The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI r-^r ? —r-?f m <' ' "' Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni volume xx. — leto xx. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) JULY 15, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 164 Ameriški inženjerji p0|jcjja va|j krivdo na delavce Za v,.,. 1*1 ■ čestitajo ruski letalski tehniki izgrede v Chicagu na Spominski dan Policija pravi, da je streljala v samoobrambi, večina žr-Pravijo, da dokazujejo ti' tev pa je bila ustreljena v hrbet. poleti velike zmožnosti CHICAGO, 15. julija. — Poli- truljirajo po tovarni. Boje se jih ruskih inženjerjev, gradi- ^jja in nekateri drugi očividci so pa zato, "ker če se zgodi, da si teljev letal in motorjev, danes izjavili, da so bili na Spo- kdo izmed teh zabeleži vašo šte-kakor tudi odlične spo- minski dan v Chicagu štrajkarji vilko, pomeni to toliko, kakor če sobnosti ruskih pilotov. los angeles, 14. julija. — Trije veliki ameriški izdelovalci letal so dali danes priznanje ruskim inženjerjem, ki so sgra- x -dili letalo in motor, s katerim so policistov, in sicer jih je bilo 200 oboroženi z revolverji in količki bi bili že odslovljeni." ter da so oni izzvali pretep s policijo. Policijski kapetan James L. Mooney, ki je imel dotičnega dne pod svojim poveljstvom 300 OGROMNI SIR Preleteli trije sovjetski letalci o-gromno razdaljo skoraj 7,000 milj. "Tem trem sovjetskim letal-cem je treba čestitati na njihovem čudovitem poletu," je izjavil Donald Douglas, predsednik Douglas Aircraft korporacije. Ta polet je eden najboljših zgledov sodelovanja ljudi in stroja." Gerald Vultee, podpredsednik ln glavni inženjer Vultee Aircraft družbe, je dejal: "Ta polet smatram za demonstracijo zmožnosti ruskih pilotov in inženjerjev, ko morejo prirejati ponovne polete preko Severnega tečaja v Ameriko. Največje važ »osti pa je ta polet ^zato, ker je najpolicijo to predhodnik enakih rednih poletov med Rusijo in Zedinjenimi državami." A. S. Menasco, predsednik Menasco Engine Manufacturing Co., je dejal: "Zmožnost daljne-poleta, linija in ekonomija ^otorske konstrukcije, to so Značilne prednosti tega letala, ki potolklo vse svetovne rekorde daljnoletov." Earl Smith, lastnik pašnika Pri San Jacintu, Cal., kjer so letalci pristali, kuje iz tega dogodka svoj kapital. Komaj so "|li letalci na tleh in je farmer Vldel, kakšni gostje so mu dobesedno padli izpod neba, je takoj °gradil prostor okoli letala z bodečo žico, nakar je zahteval za vsak avtomobil, ki je pripeljal radovedneže, 25 centov vstopni-ne Naredil je sijajno kupčijo. Na smrt utrujeni, toda sreč-j11 m smehljajoči se, so splezali letalci iz svojega dolgega, v vitki liniji zgrajenega letala, s ka-terim so izvršili 6,668 milj dolg Etični polet. Veselo se smehljaje so pozdravili farmarje in rančerje, katerim so molili karte, z besedami; "Bath" "Eat" "Sleep", kopati, jesti, spati). Letalci ne r&zumejo namreč angleščine, in So imeli besede, glede katerih so ^deli, da jih bodo takoj potre °vali, že napisane na kartah, brzojavka, ki jo je poslal predsednik Roosevelt, letalcem, Se glasi: . 'Zelo me je veselilo, ko sem Uvedel, da ste srečno dovršili polet iz Moskve v Kalifor-, Ij0> ter s tem postavili nov sve- zunaj na polju, 100 pa v notra njosti tovarne, je izjavil, da ni bilo policistom ukazano streljati, in če so streljali, so storili to v samoobrambi. (Zato so bili tudi skoraj vsi ustreljeni zadeti v hrbet! op. ured.). Mooney je izjavil, da so štrajkarji, katerim pa on ne pravi drugače kot izgredniki — napadli, ko jih je pozval, naj v imenu prebivalstva države Illinois mirujejo. Nato pa je neki mož, pravi Mooney, zavihtel količek in rekel: "Ti bom že pokazal s temle po tvoji glavi!" Kapetan je rekel, da je ukazal moža aretirati, nakar je pričelo padati kamenje ALBANY, 13. julija. — Tukajšnji državni poljedelski department naznanja, da bodo izdelali ogromen hleb sira, za katerega bodo vporabili mleko, ki ga bodo namolzli v enem dnevu od 6,000 krav. Sir bo razstavljen od 5. do 11. septembra na državni razstavi v Syracuse. Nadzorstvo pri izdelavi tega sira bo imel znani si-rar W. C. Kelsey, ki bo pričel danes s svojim delom. Pravi, da bo sir narejen v sedmih tednih. Japonska agresivnost se razteza na Kitajsko Nadaljne eksekucije v sovjetski Rusiji vroči Pri Peipingu se vrše boji. — Kitajci so trdno odločeni braniti svojo neodvisnost in nedotakljivost svojega ozemlja. Te dni je bil ustreljen bivši knez Mdivani s sedmorico svojih tovarišev. — Vsi so bili obtoženi zarote in trockizma. BULETIN TOKIO, 15. julija. — Japon-\ie bil. obtožen, ski vojni urad naznanja, da je Trockijev tabor. Z njim mobiliziral tri milijone rezervi-* J J MOSKVA, 14. julija. — Te dni je bil ustreljen bivši knez Bydy Mdivani, stari boljševik, ki j da je prešel v vred je Smrt senatorja Robinsona-nena-domestljiva izguba administracije Pokojni senator je bil najodločnejši borec za reorganizacijo najvišjega sodišča. Predsednik Roosevelt je izgubil ž njim svojega najboljšega prijatelja. • /, • ^ — - ..........- BORBA ZA REORGANIZACIJO NAJVIŠJEGA SODI- TtovkTmtraU7mpZrSeni^o ustreljenih še sedem na- ŠČA SE BO NADALJEVALA Z NEZMANJŠANO SILO za takojšen odhod na Kitajsko.1 daljnih oseb, ki so bile obtožene j WAQwmPTn>J • Japonska ima že zdaj tisoče; sabotaže in zarote proti glavar-1 WAbmi\ Robinsona °šrozen n^ov rednih vojakov. PEIPING, Kitajska, 13. julija. — V bližini tega mesta se vrše vroči boji med japonskimi in kitajskimi četami in Izstrelki padajo malone v mesto Dr. H. H. Kung. podpredsednik in finan- program glede reorganizacije najvišjega sodišča kakor tudi o-stale njegove legislativne predlo- rekord. Divim se vašemu in izražam vam svoje odu-^Ijene čestitke." Josiph Stalin pa je poslal le-'cem sledečo brzojavko: j5r> ^estitamo vam na vašem v potnem poletu preko tečaja na Vinjene države ameriške in vzpostavitvi novega rekorda nePrekinjenem poletu." in Dež in slike Trdina sporoča, da dež i, st ne gredo skupaj na prosing- na Vrtu" Radi te&a ni bil° se DCl Slikovne predstave. Nocoj radi 8vtava slik ne more vršiti bo „ Važnih opravil. Predstava ftaznan 'jena pozneje. Everett Parker, časnikar, je izjavil, da je prvi strel izstrelil nekdo iz množice, ki je štela od tisoč do tri tisoč ljudi. Jean Garey, devetnajst let stara dijakinja neke ekskluzivne privatne šole, je izjavila, da je videla troje ljudi, ki so bili oboroženi z revolverji in mnoge nadaljne s koli. Juratovnik, štrajkar, pa je dejal: "Policija nas je pričela ob-koljevati in preden smo se dobro zavedli, so pričeli policaji že streljati na nas ter metati bombe s strupenimi plini." Policijska poročnika Fred Stevens in John Ryan sta izjavila, da je bil prvi strel izstreljen od stavkarjev. Ryan je dejal, da je videl nekatere štrajkarje, ki so imeli revolverje pod svojimi suknjiči, da so jih ti štrajkarji pričeli zmerjati in pujuvati nanje (na policijo). Ženske štraj-karjev, ki so bile ž njimi, pa so metale na policijo prgišča popra. _ Kapetan Mooney je izjavil: "Če bi se izgrednikom posrečilo vdreti v tovarno, bi bilo najmanj tri sto mrtvih." CLEVELAND, O. — Delegate Cleveland Industrial Counci-la, ki spada v CIO, so včeraj av-torizirali imenovanje odbora, ki bo pretresel z uradniki raznih unij politično situacijo v Cleve-landu, nakar se bo odločilo, katere kandidate naj delavstvo podpre. Ameriška federacija dela bo nasprotovala zopetni izvolitvi sedanjega župana Burtona ter bo dala svojo podporo John O. McWilliamsu, županskemu kandidatu demokratske organizacije. Ker sta A. F. of L. in C. I. O. v Clevelandu skoraj obe enako močni, vlada zdaj veliko zanimanje, kako se bodo odločile unije, ki spadajo pod CIO. DETROIT, 14. julija. — Danes je bila pred National Labor Relations Boardom zabeležena izjava nekega bivšega Fordovega preddelavca, ki je izjavil, kako je organiziral v Fordovi tovarni skupino preddelavcev, ki so imeli naročilo, "nemudoma iz-brcati iz tovarne vse delavce, ki bi poizkusili proizvesti štrajk" Bivši foreman, ki se piše Sheldon, je dalje izjavil, da se delavci v tovarni boje tako zvanih "service men", ki neprestano pa- PROSLULI SCOTTSBORO PROCES DECATUR, Ala., 14. julija. — Mrs. Victoria Price, ki pravi, da je bila žrtev zamorske spolne pohotnosti, je včeraj odločno zanikala, da si je izmislila posilstvo od strani zamorcev, da bi s to lažjo spet razvnela plemenske strasti in sovraštvo. Včeraj je nastopila kot priča v slučaju Clarence Norrisa, prvega izmed osmih zamorcev, ki bodo sojeni zaradi posilstva. Mrs. Price je ponovila svojo izpoved, katero je podala že pri treh prejšnjih obravnavah, da sta se ona in Ruby Bates z več belimi fanti nahajali v nekem tovornem železniškem vozu, ki je bil pripet vlaku, kateri je dne 25. marca vozil skozi severno A-labamo. V vagon so prišli tudi Norris ter enajst nadaljnih zamorskih fantov. Norris, pravi, da ji je grozil s smrtjo, če se mu ne vda, nakar so jo on in vsi o-stali zamorci posilili. čni minister Kitajske, ki se na-j komisar za težko industrijo (tu haja zdaj v Zedinjenih državah, idi med tem že usmrčen), in Mdi-je izjavil včeraj časnikarjem, da vani so se zarotili, da bodo usta-je Kitajska pripravljena na bor- novili novo neodvisno transkav-bo ter trdno odločena, da ne da kaško državo. Rečeno je, da je Japoncem niti koščka svojega Mdivani silil v to, da se kot pr- som. Njegova in njegovih tova rišev eksekucija je bila direktna posledica tistega procesa. L. B. Srebrijakov, ki je bil j j . .j. v , n i Zdaj bo zaostalo vse tozadev- med tem tudi ze ustreljen, Gre-| ■> .. ™ .. __v .. no delo, dokler ne bodo imeli gonj Platakov, bivši pomožni ' teritorija več. "Kitajska si želi ( rijateljskih ednošajev z Japonsko," je izjavil "toda poslej ne bo nič več legla na tla ter pustila, da bi japonski militarizem hodil po njej ter ji poljubno jemal kos za kosom njenega ozemlja. Trdno smo odločeni, da b. %> branili svojo neodvisnost in svojo integriteto.' vega spravi s poti Lavrencija Berijo, voditelja georgijske komunistične stranke in intimnega Stalinovega prijatelja. Dalje se je Mdivani bavil z načrti atentata na Nikolaja Ježova, komisarja notranjih zadev (department tajne policije). UMOR IN SAMOMOR CASAPOLIS, Mich., 14. julija. — V parkanem avtomobilu so našli včeraj truplo 30-letnega Deane Slipperja in 64-letne Mrs. Mary Clutter. Slipper je umoril najprej žensko, potem pa je izvršil samomor. Pustila sta listek v katerem pojasnjuje Slipper vzrok dejanja: "Ljubila sva se, toda ljudje pravijo, da je razlika najine starosti prevelika. Zato je najbolje, da odideva skupno v smrt." — Mrs. Clutter zapušča tri sinove. Dr. Jeglič umrl Kakor poroča ljubljansko "Jutro" z dne 4. julija, je v Sloveniji umrl dr. Anton Bonaventura Jeglič, upokojeni ljubljanski nadškof. O podrobnostih in času smrti poročilo molči, pač pa naznanja podrobnosti o pogrebu u-mrlega cerkvenega kneza. Redna seja V petek 16. julija se vrši redna mesečna seja društva Slovenski dom št. 6 SDZ. Poživlja se vse člane, da se vdeleže seje v polnem številu. — Tajnik. i no voditelji prilike, posvetovati se med seboj, kar pa se mora zgoditi šele po senatorjevem pogrebu, in nato se morajo voditelji posvetovati še z Belo hišo, preden kaj ukrenejo. Demokratski senatorji, ki so se danes oglasili pri predsedniku Rooseveltu, so po svojem odhodu od njega izjavili, da se bo borba za reorganizacijo fciajvišfjega sodišča zdaj prav tako odločno nadaljevala. Pozneje so se sestali nekateri senatorji, ki podpirajo predsednikove predloge, ter skenili, da ne bodo prekinili začetega boja. Podpredsednik Garner, ki je zdaj na počitnicah, bo nemudoma poklican nazaj v glavno mesto. Washington, 14. julija. "Pokojni senator Jos. T. Robinson bo pokopan v petek na zvezne stroške. Njegovo truplo bo ležalo v senatorski dvorani. To bo štirinajsti tak oficijelni pogreb iz senatorske zbornice izza civil-vojne. Pogrebnih svečanosti Podrobnosti drugega transpolarnega poleta sovjetskih letalcev «4» ne tudi in pogreba se bo udeležil predsednik Roosevelt. Robinsonovo truplo je našla včeraj kmalu po osmih njegova služkinja, ki ga je prišla budit. Po vsej priliki je bil senator, ki jc podlegel oslabelosti srca, mrtev že pet ur ali več. Pokojni senator zapušča samo ženo, ki je bila ob času smrti na njunem domu v Little Rocku, Arkansas. Vdova bo prišla v Washington na pogreb. Pokojni senator je bil rojen dne 26. avgusta 1872 v Little Rccku, Arkansas. Bil je eden izmed desetih otrok, ki so bili rojeni njegovemu očetu, pionirju, zdravniku in pridigarju. Ko je končal ljudsko šolo, je šel študirat v višje šole, skozi katere se je prebil z delom. Leta 1892 je absolviral vseučilišče, kjer si je stekel zlasti velike časti kot o-rator ali govornik. Kmalu potem je postal pravnik ter odprl svojo pisarno. Leta 1953 je bil izvoljen v kongres. V kongresni zbornici je bil deset let, nakar je postal go-verner države Arkansas in zatem senator. Kot governer je bil inavguri-ran dan potem, ko je resigniral kot kongresnik, nato pa je o-stal governer dva meseca, dasi je bil trinajst dni po svoji inav-guraciji izvoljen za senatorja. Robinson je pričel pridobivati na vplivu koncem Wilsonovega drugega termina. Ker so bili ta krat demokratje v manjšini, je postal vodja demokratske manjšine, pozneje pa vodja demokratske večine. Leta 1930 je predsednik Hoover imenoval Robinsona za enega izmed ameriških delegatov pri londonski pomorski konferenci. Duhovnik osumljen umora SAN JACINTO, Cal., 14. julija. _ Trije ruski letalci so pristali danes tukaj na nekem pašniku, ko je vsled puščajoče cevi zmanjkalo gasolina njihovemu ogromnemu rdečemu monopla-nu, ki jih je varno ponesel iz Moskve preko Severnega tečaja v Novi svet. Trije "zračni junaki ruskih sovjetov", pilot Mihael Gromov, pomožni pilot Andrej Jumašev in Serge j Danilin so preleteli, odkar so odleteli v nedeljo zvečer ob 7:23 iz Moskve, 6625 milj. S tem so potolkli vse svetovne rekorde poletov na velike razdalje. Prejšnji svetovni rekord sta postavila Francoza Paul Codos in Maurice Rossi, ki sta preletela razdaljo med New Yorkom in Sirijo, ki pa je znašala 5657 milj. Ko so letalci stopili iz svojega letala, so se zdeli še primerom* sveži in čili. Povedali so o težki borbi, kateri je bilo izpostavljeno njihovo letalo, ko je letelo skozi gosto meglo ob južni obali Kalifornije. Ko so leteli preko gora v bližini San Jacinta, so kateri se je dovajal motorju ga- vihar nad gorovjem Canadian solin. Rajši, kakor da bi tvegali razbitje letala, so se naglo ogledali po primernem polju, kjer bi jim bilo mogoče pristati. Ruski letalci so povedali, da so bili v bližini San Francisca danes zjutraj kmalu po polnoči. Nato pa je nastala gosta megla, ki se je vzdigovala pred letalom ko neprodiren zid. Letalci so se nahajali v zraku več ko šestdeset ur, nakar so morali pristati radi pomanjkanja goriva. Letalci, ki so odleteli iz Moskve v nedeljo zvečer, so preleteli Severni tečaj v 23 urah in 50 minutah, nakar so zašli v arktične ciklone, in prav tako neugodno vreme so imeli, ko so preleteli kanadsko - ameriško mejo. Pred tem sa zašli v strašen Rockies, ki je bil tako silen, da so radiotelegrafično povprašali za svet, kaj naj store, da pridejo iz viharja. Ameriške vremenske radio - postaje so jim svetovale, naj se obrnejo proti Chicagu, toda letalci so se po kratkem posvetu odločili, da bodo tvegali nadaljevanje poleta v svoji originalni smeri. B , xx i se bo objavilo njih in odkrili, da pušča neka cev, poy ii8tu. — Prizadeti delavci. POZOR! V Friedman Blau Fa-ber tekstilni tovarni na E. 37th St. in Perkins Ave., vlada že tri tedne štrajk. Med skebi, ki so šli naza j na delo, je tudi pet Slovencev. Omenjene se opotarja, da takoj prenehajo s skebanjem, sicer se bo objavilo njih imena Ko je letalo v nedeljo odletelo iz Moskve, je imelo v svojih tankih šest ton gasolina, za pet sto milj daljši polet kakor pa prvo rusko letalo, ki je priletelo preko tečaja v Ameriko. Gromo-vo letalo more preleteti 8,756 milj, ne da bi vmes pristalo. — Gromov bi potemtakem mogel preleteti še mnogo večjo razdaljo, kakor je do tam, kjer so letalci pristali, toda izkušnje prejšnjih dolgotrajnih poletov so pokazale, da se porabi približno 25 odstotkov gasolina s preletom zaprek, kakor so nasprotni vetrovi, oblaki in plasti viharjev, katerim se morajo letalci v velikih lokih izogibati. i (Dalje na g. str.) PARIS, Mo., 14. julija. — Na reki Mississippi v bližini Louisi-ane so našli včeraj truplo neke ženske, ki je bila umorjena. Ženska je Mrs. Dennis Kelly, stara 45 let. Kot osumljenca so zaprli 51-letnega Rev. C. E. Newtona, protestantskega duhovnika, ki je bil v državi Missouri že trideset let baptistovski pridigar. U-morjena ženska je bila članica njegove kongregacije. — Mrs-. Kelly je nedavno vložila v neko banko v Parizu $2,000, toda je kmalu zatem spet vzela ven $1,-950. "Pod podom Newtonove garaže smo našli veliko jamo," so izjavili zastopniki oblasti, "ki je bila po vsej priliki namenjena za njen grob. V Newtonovi hiši smo našli tudi štiri nabite revolverje, par hlač, na katerih so bili izprani madeži, srajco in spodnjo srajco, kar je bilo vse nedavno oprano." Newton ni doslej še ničesar priznal. Opera v Gordon Parku Jutri zvečer ob 8:30 se vpri-zori na prostem v Gordon Parku znana Gilbert and Sullivan o-pera "Gondolierji". To je četrta predstava izmed 24, ki jih bo to poletje podala Federal Music Project skupina po cleveland-skih parkih. Nad 10,000 ljudi je videlo prve tri predstave te o-pere in vsi so odobravali izvrstno petje. Na prosto opero jutri zvečer se pričakuje enako število. Seja zastopnikov V petek dne 16. julija se vabi vse zastopnike in zastopnice, da se udeleže redne seje kluba društev SND na St. Clar Ave. — Pričetek ob 8. uri zvečer v spodnji dvorani. — Tajnik. Seja Jutri večer ob navadni uri in v navadnih prostorih se vrši seja društva "Washington" št. 32 s. D. Z. Člani in članice so vljudno vabljeni, da se polnoštevilno vdeležijo, ker se bo tudi razmo-trivalo glede piknika, ki se bo vršil v nedeljo 25. julija. Toraj vsi na sejo. — Tajnica. Zabava v E. Madison šoli V petek jutri zvečer, se vrši konvert godbe 15 godbenikov na igrališču East Madison šole. Pričetek je ob 7:30 zvečer. Vstopnina je prosta in občinstvo je vabljeno, da poseti to zabavo na prostem. Pred koncertom bo pa razstava raznih "dolik" otrok, ki pohajajo na igrališče. Doma iz bolnice Jennie Kerin, 1113 East 141 Street se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice. Prijateljice jo lahko obiščejo. STR'Aft 2/ KKARO-3 IAVNOST, 15. julija, 1937. UREDNIŠKA STRAN ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SO raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ta 6 mesecev....................$300; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$b.uu za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2-00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................ za 6 mesecev....................$250; za 3 mesece...................... Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8 00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA Pe Piknik v Detroitu TOM MOONEY Našemu delavstvu je znano, koliko borbe je že bilo, da bi se osvobodilo Tom Mooneyja, ki že toliko let trpi po nedolžnem v ječi. Sodniki, ki so ga obsodili, priče, ki so proti njemu nastopile in izjavile, da so krivo pričale, policijski kapetani, v katerih področje'je spadala njegova aretacija, vsi ti so preklicali svoje obtožb^ proti Moo-neyju ter predlagali, da ga sodišče izpusti na svobodo. Celo sam predsednik Wilson se je svoječasno zavzel za njegovo osvoboditev, pa vse zaman: Tom Mooney je še zdaj v ječi in nobenih znakov ni, da bi bil kaj skoro o-proščen. Dne 17. junija so privedli Tom Mooneyja v San Quentin jetnišnico, ko je bil prej 21 mesecev zaprt v o-krajni jetnišnici v San Franciscu. Mooneyjev povratek v San Quentin jetnišnico, je bil povratek težko bolnega moža. Malo pred svojim odhodom iz San Francisca, se je nahajal tam kot pacient v neki bolnišnici, kjer so mu zdravili želodčne tvore. V bolnišnici pa je bil samo tri tedne, kljub dejstvu, da bi moral ostati za tako boleznijo tam najmanj osem tednov. V okrajni ječi je osem dni krvavel, preden so odločili, da ga prepeljejo v bolnišnico, in deveti dan je omedlel, nakar so ga šele prepeljali tja. Dočim je ležal Mooney v bolnišnici, so si uradniki jetnišnice neprestano prizadevali, cla ga dobe nazaj, in le nastopu Mooneyjevih prijateljev se je zahvaliti, da je ostal vsaj tri tedne tam. Ko je prišel nazaj v San Quentin ječo, so ga tam vrgli v tako zvani "receiving tank," kakor novinca, ne glede na to, da je prebil tam že dvajset let in da je bilo ves čas njegovega bivanja tam njegovo obnašanje tako vzorno, da ni ves čas izgubil niti enega privilegija. V slučaju, da se kak jetnik vrne nazaj v to jetnišnico, kakor je bil slučaj pri Mooneyju, dobi vedno nazaj svoje staro zaposlenje ter vse ugodnosti, ki jih je bil deležen pred svojim odhodom. Ne tako Mooney! Odredili so mu delo v vrtu, kjer je moral težko delati pod žarki pripeka-jocega sonca. Zdravnik mu je predpisal mleko in drugo dijeto, toda ravnateljstvo jetnišnice se za to ne zmeni in Mooney je prisiljen uživati hrano, ki jo uživajo drugi, zdravi jetniki. Mooney se hrani skoraj samo z gorko vodo in kuhanim krompirjem. Hrana, ki je predpisan'a kaznjencem, obstoja do devetdeset odstotkov iz škroba, in če bi jo Mooney užival, bi se reklo, da izvršuje počasen samomor. Preden so Mooneyja premestili iz san-quentinske jetnišnice, je bil zaposlen v kuhinji, kjer se kuha za paznike in jetnišnice uradnike, in tam mu je bila na razpolago vsaj hrana, ki jo je smel zauživati. Ko se je vrnil iz San Francisca nazaj v to jetnišnico, bi bil moral dobiti nazaj tudi svoje staro zaposlenje, kakor je običaj v jet-nišnicah. Toda to se ni zgodilo, dasi je bilo zadnji petek v kuhinji neko mesto izpraznjeno. Mooney, težko bolan človek, ni deležen postopanja, do kakršnega je upravičen. V petek, 25. junija, je Mooney spet omedlel. Zdravnika je resnično zaskrbelo njegovo stanje in je odredil, da se ga spravi nemudoma v jetniško bolnišnico. Omedlel je vsled vročine, pomanjkanja hrane, vsled prenaporne ga dela na vrtu in zaradi splošne oslabelosti. • Pred nekaj dnevi so premestili Mooneyja iz njegove stare celice v drugo. Iz te celice do kraja, kjer dela, mora hoditi miljo daleč, in isto daljavo mora prehoditi spet nazaj. Toda ko se je vrnil z dela, so ga obvestili, naj gre nazaj v svojo staro celico, kar mu je vzelo vsega skupaj dve milji hoda. Tu je samo nekaj primerov, kako kruto se postopa z Mooneyjem v jetnišnici. V jetniškem žargonu se to pravi, da je "vroče zanj. . ." Tako se postopa v ječi z delavskim voditeljem, kateremu niso mogli dokazati nobene krivde in glede katerega so vse priče preklicale svoje takratno pričevanje z izjavo, da so krivo pričale. . . Bridkost je podobna zrnu, ki rodi tisočeren sad. Komaj vsejano v srce, se razraste bohotno, tako da tolažbi ni več prsti ne soka. Detroit, Mich. —- Vabim na veliki delavski piknik katerega priredijo tri slovenska društva in sicer društvo "Dalnogled" št. 518, SNPJ, društvo "Novo živ-1 jenje," št. 4339, IWP in društvo "Savinska Dolina" št. 123, SS-PZ. Piknik se vrši na Hrvatovi farmi na West Warren in Gulley Road. Na programu je več zabavnih stvari, tekme in nagrade, kot nagrada za ball game, balincarska tekma, tekma za dečke in deklice kakor tudi za ženske. Vsi otroci, ki se vdeležijo piknika bodo dobili zastonj "Frost Bite." Kdor 30 pa prvi dobi Roller Skates. Poleg tega bomo imeli še nekaj zares posebnega, kar nismo še imeli v Detroitu. Mr. Erazem Gorshe iz Cleve-landa nam bo pripeljal raznovrstne lepe stvari iz starega kra ja. Pa ne povem nič kaj, kar pogledati pridite. Jaz si mislim, da bo nekako tako zgledalo kakor pri nas v starem kraju za sv. Petra. Da ne boste mislili, da vas v drugih stvareh ne bomo dobro postregli naj vam še to omenim, njača po n mor hočen nam ne goačv z iknik. O- gromno \ ^! 'k-, razi iO • ih ljudi je prišlo na t; pik olk in to iz cele- ga Cleveku uia, Vid- :: se je ve- liko pozna; :h in vel' \ nepozna- nih ljudi. či e privabi- la v prija; e>3 goz< li "k izredna vročina, i .j ijpejso pili kot žabe. Pili so p radi v ■i ke vročine, jedli oki k, kot dobre klobase in »srapr. meso. Omen se je Za- druga, < direktorij najbolj; vsem po- trebnim ri meri, in 'skoraj ed časom »zmanjk bi človeka skrbelo naso ljudi napojit različnimi jedili i:: iarsikje bi ! bili v v€ jda pri Za- (Dalje s 1. str.) Gromova smer je bila nekoli-o drugačna od Čekalove. Sedanji polet je bil določen agio, toda z ono temeljitostjo in pažnjo, ki je omogočila sploh talcev, kakor na primer polet na Severni tečaj, kjer so ustanovili Rusi svoje taborišče in vremensko opazovalnico, in zatem polet Čekalova preko tečaja v A-meriko. Za ta polet so se odločili dne 10. junija. Predpriprave so se nekoliko zakasnele vsled Gromove bolezni, tako da so se resnične priprave začele šele 14. junija, na Ker so Gromov in njegova tovariša vzeli na letalo več gasoli-na, so morali zato okrniti druge svoje zaloge. Živil so vzeli s | seboj samo za en mesec, dočim so jih imeli Cekalov in njegova tovariša za dva meseca s seboj. V krilih njihovega letala so mehovi iz kavčuka, katere je mogoče napihniti, nakar bi letalo varno ostalo na površju vode, če bi bili prisiljeni spustiti se na morje. Dalje so imeli s seboj zalogo vodika, ki je zadostovala za 24 ur, če bi bili primorani, toliko časa se ga posluževati pri poletu preko tečaja, kjer so leteli v veliki višini in v silno razredčenem zraku. "Kaj si imel na krovu?" so vprašali Magnusa Lecknesa, kapitana parnika "City of Ray-ville", ki je dospel iz indijskega mesta Kalkute. "1500 opic, par sto kač, nekaj kengurjev, levov, tigrov in slonov in dvajset misijonarjev" je odgovoril. "Kako je bilo?" so hoteli vedeti. "Smrdelo je," je na kratko odgovoril kapitan. Jumašev, ki je po postavi kra-sem človek in zalega obraza, je poleg tega, da je eden najodiič-nejših sovjetskih letalcev, mož mnogoterih zmožnosti. Kot mladenič je študiral slikarstvo in njegovo stanovanje v Moskvi je u, 1 v^ uuiwwav --------\J ' I — kar so prej kakor v enem mese-jpolno oljnih slik in akvarelov, cu že odleteli. Trgovski potnik je imel navado, da je v vlaku trdno zaspal. Ob neki priliki, ko se je vozil zvečer na Gorenjsko, je dal spevodniku napitnino in naročil, naj ga gotovo prebudi, ko pridejo v Kranj. Ko se potnik prebudi in pogleda skozi okno ter vidi, da ,vrstno 10. dopoldne, kajti samo popoldan bi nam bil prekratek. Da bo- vsak0vi ste šli lahko tudi tisti, ki nimate ste svojih avtomobilov, je preskrb-1 s0,Vstr; Ijen bus, ki vas ho odpeljal botavij no ob 2 pop. od S. D. Doma na ocj pet Livernois. Cenjeni rojaki in ro-10daek,'l jakinje, prav lepo ste vabljeni, s0 pa tj da se tega piknika polnoštevilno jj^ ;n ( udeležite in pripeljite s seboj ženske tudi svoje otroke, da se v prosti ijgtke, naravi vsi skupaj malo razvese- liajlep: limo. Toraj ne pozabite piknika, §e £ian ki se vrši že to nedeljo 18. julija. so 0b ^ Pozdrav vsem čitateljem Ena- recjno j kopravnosti je dire F. Kapel na svo --,vsaka . i Vse je ia smo kos ili slučaju. >čaje kako an j a ali o-jkri so bili Naš ženski : jke in druge rioledu, jedi-■ udi moški in .i m. j i ale pivske hili jeni. Vsem prizna je, posebno pa :ram ž n *b>ga odseka, ki akf m lak tn slučaju iz-• .'.•> v '-ne, tako, da i i j ; './ lahko ponosen us..; odsi k. Vsak in c bila na svojem mestu, r.inilo brez tj manj šega nereda. Z. d \ aia za v. e, s zadružnim pozdrav-.i. ;. Jankovich gxcua poleg tega pa je strasten zbira-l^ ha že ti Radoviiici! se lec finega porcelana in starih u- metnin. V sovjetsko armado je vstopil leta 1918, ko mu je bilo šestnajst let, nakar se je boril proti četam generala Denikina ter se povzpel do častnika. Pozneje se je vpisal v letalsko šo je silno razsrdil. Poiskal je sprevodnika in ga ozmerjal z najbolj izbranimi priimki. Ko je prenehal je spregovoril sprevodnik: ."To še ni nič, kar mi vi tu pravite, a da bi bili sli- Gromov in njegova tovariša, Jumašev in Danilin, so že dolgo sanjali o takem poletu, in čim so doznali o uspehu Čekalovega pcleta, so zaprosili vlado, naj .iovoli tudi njim odlet. Dne 10. junija je bil Gromov poklican v Kremlin, kjer so ga privedli v neko sobo, kjer so sedeli Josip Stalin, Vjačeslav M. Molotov, predsednik sveta ljudskih komisarjev (ministrski predsednik), minister narodne cbrambe in maršal sovjetske vojske, Klementij Vorošilov ter | _ drugi načelniki sovjetske vlade. | ki se je pred dvemi leti ponesre-1 "No, torej kaj zehte?" ga jejedo, ko-je tresci o na tla, potem,. ^ g J ne vprašal premier Molotov smeh-,ko se je vanj zaletelo po nesreči| ^ zamazanega l iaie. neko malo lovsko letalo. Ker je . , v, . ,. .. . ? J J v ,. . „ • 1, ^ , - ^ , , u , ■ izložbenega okna tisti prismoje- "Samo eno zeljo imamo," je bil Gromov bas takrat bolan m, . . ° \ ..„. "" J<1T^ ,-i. , i • * , i- v v- ,ni napis, kramar zavaljeni!" je odvrnil Gromov. Dovolite nam na dopustu, mu je ta okoliščina | C(jvrnjj d^ani f.int rešila življenje, ker ob času nesreče, je vodil Gorkega drug pi- Iz parnika Normandie 1. juija, 1937. — Pošiljamo osobju Enakopravnosti, vsem čitateljem in vsem prijateljem lepe pozdrave iz širnega oceana iz orjaškega parnika 'Normandie.' Dolganova trgovina Nas je tu ki se podajamo na obisk v rojstno domovino preko Ena naj lop«;! .ti eOvin v Col-30 Slovencev, ki potujemo pod linwoodu je gotovo Dolganova. oskrbo našega priljubljenega Takoj ko zavije.* '-i Svetku iz zastopnika August Kollanderja. East 152 St.. na > iterloo Rd., Kdor je že kdaj z njim potoval zagleda.š KiaM). nročelje teh tisti že v^ koliko sitnosti mu je moderno p n novl jenih trgovskih odvzetih ako potuje z njim. On prostorov. Nabavljen je bil res ni samo zastopnik, ampak pravcati čude?. " l .mislimo ka-skrbi kot oče za nas vse. Mi smo ko so izgledali prostori preje, mu jako hvaležni za njegov trud I V pročelju so vzidane črne in ga vsem, ki bi imeli kdaj po- svetle plošče, ki so povsem ne-tovati v rojstno domovino, toplo kaj novega, ter dajejo poslopju priporočamo. Na parniku se i- naravnost elegantno zunajnost. mamo izvrstno. Postrežba fina, Izložbena okna so velika, tako da jedača dobra, zabava izvrstna in razstavljeni predmeti res tvori-vse udobnosti za vsakega v polni jo lepo okusno urejeno izložbo, meri. Mi Slovenci se mi zdi, smo ki ugaja očem Vsakega, ki jo vi-najbolj počaščeni. Menda tudi di. Uhod je znižan ter ni tistih zato ker slovenska pesem se raz- nerodnih stopnic, ki so bile pre-lega daleč po morju. Vsaki večer je, ter lahko komodno vstopite v pojemo in pojemo, da se razlega notranjnost. Zopet se boste ču-daleč v temno noč. En večer so dili velikanski spremembi, ki se nam potniki iz prvega in druge- je izvršila pod vodstvom umnega razreda poslali košarico lepe- ga Joseph Mršeka iz 18701 Kil- ga cvetja v priznanje našega pe tja. Parnik Normandie je bogato opremljen z vsem. Mi Slovenci imamo kabine 3 razreda, a so ta- se deer avenue, ki je pokazal tu svojo zmožnost v tej stroki. V trgovini ima Dolgan polno zalogo Norge električnih ledenic, ki so v zadovoljstvo tisočerim gospodinjam. Dalje fine ku zne e se e vuiocii v iciaisnu , z \ , . ■ ■ i • 4.- ' sali onega, ki sem ga v Kranju lo ter postal s tri m dvajsetim ,fe J . -i i. -m o-i„„ zbudil in postavil iz vagona! letom izvezban pilct. Na Silve-, r _ & strov večer je dobil na plesu j M,ad ffmt je g^pil v proda- častnikov sovjetske armade v jalno. „Klanjam se. V izložbe- Moskvi prvo darilo kot najbolj- nem Qknu gem čital> da iščete in_ ši plesalec. Šef-pilot Gromov pa teligentnegai izobraženega in o-je bil prej pilot največjega leta- likanega vajenca.» la na svetu, Ma*ksima Gorkega, (,T Trgovec: Je ze prepozno, odleteti iz Moskve preko tečaja v Ameriko." Nato se je vmešal Stalin, ki je lot. ŠPANSKA ROMANCA Na ritorju ob Sardiniji. Bilo je pozno popoldne, ko smo pluli skozi Gibraltarsko o-žino. Na desni so se v sivini prvih senc, ki so legale na afriško obalo, mrko odražali obrisi angleških in francoskih ladij, ki so plule tja ob maroško obalo. . . "gledat, kaj delajo"... Nemci. Na levi pa smo imeli Španijo, kamor so obrnjeni pogledi vse Evrope. Pluli smo z mirno vestjo in zadovoljni v svesti svojega nedolžnega tovora, angleškega premoga za Split. Toda, šment! Komaj streljaj broda In zdaj je posegel v zadevo — kakor dostikrat v zgodovini — Anglež. Prav med nas in podmornico je priplul angleški Mož: "Ali bi me obrili po eni strani obraza za en dinar?" Brivec: "Čudno vprašanje! Pa naj bo! Po kateri strani bi žele-! li ?" Mcž: "Po zunanji!" Lovec: "Rad bi popolno lovsko opremo!" ^ * x "I Trgovec: "Prosim, gospod! V rušilec. Nekaj je signaliziral le- prvem nadstropju so puške, v talu, obenem pa se je z nami ob^drugem iOVska obleka, čevlji in boku oddaljil od "bojnega po-|nahrbtniki, v pritličju na desno lja" v katero smo tako nehote pa so zajci in jerebicc!" prišli. 2e mnogo bolj mirno _ smo opazovali kako je letalo »Gospod, ampak, zdaj bi bil zdaj spričo bližine angleškega pa že čaS) da bi mi plačo povj. Tušilca obdelovalo podmornico šali » je deJ-ala tipkarica svoje-samo s strojno puško. Po dveh mu gospodarju. — "Nemogoče, urah se je rušilec po naši zah- gospcdična. Toda, namesto tip-vali in pozdravu vrnil proti Gi- karica si sedaj jahko nadenete braltarju. | naslov "zasebna tajnica", ako Španska obala je že vsa uto- želite." , , j nila v mraku, ko smo pluli v.__ SeT.^Jtl^^r''""" RADEK NI BIL POMILO- J 1 . i nam Deli nomorsko nesem: konci štrli in raste. Oho! Morje okoli nje se razpeni in izleže se podmornica. Preplašeni ugibamo: "Nemška? španska? Rdeča ali črna?" Kar se pojavi od španske obale sem v zraku — letalo. Za nami na morju pa je oblak dima. Slutimo angleško vojno ladjo, ki patruljira tod okoli. Iz letala trimotorne-ga bombarderja že začno padati bombe okoli podmornice. Cu-! dno, da se ne pogrtzne, marveč! išče zavetja ob boku našega j broda. Prav nič nam ni'do tega, da bi igrali vlogo zaščitni-! narji peli pomorsko pesem:: ŠČEN "Plovi ladja v tiho noč!" Jaz pa sem slonel ob ograji, se spo-j PARIZ. — Agencija Hava3 minjal lanskega božiča tam v poroča, da ni v Moskvi ničesar Malagi in izleta v Madrid. Kje znanega o dozdevnem pomilo-so zdaj sen nori iz Puerte del ščenju Radeka zaradi njegovih Sol in sennorite iz zabavišč, ki odkritij v zvezi z delavnostjo (Dalje na 3. str.) j maršala Tuhačevskega. ko bogato opremljene, da ... „ . . menda lahko kosajo z vsakim hinjske peči, ki vas bodo zadovo-drugim parnikom .Jedilnica je ljile v vseh ozirih. Ima tudi pol-DOirrniena in stoli so mehki, pre- no zalogo radio aparatov, Zenith vlečeni z rudečim baržunom, na najnovejših izdelkov, kakor tudi! ka in kaj vroče nam je vsem vsaki mizi šopek cvetlic in za nas najboljše vrste Boss pralne Obesili smo signale: ime ladje. Slovence se še bolj bliščite 2 ste- stroje, s katerimi boste prali, da klenici rdečega in belega vinn. bo veselje. Poleg vseh teh pred-Udobnost je taka, da nam niti po mMov ima seveda tudi celo vrsto stopnicah ni treba hoditi, ampak različnih barv za vaso hišo Letalo se je spustilo čisto nizko, da smo razločili posadko, ki nas ji pozdravila z dvignje-zajno pestjo: — torej rdeči, pod- BtUpiUtaii lil ix cua uvuiii, am j' deluxe floor sample> za polovično ceno. Proda se pouka je bil verouk. Samo v Madridu so desettisoči šoloobveznih otrok — analfabeti. O vsem tem pa v Baedekerju ni bilo nič napisano. Izginili so turisti, ki sem jih srečaval po Španiji. Mogoče spet na Broadwayu pijejo malago in čitajo vojna poročila iz Španije. Šum Guadalquivirja pa trga grmenje topov. Španija je postala Norwood Appliance and Furniture Co. 6104 St. Clair Avenue ENdicott 3635 Odprto zvečer SOBE ZA URADE Dve lepi sobi pripravni za dva urada za zdravnika ali zobo-polje, kjer velike države preiz- zdravnika se odda v najem. — kušajo "moralno vrednost" svojih čet in zadnje "kulturne pridobitve:" 200 milimeterske ladijske topove. Pod njih zaščito so čete generala Franca s klici "Eja" in "Heil" zavzele Malago. — Ep-pich Sergej, pomorski častnik. Vpraša se na 649 E. 152 St. vogal. Delo dobi Mesarski pomočnik dobi stalno delo takoj. Prednost ima u~ čenec. — Za naslov se poizve v uradu tega lista. Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 Išče se Hlapca za delo na farmah. Se mora razumeti na konje in na farme, tako da jih lahko prevzame. — Lahko je samec, star 30 do 45 let ali oženjen brez o-trok. — Vpraša se na 1209 East 168 Street, toda ne v soboto ali nedeljo. LOUIS OBLAK Trgovina s pohištvom .Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 > ..ojaMawESsaMawwraarawE V NEDELJO 25. JULIJA bo NA PINTARJEVI FARMI PIKNIK SLOVENSKIH GROCERISTOV IN MESARJEV V COLLINWOODU Vprašajte za nagradne listke pri vašem trgovcu ^7) WILLIAM 0WARDTAFT RECEIVING THE NOTIFICATION Of THE PRESIDENTIAL NOMINATION AT 316 PIKE STREET CINCINNATI Courtesy Standard Oil Co. of Ohio. featuri8re collccti°n of watches, tynpT ng unusual shapes and teont. ^hich dato from the six-is a " t0 the eighteenth century, cxhihH g tho many, worthwhile MusfT, on display at the Tatt Ohio 310 Pik0 St., Cincinnati, Ho. 3rd here that William How hoi(j u, *• lhe only American ti tive "i?h?st in both cxecu- to * ^hited JUdiclal branches of the ceivC(i ,®lalcs government, re- DrcSjdo ,\he notification of his his snr. . 1 nomination and made Thj of acceptance. c museum was built 1820 as a residence. Abraham Lincoln was a frequent visitor while it was owned by the great-grandfather of Nicholas Longworth, famous Speaker of the House of Representatives. Portraits of all Presidents, from Lincoln to Hoover, arc part of the collection of paintings on display at the museum. The world-re-nowned murals painted in 1845 by Roberts Duncanson, a mulatto, arc also a part of the collection. While in Cincinnati, the tourist should visit the home of Harriet Beecher Stowe in Walnut Hills, where much of the theme of Uncle Tom's Cabin was developed. The Ohio river has a charm all its own. A trip up or down from Cincinnati along roads that often skirt the river bank and give a view of the river boats, is a rare and worthwhile experience. Fifteen miles' to the cast is Pt. Pleasant, home of President Ulysses S. Grant. Seventeen miles to the west is the impressive tomb of President William Henry Harrison. The country around Hillsdale and Chillicothe to the northeast of Cincinnati is dotted with world famous earthworks and mounds of the prehistoric Mound Builders. CAR1T0N WARE Made of ENDUR0 Stainless Steel Cleans So Easily • End forever the drudgery of cleaning cooking utensils. Equip your kitchen with Carlton Ware, made of that marvelous new metal, Enduro Stainless SteeL Food simply can not cling tightly to its hard, gleaming surface. Cleans as easily as a China dish—no scouring, just soap and water. It lasts a lifetime and always looks bright and new. ft You will never need to replace Carlton Ware kettles, pans, boilers, roasters, and other utensils. Solid metal all through, they never wear out—remain bright and shining always. Resolve today that you are going to bring your kitchen up to date with Carlton Ware. See our large display. You will find any utensil you desire. Special Introductory Offer: • C«rltoa 2-quart Sauc* Pan, regular valu« $1.70. thU wkoal, $ltQ0 Liimu Superior Home Supply 6401-03 Superior Ave. STRAN 4. ENAKOPRA\ v OST 15. julija, 1937. M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllll^ "Treba je, da Henrik Valoiški umre. Ako ne umre, bo pripravila Katarina de Medicis vsemu vašemu rodu strašno pogibel." Zala vojvodinja je trepetaje poslušala krasotico, ki je govorila o umoru enako nežno in rahlo, kakor bi bila govorila o kakem dragulju. Ni se ji upala seči v besedo. "Umejte," je zdajci povzela Favsta, 'umejte že, da je Henrik Valoiški obsojen." "Na smrt?" je zamolklo vprašala vojvodinja. "Da," je odgovorila Favsta z ledenim glasom,4 "obsodila sem ga na smrt." "In kdo naj izvrši sodbo?" je za jecljala Marija de Montpen-sier. "Vi!" je odgovorila Favsta. Vovodinja je prebledela. "Henrik Guiški se je "Medicej-ki zaklel, da hoče potrpežljivo čakati smrti Henrika III." je mrzlo nadaljevala Favsta. "Ona mu je za to obljubila, da ga kralj določi za svojega naslednika. Toda Valoiški, naj se zdi še tako bolan, utegne živeti deset ali dvajset let. A tudi če bi živel samo še nekaj mesecev, ima kraljica več ko dovolj odloga, da splete Guiškim mrežo pogina. Samo dvoje vam je tedaj na iz-bero: ali ubijati, ali biti ubitim." Zalo vojvodinjo je stresel mraz. "Treba je delati," je rezko nadaljevala Favsta. "Časi so resni. Čuvajte se oklevanja, da ne bo pozno za vašo rešitev." "Oh," je zamrmrala Marija de Montpensier, "umoriti ga s temi-le rokami! Nikoli se ne bom u-pala ..." "Zato se bo Henrik Valoiški upal upogniti vaš beli tilnik pod sekiro ..." "Pripravljena sem!" je vzkliknila vojvodinja vsa zbegana. — "Toda kako? Kako naj jaz, šibka ženska ..." "Saj ne pravim, da bi morali sami okrvaviti svoje krasne ročice!" "Oh, šele zdaj se mi svita . . " "Dovolj je, da vdahnete svoje sovraštvo nekomu drugemu . Vojvodinja se je zdrznila. "Komu?" je zamrmrala. "Kod naj iščem človeka, ki mu bom dovolj zaupala, da mu porečem tisto, na kar je mene še misliti strah? . . . Tak človek bi moral biti poln silnega sovraštva do Valoisa ..." "Ali pa silne ljubezni do vas," je malomarno dejala Favsta. Marija de Montpensier je prebledela. Njene prsi so se burno dvignile. "Jacques!" je dihnila komaj slišno. "Da, menih Jacques Clement" je rekla Favsta z vso tisto odločnostjo, ki jo je odlikovala v važnih trenutkih. "Jacques Clement vas ljubi z brezmejno strastjo. Vi ste mu angel razvrata, ki upi-janja meso, in angel ljubezni, ki omamlja srce z vsemogočnimi čari." "Ubogi moj dragi!" je tiho zamrmrala vojvodinja. Favsta je vstala. "Ali hočete, da vaš brat postane kralj? . . . Ali hočete biti prva na francoskem dvoru? Hočete li ponižati one, ki so vas poniževali, prekašati z močjo in razkošjem vse ostale in nemara celo vladati v imenu svojega brata? ..." "Hočem!" je odgovorila vojvodinja z bleščečimi očmi. "Ako hočete, bodite zvesti in poslušni," je dejala Favsta. "I-dite, hčerka . . . pokorite se brez ugovarjanja! ..." "Oh," je vzkliknila vojvodi- nja z nenadno, vrtoglavo grozo, "kdo ste, gospa, da zapovedujete, kakor bi govorili v imenu najvišje oblasti?" "Kdo sem?" je rekla Favsta in vsa zasijala od veličine. "Tista sem, ki je bila izbrana, da porazi Siksta, izdajalca katoliške Cerkve! Zapovedujem vam in govorim z viška, zakaj beseda ki jo prinašam, je beseda živega Boga! . . . Jaz sem papežinja Favsta I.! . . . " Vojvodinja de Montpensier je z brezmejnim začudenjem strmela v ženo, ki je govorila take besede. Nato je upognila kolena in se je vrgla pred njo na tla, o-svojena in oslepljena . . . Favsta pa je stopila k njej, vzdignila jo in jo poljubila na čelo, rekoč: "Idite . . . bodite angel med mojimi angel ji! ..." Vsa omamljena, vsa zmedena, pokorna kakor otrok, se je vojvodinja zadenski umaknila iz sobe, ključeč se pred ukazujočo, blagoslavljajočo kretnjo Favsti-ne roke . . . pred to strašno kretnjo, ki je delila smrt in tiščala orožje v desnico Jacquesa elementa! . . . XVII. Privid Jac juesa Clementa Samostan Jakobincev je stal v ulici Sv. Jakoba, malone že naslonjen na mestno obzidje; ob njegovem znožju so zevali Šmi-helski jarki, po katerih ima sedanji bulvar ime; nedaleč od samostana so bila vrata Naše Gospe na Polju, onkraj katerih so se širili skrbno obdelani vrtovi. Kraj je bil miren in nekam žalosten. ljudje, ki si jih tod sre-čaval, so bili največkrat menihi, ki so molče korakali po travnatih hodnikih v senci hiš. Predniku jakobinskega samostana je bilo ime Bourgoing. Bil je velik, zajeten mož veselega obraza in nagnjen k politiki, v bistvu pa ne hudoben. Svojo u-dobnost je cenil nad vse. Njegova odločnost je bila baš dovol- šna, da je umel srdito čuvati korist svojega samostana, ki je bila obenem njegova lastna korist. Drugače je bil fanatičen pristaš vojvode Guiškega in katoliške lige; Henrika Valoiškega je mr-zil iz dna srca in njegove zasluge za ustanovitev bratovčine Rožnega venca so bile izredno velike. Med svojimi znanci, duhovnimi tovariši in političnimi osebnostmi tistega časa je slovel kot velik šaljivec. Tisti večer je' sedel prednik v širokem naslanjaču, vrteč palce na obilnem trebuhu in s priprtimi očmi poslušaje enega svojih menihov, ki je se zdel njegovo živo nasprotje. Mršav in bled, s strogimi usti in vročičnim ognjem v očeh je stal ta menih pred predstavnikom. Očividno se mu je bil izpovedal velikega greha, zakaj prednik se je muzal, ko je on potrto sklanjal glavo in gledal v tla. "Mm, sinko moj," je dejal naposled velečastiti Bourgoing, "vsekako je bilo napak, da si stopil v jamo, kjer bi bil kaj lahko srečal satana, ki zmerom išče koga bi požrl . . . Tak praviš, da so bile tiste ženske hudo razgaljene? In da je njihovo nesramežljivo vedenje zbudilo v tebi vso silo izkušnjav?" "Tako je, častiti oče!" je o-bupno pritrdil menih. "Ne pozabi, da je naše meso slabo. Toda upiral si se, brat Klement, jeli?" "Da, častiti oče." "In si po tem takem zmagovit izšel iz preizkušnje?" je vpraševal prednik nekam hudo radovedno. "To je edino, kar me tolaži, častiti oče. Pobegnil sem . . . " "Vidiš, vidiš! Kakor nedolžni Jožef, ki je ostavil svoj plašč v rokah zavržene Putifarke. Vesli, brat Klement, da si ravnal zelo lepo . . . hm, reči hočem, da si grešil samo iz nepremišljenosti? ..." "Vaša dobrotnost, častiti oče, je tisočkrat prevelika," je dejal Jacques Clement in se spoštljivo priklonil. "Za pokoro se posti štiri dni ob kruhu in vodi ter moli vsako noč trikrat spokorni psalem; o stalo še premislim. Nadejam se pa, da že ta pobožna vaja prežene izkušnjavo . . Idi v miru, sinko moj! . . , '* Menih se je priklonil in je odšel z rokami prekrižanimi na prsih in z oglavnic© potegnjeno na oči. Vrata so se komaj zaprla za njim, ko je prednik vstal, odprl vzemali mesta, kakršno je komu ni vredno govoriti o njihovi ob-pristojalo po njegovem činu v leki druga vrata in spurtil v sobo žensko, ki je bila vsa zavita v plašč . . '. Ta ženska je bila vojvodinja de Montpensier. "Ali ste slišali?" je vprašal Bourgoing. "Da," je vzdih nil "ubogi dečko se g sko boji . . . In lo, da se mu ne zna kako strašni p pomnila smehljaje "Oh, gospa je z i vojvodinja, ha neznan-ar bi se zde-azuje v Bog emu samostanski državici. "Oremus!" je že v drugo za-klical prednik. "Molimo, bratje, za uspeh podjetja neke mogočne kneginje v prid in blagor svete katoliške stvari ..." nik, "mar bi bilo moral ja;: preizk novitnost : . . A slil," je dodal nato svojega meništva Večerni piknik NAPREDNIH SLOVENK NA PINTARJEVI FARMI v soboto, 17. julija IGRA F. JANKOVICH J. S. WIDGOY Slovenski fotograf se priporoča vsem za izdelavo vsakovrstnih slik po zmernih cenah. 485 E. 153 St Odprto ob nedeljah August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno ln po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. NAZNANILO Prevzela sva GOSTILNO od John Habjana na 959 EAST 67th STREET Se priporočamo prijateljem in znancem, da nas obiščejo. LUDVIK in ROSE VICIC V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN »« EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremmer-haven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. AH potujte s priljubljenimi ekspres, parniki: COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga. Pomagali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. , Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali Ml HAMBURG-AMERICAN LINE [Hd? GERMAN LLOYD 1430 EUCLID AVENUE, CLEVELAND, OHIO Prejšnje mrmranje se je oglasilo iznova in je spet utonilo v molk. "Oremus!" je povzel prednik v tretje. "Molimo za rešitev duše enega naših bratov, ki ga zalezuje Izkušnjavec, ter poslušaj mo n jegovo izpoved." Jacques Clement je vstal iz svoje klopi, stopil na sredo ko-obi," je pri-ira, vrgel se na tla in začel: I "Obtožim se, bratje, da sem ■ stokal pred- zašel v hram pogube in sem pa-usojeno, da bi'sel oči ob nečistih stvareh." .' a i svojo sta- J Pri teh besedah je utihnila kdo bi si mi- Vsa kapelica. Žareče oči so str- spomnivsi se n predniške- ka dostojar -slil, kakšnih čut včasih potreba v ga in v spas nj Med tem je Clement v svojo tih vratih, ka- mele izpod oglavnic v brata Kle-menta. Jacques Clement pa je mh sredstev je slavo Najvišje-;ov, Cerkve! " iospel Jacques celico. Ob odpr-: j bilo predpi- sano, je pokleknil na. tla, dvignil oči k razpelu, edinemu okrasku golega zida, in začel svoje moli- tve. Toda kmalu . vesil glavo in zati "Greh je v m-mral. "Moje oči ni božje, ampak braz! . . Gosj smili se svoje Tako gov-ort čelom d< ■ t.i. i stal v tej ; .v- Me! ten je, ki ni h-..--hroplo \? njegov-Ko je pozvonilo litvam, je vstal in odšel v kapelico. Vsi iiodniki so bili polni me- ki sc nihov, smer. Kapel k polnila, postavi^: i "kdo bi si mi- trepetal. Ostra, skeleča sila ga je davila za grlo. Tokrat je trebalo storiti, kakor mu je ukazal neusmiljeni prednik Bourgoing. "Bratje," je nadaljeval, "gledal sem razuzdane slike, ki so mi grešno razburkale duha . . " "Oremus! Oremus!" je zagr-mel Bourgoing s tako čudnim glasom, da je marsikateri menih osuplo nastavil uho. "Sedel sem za bogato obloženo mizo in sem stregei svoji po-goltnosti z izbranimi jedili in o-pojnimi pijačami ..." "Oremus! Oremus!" je ponavljal Bourgoing komaj razločno; čulo se je, kako mu slina zaliva glas. Menihi, ki so pravkar použili svoj fižol, so nehote mlaskali z jeziki . . . Jacques Clement se je obupno udaril po prsih. "Bratje," je dejal, "vse to še ni najhujše ... V tistem pregrešnem kraju sem se zabaval z ženskami, tako lepimi, da se jim angel ne bi mogel upirati, in tako malo oblečenimi, da skoraj Menihe je izpreletelo. V kapelici je zavladala grobna tišina, ki jo je le časih pretrgal kak hripav vzdih. "Ena teh zavrženih žensk je bila posebno lepa," je nadaljeval spokornik. "Upijanila me je s svojim milovanjem; le to, da sem zbral ves pogum in sem se spustil v beg, me je rešilo, da nisem storil najstrašnejšega greha ... " "Oremus! Oremus!" je jecljal prednik Bourgoing, zmedeno, be-gaje z očmi po zariplih obrazih menihov . . . Ko je brat Klement končal izpoved, je Bourgoing s povzdig-njenim glasom odredil, kaj naj store menihi, da preženejo iz-kušnjavca in rešijo dušo ubogega grešnika. "Sleherni izmed vas naj zmoli nocoj trikrat po sedem očenašev in sedem češčenih Marij in enkrat psalem pokore. V ta namen vas odvežemo nočnih molitev; vsak naj ostane zaprt v svoji celici. Bratu Klementu smo deloma že naložili spokorna dejanja, ki jih mora opraviti. Jutri mu določimo nadaljno pokoro; dotlej i pa mu v znak posebne milosti dovolimo, da ostane do polnoči na koru, da bo v popolni samoti tem laglje premislil svoj greh in prosil Boga odpuščanja ..." "Amen!" so odgovorili menihi vsi v en glas. Kapelica se je izpraznila in brat cerkvenec je utrnil sveče, tako da je gorela samo še večna luč pod obokanim stropom. Jacques Clement je obležal, kjer je bil, izkušaje moliti, kakor je izkušal že v svoji celici. Edi- i no kar se je zdelo živega v njegovem mrliško bledem obličju, so bile vročične, zbegane oči. (Dalje prihodnjič) i rezupno po-■nil oči. li!" je zamr-dijo podobe zapePjivi o-Gospod, u-iabnika . . " je sklonil s premično o-ai več; le ih-utihniti, je grla . . . • nočnim mo- hiteli v isto » malem na-skopo raz-) menihi za- AN ELECTRIC ROASTER PAYS FOR ITSELF KUHAJTE BREZ DA i OGREJETE KUHINJO .li Tudi v vročem poletnem vremenu, "no rate imeti gorka jedila •> vaše zdravje. i A; $L Z električnem roaster jem lahko kuhate živež brez da b! si op lektrični vež t( harce. V električnem roasterju lahko skuhate jedi za o-sem oseb — peče, vre, kuha in pohiv. Dobite vaš E-lektrični Roaster SEDAJ! kuhinjo. E-' skuha ži-skuha ku- Več za vaš denar Vsak elektrifinl predmet — ako je električni roaster, ledenica, peč, ali drugi predmet, ali Sight-Saving luč — je bolj rabljiv in bolj važen sedaj. Vsi predmeti in Sight-Saving luči, z izboljšavami, stanejo manj in po novih znižanih cenah stane! elektrika manj za obratovati te. Oglašajte v— * r "Enakopravnosti" THE ELECTRICAL LEAGUE ,18th Floor • Midland Building • CHerry 2535 AN ELECTRIC ROASTER PAYS FOR ITSELF NAZNANILO in ZAHVALA žalostnim srcem in globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izgubi našega prelj ubij enega in nikdar pozabljenega sina in brata VICTOR E. BOLKO ki je v cvetju življenja, previden s svetimi zakramenti v bolnišnici izdihnil svojo blago dušo dne 6. junija 1937 v najlepši mladosti, star 20 let, rojen v Clevelandu, ter se je sedaj združil s svojim pokojnim očetom, ki nas je zapustil pred 19 leti. Položili smo ga v prerani grob na Calvary pokopališče dne 9. junija 1937. Tem potom se želimo posebno lepo zahvaliti sorodnikom in drugim, ki so nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi v teh najbolj žalostnih dnevih. Ravno tako tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ter se udeležili pogreba. Prisrčno se zahvaljujemo vsem za darovane krasne vence, ki ste jih položili ob krsti našega ljubljenega sina in brata, ravno tako tudi lepa hvala vsem za številne darove za svete maše, kakor tudi lepa hvala vsem onim, ki ste dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Obenem tudi lepa hvala nosilcem krste, ki so ga spremili in položili v prerani grob. Prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Nadalje tudi prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno naklonjenost ob času žalosti in za izvrstno vodstvo pogreba. Ti prelj ubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, ki si v najlepših letih nas za vedno zapustil, veseli še sedaj v nebeški slavi. Komaj si dozorel mladeniški dobi, že je prišla nemila smrt in zahtevala Tvoje mlado življenje. Močno žalostni nad bridko izgubo Ti želimo, da počivaš mirno in lahka naj Ti bo rodna zemlja. žalujoči ostali: Mary BolkO, mati Anthony, brat; Pauline, poročena Ze-leznik, sestra. Zapušča tudi tri strice: John, Leo in August Bolko in več drugih sorodnikov. Cleveland, Ohio, 15. julija 1937. NAZNANILO in ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v A-meriki in v stari domovini naznanjamo, da je Vsemogočnemu Bogu dopadlo, da je s tega zemeljskega življenja in trpljenja poklical k sebi v večno življenje našega, od naju srčno ljubljenega soproga oziroma očeta Frank Duša kateri je umrl 28. maja 1937 po 6 let trajajoči bolezni, star 47 let. Hčerka Margaret, ki je umrla pred letom dni, se je gotovo razveselila svidenja, naju pa navdaja tuga nad tako težko izgubo. Pogreb pokojnika se je vršil 1. junija z mašo zadušnico iz cerkve Marije Vnebovzete na Calvary pokopališče. Srčno se želim zahvaliti našim vsem trem čč. gg. duhovnikom za obiske v bolnici ter za vse molitve, ki so jih opravili za pokojnim. Hvala Mr. M. E. Rakarju za zapete krasne žalostinke. Posebno iskrena hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše, da se bodo brale za mir njegove duše. Srčno lepo se zahvalim vsem, ki so darovali vence ter jih položili na krsto. Iskrena hvala vsem onim, ki so darovali brezplačno avtomobile za pogreb. Nadalje hvala vsem, ki so ga prišli kropit in o-nim, ki so ga spremili na zadnji poti na mirodvor. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi, za vso prijazno postrežbo in za lepo urejeno ter izvrstno vodstvo pogreba. Ker v času velike žalosti nisem mogla dati pozornosti in da vas, številni prijatelji, ne morem imenovati z imeni, kar bi srčno rada storila, upam, da mi boste o-prostili. Naj vam bo tukaj na tem mestu še enkrat izrečena vsem skupaj moja srčna zahvala. Ti pa predragi ter ljubljeni soprog in oče, pa želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku v ameriški zemlji in večna luč naj ti sveti. Žalujoči ostali: ANTONIA DUŠA, soproga; FRANK DUŠA, ml., sin; ANTON, brat v Ameriki, v stari domovini pa oče, dva brata in sestra. Cleveland, O., 15. julija 1937. 5353532348485323532348485323532353234848484853235323482348000101