaely con form to those forces, but they csn not resist them. It is the ediet of evolutiop, the ngcessary and in-evitable risult bsurd to caaggerate the importance to Americans of foreign trade. There has never been a time in the last SO years vvhen we ezported more than € or 7 per cent of our total produetion. That runs into billions every year and, therefore, is not to be dis regarded But, the comforting fact is that vve are less dependent on foreign markets than any other country, vvith the esception of Russia Our business men and politicians should not overlook that important iact.—Labor. From THE NATION In hirlng contract-termination negotiators, the War Department requires "a present earning capa-2ity eaceeding $10,000 per annum and preferably $20,000 and up-lAard." That eliminates ali civil-service career empioyees, regard-less of experience and ability. And the job pays only $6,500. Advertisement in Chicago street cars: "The Fifth Freedom—Freedom from high funeral cosU Lain and Son Funeral Directors." In South Africa, the Dutch Re formed Church Synod of the Trans-vaal has adopted, vvithout a dis-.senting voice, a resolution oppos-ing the marriage of Afrikaans-speaking (South Afričan dutch) citizens vvith English-speaking citizens. An editorial attacking the CIO, in the Memphis "Commercial Ap-peal," makes an exception: "Of course there are many CIO lead-ers to vvhom communism is as re-pugnant as it is to the Daughters of the American Revolution." From a letter by a Coast Guards-man to the "Dfctroiter": "Novv and then a civilian gives me a lift; buys me a dr m k When I thank them they usually reply, "Well, it s the least vve can do for you fellovvs in the service.' . . .It's little comfort to fight for a drink, a lift, a glad hand. What I vvant is that the future is free of vvar. I don t vvant anyone to feel indulgent tovvard a young lad because he may be killed.'* An anonymous circular takes ex aeption to the Wagner act's provi sion requiring reinstatement of employees vvho have been dismis-sed for union activity: "In order-ing an employer to take back an undesired employee, the (Nevv) D$aLwas forcing tvvo people to as-»ciate \vith each other vvhen one, a\ least, did not vvish to do so; the unvvillmg one had to pay the other also. This is violsting the very fundamentals of freedom. Donyt Rely on the Government Those vvho expect too much from our profit-interest-dominated tederal government in the way of social and economic reforms are ivorld's prize optimists. And optimism, carried to extremes, is equally as anti-social as is extreme pessimism. Take this question of housing: Our headquarters town, for instance, has long been in need of modem, more liveable homes for the lovv and even the middle-income people. Overbuilt during temporary l»ooms, such as the first vvorld war boom, it has had more than its share of shanties, shacks and condemned apartment houses (vvhich, trangefy enough, are allovved to be used). As a matter of fact, dis-gusted, public spirited citizens have been heard to term Superior a spravvling slum, vvith only a sprinkling of decent housing, along the edges, for the fortunate few. But regardless of the antidiluvian nature »f the accommodations, the rents vvere always comparatively high. Then came World War II, bringing another temporary boom to »ur tovvn. Ali the shanties vvere packed to overflovving and nevv housing vvas deseperately needed. Uncle Sam stepped in, but his housing, natur-ally, vvas controlled by profit interests at both ends, local and national Our local housing authority reassured the real estate interests, at the start of construction, that most government houses vvill be of a very temporary nature, and vvill be torn dovvn vvhen the vvar ends. The result: Government slums added to the private profite slums. We note that the National Housing Agency, too, reassures the real estate interests in its nevv releases. *'Practically ali public'housing novv built is of temporary construction and is to be removed after the vvar need has been served," announced Administrator John B. Blandford, >r., in a recent nevvs release • $ * - Is it temporary because of the lack of good building material? No! Vfr. Blandford makes that clear by saying that "ali private vvar housing is of permanent construction planned to be absorbed into the regular lousing supply of the community after the vvar." The moral is clear: "The lovv-income man is a fool to rely on gov-rnment-sponsored housing reform in our profit-dominated society. If ie vvants to get a modern home, he should look into the possibllities of building one cooperatively, together vvith others of his group. The idea is not a nevv one. It is being applied, successfully, in a grovving number of American cities. Having applied the theory and »ractice of consumer cooperation to home building, tens of thou&ands >f lovv-income Americans already enjoy the comforts of truly modern lomes that vvould be the envy of even the most fortunate tenants of private profit slums, such as those of Superior. — The Co-Operative Builder. =35 CONSUMERS G0UGED BY VITAMIN MAKERS Americans are pa.ving outrageous prices for vitamins because a group of manufacturers have conspired to ellminate competition and keep up costs. s That vvas one of a number of charges lodged against 17 com pa-nies by the Department of Justice, in a suit filed in Federal court at Chicago. Among the companies named vvere the duPonta. Morgan-controlled Standard Brands, Quaker Oats, Gelatine Products. Borden and Carnatlon Milk companies, Nettle's Milk Products. Parke-Davis, E. R Squibbs, Winthrop Chemical Company and the Charles Bovvman Company. Thomas F. Woodlock, the philo-sopher of the Wall Street Journal," on the origins of fascism: "The "Popu 1 ar Front' is the first iign of a degenerative diaease in a democratic' state such as ours, vvhich. if unchecked, finally results in the single-party state' and the all-povverful 'leader' — in other vvords, the very thing vve are ali supposed to be fighting—fascism!" Festung K u ropa: The Vttlkischer Beobachter complains that Czechs on the streets of Prague these days too often have "an irritating smile." ... Betvveen 60 and 65 per cent of the population of Ho!land has been affected by the floods let *oo9e by the Nazis. ARGENTINE BEEF VERSUS AMERICAN PORK.. The falU ring policy of the U. S A. tovvard our southern good nelgh-bors seems to be getting novvhere fast. Our threats led to economic sanetions vvhich are too slight to do much damage to Argentina; but, they arouse no enthusiasm among .pon^ble for tba sending of the nevvs or (he attitude of the mili-tary brass ha t s concerning it. How-ever, nevvspaper readers in most local communities knovv that, whlle strikes vvere always played up in the nevvs stories, huge profits and aetual sabotage vvas given DANGER AHEAO! G. I/S POISONED' ABOUT W0RKERS Vet Says Soldier« Rarely Bear Good Reports About Labor Federated Press reports a kick from Bloomington. 111., home tovvn of Pfc Robert Jones, a marin* veteran of Guadalcanal vvho is back home on furlough, vvhich may indicate a studied plan to use the veterans of World War II to op-pose unions and put labor in its plače vvhen the time comes that vvorkers are again aearching for Jobs that can't be found. "Most of the labor nevvs vve got vvas bad." FP quotes Jones. "We rarely heard anything good about labor." The story doesn't teli vvho is TKe Dirtiest Campaign The nation has just seen the dirtiest campaign in a generation Also the most flishonest one. So far as the old party politicians were concerned, issues vvere something to be avoided and arguments vvere something to confuse nnd befuddle rather than to enlighten. Personal references vvere insincere and false—and both sides vvere equaily guilty. Literature appealed to the basest In human emotions —especially a last-minute booklet issued by Republicans vvhich bore obliquely upon racial prejudice. Those voters vvho l i sten ed and read must have been ashamed of their ovvn campaigns—if they had any self-respect to begin vvith. About the fairest crowd—and the most maligned- was the Political Action Committee, vvith vvhich Socialists disagree as a matter of economic principle and political policy. r Well, novv the votes are in and Labor's candidates have been elected. The question is novv: "Where do vve go from here?" Will Labor l>e satisfied to trust the president until the and of the war. creates un--mployment, inereases class division, promotes group rivalrics and tjrings an international set-up based upon the control of the vvorld by the vietor nations? Or vvill the organized vvorkers of America, novv that they have passed the erisis of the eleetion, use their power to set up an indepen-lent political group that vvill no longer be a mere adjunet of the Roosevelt machine? The campaign vvas disgraceful. And the eleetion didn't really settle anything. The same old problems at home and abroad—problems that i threaten to breed depresaions, fascism and more vvars—confront the I American people. The same class and group interests promise to divide the nation ' after the common danger of vvar ends. And a nevv abundance gives future statesmen the choice of capitalist unemployment, fascist control or democratic Socialism. Vievving those choices and remembering the insincerity of the campaign of 1044, vvho can feel optimistic about vvhat America is likely to be ten years hence?—Reading Labor Advocate. other Latin- American countries, vvhich fear that the economic pow-er of the colossus of the north may someday be uaed against them too. The shipping embargo does not stop Argentine eaports to the U. S. A. in their ovvn ships; trade also continues uninterrupted betvveen m|nor po9lilon on the lnilda of th# the fascist country and other Latin- m iyBt^m.g newspapars. AVIATION GASOLINE More than 550,000 barrels of aviation gasoline are novv being produced dai1y in the United States. That Is more than is ra-tioned to the 25 million automo-biles on the road. econom y—A N D OF THE PEOPLE —by and for the povver and ad-vantage of a dominant class The question is vvhether the future w«tl bc democratic or fascist. HERO IS CORRUPTED BY BUSINESS MEN Air Officer Actepted Rrlbes For Providlng Ssfe Berths ' For Privates NEVV YORK. Nov. 8 —Hovv the brilliant record of one of the nation^ hereos vvas tarnished by un-serupulous busines men vvas re-vealed here reeently vvith the ar-rest of three wealthy thread manufacturers for corrupting Major Walter V. Radovich, an army com-bat pilot and holder of the Distinguished Flying Cross and a covet-ed British decoration. Agents of the Federal Bureau of Investigation declared that Radovich, after spectacular service in the China-Burma theater, vvas hrought home and stationed at Mitchel Field. vvhere he recruited a unit for the Air Commandos. Sa^e Berths for Sons He admita having accepted $7,000 In cash and many valuable gifts from Jerome Usdan, Samuel Bayer and Elias Bayer for releasing tvvo privates. sons of Usdan and Samuel Bayers, after they had been en-rolled for Commarrtlo service. % Radovich vvas sent back to the Aaiatic theater, but worry over what he had done affeeted his service. He vve nt to his commanding ______ . . _ „ officer and made a clean breast Neither a borrovver nor a londar , I never araa rulnod but twlea — The money, he said, has been In be; for loan ofts lo^ both itaelf I once when I won a lawsuit and vest ed in vvar bonds! nad vvhen hv and frlend. —Shakespeare I once when 1 lost ona.r-Voltalre. 1 got l>ack to the United SUi.te« he i ts % g aflfcn^.. sold them and gave the money to the army. Radovich has been released from combat duty, but no eriminal charges have been lodged against him. Usdan and the Bayers are held under $5,000 bail each, and the F, B I. is looking for other conspirators. profit system's nevvspapers If soldiers come back home vvith a gripe against union men who' served on the industrial front the vvork of a future natlve fasefirt demagogue vvill be able to get off to s good start vvhen veterans com-pete vvith non veterans for a chsnoe to vvork for the masters of the "free" enterprise system vvhich , both Roosevelt and Dewey are de-ltke the Argentine brand of fas- »ermAn